Llat ift korlatl d*l»v-ekega Ijodatva. Delav-
ci so opravlieni do v««gt kar productra|o.
This papar la devoted to tha intereete of the working claaa. Work-•ra ara antitlad to all what thay producá.
Kavrad at •«•eoad-ala** matter, l>*\ 6. NOT, at tha po«t offl.-t ai Chicago 111. uud.i lit« Aci of t'oufrr«** of Maroh 3rd.|x?v
Office: 2146 Blue Island Ave.
"Delavci vseh dežela, združite se",
PAZITE!
na Številko v oklepa|u-ki aa nahaja poleg va-Sega naelova. prilepile, nega «podaj ali
na ovitku. Ako ( 128 ) |e «tevilka . v T ' leda| vam a prihodnjo številko naiega lieta po te6e naročnina. Proal-mo ponovite |o tako|.
Stev. (No.) 127.
Pozor agitatorji!
Chicago, 111., 15. febriiar|a (February), 1910.
Leto (Vol.) V.
Nagim zastopnikom in vgem tistim, ki iščejo novih naročnikov sa "Proletarca" naznanjamo, da 'dobi vsakdo, ki pošlje pet novih celoletnih naročnikov, roman po imenu DŽUNGEL zastonj. . .Požurite se! Diungel je velika povest, v lepo vezani knjigi. Če hočete imeti drugi teden to povegt, ki je sajeta iz delavskega življenja in spisana po znanem soc. avtorju U. Sinflairju, tedaj pošljite novih naročnikov in knjiga se vam pošlje zastonj na vaš dom.
Hočete knjigo Diungel zagtonj?
Splošen pregled.
—	V človeški družbi, v kteri se ženske prodajajo za kruh, v kteri moški prodajajo svojo dušo in telo, da životarijo, logično naraščajo zločini in dudodelstva.
«Zakaj t
Ker družba prizna, da je dovoljeno ropati in krasti zakonitim potom.
e	e
a
—	Ko se je vrnil senator Clark za Montano z Angleškega je dejal: 44 Socializem se tako širi na Angleškem, kot še nikdar poprej."
V ameriški republiki je isto gospod senator!
• ♦ #
—	Samoobramba bo prisilila a-meriško .ljudstvo sprejeti socializem, ker je to edino sredstvo proti grabežljivim truetoin.
/ # e *
—	Na sto tisoče ljudi se Jejpri-družilo bojkotu proti mesarskemu trustu.
Ako bi ameriško ljudstvo hotelo bojkotirati vsa živila, za ktera se zahteva previsoke in pretirane cene, tedaj bi horalo umreti lakote.
Bolj pametno bi bilo, da si ameriško ljudstvo nabavi gospodarske knjige in proučava vzroke, ki so zakrivili pretirane cene, kasneje pa pomete s kapitalističnimi poslanci v vseh postavodajnih za-stopih, ki kot /golo orodje kapita-listov pomagajo z visoko eolnino za živila umetno povišati, cene.
e	e
a
— Da dokažemo, kako nesramno se oropa ljudstvo, ker je industrija privatna lastnina, hočemo prerešetati sladkorno industrijo.
Sedanji sladkorni trust je združil 16 majhnih družb s $6.590.000 kapitala v eno podjetje. Ta trust je napravil tako ogromen dobiček, rfa je zvišal aktualni imetek na $100,000.000 in zplačal $130,000.-000 na dividendah!
In to tekom zadnjih dvajsetih let. Z drugo besedo: Sladkorni trust je vzel ameriškemu ljudstvu vsako leto 100 odstotkov po aktualnem kapitalu, ki je vložen.
Ameriška vlada pa posojuje denar po 2 odstotka. Ako bi sladkorna industrija bila državna last, tedaj bi v žepih ameriškega ljudstva ostalo tekom zadnjih 20. let $260,000.000 To velja le za sladkorni trust.
Ali ameriško ljudstvo je glasovalo za republikance in demokrate in s tem izreklo, da naj sladkorna industrija ostane privatna last. Radi tega je tudi ameriško ljudstvo oropano in okradeno.
Foleg tega so pa zaaebni lastniki industrije plačali visoke plače višjim uradnikom, krasne nagrade advokatom in ljudem, ki zagovarjajo njih interese v postavodajnih
zastopih.
Vse to je zakrivilo jludstvo, ker ne razume principa privatne lastnine. Ljudstvo ne ve, da privatna lastnina redi in masti le kapitaliste in korumpirance.
Ali bo ljudstvo ostalo neraved-, no na vse vekef
Če bi sladkorna industrija bila skupna last. bi Ijndstvo plačevalo le 2 centa za funt sladkorja. Tako pa plača pet—6 centov.
—	Ako bi bile industrije skupna državna last, bi odpadla tadi sodišča, ki danes sodijo o prepirih, ktere rodijo interesi kapitalistov. Za sodišča in uradnike plača ameriško ljudstvo na leto sto milijonov dolarjev. Poleg so pa še troški za advokate in drugo.
Vse to jo zgubit za narod. Ljudstvo lahko živi brez sodišč in sodnikov. Sodišča še niso primogla toliko, da bi zrastlo eno pšenično zrne. Delo vseh avokatov na svetu pa nima za obstoj čloeške družbe toliko vreeftiosti ko eno sadno in šibko drevesce, ktero je zasadil kmet.
Dokler živimo v kapitalistični družbi moramo vzdržavati sodišča in rediti advokate.
a	a
a
Bogastvo v človeški družbi vst-varjajo delavci, vživajo ga pa kapitalisti.
—	Kapitalisti izrabljajo delavce kot 8modke. Ko smodka pogori jo vržejo proč. Kedar pa delavcu opeša moč, ga pa vržejo na cesto, da lahko svobodno pogine la-kote.
e	e
e
—	Umor je res grozno hudodelstvo. Ali če to hudodelstvo primerjamo z revščino, tedaj vidimo, da je revščina v današnji družbi še večje hudodelstvo.
Že marsikateri delavec je preživel leta v ječi, ki ni zvršil dru-zega hudodelstva, ,da se je rodil kot siromak. ^ >
—	Ženska, ki je vsled slabih gospodarskih razmer prisiljena prodajati svoje telo, je žrtev. Mož, ki proda svoje možgane za denar,
je pa prostituiranec.
e	e
a
/. -mr> Ali kapitalizem razdira drj-
žinsko življenje!
No, kapitalistično časopisje poroča, da v današnji slavni dobi kapitalizma le v New Yorkn 20.-000 mož zapusti svoje žene vsako leto.
e	e
a
—	Na Španskem je vlada izdala ukaz, v kterem 14milostno" dovoljuje, da se zopet otvorijo svobodne šole. Ob času klerikalnih nemirov so po vladnem ukazu zaprli v Barceloni vse svobodne šole.
Duh Ferrčerja živi in vsaja in živel bo, ko se bo zgodovina toliko spominjala na španskega kralja z opičjim obrazom, sedanjega rimskega papeža in jezuite kot na kup gnoja.
e	e
a
—	Zahvaliti se imamo prijate ljici živali, da so v New Yorku ustanovili kliniko za pse, konje in mačke.
Če bi se v New Yorkn sedaj še ustanovila družba za varstvo ži' vali — ljudi, tedaj bi New York res bil na višku humanitete.
No, pa pse in mačke se ustanov-ljajo klinike, za ljudi pa policaj-ski zapori. Pa naj še kdo potrdi, da živimo res v dobi humanitete, splošnega človekoljubja.
Kapitalistična družba je res gnjusna in gdra, pa jo naj obračamo, kakor že hočemo.
e	e
a
—	V neki njujorški ledenici leži že od marca meseca lanskega leta 36 milijonov jajec. In od zadnjega aprila pa 100 tisož funtov kuretnine. Tako se poroča brzojavno kapitalističnim dnevnikom.
Po tem poročilu bi vsakdo mislil, da je več blaga na trgu, kot se ga potrebuje in cena bi morala pasti za živila.
V resnici je res več blaga na trgu, ali to blago imajo kapitalisti v skladiščih in hladnih shrambah. Kapitalisti Čakajo slabe letine, suše ali pa hude zime, da potem stara živila prodajo za visoko ceno, presna pa zopet spravijo v shrambe. Tako umetno draže živila.
e	e
a
_ Jabolko ne pade daleč od
drevesa. To dokazuje dogodek na Španskem. Roparsko viteštvo ni moderno. Imamo železnice in potniki z debelo denarno mošnjico ne potujejo peš. Vsled tega so potomci slavnih roparskih vitezcv
IVAN SOLAR-MRTEV.
Že po zaključku lista smo prejeli pretužno vest iz Se-attle, Wash. da ni našega vrlega sodruga in marljivega sodelavca Ivana Šolarja več med živimi. Postal je žrtev kapitalistične malomarnosti — zasula ga je zemlja. Ko so ga potegnili, je bil ie mrtev. Trajni spomin Ti, nepozabni I-van.
zaključili, da je potreba poslužiti se druzih sredstev, da se pride brez dela do denarja.
Iz Madrida se poroča, da je pravi in pristni vojvoda spravil špansko vlado v veliko zadrego.
Ta vojvoda, potomec pristnih modrokrvnikov je na svojem posestvu. ustanovil delavnico za kovanje 8rebrnjakov. Ko so ga prijeli, so našli pri njemu polne zaboje ponarejenih srebrnjakov.
Njega visokost je s tem napravilo izpit vsposobljenosti za ravnatelja španske ladjedelnice, ruskega državnega uradnika ali za župana v Ameriki.
Upamo, da ga bo vsaka kapitalistična vlada z veseljem sprejela v službo.
a	a
a
—	558 hladnih shrambah in ledenicah je hranjenih: 14 milijonov govedovj 6 milijonov telet? 25 milijonov ovac in jagnjet, 50 milijonov prešičev; 130 milijonov funtov kuretnine; ribe v vrednosti 25 milijonov dolarjev; ovočje v vrednosti 50 milijonov dolarjev m druga živila v vrednosti 100 milijonov dolarjev.
Ta statističen izkaz dokazuje, koliko pomaga bojkot proti živilom. Nič!
Tu pomaga le zakon, ki bi jasno določal, da morajo biti vse hladne shrambe in ledenice pod nazorstvom zvezne vlade in da se živila ne smejo hraniti več kot 8
—14 dni, k večjem en mesec.
•	a	a
a
—	Na zapadu se zopet promi-nentni tatovi in lopovi pripravljajo za veliko lumparijo, ki se jim pa najbrž ne bo obnesla.
Neki J. E. Ballaine v Seattle, Wash, ki je tudi veleposestnik v Alaski je poslal kongresu pismeno ponudbo, da pt&ča državi za vsako tono premoga 50 ct. ako mu vlada odda v najem v premogo-kopnem okraju Katalle in Mata-nunske 5000 akrov zemljišča v najem, ktero bo iz jame poslal na svitlo.
Ballaine trdi, da bi vlada od ^vsakih sto akrov dobila $2,000.000. Premogova plast je ponekod debela 20 čevljev. Ballaine ponuja tudi $1,000.000 varščine.
Ballaine trdi nadalje, da se za kulisami vršč pogajanja, ki imajo namen, to bogato zemljišče izročiti ameriškim in kanadskim kapitalistom skoraj zastonj. Plačati bi imeli skoraj nič — 20 dolarjev za aker.
Mi ne vemo, kako ogromno je premogovo bogatstvo v Alaski. Ali vseeno je Ballainova ponudba bolj poštena kot tajnega kapitalističnega konrorcija, ki hoče dobiti ozemlje po 20 dolarjev aker.
Po Ballainovem zatrdilu bi vlada že prvo leto dobila $2,000.000. S to svoto bi lahko vlada takoj ustanovila ustanovni sklad za stare in obnemogle delavce. Tako bi se zvršil vsaj prvi korak za starostna oskrbo.
a	e
a
—	Obsodba Oompersa, Mit sheila in Morrisona ter sedanja obsodba klobučarskih delavcev, ki so bili na štrajki, v kteri izreka sodišče, da morajo klobučarski delavci plačati $200.000 odškodnine, govori to jasno, kam plovemo v ameriški republiki.
Podjetniki se smejo s poljubnimi sredstvi bojevati proti organiziranim delavcem. Njim se ne skrivi las na glavi.
Kapitalizem ima najširšo obrambo, delavci, ki se bojujejo za pravične zahteve —* človeško življenje, pa nič.
Morda bo ta odločba spametovala delavce. Dokler delavci volijo ponižne sluge kapitalistov v posta vodaj ne zastope in sodnikom, tudi ne morejo pričakovati kaj druzega.
Ako hočejo delavci boljše razmere, tedaj morajo opustiti vsako zvezo z meščanskimi politiki in se organizirati tudi politično kot razred.
# a #
—	fitiri grozne nesreče v pre-mogokopih v par tednih!
Meksiko, Kentucky, Pennsylvania in Colorado.
Tako vstvarja kapitalizem katakombe mrličev na induatrielnem polju. Preko krvi in mrličev drvi kapitalizem. Državna oblast se ne briga za to, ker delavci spijo duševno spanje ali topo gledajo, kako njih tovariši umirajo globoko pod zemljo za interese kapitalistov. Tisti tovariši, ki se zavedajo, so pa prešibki, da bi zabranili take umore na debelo.
Take nesreče bi morale že vendar prepričati delavce, da je med njimi in kapitalisti velikansk prepad, da so interesi kapitalistov povsem nasprotni interesom delavcev, da je vsakdo lažnjivec ali prodana duša ki trdi, da so interes* kapitalistov enaki interesom delavcem, ali da je med delom in kapitalom soglasje.
Ako delavci pričakujejo rešitev od zgoraj — od kapitalistov, bodo ostali sužnji.
Kapitalistične sužnosti se zamo-rejo rešiti le delavci sami.
Kdor delavce drugače uči, je
farba in slepi.
a	a
a
—	Trgovina z dekleti in izkoriščanje belopoltnih delavcev niste edini cvetki, ktere je pognala kapitalistična kultura v Ameriki.
Pormelno nimamo več sužnosti v republiki. V resnici pa sužnost še bujno cvete, posebno na jugu v najsurovejši obliki. ,
Tam je v navadi, da se kaznen-ce, med katerimi je devet dese-tink zamorcev, oddaja podjetnikom.
4 4 Človekoljubni " kapitalistični kuliji črnila Ji valijo državne uradnike v Alabami, da so za $30.000 oddali 400 kaznencev v najem nekemu podjetniku, ki jih je vposlil v premogokopu.
Mi vemo, kako premogarski baroni postopajo s 44 svobodnimi" belopoltnimi premogarji. Iz tega lfllA o zaključimo logično, kako bodo postopali z črno poltnimi kaznenci.
Na milost in nemilost so izročeni lastnikom premogokopov. Po-letr pa .4Taznenei še pritiskajo na plačo "svobodnih" premogar-jev. Tako se s pomočjo vlade otež-kočujejo iivljenske razmere 44svobodnim" delavcem.
Vzlic temu pa vladajoči trdijo, da živimo v hajsvobodnejši deželi na svetu. Vzlic takim razmeram! ---
Oddaja kaznencev v najem podjetnikom, je večje zlo kot zakonita telesna sužnost. V dobi sužnosti je sužnodržeč pazil, da sužnjev ni izmozgaval preveč, ker so bili za njega vrednost. Teh skrbi pa najemnik kaznencev ne pozna. Njemu se ni treba brigati za telesni dobrobit najetih kaznencev. Ako kteri sled izkoriščanja pogine, dobi druzega zdravega in čvrstega mesto njega.
44Slava Kolumbiji!" kličejo svobodni in enaki državljani v republiki.
Ah, . . . pojdite se solit s takimi frazami. Pa rajše očistite Agijev hlev!
—	Koncem leta dne 20 junija stane ameriško ljudstvo njih nekronan kralj $32<J.4'J0. ■
Ogromna večina Američanov misli, da predsednik dobiva le $75.000 plače na leto. Zakaj 1
Ker med stotisoč državljani komaj eden čita stenografičen zapisnik državn ga zbora.
Tu so še drugi troški. Plačati moramo še $7,126.000 za detektive, da stražijo ljudstvo, da ljudstvo ne dobi pravice, in da varujejo korporacije.
Ako to svoto preračunimo na kronice, tedaj se prepričamo, da avstrijski cesar ni tako dragocen biser med izvoljenci, ktere je 44bog" določil, da vladajo ljudstvo.
Mi se kot ljudje, ki živimo v republiki, ki smo njeni državljani zdražamo nad monarhijami. Pravimo, da kronani bedaki vladajo ljudstvo. Posim-hujemo se evropskim narodom, ki žive v uionarhis-tiČnih državah.
Mi ne verno zakaj?
Ko je v naši republiki s kapitalizmom vzrastel imperializem, smo nazadovali, dobili smo monarhijo z republikanskimi okraski in v drugi podobi.
Dandanes je predsednik zapo-vednik vojske na suhem in na morju. Mar on lahko ne provzroči vojne T Mar ni .on gospodar čez 300.00 državnih vslužbencev!
Ako niste s tem zadovoljni lahko spremenite. Pri prihodnjih volitvah glasujte za socialistične kandidate.
Če vam je pa današnji vladni zistem v republiki všeč, pa glasujte za svoje mesarje. Potem pa ne tožite o svojem žalostnem in bednem stanju.
Kakor si kdo postelje, tako tudi leži.
a	a
a
—	Bankrotiranje Columbus & Hocking Valley Coal & Iron družbe pripovedujo določno, da raste jeklarski in železarski trust, da bo jeklarska in. železarska industrija kmalu zaseben monopol.
Zdaj pa nastane vprašanje: ali ljudstvo želi, da jih vladajo Morgan consorte8, ali da postane jeklarska in železarska industrija splošna ljudska — državna last.
Ako je ljudstvo za to, da se jeklarska in železarska industrija podržavi, tedaj to pomeni samoobrambo.
a	a
a-
—	Ameriški admiral dobi na leto $14.850 plače; podadmiral $8.-880 do $6,600; kapitan $4,400; komandant $3,850; lajtenant $2,640; mornar $312; topničar $336; do-voznik premoga $288. In tisti, ki imajo še manjšo plačo imajo pravico do glasovanja, s ktero bi lahko provzročili spremembo.
AJi ti ljudje mislijo, da častniki potrebujejo dvajsetkrat toliko hrane kot navaden mornar.
Mar se je temu čuditi T
Ne!
Saj tisti ljudje mislijo: kapita-Jist potrebrje stokrat toliko hrane kot navaden delavec. Kapitalist potrebuje krasno palačo in automobil, delavec pa lahko hodi peš in prebiva š brlogu.
Nedeljska pridiga.
"Tovariii! Delavci!"
Služiti si vsakdanji kruh z delom ni sramota. Kdor dela prostovoljno, je to za njega še čednost.	1 Večina delavcev bi pa dandanes že jutri nehala skrbeti za svoje življenske razmere ako bi mogla prisiliti druge za nje delati in za njo zaslužiti. f-
Delavci so in so pripravljeni vsaki dan postati "gospodje postopači." Mnogo delavcev se dandanes sramuje svojega stanu in skazujejo nljudnost višjim krogom, ktero odrekajo svojim stanovskim tovarišem. Starokopitni delavne bo uljndno pomagal bogatemu postopaču na noge, če ga
bo1 videl ležati pja<»nega v cestnem blatu. Če je pa pijanec delavec, se bo pa toliko brigal za njega kot za cestno blato.
Delavci so sploh skažejo kot strahopetci, kedar se gre za njih pravice. Bojijo se govoriti, Strah imajo,, da bi jih ne čuli njih delodajalci. Polni bojazni so, da ne bi grešili zoper kak zakon. 44O bogovi!" je zaklical Bruce Glasier, "kakšno organizacijo bi imeli, če bi na Srskem vodili veleposestnike mesto delavcev v družaben preobrat! Kako bi omajali avtoriteto in kljubovali zakonu. Pisali bi zgodovino. Veleposestniki na Srskem poznajo svoje interese in skrbijo, da njih interese tudi vsak do pozna. Oni ne postajajo izdaji-ce in ne brijejo norcev drug iz drugega; oni so najboljši unijci. Vzlic njihovih hudodelstev se jih mora občudovati. Rajše bi podal desnico tiranu, kot sužnju. Delavcu!
Pretepali vas ne bodo, ker sami nikdar ne poskusite vdariti. In endar imate večino, na vaši strani je pravica, a vseeno ste tepeni!
Kako malo se brigajo delavci za ^ svoje koristi, dokazuje dejstvo, da delavski tisk ni#razširjen med njimi. Delavci se ne brigajo za zahteve kovačev. Tudi zahteve šivilj so jim deveta briga. Ali če se bo znana milijonarka gospa Palmer zopet omožila in kakšne toalete si nabavila, to jih interesira. To so važna vprašanja.
Ako neizučen delavec prosi rokodelca za malenkostno uljudnost, tedaj mu rokodelec deleč odgovori: pojdi se solit. Ce pa delodajalec reče rokodelcu: budalo buda-lasto pazi, zvrši tointo, tedaj se pa rokodelec tako po ž uri kot če bi mu lnlatia, zala in brhka punica obljubila poljub.
Če tvomičar skrajša delavni čas ali zviša plačo, tedaj so dalav-ci tako navdušeni, da bi ga naj-rajše nosili na ramenah in kričali mu,živijo, dokler bi ne postali hri-pavi. Če kteri delavec zgubi delo, ker je v imenu vseh zahteval skrajšanje delavnega časa in povišanje plače, tedaj se ga pa delavci sramujejo. Sram jih je v njegovi družbi izpiti čašo piva.
Ah, dobri delavci! Ne verjamemo, da so njih gospodarji roparji, da smejo vzeti vse, kar se da doseči. Tem delavcem se dozdeva, da so gospodarji ravno tako po-, ttrebni na svetu, kot sta solnce m dež. Ako čujejo kterega svojih tovarišev o tiran j i njih gospodarjev govoriti drugače, tedaj bežijo, ali mu pretijo s tepežem ali pa z zakonom.
Baje res niste delavci kot očetje, bratje sinovi in prijatelji slabe jši ljudje kot drugi. V razmerju napram svojim gospodarjem z ozirom na vaše lastne interese, pa niste nič druzega kot bojazljivci, sužnji, izdajice in ničle, če odšte-jem tiste tovariše delavce, katere sami najbolj črtite. Ako še tega r ne veste, tedaj je treba, da se učite to spoznati. Bog vam bodi milosti jiv, od ljudi nimate pričakovati nič."
Tako je govoril zvečer ob cestnem vogalu delavec v angleškem jeziku svojim tovarišem delavcem, ki so ga poslušali topo.
Ko je končal, sem rekel: 44Govoril si resnico. Ali to ne velja le za ameriške delavce, to gre mar delavcem vseh narodov. Lastne tovariše pribijajo na križ, ker jih uče spoznavati resnico, gospodarjem, ki jih oropajo vsaki dan se pa spoštljivo klanjajo in z uda-nim obrazom ližejo palico, ki jih tepe."
On se je nasmehnil in prikimal z glavo v znamenje, da me je razumel. Okrog stoječi delavci so pa zrli pred se.
Zavil sem na Madison ulici okoli vogala in po možganih je pa krožila le ena misel: 44Kedajf . . j Kcdaj bo t« topa masa razumela resnico! Koliko tovarišev delavcev bif treba še po tmjevi poti na moderno Golgato, da bodo ljudje živeli kot bratje t . . . Koliko! .. .
PROLETAREC
UST ZA INTERESE DILAVSKKGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
Lastnik ia iadajatal).
Aipikfuuka delavska tiskovaa družba
v Ckkafo. III.
Ilaročaiaa: Za A merico $1.50 sa celo lato, 7Sc aa pol lata. Za Evropo $2 «a calo lato, ti «a pol lata.
OfUui p4 Aifmn« FH tprmmnmki HratUAa j«p*Uf aoeepa MMWIM« tudi HTAM/ n—luv.
franže". Kralj je lepa reč, ampak Čemu bi bil, Če ne izroča države klerikalcem! . . . Odkar so se pokazala taka znamenja, zaaluči brzojavni urad prav mnogo za t^e-1 peše med Bruseljem in Rimom. Sveti možje, katerih kraljestvo ni od tega sveta, so iztoknili tisoč ponesle ko v. Dočiro je baronica I Va Oprhan kakor po čudežu prava vdova Leopoldova, vprašujejo klerikalci s skrbnimi obrazi, če —
rjrj/^T T7/T A DT A \T	rikaici s sKronimi oorazi, ce —
l^KULJuil\rlKl/liN	je veljaven Atbortov zakoni Ka
Owaad and pabuahad evkby tubsoat by	ko, zakaj — to »o jako zamotane
Sea t h Slavic Workmen's Publishing Compaey	reii, katerih ni vredno razvozla-
Cbicago, «iliaols.
vati, ker je (Jpvolj, da j« Alber-
Franlt Podllpee. President;
John. Pet rich. Secretary;
$2 a year, |1 (or half year. aevsaTtsiNO batm oa afreemeat.
NASLOV «ADDRESS)!
"PROLETAREC"
"""- tova civilna poroka veljavna; za
Glasilo Slovenske socialistične drugo namreč ne vpraAuje belj-organizacije v Ameriki.	giska postava. In kakor bi časti-
vredni klerikalci sami slutili, da se iz te moke ne speče pogača, Frank Janetie, Treaaurer |maj0 ge clrugO vprašanje: Če je
seascairrioN aanai Uaitad sutoa and Caaada. Albert sploh po pravici na presto-|1*S0 a yaarv7Sc lor half y«ar. Fora»* coaatria. ^	baronica Vaughan je
namreč mamka dveh sinčkov in pobožni gospodje špekulirajo tako: Če je bila baronica prava Leo-
«i j	tii poldova žena, sta fanta prava Leo-
2146 Blue hUnd ave. Ch.cago, XH.	princa torej j? St8rt.jsi
pravi prestolni naslednik in go-
si
Klerikalci v Belgiji.
spod Albert se mu mora umakniti.
Namazani pobožniki znajo računati, pa so vendar napravili napačen račun, ker je začetek zgrešen. , Naj reče kdo kar hoče: Kleri- Če! ... Če bi bila baronic« pra-kalci so zanimivi ljudje. Načela va žena! Ampak katoliška cerkev imajo, stara kakor svet — seveda jo lahko priznava,'nikakor pa tipo njihovem štetju — ampak na sti "de" ne velja za državo. Bla-vsako načelo so pripravljeni plju- ga cerkev lahko pokazuje svoj po-niti in še kaj drugega, če jim ne ročni list, toda hudobna država nese profita; Nihče ne more dvo- nima svojega, civilnega poročnega miti, da so klerikalci ena stranka lista, v nobenem civilnem registru pv vsem svetu. Dosledno bi mora- ni vpisana tista poroka, zato je za la veljati zanje tüdi enaka načela državo gospa Vaughan pač gospa povsod. Toda figa — pardon! Bo- Vaughan, oba fanta sta njena dirno »kreni: Eno~«ačelo jim res sinčka, ampak s princovstvom ni-velja po vseh deželah: Vse hoče- mata kaj opraviti. In klerikalni jo imeti v svojih krempljih, pov- up "je sel po vodi". Naj jadrajo sod hočejo biti sami gospodarji, za njim!
vsi drugi pa naj bi jim bili hlapci. Te dvorske pinkaterije nas se-Ampak to je tudi edino, kar se pri veda ne bi nič zanimale. A kažejo njih nikoli ne izpreminja. Vse nam, kako se znajo klerikalci iz-drugo je pa od danes do jutri, preminjati, da jih ne doseže niti kakor veter piha in kakor ukazu- Fregoli. Če bi slučajno kje prišel je profit.	na prestol mož, ki bi bil odločen
Najlažje je študirati klerikalce svobodomislec, bi utegnili postati doma. Tu jih poznamo. Patriotje anarhisti, če ne bi mogli drugače so, da jim ni para, lojalni kakor postopati proti njemu. In nauk iz nihče drug, seveda monarhistični komedije je ta: Ne veruj kleri-do kosti. Razlogov imajo zato do- kalcem, kadar govore o zemlji, a volj. Dokler ima pri raznih viso- ne veruje jim, kadar govore o nekih damah izpovednik prvo bese- besih. Lahko bi jim verjel, kadar do in dokler imajo razne visoke bi priznali, da jim je žep in krem-dame več ufpliva na šolstvo kakor pelj nad vse. Ampak te edine re-rektorji in direktorji, več na gle- snice ne priznavajo, dal išče kakor ravnatelji in inten-,	"R. P."
dantje, skratka več upliva na vse	" ~ T
življenje kakor tisti, katerih se	DODlSle
tiče, bi bili tepci, če ne bi blago-
dftvljali »»tih, ki jih poetavlj.jo	IsdiaMpolil, Ind. jan. 4.
k polnim jaslim. In v Avstriji ^ . . , .. , . r 1 ji	.j . Cenjeni urednik!
imamo sladko upanje, da ostane 0" . .. .	,	, „
* 1 • * ITi -ir a	• Sprejmite ta mali dopis, od na-
še nekaj casa tako. Kute so pri _ f .	«u- A t u —
. . j	,	r se slovenske naselbine. O Indiana-
nas iz trdnega sukna.	..	. ,	, , .
ponsu se sploh poiaaiem kaj cita
V drugih krajih se včasih kaj v tem dclaVskem listu, kateri je zasuče. Tako se je prav nenadoma vendar duševno poln pojma, o sta-nekoliko obrnil veter v Belgiji. nju dejgVea, ter težaka in poln Razume se, da so bili tudi tam (>CKiu¿ijivih stavkov, da se lahko klerikalci vedno monarhistični. priu^j(> in prklejo v spoznanje z Saj je po katoliških naukih vsaka d(i]aVskiini razmerami. Posebnih oblast od boga. Tako monarhistič- novk, ni> kar ge dela tiče> ilua, ni so bili, da so celo v verskih re- m(> dovolj Ha pa ^ preVeč za ta-čeh včasih zamižali. Ko je umrl ke mgle	kot ne dobivajo tu-
Leopold 2. je nastalo vprašanje, kftj U/rok temu je odino je delav. ali je bila njegova zadnja ljubica gtvo ^^ ker ge ne gpozna> ne Ve
—	za prejšnje je bilo že vse eno m orKHI1rzacijo ki bi mu koristi-
—	njegova žena ali ne. Navadni ,ft y vsakem «luíaju. Mesto, da bi Belgijci, ki so dobro poznali svo- čitftU Hgte v ktorih je kaj poniem-jega še s sivimi lasmi mladostne- bnega 7a k(>rigt delavca,pa ravno ga Leopolda, so skomizgavali in nagprotno podpirajo. Kar mogoče se hudomušno nasmehovali. Ta gem ^ namenn pripomoči temu li-hip je priskočila sveta cerkev gtu^ da ge vgaj malo razjiri tudi ranjkemu na pomoč in celo Rim tukaj pri ^ Za gedaj vam p<>¿i. je skrbel zato, da se je razglasilo, jjam narognin(> enei?a novega cita-česar ni bil Polde nikdar sam po- telja siovenci v Ameriki primite vedal: Da je bil namreč z baro- ge teKa delavskega lista "Prole-nico Vaughan cerkveno poročen, tarčo."
A sedaj imajo seveda novega Nadal je mi je poročati žalostno kralja. Na prestol je prišel Leo- novico, ktero je zakrivila kapita,-poldov vnuk Albert 1. Čudne go- listična roka s tem, da nam je vze-vorice so se rszširile o njem. Pri- ]a mladega 25 let starega John povedovalo se je, da je močno na- MedvevScka, doma iz vasi Skala klonjen socijalizmu, da pozna in pri Kanalu na Primorskem. Dne močno čisla socialistični ideal in 26. jan. zjutraj je omenjeni delal podobne bajne reči. To je seveda na železničnem tiru. Ko je metal vsa sila pretirano. Res jo pač, da pepe] x7t tira Belt. R. R. prišla je ima Albert nekaj tiste lastnosti lokomotiva štev. 6 ter ga pritisni-ki se imenuje takt; tisti dan, ko ]a v drugi voz s tako silo, da je je zasedel prestol, je salutiral rde- uro jn pol kasneje umrl v strašnih či zaatavi, na kateri je bil črn trak mukah. Dotični je bil še malo ča-ko so mu povedali, da vihra zara- ^ v Ameriki. Zapušča tukaj dva di smrti soeialističnega poslanca, brata Alojzija in Romaldota. Brat Takt je lepa rec, do socializma je Alojz mu jc preskrbel primeren pa tudi njega Se dolga pot. A res pogreb. Lahka mu bodi mirna je tudi to. da Albert,ni zaljubljen zemlja. Ali se bode Belt R. R. Co^ v klerikalce in da jih ni nastavil zanimala za pokojnega! O, t«»ga na dvoru, kjer jih je prej kar gotovo ne, razven prisiljena. To-mrgolelo. Zgodilo se je celo, da je iifc0 za nedaj, Žčlim vam najbolj-pokazal nekoliko protfklerikalne- ^^ uspeha in mnogo naročnikov, ga mišljenja.	Filip rtodina.
In čudež! Naenkrat ni več vsa-	, --
ka oblast od boga, rojalizem belgi-	Beattle, Wash. B. feb.
jskih klerikalcev je pa le tako Verska setka Holyrollcrjev je razpokan, da bi kmalu "šel v ena najbolj fanatičnih kar se jih
menda nahaja današnjiga časa.
Tom. H. Gourley, župnik Holyrol-lerjev v Ballard, pri Seattle, je tako fanatizir»! Georg Pestola druži no z njegovo versko blazno taktiko, da je omenjeno družino pripravil tako daleč, da so se slekli vsi do uazega in šli zvečer na streho svoje hiše, sedaj v zimskem času in ostali tam do ranega jutra, n)cneč, da bode po zatrdilu popa, konec sveta in da bode tedaj an-gelj prišel in celo družino odnesel v nebesa. Posledica temu je bila, da je jeden otrok zmrznil, o-stala dva sta pa zgubila pamet, stariši so pa tudi tako prezebli, da so morali v bolnišnico, od koder so jih sedaj poslali v blaznico. Hi-pnotizorja popa je sodišče poklicalo na odgovor, a taji, da je on kaj kriv in odgovoren za dejstvo.
Blazno - pijani njih verskega prepričanja Holy roller ji "časte svojega namišljeniga boga se pri posebnih slučajih ob večjih obredih, ki se dogajajo navadno po noči vsi slečejo do kože v cerkvi in valjajo po tleh, molijo, upijejo in cvilijo da je groza. Njih pop namreč uči, da ima bog le take ljudi rad, ki so nagi, kadar ga "čast«" z obleko na sebi, se ga pa le žali in da Bog ni nikogar ustvaril z obleko na sebi itd. Iz tega vzroka je družina Pestol vrgla vso obleko raz sebe ko je šla na streho, da jih angelj ponese, kteri se je pa mogel isto noč kje drugje muditi z njegovo vzpenjačo.
Holy rollerjem je mestna oblast v Seattle prepovedala njih trapaste orgije, radi kalenja nočnega miru; sosedje okrog cerkve so takrat tako dolgo opravičeno protestirali, da ne morejo spati po noči radi njih blaznega kričanja, da so jim prepovedali nadalje kongregirat v mestu. Preselili so se potem iz mesta. -
To versko setko "holy - roller-jev" je zanesil v Seattle pred petimi tati neki ujih pop po imenu Shashua Creefeld. Prišel je iz O-rc.'Tona, kjer je prej uganjal svoje blazne orgije. Neka Miss Mitchell je postala žrtev njegove pohot nosti pri njih ponočnem "ča-stenju" dasi je bil pop ožeijjen. Brat Miss Mitchell, se je potem zarotil, da bode zapeljivca ubil, kakor hitro ga dobi. Sledil mu je in ga našel v Seattle na ulici, kjer ga je takoj ustrelil. To se je zgodilo pred petimi leti. Po pol leta trajajoči obravnavi je bil pri sodišču oproščen. Mrs. Creefeld in sestra njegova, obe še versko blazni, sta se domenile, kupile ste revolver in šle na kolodvor, ko se je misli odpeljati nazaj v Oregon ter ga je sestra ustrelila, da je takoj izdihnil. Tudi te dve sta bile kazni oproščene in blaznim spoznane. Mrs. Creefeld je čez eno leto v blaznici storila samomor, dekle Mitchell pa se baje še sedaj tam nahaja. Tudi pop Gourley ne spada nikamor drugam, kakor v blaznico. Teh fanatikov morala je na nižji stopinji od prostitucije.
V Seattle so bili zopet trije policaji aretirani in so sedaj pod tisoč varščine, ker so kolektirali graft od prostitutk. Tudi njih obravnava se bode vršila pri "grnnd jury." Mnogo prizadetih žensk bode pričalo proti graftarjem.
"Svobodna ljubezen, ali ljubezen za cash".
Mnogo revnih na duhu, kojih izobrazba gotovo odtehta njih in-telekt, si nikakor ne more utep-sti v glavo, da je socializem ekonomičen, političen in znanstven, ki razizkuje sredstvo za odpomoč v vprašanju za potrebna hrano, obleko in stanovanje. Njim pojasnjevati in tolmačiti socializem toliko izda kakor metati bob ob steno; oni po svoje tolmačijo socializem, in po stari navadi rabijo tiste prazne fraze, s kterim se nič ne dokaže. Njih trditev je vedno jedna in ista, namreč, da bode socializem uvedel svobodno ljubezen in da bode razrušil zakone in družine. Odgovor vsem tistim "sociologom" je zopet najboljši ta, kar ni dvomiti, da bi ne bil pravilen.
Ločitve zakonov.
Po ravno izdanem oficijelnem izkazu je vsake-dve minuti ena pravda uložena za ločitev zakona, vsake tri minute pa ena ločitev potrjena v Zdr. državah. Mej časom zadnjih dvajsetih let, od leta 1887 in do leta 1907 bilo je 1,400. 000 tožb za ločitev zakona ulože-nih povprečno 70,000 letno. Skozi 20 let časa od leta 1867 do 1887 bilo je 83 zakonskih ločitev na vsakih 100,000 zakoncev; skozi 20 let od 1887 do 1007, bilo je 70 lo-
čitav na vsakih 100.000 zakonskih pomnoiitev za celih sto procentov.
Radoveden sem, ka)j se skriva
za to sliko? "Svobodna ljubezen", "cash", socializem ali kapi-tilistični sistem.
Ta notica, je krožila v javnosti, tudi najbolj karakterizuje gnjili kapitalistično sistem, ali družabni red: ljubi svojega bližnegu kakor sam sebe.	v
Delaware in Hudson železniČna družba v Carbondale, Pa. je baje razglasila odlok, kteri jasno kaže, da ona družba hoče izrabiti vsako unčo mesa in krvi iz delavcev, u-poslenih pri nji. 19 mož je bilo na to takoj odpuščenih od dela, ker so manj kot 150 funtov tehtali. Vsi drugi še uposleui pod to težo se o prvi priliki odpuste iz službe. Ta odlok je izšel iz glavnega stana železnice v Albany in se glasi, da morajo" vsi delavci v Že-leznični delavnici tehtati več kot 150 funtov, in ne Čez 45 let biti stari. Vsi pod to težo in starejši naj se takoj odpuste. Po njih najnovejši iznajdbi delavec pod to težo ni zadosti razvit, zato tudi ni zmožen storiti dnevnega dela v toliki uieri, kot krepko razvit korenjak.
Vi delavci, pod to težo, ako nočete lakote poginiti, v unijo in na delo za socializem. Druzega sredstva ni za Vas.
I. S.
ča. Ti si ljubil, da, oboževal te ši prijatelj, je končal. Taka bo ljudi, ki ostanejo vedno hladni in tudi njegova smrt. A to ga ne ža-
Johnstown, Pa.
Cenjeni Proletarecl
Dne 23. Januarija smo imeli tu-kajšni sodrugi prvi shod v Slovenski Narodni Dvorani, na 725. Broad Hey Aley. Na kar smo si u-stanovili svoj ClubT iz namenom, da se pridružimo v Jtigo. slov. Socialistično Zvezo v Chicago, 111. Sodrugi, delavci v Johnstownu in okolici pristopite v Club, da se i mi pridružimo v svetovno delavsko stranko.
Vsak zavedni delavec dobro do-šel, upamo, da se do prihodnje seje število Članov podvoji; seje se bodo vršile vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2 uri popoldan na 725 Broadlley Aley. Cambria City.
Socialistični pozdrav Sodrugom širom Amerike. Tebi vrli "Prole-tarec" pa želimo, da bi te čital vsak Slovenski delavec.
Začasni odbor.
zadovoljni in ki izrekajo čez vsa kega svoje prokletavto, ki se odtrga z njihove vrvice. Sedaj si padel in ne povrneš se nikdar več!"
Z rokami si podpre težko glavo in zopet strmi v pismo, ki g& je že vsaj desetkrat prebral. Bilo je z bledo tinto površno pisano ter se je glasilo;
Dragi moj prijatelji
Žalostno vam tem potem javljali, da je včeraj umrl najin prijatelj Roman. Znano vam je naj-brže, da je hotel napraviti revolucijo, toda ponesrečilo se je vse in skrivati se je moral pred zasledu jočimi sovražniki; bival je že več tednov pri nekem tukajšnjem kmetu, našem pristašu.
Včeraj sem bil pri njem v njegovem skrivališču. O, prijatelj, to je bil žalosten sestanek. Bil je bled in upal in dušil ga je kašelj. Na begu semkaj se je namreč močno prehladil. Toda bil je miren in prosil me je, naj mu čitam Ba-kunina. Ustregel sem njegovej prošnji. Pri tem se je razgrel po stari navadi in mnogo govoril, Razkladal mi je Bakuninov katekizem ter rekel, da ostane do zadnjega dihljeja prepričan, da je posvečen Človek, ker je revolu-cijec. " Jaz ne poznam nobenega dobička zase ali svoje strastij, ker ne spoštujem ničesar, kar bi lahko imenoval svoje. Samo eno misel gojim, stremim samo po enem cilju; poznam samo eno delo: revolucijo!"
loati. Razburja ga le priloženo pismo in misel na Romanovo ljubico.
"To je ona — Heleni. To žensko sem nekdaj ljubil, a potem . . . Za božjo voljo . . je prišla tista katastrofa . . . tedaj je bilo
konec ... O, Roman, kje si T" < Kulinov položi glavo na mizo. Tema je. V duši se mu porajajo vsi dogodki, ki jih je doživel poslednji čas. Neizmerna teža se mu naseli v prsa.
Bila je lepa, jasna noč, kakor ta večer. Z Romanom sta se peljala iz mesta v bližnji trg, da si izposodita pri nekem somišljeniku denar za revolucijska podjetja. Tedaj mu je Roman nenadoma odkritosrčno razodel, da ljubi njegovo ljubico — Heleno. Kaj je Roman vedel o njegovi ljubezni! Postal je silno vznemirjen, in da ni bil to Roman — zabodel bi ga z nožem. Toda Roman je bil prevelik človek, bil je nehote njegov duševni kurator. In končno — zadnje čase bi bil lehka opazil, da Helena njemu ni več tako zaupna, odkar jo je seznanil z Romanom. Bil je slep in videl ni ničesar.
Njegovo življenje je postalo prazna posoda, ki je doigrala o-jo nalogo. A sila in ljubezen do tega življenja, mu je pomagala zopet do moči. Z vso silo se je u-dal revolucijski reči, Resignirati ni hotel in iz golega sovraštva do življenja in ljudi se je bojeval
K nama pride neki kmet in mu proti njim, razdirajoč, smešeč, u-
V podstrešni sobici.
Septemberški večer je polagoma, neopaženo padal, na glavno mesto X. in stari, prijazni mož v mesecu je z dobrodušnim obrazom pošiljal svoje medle žarke na mestne ulice. Prežal je na odprta o-' kna dobro rejenih. meščanov in se tu pa tam utihotapil v njegova temna, z mahagonijem preobložena skrivališča. In dobro dušni mož v j mesecu tudi ni pozabil na nizko okno, ki je - nerodno čepelo na strehi visoke hiše, kjer je stal s sklonjeno glavo Bogdan Kulinov Njegov obraz je bil polit s svetlo mesečino. Z motnimi očmi je gledal na globoko in mračno dvorišče, kamor nikdar ne zaide luč neba. Naslonjen na staro pisalno mizo, se zdaj pa zdaj ozre v odprto pismo in v zaprti zavitek, ki ležita pred njim na oknu.
Kulinov je bil lep človek s črnimi lasmi in nalahko zakrivljenim nosom ,črne brke mu zakrivajo zgornje ustnice,' a njegovo lice je bilo tožno. Tak obraz imajo ljudje, ki se prično smehljati še le na mrtvaškem odru.
Položil je roke na prsa in se zagledal v belkasto, jasno nebo. Duša je za trenotek zapustila njegovo telo in je hodila v pol pozabljeni preteklosti. Njegove misli so pohitele daleč, daleč doli na jug. On ne čuje vrišča na ulici, ne čuje enakomernega cinglanja cestne železnice, niti odmeva upit-ja prodajalcev, niti šumnega ropota, ki ga je povzročalo zapiranje prodajalnic; v sobi se veča mrak in stare, po kotih razmetane knjige so podobne začrnelim, razpokaniro lesenim kladam.
"To pismo — to pismo! Roman, kako žalostna je bila tvoja usoda!"
Kulinov sede na stol in težko sope. Kratki, črni lasje mu stoje pokonci in brke, se mu v žalosti pobešajo.
"Dš, Roman, tvoja usoda je bila žalostna, kakor zgodovina tvoje domovine. A vendar si bil plemenita duša, skoraj brez napak, — a ti ljudje, ta večno zadovoljna družba, to je bila tvoja neere-
pove, da je opazil v bljižini orožnike. To ga je vznemirilo in postal je še bolj bled. Tolažil sera ga.
"Ne mislite, tla sem malodu-šen!" del je črezk nekaj časa. Kakor vse, kar vidim, tako je tudi naše življenje provizorno. Naposled je res vseeno, ali se prita-varao do groba tako ali tako. Prepričan sem, da me bo ta kmet, o katerega zvestobi si skoraj ne u-pava dvomiti, za dobro plačilo o-vadil preganjalcem." Končno mi je razodel vse. Rekel mi je, naj vas prosim, da mu odpustite, če vam je bil kdaj v nepriliko. "A-ko me ujamejo", je del "vzemite moja pisma in uničite jih. To so listi prijateljev, nekateri so zanimivi — lehko jih berete; tu imam nekaj vsojih rokopisov, za katere ni časa, da bi se natisnili, — in tu so pisma moje ljubice. Dajte jih Kulinovu, da jih vrne Heleni. On vč za njo. O, teh Vam ni treba brati!" in zapečatil jih je v zavitek. Pošiljam jih Vam obenem s tem pismom.
"Ne govorite tako žalostno!" sem mu rekel. "Še ni vsega konec — morda se kmalu nudi prilika, da ubežite odtod."
Tedaj me je pogledal s svojimi udrtimi očmi tako žalostno, in lahko si mislite, kako" mi je bilo pri srcu, ko so se zasvetile solze v njegovih očeh!
Truden je stopal po sobici gor in dol, kakor bi nekaj pričakoval. In res je nekaj pričakal. Ko je naposled šel ven, se dolgo ni vrnil .. .
Čul sem strel, ki je potresel o-zračje. Odkrito povem: Vedel sem kaj se je zgodilo. Nisem čutil v sebi nikakega nagnjenja, da bi to neznano preprečil . . .
Mislil sem, da sem s tem koristil revolucijski reči. Šel sem na vrt. Pod starim, razpokanim drevesom je na klopi mirno sedel Roman z razmršenimi lasmi; eno oko je imel na pol odprto in bilo je zalito s krvjo, a poleg njega je na tleh ležal revolver.
Planjl sem nazaj in poklical starega kmeta. Roman je bil še nekoliko živ. Nesla sva ga v sobo in položila na posteljo. Iz rane mu je tekla kri in se razlivala po beli posteljni opravi.
"Otem k svojemu cilju . . ." so bile' njegove zadnje besede. Kmalu potem je izdihnil. Na večer so prišli orožniki — mnogo prepozno. Le s težavo sem odnesel Romanova pisma. Orožniki so vse pregledali, Še celo mrtvečevo o-blcko. Dobil sem vtisk. da je bil kmet izdajalec.
Sedaj se držite» doma in bodite pripravljeni na vse. V k*stkem Vas obišče neki naš Človek. Oddal Vam bo pismo z hadaljnimi navodili. Priloženo pismo oddajte čim prej, ker tako je želel Roman.
Vaš	G.
Na Kulinova je to pismo silno delovalo. Roman, njegov najbolj-
ničujoč vse, vse ...
Radi političnih spletk progan-jan, je moral bežati. Daleč ni šel; v prvem bližnjem mestu se je nastanil. Živel je življenje emigranta in pozabil docela na ljubezen. Trdo, neusmiljeno življenje mu je vzelo srce in razum in ostal mu je le srd.
Njegov tovariš Roman je bil strasten, podjeten človek. Hotel je napraviti revolucijo, odstraniti kralja in vlado ter se sam povspe-ti na mesto predsednika nove republike. Bogastvo bi i*azdal kmetom, naselil na rodo no^tjud in tako pre klanje in nezadovoljn no in lenobo. . . .
¿tni zemlji eč i I veriinr*
t in revšči-oizkusil je,
a bil je nesrečen . . . selo nesrečen. Vse mu je izpodletelo in ga vrglo v naročje obupu. Ljudstvo ga je sovražilo, bolj nego vse druge tlačitelje, a Če se je za trenutek sprijaznilo ž njim, so mu re-kali: "Bratec, pij, drugače ti razbijemo butico!" Po zadnjem Romanovem poizkusu, pa je vse bežalo od njega — tudi Helena. Kaj se brigajo ženske! Omožiia se je z rejenim trgovcem, jki je prodajal zmleti fižol za moko.
In sedaj je končano. Kulinova se polašča obup. Živci se mu vznemirjajo že leta, ki jih je preživel v večni negotovosti in strahu. Njegova razdraženost in njegova bolna fantazija narašča vsako minuto. A vkljub temu dobro in natanko čuti, da je izginila zadnja podstava, na kateri je slonelo njegovo življenje.
Nekaj silno težkega se mu je naselilo v prsa in znoj mu je stopil na čelo. Hotel se je razvedriti in mirno presoditi vse, kar se je dogodilo.
Odšel je na ulico.
Ko pogleda proti nebu, vidi hiteti temne, raztrgane oblake mimo meseca. Ulice so prazne Jn le redkokje je opaziti zakasnelega človeka. Gredoč mimo vkokoh hiš z mračnimi okni, govori sam s se-boj. Kaj govori! Pismo laže! to povest o Romano si je nekdo izmislil iz hudobnosti in nagajivo-sti. On ni lopov, a vendar mu naznanja prijatelj, da je uničeno vse, v kar je veroval že celo vrsto let» Da, to pismo laže. Lažje sope, lažje se zopet vzdigujejo in padajo njegova prsa. Oblaki so med tem izginili in dobrodušni mož v mesecu je razlil bledo svetlobo po samotni ulici. Neki doslej neznan strah se je Kulinova polotil. Prijel se je za glavo in hotel razmišljati o vsem, kar se je zgodilo.
"Za Boga!" je zastokal. "Nič, nič ni ostalo z4me. Končano!"
Zgodovina Helene se je zopet in zopet pojavljala pred njegovimi očmi. Kaj se menijo ženske za i-dealna stremljenja. Kruha ji je treba, polne mošnje, kope otrok .
. . Vlačuga! Skušal si je tolmačiti vse, kakor se je po vrsti dogodilo, spraviti posamezne fragmente v zvezo. A ni mp bilo mogoče. Pred njim se je dreVil le kup ma-
P HO LETAkKO
lih fragmentov bre« vta- «nolil k Bogu. Le cerkovnik je ho-brez vsake prave jatno- dil in dol in prižigal tveče. uil »e je posameznih slu- Sedel je v zadnjo klop. Tu je ču-S jih je doiivel z Koma til atraino podrtijo svoje duie ¿e >koč, ko je ie ljubil Hele- bolj. Skušal je moliti, a ni mogel. 9 našel na njenem domu Razne prikazni so ga pričele zo-temirjeno, da mu ni mo- pet nadlegovati. Njegov duh je
roriti na njegova vpraša v sosedni sobi se je murni an. Tedaj ae tega ni mo-raztilmaeiti. Poatalo mu je to še le pozneje. Ali ni bil Ro-vsa njegova nesreča! Mesto js ponudil svojo idejo, in
taval še vedno zunaj po praznih ulicah in brezmiaelno je stokal:
"O Bogi O Bog, odpusti . . . pomagaj !M
A praznota v njegovih praih je ostala ista. Čul je le glas cerkov-^^	nika, ki se je jezil nad svečami,
je bil zadovoljen s tem. Rdeči žarki sveč razsvetljujejo ■o ga mučiti žive fantazi- Kulinovu obupani obraz. Oči ima je po ulicah in pri tem zaprte, podobne so debelim krog-ga kmalu povozil izvošček, ki lam, na katere pada senca gostih pridrdral iz sosedne ulice. Na- j obrvi. V glavo mu šinijo različne se je pojavila pred neko tem- slike: Sedaj stopi pred njega Rožo ženska in ga sunila v ko- man z razinršeno brado, z veliki-. Šel je dalje. Videl je ozko'mi, krvavimi očmi in visokim, , po kateri se je plazil sko- bledim čelom. Obut je v visoke vljenje; le en napačen korak škornje. V rokah nosi zaprt zavi-zne se v propad. Solze so tek . . . Prestašil se je te slike, ki oči in plazil je naprej mu je prišla nenadoma pred oči.
Čemu ga ne pušča v miru T Poma-ne si oči, odpre jih široko ... O, saj je v cerkvi, zmotil se je. Kako mu ta hip preseda življenje! Proč mora, proč . . . Kaj te slabosti! Hoče vstati, a se opoteče in pade nazaj v klop.
Predenj stopi objokana Helena, v dlanih. Prišli so ljudje in Dolgi lasje ji padajo po visokih zbudili. Delal se je mirnega in ramah. Iz prsi ji prihajajo pretr-
l dalje po ulici, a v duši ga gRni vzdihi . . . bilo sram in strah pred ljudmi, | Giobok	^ prerije iz širo-
d katerim je bežal. Iz ene ulice kih Kulinovih prsi. Plane kvišku rugo je bežal ves zasopel. Čul ter ge opotekajoč priplazi k vra-biti z zvonika vsako četrt ure, tom 0dpre jih Hladen fcrak ga ura je minevala za uro. "Kam objame Roraan je pm1 njimt He-!im, kam grem t" je vpraševal 1|ma je pred njim Molče ^ m sebe in hitel dalje. Čutil je,'vabita k ^ on pa steguje roke? mora nekam pnti, a kam. tega prijeraa . . , priTne ga trdo, krče-vedel in zastonj ae je mučil yjt0,-- "Ha ha!"
zidu nemih hiš. 'Nič mi ni ostalo. Vse sem iz-►il, ko sem sanjal z odprtimi
pri belem dnevu! Nič!" finjenost nad samim seboj, ga »vsem obvladala. Jokal je ka-otrok, da se je nevede naslona vrata tuje hiše in skril svoj
ožiti si svoj cilj. Meiec so prepregli razstrgani laki in sred^njih je silila na n razpoka na mesečina. Kmalo je ulil ledenomrzel dež in ga močil do kože,' da pe je tresel t šiba na vodi. Rujavkasta meje pričela padali na cestne etilke. Pogledal je kvišku in SI, da je doma. Prijel je za to kljuko in hotel odpreti; ta so bila zaprta. Naslonil se na kamen in čakal, da kdo pri-e in odpre.
Spomnil ae je, d* je nekoč pred zbranimi ljudmi govoril o ljudstvu, ki živi v bedi. Ono je podobno Človeku, ki se je zakatmil in sedaj čaka pred vratmi,* da se mu odpre. Treba je razbijati, vpiti, kričati, da se zbude oni, ki so mirno in trdno zaspali v hiši . . .
Dež je pričel liti v curkih. Ura je bila dve, bila tri. A nikogar ni bilo. Prišli so stražniki in on se je oddajil. Ko so izginili, je prišel zopet nazaj, premočen in tresoč se fcttraza. Blato je škropilo po njegovi obleki. Dolgočasnost,, čakati na vratih, ga je docela omamila in utrudila. Oči so se mu zaprle, a ko jih je zopet odprl, se mu je vrtelo v glavi. Šel je zopet po samotnem tlaku dalje. V glavi mu ^jc nenadoma vstala misel, da morda sanja; mel si je oči, trkal po h in se končno docela prepri-kl. da bili. [ Dež je ponehal. Na vzhodu se je meto megleno svitati. Napadla pa je grozna utrujenost. Ničesar več se ni jasno spominjal, i "Čemu hodim tod? Zakaj ne krem spat, sedaj je noč!" I Ozre se. okrog sebe. Vse mu je jMlo neznano Pozabil je na vse. Le nekaj meglenega se je še spominjal. Z zaprtimi očmi je taval dalje, noge so se utrujenosti vlekle za njim. Prišli so po me tac i cest, ki »o ga začudeni ogledovali, a ta-,koj za njimi zidarji, hiteči na delo. Za njimi so prišli drugi delavci, vsi utrujeni in zaspani. Obstal
Pred rijin» je stal orožnik v nočnem plašču.
"Roman . .
"Jaz sera stražnik, ne vielite prav!"
"Roman . . . Helena . .
"Gospod vi ste premočeni. Ali ste bolni T"
Za hip se mu razsvetli v duši, samo za hip in i)otem ga zopet pokrije tema.
"Ah, vi ste. Dobro, prav dobro! Čujete, jaz sem srbski kralj, a kje imate vašega kralja . . . Pel j it e me k njemu . . * Pst ..."
Njegov dobrodušni izraz se iz-premeni. V očeh mu bega divji blešč strahu, a njegov obraz je o-braz norca.
"Beživa! Ravnokar sem tu notri, v cerkvi, položil bombo na oltar. Odstraniva se, preden se raz-poči!"
Stražnik je široko odprl oči in se začuden ozrl naokoli.
Listnica uredništva: Anton Ribič, l*ittsburg, Pa. Prav hvaležni smo vam za poslano pismo. To je dokaz Vas: in nam, kje so še na^i rojaki. Zaslepljen revež govori, da je smrtni greh čitati Proletar-ca, Da časniki, kteri odpirajo oči ljudstvu, so vedno pod smrtnim grehom, ker pišejo resnico, a resnica oči kolje. Pa bode že bolje. Delavska, misel gre dalje in ne ustavi jo več ne smrtni greh ne žegni. Dalje gre preko tistih, kteri nečejo ali ne morejo razumeti. Da ste nam zdravi.
Opazovalcu v Cumberlandu, Wyo. Vaš dopis je dober, toda žal, da imamo v Proletarcu tako omejen prostor. Divji Spartanec dara-šek ni vreden toliko,, da bi vzel v Proletarcu jedno kolono gradiva, ko ga vendar tako rabimo za važne stvari. Ko bi nam le prostor dopuščal, bi ga priobčili, pa ne ^^	zaradi divjega Špartanca Jamska,
je. Nikamor ceč ni mogel. Prijel ainpak zato, da bi pokazali rojake je za železno ograjo, od katere (kom, kakšne ljudi vzgaja l)«m<> so se trgale* posamezne kaplje, kratsko prohibijonistični "svobo-NJegova utrujenost je dospela na domiselni" chicaški list. Pozdrav-vrhunec ...	Ijeni.
To je bila ograja neke cerkve. SposMiil »e je na Boga. Nove misli so mu preplule glavo. Dolgo je
LISTU V PODPORO. -
Anton Jelovčan, Hudson, Wyo. $1, — Anton Stern v Chicagu 25 c
ie od tega. odkar ni več mislil
Ideja božje vsemogočnosti,	^imen0T~M ^¿3.35," Josip *ObTak
božje tolažbe ga je presenetila.	^^ ^ ^ ^ J<>hn ()8redkar To je bilo nekaj postnega, nove- Hvr]ji *a. V duši je videl Heleno m nje-nega dobro rejenega moža — tr-
&ovea, ki molita k Bogu za srečo.	Slovenski socialistični klub št.
) «akaj bi ga n*e prosil milosti in	20 v Johnstown, Pa. je i «vol d na
^tolažbe! 4	«voji zadnji seji, za leto 1910 sle-
In rastre«<Miih misli je stopal	deče odbornike :
proti cerkvenim vratom. Ozrl se	Tajnikom Math, Gabrenja 7..>
je kviško: Zvonik je bil ogmen z	Broadley Alley. Bl^nik, John
rujavkasto meglo. Sobe svetnikov	Remšgar 723 Broa* St. ^giUtor
»«o stale |*ed vrati, nečimemo in	in organizator. John Zabr 981
Hladno. V cerkvi je vladala po-	Chesnut St. vsi v Johnstown, 1 a.
polna tema. Nikagar ni bilo, ki bi	Math Gabrenja tajnik.
—	Kapitalisti ljubijo delavce, dokler Črpajo iz njih profit.
Za to ljubezen so pa nekteri delavci .tako hvaležni, da se jim še
klanjajo.	^
• •
—	Kapitalizem in "fraft" sta
dvojčka.
Danes smo tako daleč, da je "graft" povsod. Srečamo ga v političnem življenju , v industriji, srečamo ga povsod. "Graft" je Življenska sila kapitalizma.
Kaj je kapitalizem? In kaj je "graft"f Prilastite v bogatstva, kterega proizvajajo delavci postavnim in nepostavnim potom po trotih v čloeški družbi — po kapitalistih.
Glavno pravilo.
Da si življenje olajšamo in podaljšamo, moramo slediti glavnemu pravilu, to je, opuščati vsako nezmernost, pa naj se imenuje kakorkoli. Vsaka nezmernost zapušča posledico tu ali tam v telesu, ampak navadno je želodec, ki trpi. Bolečino ali težo začutimo v njem, jed nam ne diši, skratka, nič nam ni prav. Potem je potrebno, privoščiti želodcu popoln počitek ter uživati Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To zdravilo podeli nove moči onemoglim organom, izpodbudi žleze k novi delavnosti ter usposobi telo prejemati in prebavljati tečno hrano. Uživati bi ga morali, kadar koli se počutimo slabet utrujene, potrte, ob izgubi slasti in ob neprebavnosti. To zdravilce lahko prenaša naj« občutnejši želodec, ker ne vsebuje niti najmanjše primesi kacega škodljivega leka ali zelišča. V lekarnah. Jos. Triner. 1333 -1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111. Krasni stenski koledarji za 10 ct. v znamkah.
SLOVENSKI DELAVCI 1 Naročajte kn|igo Upt. Slndaira:
"DŽUNGEL"
največji socialni roman 20. stoletja. Knjiga je pred kratkim izšla v slovenskem prevodu in se že razpošilja.
Cena s poštino vred $1.25. Naroča se pri upr. "Proletarca", 2146 Blue Island' ave., Chicago, Illinois.
NAJU ZASTOPNIKI.
La Salis, 111.: John PuSsk.
Conemaugh, Pa. : Frank Podboj
St. Louis, Mo.: Vincent Cain-kar.
Johnstown, Pa.: Math. Gabrenja.	*
Colorado City, Colo.: Drag. Po-gorelee.
Jakob Dolenc, Box 8, Willock,
Pa.
Tony Mrak za Hackett, Pa., in
okolieo.
Jos Pajk za Pennsylvanie.
John Mesojedec, Box 337 Davis, W. Vs.
Frank Črne, Cleveland, O.
Rock Springs, Wyo.: Valentin Stalick.
Za Chicago in okolieo sta naša zastopnika Mike Kulovec in John Jereb.
Anton Sterle, Box 368, Chis-holm, Minn.
Anton* Jalovčan, za Hudson, Wyo.
Lorain, O. in okolico: Frank Vevar.
Kenosha, Wis.: Ignac Radovan.
Darragh, Pa. in okolico: Ivan Ring.
Hibbing, Minn.: Frank Hitti.
Za Minnesoto: Jernej Črnogoj, Box 477 Eveletln
Louis Olažar za Sygan in okolico.
Frank Verbajs, Vandling, Pa., box 135.
Frank Cirk, za Cleveiand in okolico.
Filip Godina, za Indianapolis, Indiana, in okolico, za Pueblo in okolico Jakob He-nigsman.
Zastopnik : Jožef Radelj, box 257. Frontenac, Kans,_
Za severon stran Chicaga^Joe Zavertnik ml. 440 N. Curtis St.
KAKO SO NASTALE VERE IN BOGOVI?
Ste že obnovili naročnino "Pro-letarca"t — Če jo še niste, storite to takoj, da se Vam ne ustavi lista.
Ta interesantna razprava iz pod peresa slavnega Ingersola se dobi v slovenskem prevodu sedaj za samo 15 centov 1 Pišite na izdajatelja IVAN KAKERJA, 1922 S. Laflin St., CHICAGO, ILL.
KDOR HOČE IMETI
dobro obleko najnovešega kroja, okusno in trpežno delo, naj se o-glasi pri
MIKE KASTRUN-U, krojač na 1842 So. Center ave., Chicago, 111. Izdeluje tudi ženske obleke po vseh krojih. — Pridite in poglejte !
FRANK UDOVIČ,
EKSPRESMAN
1343 W. 18th Street
uri Bluc I«land Ave.
CHICAGO, ILLINOIS
Prevala poiiStvo, premog, drva iti drugo. Oplazit« »e ori niem. Oddaljeni rojaki naj pišejo dopisnico.
POZOR!
POZOR!
SLOV. SOC. KLUB ST. 1
-V CHICAGU-
priredi letos veliko «larnost
PARIŠKE KOMUNE
Ta slavnost se vrši v nedeljo, dne 20. marca 11. v veliki hali
I NARODNE DVORANE
1802 So. Center Ave.
Na programa bo igrokaz. slavnosten govor, tamburanje in prosta aabara. Natančneji program se objavi pozneje.
ODBOR.
■A ■ A ■ A • A ^ A A -,
Slovenuko-angleška slovnica, slov. ang. tolmač in angl. slovar za ssmo $1. — pri V. J. Kubelks, 588 W. 145 St. New York, N. T.
v
I »'»'VT
T


Importiran starokrajski tobak vsake vrste
za cigarete, pipe in žvečenje. Im-portirane cigare in cigarete. Vse pristno in po zmernih cenah.
VAC. KROUPA,
1243 W 18th St. Chicago, 111.
Sodrugi! Priporočaj« te hrvatskim delavcem "Radničko Stražo"!
Halo, Johny!
Kje ai pa bil včeraj T 8aj vel kje, tam kjer je najveC zabave. Ali le ae veA da je najveC sabave v GOSTILNI.
John Košiček,
1807 So. Oentr« Ave. Chicago, HI.
L STRAUB
URAR
1010 W. 18th St. Ohicago, 111
Ima vešjo aaJogo ar, veriši«, jtrat* nov in dragih dragotin. Isvršoje Ml ▼aakovrvtaa popravila v tej etroki p» Mlo aiiki eeai
ObiiMte gat
Onifttvene regalie, kap«, prekoramnle«, bandera itd.
sa slovenska društva najbolje preekrbi
Emil Bachman
1719 So. Centre ave., Chicago, 111,
Slovencem in Hrvatom!
da iad«ln>«no
nhlpkp P° najnovejšem kroja. Unijafeo det»; UU1C1C, y ^^ immDO ^ rftu| d2W w
da ji ▼ delokrog oprave — oblek Pridite ia ogleju d nafto ialoftbo. Z inouï «poètoTfciijftn
drage potrefcMéaa, k
JJ)VOR4Kf>CO
tiinm CIOTHIERS—TAILORS./^
POZDRAV V SEZONI
ŽENINOM I NEVESTAM V NOVOM LETU.
Ženitev je najvažnejši korak v našem življenju, vsled tega želi vsak, da mu od tistega dne ostane trajen spomin.
ŽENITOVANJSKA SLIKA, IZDELANA PO
IZKUŠENI FOTOGRAF je naj primirneja. Zmerne cene m delo naj bolje.
14381440 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO.
NA VOGALU 14. PLACE.
TBLEFON CANAL 287.
USTANOVLJENO IMS.
Izdelujemo
obleke po meri po #20. $22, 125.
Prodajano STntČl pnc,
veliko zalogo modernih klobukov v najraznovrstnih bojah.
Imamo
V 7 Hi (Uil *mamo tudi veliko zalogo sraic, kra-f /Al 11 FIJI yat, jank, spodnjih hlač, opank, i t. d.
Za mnogobrojna naročila se priporoma IV IVI T M AUri/
PRVA HRV. TRGOVINA ZA OBLEKE JUKI lfl/ilflEill,
1724 S. Centre Ave.9 Chicago, 111.
Zdravljenje v 5 dneh
brez noža in bolečin
Ce rabite express
kočl|o, seno za živino in sploh reči» ki spadalo v sta|no stroko ----se oglasite pri-
W. J. BRENNAN,
1132 —1st St.	La Salle, 111.
TELEPHONE 380 R.
(RAZBIRANJE
Varicocele^ Hydrocele
Osdrnvixn vtaeegn, kdo» trpi n* Vnricoceli, Strietari. Dalje otdrnvim nalezljivo caatrat'enje, ftivin« neamoinoati, voda* nico in bolezni tiioiih ee moikii.
Ta prilika je dana tiatim, ki eo izdali fte velike evoU zdravnikom ne da bi bili ozdravljeni in moj name« je, p» kazati vnem, ki so bili zdravljeni od tueatov zdravnika* brezuepetno, da poaednjen le jaz edino aredatvo, • kterim zdravim vapeino. Za nevapetao zdravljenje ni treba plačati—le sa vpaino. Ozdravim pozitivno ielodetae bolezni, pljučna, aa jetrih in ledvieah ne glede kako etara je bolezen. Tajne moftke bolezni zdravim hitro, za «talno in tajno, ftivftene onemogloeti, slaboet, zgnba kreposti, napor, zeatruplenje in zgnba vode. Pljuča, nadnho, Bronchitis, «rine bolezni in pljuftne zdravim s mojo najnovejšo metodo. .. . Ženske bolezni v ozadju, beli tok in dm^n zdravim za etalno. —Zastrnpljsnje In vse drage kotne bolesni kakor priUe, tnre, garje, otekllae.—Moini tok in drage bolezni. Prelite in svetuje zastonj.
DR. ZINS, 41 SO. CLARK 8T„ CHIOAOO. (Med. Randolph in Lake Bi.)
Uraduje: od 8 nre zjut. do 8. nre zveier. V nedeljo: od 9 ure zjnt. do 4 are pop.
ALOIS VANA
— izdelovntelj —
sodovicc, mineralne vode in raznih neopojnlh pijač.
1837 So. rilk St. Tel. Canal 1405
Jako važno vprašan|e?
"Ali sem že poalal zaostalo naročnino na <4Proletarca"t Si ne! —
P ROLET A R EC
Zdravnik.
Spisal N. Falejev. Poslovenil Jože Zavertnik.
(Nadaljevanje.
Pri izhodu stoji dolga vrsta jetnikom, ki so prišli k zdravniški preiskavi. Zdravnik vš, da jih mnogo prihaja, da dobe spričevalo "bolan", da smejo tekom enega dne naspati se n* postelji, ki je po dnevu navadno pritrjena na steno. To vš, radi tega tudi nikomur ne odreče spričevala . . . Vrsta stoji in čaka. Nekteri so slečeni, slekli so jopič in srajco. Zdravnik se vsede, odpre zdravniško knjigo in jo zopet zapre.
"Oblečite se!" pravi, ko odhaja proti izhodu. "Moram proč, pa ae vrnem kmalu . . ."
Veliki zapah jetniških vrat zastoka, ključ zaškriplje, ranocelnik kliče imena in zdravniku se dozdeva, kot da se trese njegov glas.
5.
, "Ljubi doktor ... pa tako zgodaj ? Vstal sem še le, 4<> dveh sem delal ..."
Človek, ki tako govori je ravnatelj: Majhen in debel možicelj z gladko obritim obrazom in navdušen amaterfotograf. Stoji sredi sobe in že od daleč ponuja roko zdravniku.
"Izpite čašioo kave pri meni! Pa tako zgodaj? Dobro jutro!"
Zdravnik se vsede, hoče govoriti, pa si začne drgniti nos. To je nepotrebno in smešno, njegova o-čala blišče, in težko je bilo ločiti oči.
"Menim ... da ga moramo . .
." prične zdravnik. "Moramo ga prepeljati v bolnico . . . nima postrežbe, pa zaprt! Ali razumete T— zaprt."
'Ne razumem. O kom govorite?'
"Saj veste . . . o številki 201 .
. . Ne morem ga ozdraviti."
Zdravnik se zasmeje. Zasmeje se le z ustnicami in obrvi.
"Ingorant sem . . . ja kakšen zdravnik sem? Tu je na mestu največja paznost ... Na kliniko mora ali pa v bolnico." ,"Hm . . . umeti vas ne morem! Kdo naj gre na kliniko? Ah, tako .. . Kaj pa je ta . . .?"
Zdravnik se zopet smeje in kima z glavo.
"Nevem. Me ne briga. Za mene je bolnik. In moja dolžnost je ta, da ga ozdravim."
"Ozdraviti ga . . .?"
"Seveda."
"Ozdraviti ga hočete? Stotnik še obriše ustnice in se smehlja mirno: "Kako neki dijak. Neki mlad dijak ..." %
Svojo roko položi v zdravnikovo, se smehlja in mu gleda v oči.
4 4 Dvorni svetnik in — dijak! vas bo treba ozdraviti . ." in zasmeje se veselo.
"Zakaj se smejite?" zakliče zdravnik in zardi po obrazu. "Mar sem izrekel neumnost? Trdim, da potrebujemo kirurga. Mi bi se morali brigati za jetnike . . / In če"
"Ljubi doktor, ne razburjajte se. Seveda moramo to. Ne smejem se Vam, temveč . . . No, pojdite z menoj v delavnico, tam bomo že našli ..."
Vstopita v drugo sobo, ktere stene so pokrite s fotografičnimi slikami. Tam pometa sluga tlak. Stotnik brska po mizi, odpira predale in jih zopet zapira, obraz njegov pa temni.
"Kjo je?" govori poluglaano. "Andrej, ali nisi videl akta?"
"Nevem ... V zadevi?"
"Da, seveda."
"Izročil sem ga vam."
"Tedaj bi ga imel/'
"Bili ste v lavoratoriju, ko so ga izročili . . . Porinil si ga skozi vrata, da ne bi skazil negativ ."
"Saj res!" se spominja stotnik. "Teci in prinesi ga sem! Bodi previden s ploščami ..."
Sluga odide. Stotnik se smehlja in njegov glas se glasi milo in veselo:
"Takoj, ljubljenec moj. čitala bodeva in vse bo zopet v redu. Pa tudi prepirala se ne bodeva.
Sluga prinese kos papirja. Preko njega se razprostira umazana maroga. konci so pa privflianl.
"Ah," spregovori stotnik, kot bi hotel jokati žalosti. "Torej sem jih res polil s kemikalijami! Da se mi take reči vedno prinaša ob nepravem Čaau; ko je človek v laboratoriju. Kdo bo odgovarjal za nje, če se zgube? Jaz?"	»
Hazprostre akt, zastoka in namigne zdravniku, da naj pristopi bližje.
"Čitajtc pašno t*'
Zdravnik prečita hitro, njegovi roki se zatreseti in pred očmi se prikažejo zopet rdeče sence. Opazuje papir, ga obrača na vse strani in gleda površne podpise z in brez okraskov — zmečkan papir je ra<>čnejši kot on.
"Allse bodeva prepirala?"
Zdravnik nekaj zašepeta, stotnik odk ima in v sobi je nastala tihota.
"Jutri bo že sodba?" .
"Saj vidite!"
"Njega soditi? pa že jutri?"
"Tako se glasi povelje!" Stotnik skomigne z ramenama. "Vojni sod . . ."
"Ali če— "
Zdravnik stopi bližje k stotniku in mu zre v oči.
V Ako jutri umrje? Ali ga bodo tudi sodili?"
Stotnik se obrne proč. Gleda v strop in skuša smehljati, nazadnje pa naježi obrvi. r
"Oprostite ... Ne sodim nikogar. Izvršujem le povelja."
"Povelja?!" Zdravnik prične stopati po sobi gorindol. "Ako vam povem oficielno, da ne more prisostvovati razpravi? Če to javim? Kaj potem?"
"Ej . . ."godrnja stotnik.'Kaj pomeni, če javite . . . Komično! Vi bi sploh ne smeli vedeti, da se bo vršila sodnjiska razprava. Akt je zaupen, iot vidite. Na njem je zapisano: zaupno. Vi vendar ne bodete iz najinega neoficijelnega . . . privatnega pogovora vprlzo-rili škandal?"
Zdravnik hodi gorindol. Včasih se ustavi pred oknom in drgne če-1« in molči.
"Se ni treba vznemirjati . . . vznemirjati," seže Vmes stotnik. 'Se ne sme ... Pa kaj naj . . .?'
"Rad bi . . ." pričenja zdravnik in gleda preko svojih očal, "rad bi vedel, h kteremu sodišču ga bodo vlekli? Saj se ne more ganiti . . ."
"Ej, ej, kakšna pozornost! Kaj je tu zdolaj. "Sodnjiska obravnava se bo vršila v ječi." ne bo ga treba vleči nikamor . . . Mislim, da v njegovi celici. Ah to vendar ne gre? Saj bo vojni sod." Oba molčita.
"Ali je to vse?" vpraša zdravnik. "Vse."
"In sodili ga bodo?" "Seveda."
"Torej je nepotrebno, da bi ga zdravili ?''
"Zakaj?"
Zdravnik odide. Za seboj pa ču-je govoriti stotnika:
"Težki časi» Fatalni časi . . ."
6.
Zdravnik obstane. Spominja se, da ga pričakujejo bolniki, ki hočejo imeti spričevala. V bližini ječe občuti grozoto bližajoče smrti in strese se. Oba madeža pod o-čmi, v klopčič zmotana obveza so tako blizo, le nekaj korakov proč.
"Očka! . . . očka Ivan!" kliče zdravnik. "Ali greste v ječo? Ali prihajate . .,."
Očka Ivan — mlad človek v širokem plašču —• postoji, sname čepico in je z dolgimi duhovniškimi ltysmi podoben veliki nerodni ženski.
"V ječo!" odgovori pop. "Neki jetnik je za mojo ženo zgotovil likalno desko. Poslala me je, da pogledam ..."
"To je izvrstno," reče zdravnik. "Pojdeva skupaj. Nujno potrebujem vašo pomoč ..."
"No?"
(Dalje prihodnjič)
UČENJAK.
. Prebivalci zelenega otoka — za pravilnost tega imena ne morem jamčiti — ki leži sredi nepreglednega, temnovišnjevega Južnega morja — če je to morje v resnici temnovišnjevo, ne vem, ker ga ni-s£m Še videl — kakor zelenica v puščavi, so poslali enega svojih učenjakov s sijajnim spremstvom v E vropo da proučuje življenje tega starega dela sveta. V njihovem državnem življenju so se pričele kazati nevarne razpokline in posebno je državnikom Zelenega otoka manjkalo sredstev zoper nezadovoljnost med prebivalstvom. ITpali so torej s proučevanjem stare in slavne Evijope dobiti pouka, kako jim je ravnati, da postanejo srečnejši.
Ta učenjak je imel s seboj tudi deset pisarjev; ti so zapisovali v velike knjige z rdečo obrezo, vezane v svinjsko usnje, z ostrimi.
zglajenimi robovi to, kar jim je ukazal poslanec učenjak. Ta učenjak je prepotoval vsa evropska carstva in kraljestva in je bil sprejet povsod z naj vet'jim sijajem. Vse ga je ne iz rečno zanimalo in vee je* hotel vedeti.
Knjige z rdečo obrezo .so bile skoraj popisane in učenjak je še vedno proučeval razmere stare Evrope in nareka val svojim pisarjem. Zanimali so ga posebno državni zapori, in visok dostojanstvenik z zlatimj zaponkami na ramenih, ga je vodil po njih.
Z Železom okovana vrata celice iso zaškripala, in nasproti mu je bušil neprijeten, kisel duh. Poslanec vpraša šaljivo jetnika, ki je v celici sedel:
f Kako se počutiš, gospod Zapornik?"
"Izborno! Gospod!" odvrne jetnik istotako veselo.
"Izkazujete mi preveliko čast; dvomim, da sem vrederf postati nesmrten v ozračju južnega morja, zakaj baš pred uro sem moral osnažiti celico in odstraniti pajče-vine in prah, da bi velecenjeni nos gospoda poslanca ne obregnil nad kpko nepotrebnostjo: Pozdravljam Vas!"
Jetnik je ležal sključen na tleh ter oklepe! roke okolo visokih svojih kolen.
Vsi so se smejali, da je otlo odmevalo po dolgih hodnikih, a dolga kapa dostojanstvenikova se je zabila kakor ladja.
"Ti si vesel in dobrodušen!" reče naposled poslanec.
"Zakaj bi ne bil? Solnce se gu-glje na nebu kakor balon in jaz pra gledam." "Ali je solnce tako lepo?"" "Mari ne?" se začudi jetnik, Vi ga gotovo še niste nikoli videli!" Vstane in prime poslanca za rokav in ga pelje k zamrežene-« mu oknu.
'Poglejte, sedaj se guglje ravno nad vrhnjim železnim drogom.
Učenjak je zmignl z rameni in odstopil, jetnik pa se mu je še bolj smejal.
"Čemu se smeješ?" ga vpraša poslanec srdito.
"Ker se vi srdite. Jezi vas, da ne morete solncu do živega. Takim ljudem in njihovi jezi se smejem izza svojega rojstva. Če gledam v solnce in vidim ljudi tam spodaj v bdatu, kako se vspenja-jo in vzpenjajo, da bi dosegli solnce s klopotci in drugim svojim orožjem, sem zelo vesel."
"Ali mečejo ljudje klopotce v solnce?"
"Vsi mečejo! ti bolj, oni manj srdito. Jeze se, da sije solnce vsem enako in ne enemu prijetneje drugemu manj, in obratno. Zato ga hočejo umiti z blatom!"
Učenjak je odprl oči, kakor zajec in raztegnil usta.
"Pripoveduj dalje, prosim!" Potem se obrne k svojemu spremstvu: "To je važno!" Zatrdi z resnobnim obrazom mrko. Peresa pisarjev so pri tem gromko zarožljala.
"Ljudje spoznavajo da ne morejo doseči solnca, zato zapirajo svoje sovražnike v celice. Jaz pa se smejem še bolj, zakaj solnce mi sije vkljub naokenski mreži!"
Učenjak se je obrnil do spremstva in prosil, da ga pusté nekaj časa z jetnikom samega. Potem je sedel poleg njega in napravil o-braz, kakršnega imajo v Evropi preiskovalni sodniki.
"Kako ti je ime?"
"Pinkin!"
"Zakaj so te zaprli?"
"Pravijo, da sem slepar!"
"Kaka obrt je to?"
"Prepovedana!"
Učenjak potegne iz žepa zapisnik in svinčnik in prične pisati, med tem pa nadaljuje:
"Razloži mi to obrt, do sedaj so mi pravili, da je obrt svobodna in prosta 1"
"Moja obrt je, da vzamem ali pridobim, česar potrebujem, tam kjer se najbolj nudi."
"Kako? Zakaj? Kaj vzameš? Čemu vzameš?"
Pinkin pogleda učenjaka črez ramo in odvrne malodušno:
"Vzamem, da živim. Če mi dovolijo vzeti, tedaj je to dovoljena obrt : beraštvo ali darrvanje. Če vzamem sam, je to tatvina. To pa je prepovedana obrt,"
"V Evropi žive ljudje od dela," pripomni učenjak hitro pišoč.
"8eveda, od dela, a ne vsi! Mno jih deU, drugi vzamejo to delo zš-se, ker imajo moč. Ako kdo izmed nas vzame kaj nazaj, je to prepovedano ter se kaznuje.
Zato so postave," razlaga Pinkin gledoč skozi okence.	■ , ,
"Kako moč imajo oni, ki vse z&so vzamejo, kako odstranjujejo prepovedane obrti!"
"Zoper te prepovedane obrti i-majo vojake, policiste, duhovnike
... Ti imajo svoja ministrstva: Vojno ministrstvo, ministrstvo za bogočastje . . .
Učenjak začuden zmigne z rameni.. "Vojno ministrstvo . . . . čemu je to?"
"Skrbi, da se vadijo državljani v orožju, za vojno . . ." ,
"Kjefce vadijo? V šolah?"
"Ne, v kasarnah!"
" Kasarnah!" ponavlja učenjak. "Kaj se uiče tam?"
"Streljati, mahati s sabljami 1"
"Zato imamo pri nas telovadnice," pripomni poslanec. Pinki-na je nekaj vščipnilo; skoči kvišku in zakriči nanj:
"Lepa država to! Lep red imate!"
"Prosim dalje," odvrne mirno učenjak. "Kaj počno po kasarnah?"
"Vadijo se tudi streljati! Vi ste strahovit nevednež, gospod!"
"Koga streljajo, zverino, ptiče, race . . .t"
"Kaj še, ljudi . . ."
Poslanec je nakrat jenjal pisati in upre svoj pogled v Pinkina.
"Taki divjaki ste v Evropi!" Nemiren vstane a zopet sede.
"Zakaj streljajo?"
"Če delajo ljudje nemir, ko nimajo drugega posla in jim želodci krulijo."
"In to vodi ministrstvo? Kakšno ministrstvo?"
"Vojno!" zakriči Pinkin razdražen. "Zelo zaostal Človek!"
"A kaj počne ministrstvo za bogočastje?".
Pinkin zatuli in ruje lase. "Niti tega ne veste ? Kakšen učenjak pa ste? To ministrstvo skrbi za varnost in moralo ljudi."
"Kako skrbi?" tuli prav tako učenjak.
"Nastavljajo duhovnike, ki o-znanujejo dobro in se ustavljajo nizkim čutom človekovim."
"Ali ne skrbi vsak zšse. Če n. pr. jaz spoznam, da sem grešil, potem to popravim in nič me ni sram storjenega greha."
"Lep človek, ta gospodič." Pinkin je postal hripav, o učenjaku se je začelo kolcati — "Mi plačujemo za to davek v gotovem denarju."	;
"To spada potem pod ministra industrije! In vkljub vsemu temu izvršujete prepovedano obrt?" se učenjak Čudi in griži svinčnik.
"Če smo pa reveži?"
"Zakaj ne delate?"
"Vi torej ne poznate najbolj priprostih zakonov gospodarstva? Vsi ne morejq delati, ko je preveč ljudi. Kdo bo plačeval?"
"Videl sem, da delajo ves dan. Zakaj delajo eni preveč, drugi pa vsled tega nič? To je vendar narobe svet."
"To je večen zakon," poučuje zopet Pinkin poslanca.
Poslanec se nasloni na zid in zre v strop. "Dragi Pinkin," prične z globokim glasom. "Pri nas je vse drugače. Vsi delamo in dobro živimo. Vkljub temu se sovražimo med seboj in smo nezadovoljni. A če kdo svojega bližnjega muči, se odda v poboljševalnico. Kasarn nimamo, ker se vadimo v telovadnicah skakati in plezati. Ministrstva za bogočastje ne poznamo, ker lahko vsakdo misli kar hoče. Prepovedanih obrti tudi nimamo. Kdor obrekuje, dobi šest palic . . . Zaporov nimamo!" Pinkin se prezirljivo nasmehne. Vaš narod še dolgo ne bo kulturen!" reče končno in se obrne proč.
"Ti se smatraš torej genialnega?" se začudi učenjak m potrka Pinkina po rami.
"In Vi?" oba se neizmerno čudita.
Potem je sedel učenjak zopet in prečrtal, vse, kar je napisal. Potem pa zapiše na rob knjige:
"Pinkin se smatra za genialnega človeka v "Evropi ter izvšuje prepovedano obrt. Ta obrt ima dvoje ministrstev."
Aha bdčeft dobro naravno vino piti, oglaei »e pri
JOS. BER1URD-U
1903 Bine Island Ave.
Telefon Canal H42	CHICAGO
PH njamn dobil najbolj® kalifornijska in importirana vina.
ROJAKI
v VVaukeganu!
če kočete piti dobre pijače in se zabaviti po domače pojdite
Ba Maluitch-u,
714 Markel Street, Nsukegsu.
Pri njem« je vse najbolje. Kdor ne vijame, naj se prepiča.
Slovencem in Hrvatom priporočam svoje moderno brivnico.
FRANK ZORNJAK, 1837 So. Centre ave., Chicago, 111.
Najboljše in najfinejše obleke
so po nizki ceni na prodaj pri H. 8CHWAETZ,
16—18 N. Halsted 8t., Ohicago.
Velika zaloga klobukov, čepic, čevljev, perila in kovčekov.
Kdor kupi za pet dolarjev, dobi darilo.
Prehlajenja se lahko iznebite in bolečine v vratu ter v prsih minejo takoj, če se napravi par močnih drgnjenj s "Pain Ezpel-ler", kakor je popisano v knjižici, v kteri zavivta steklenica. Sredstvo se lahko kupi v Ameriki v sleherni lekarni za 25 centov steklenica, treba pa je paziti na to, da je varstvena znamka s sidrom na kartonu in na stekleniei.
Podpisana se priporočava Slovencem za mnogobrojen o-bisk, ker imava na razpolago dobro gostilno in dvorane.
Šajnek & Hans
1802 S. Centre Ave. Chicago, HI.
M. A. Weisskopf, M. D.
Izkušen zdravnik.
Uradu je od 8—11 pred poldne in od 6—9 zvečer.
1842 So. Ashland Ave.
Tel. Canal 476 Chicago, IU.
r.ftlchter1
"PAl N-
EXPELLEr
Kaj ti koristijo močne milica, | če trpi! na revmatizmu,
PAIN-EXPELLER
dobro vdrantoa. ti tako) o\*\U boi«eiM la odatrsni njih »zrok®.	- t
Ho Ko la Mb f v»#h lokaruak
F. ki. ftiektsr k Cs., 215 Pearl St.,
MEW YORK
Pačita na varat aao znamko • ildrom.
Joseph Kratky,
1645 W. 21st Pl., Chicago, IU.
Izdelovalec najfinejših cifçar vsake vrste.
Na debelo in drobno.
Sveži kruh in fino peeivo dobite veda» v hrvatsko slovenski pekarni
Curiš i Radakovič
1458 So. Centre Ave.
Vosi tudi na dom	CHICAOOi
POZOR! SLOVENCI! POZOR!
8 A L O O N
s modernim kegljittes
8vele pivo v aodékih in druge raanovretne pijaêe smodke. Potniki doba Sadno
ftiftče sa niako ceno.
in tratetJkay a tar onijr 1 kadno pre 1
Postresba toten la is berna.
Vsem Storeoeem ia drugim 81 se toplo priporoča
MARTIN POTOKAR,
1625 So. Centra Ave. Chicago
Valentin Potisek
gostilničar
1237-lst St.
Toéi vae, goatilni pri poro èa rojakom
La Salle. Ill
{¡odrejene pijaèe d za o
Kadar ee brijete stopite redno ▼ brimieo L msreda, to > pri
Louis Polka,
1215 W. 18th St., Tbalii Hail Bldg.
CHICAGO. ILIx
** ZAPOMNITE SI! Zmožnost Angleščino Vam primerno delo dobi. Kako se pa priučite angleščine brez učitelja t Po navodilu: Slovenske Angleške Slovnice,, Slovensko Angleškega Tolmača in Angleško Slovenskega Slovarja. Knjiga je tako urejena, da se lshko vsakdo brez velike muje toliko potrebne angleščine privadi.
Knjiga v platno vezana stane samo $1. — in je dobiti pri
V. J. KURELKA 538 W. 145 th. St. New York, N. Y Pišite po cenik knjig!
Podpisani naznanjam rojakom v Chicagi in okolici, da sem odprl novi saloon na 825 Blue Island Ave. Točim dobro pivo, vmo in dobro wi-sko.	( Se priporoča
John Mladič
2236 So. Wood St. Chicago
Leopold Saltfel
ODVETNIK
▼ kazenskih in civilnih saderak. Auto Phone 6065.
Office Phone Main S0S5
¿caidenee Phone Irwiag ill*i
USAD: 87 METROPOLITAN BLOCK i
\
Severosap. offal Randolph in La Salle aliee Stanovanje: 1817 Sheridan
-----—--<M
HALO! HALO!
Kam paf — Nn aveie pivo in dobrega vina k
Frank Mladiču
1832 S. Centre Ave.
*
tam se bomo imeli po domafte."
To ja pogovor s eeste, ki prifta • jam saleonn.
Frank Mladič,
1832 S. Centre Ave., Chicago.
Dr, W. C. Ohlendorf, M. D.
Zdravnik sa notranja bolesni ln ranocelnik.
Isdravniftka preiskava brrzplačno—pAa> čati je le sdsvila, 1924- 26 Blue IslanA Ave.. Ohicago. Za dne ure: Od 1 de •
E>pol. Od 7 do 9 sveêer. Is ves Ohieage veéi bolniki naj piftedo alovenaki

LI BRIJETE SAMI ?
Mi Vam oferiramo britev m $2.00 isdelaae in
najboljšega matarijala, ki ee prodaja sa $4.00. T» nam zagotovi in prineee 100 novih odjemalcev k tisočem drasih, kterim smo prodajali od lata 1876—to je 33 lat pod tvrdko Joa. Kralj. Trf ti so isnsfli, da so nafta britve is najboljftega matarijala in da jih najbolj sadovola. Vsaka naftik britev je garantirana in mi damo v aluftaju, da ni komu britev po volji, damo popolno zadoftftenj» dotilniku. Nihče ne mora oceniti brit t* prodna je ni rabil. Ker vemo, da so nafte britve dobra, jih lahko tudi garantiramo. Osna tam britvam Je 1» •8.00. Brusimo tudi stare britve, sa kar računane 28e. sa Chieago. Za isvsn mesta je plačati 5c veft na pefttaine.
1147 W. 18th Street,
CHICAGO. ILL.
Dr. Wm. A. Lurle,
IZKUŠEN ZDRAVNIK.
Ordinuje: Anda'a DmgStore, 631 Centre ave., pd 11—12 po dnevi. Drugi urad: 100 State »t., Rooin 210, od 4—5 me popoldne, UvsemiU
nedelje.
Stanovanji: 2757 W. 22nd Street.
Telephone. Canal 859.