Leto XIV. Štev. 155 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 UPRAVE: 25-67 ia 28-67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 TELEFON LJUBLJANA: 46-91 Maribor, petek 12. Julija 1940 NAROČNINA NA MESEC Preieman v upravi ali po pošti 14 din. Dostavllen na dom 16 din. talina 30 dl«. POŠTNI ČEKOVNI RAČUN: 11.409 Cena din 1.— PETAIN vodja Francije Po vzorcu Hitlerja je postal stari francoski maršal prezident republike in šef vfade Vodil bo Francijo kot diktator, dokler ne bodo izvedene reforme za totalitarno in korporacijsko preureditev - Vlada se preseli v Pariz - Tudi monarhisti dvigajo glave VIGHY, 12. julija. Havas. Na podlagi pooblasti,! ki jih j© dalo narodno predstavništvo Petainovi vladi, je bila včeraj izvršena preureditev vrhovne francoske uprave. Dosedanji prezident republike Lebrun je odstopil, maršal Petain pa je postavljen za državnega šefa. Kot tak bo opravljal istočasno funkcijo preziden-ta republike in predsednika vlade. Nova vlada bo sestavljena iz 12 ministrov in enakega števila državnih podtajnikov. Vlada je že zaprosila v Nemčiji za dovoljenje za preselitev v Pariz. PRVI PETAINOVI UKAZI ŽENEVA. 12. jul. Stefani. Francoski uradni list prinaša naslednjo izjavo maršala Petaina; »Jaz, FHip Pčtain, maršal Francoske, objavljam na osnovi uredbe z dne 10. julija 1940, da stopam na položaj poglavarja francoske države. Na osnovi tega predpisujem naslednje: Ukinja se čL 2 zakona od 25. februarja 1875 leta. V Vicfaviu, 11. julija 1940. Filip Petain, s. r.« BERN, 12. jul. DN>B. S francoske strani uradno javljajo, da je Petain na osnovi nove ustave podpisal tri ustavne akte, ki bodo objavljeni v uradnem listu. Petain je nato prevzel oblast predsednika republike in ministrskega predsednika. Odslej nosi maršal naslov »šefa francoske države«. Izvršuje popolno oblast do ustanovitve novih predstavniških domov s sodelovanjem ministrov in podtajnikov, ki so mn odgovorni za svoje delo. Sennat in parlament se bosta sestala na poziv Petaina, dokler ne bodo nove volitve. LEBRUN ODSTOPIL ŽENEVA, 12. jul. Stefani. Po vesteh iz Vichyja je podal Lebrun, v zvezi z izvolitvijo maršala Petaina za šefa države, ostavko na svoje mesto predsednika republike. PRESELITEV V PARIZ BERN, 12. jul. DNB. V svojem govoru po radiu je maršal Petain rozložil, zakaj je francoska vlada zaprosila nemško, naj ji da na razpolago Versailles in ministrsko četrt v Parizu, ker hočejo vladati iz zasedene Franclje. GOVOR PO RADIU VICHY, 12. julija. DNB. Sinoči je imel maršal Petain, novi šef francoske drža- Odmevi monakovske odločitve V Italiji pravijo, da sedaj ni mogoče misliti na kake nasilne revizije — V Romuniji so si oddahnili — Na Madžarskem vtis ni najboljši RIM, 12. julija. Ass. Press. Veliko pozornost je vzbudil v italijanski javnosti članek AnsaJda, ki je spremljal grofa Gjs.ua. v Nemčijo. Ansaldo pravi, da le fmo TelekOu In Csaky}u v Monakovem sporočeno, da trenutno absolutno tri mogoče mlsBti na kake nasilne spremembe na evropskem jugovzhodu. S tem v zvezi torej tudi nf pričakovati, da bi se izvedla kaka teritorialna revizija v Transilvaniji brez eventualnega direktnega sporazuma med obema prizadetima državama. To tolmačenje se ponavlja tudi Z drugih strani. VeleslH osi nočeta, da bi se kakorkoli kalil mir v Podonavju in na Balkanu, ker bi to moglo Imeti za nasledek vmešanje tujih sil na tem področju, a s tem bi se splošni evropski položaj popolnoma spremenil. - O ‘A- . , : -r. -• BUKAREŠTA, 12. julija. Umitted Press. Odgodkev neposrednega sklepa o izvedbi revizije na evropskem jugovzhodu, ki je bila sklenjena v Monakovem, je vpfl-vala tu zelo ugodno in olajšujoče, To je v Romuniji prvo olajšanje od pritiska, ki se je pričel s sovjetskim ultimatom in vkorakanjem v Besarabijo in Bukovino. Pričakuje se tudi, da bodo napetosti, ki so nastale v Ctigurtovi vladi, sedaj popustile in da velike spemembe ne bodo potrebne. V tukajšnjih političnih krogih pričakujejo, da bo prenehal tudi obči strah pred še nadaljnjim prediranjem Sovjetske zveze. Bukarešta se bo po vsej priliki pokorila berlinskim in monakov-skim sklepom, ki nasvetujejo in dovoljujejo direktna pogajanja med Bukarešto in Budimpešto. Dalje se naglaša, da brez zamenjave narodnih manjšin ni nikakor mogoče doseči trajne ureditve odnošajev v tem delu Evrope. BUDIMPEŠTA, 12. jul. MTI. Na kosilu, ki so ga priredili člani vlade Telekiju, je slednji dejal, da je naletel pri posvetovanjih v Monakovu na polno razume- vanje iskrenega prijateljstva in zaupanja. Hitlcrj« dn Mussoliniju so bile prirejene velike manifestacije. BUDIMPEŠTA, 12. julija. Reuter. Kljub na videz optimističnim izjavam grofa Tele kije, je mogoče opaziti, da vlada v Budimpšti veliko razočaranje zaradi rezultatov Monakovega, Vsa madžarska javnost je namreč pričakovala, da sta bila Telčki in Csaky poklicana v Mona-kovo zato, da se takoj izpolnijo madžarske aspiracije po romunski Transilvaniji, saj stoji v bližini romunske meje tudi že močna madžarska vojska. Namesto tega je pa prišla odgoditev, odnosno predlog za sporazum, ki nhna dosti (zgledov za uresničenje aspiracij v obsegu, kakor sl jih je madžarski narOd zamišljal. Ni zato izključeno, da se bo pričel v javnosti boj proti sedanji vladi. Posebno nezadovoljstva izziva zlasti sklep, da se mora ustaviti vsa revizionistična propaganda. Sodelovala bo tudi Jugoslavija RIM, 12. julija. Stefani. Italijanski listi posvečajo posebno pozornost veliki pomorski bitki v Jonskem morju, nagiaša-joč, da je bil to prvi spopad dveh močnih mornaric. Ta spopad je zato potisnil nekoliko v ozadje zanimanje za politična vprašanja. O konferencah v Berlinu in v Monakovem je le sorazmerno malo komentarjev. Tržaški »II P i c c o 1 o« pa pravi, da se je v zadnjih dneh obrnila posebna pozornost na evropski jugovzhod, zlasti na Jugoslavijo. Sedaj je v Jugoslaviji jasno, da Nemčija in JtaUja, čeprav vocHta dalje vojno proti "etiki Britaniji, ne izgubljata časa pri poslavljanj« novih temeljev za konstruktivni red. Italija in Nemčija ne nameravata teh vprašanj rešiti tako, da bi pustili praznino, ki bi kdaj v bodočnosti mogla voditi do novih sporov in spopadov. Tudi Jugoslavija računa na tako rešitev in ima opravičene razloge misliti, da bo poklicana, da po svoji moči, geografskem položaju in po svoji vlogi sodeluje pri dviganju nove stavbe Balkana in Evrope, kakor je to vedno delala od čaša sklenitve beograjskega dogovora. Jugoslavija se zaveda svoje neodvisnosti in svoje zvestobe do dolžnosti kot balkanska in kot evropska država. Gradnja ameriške mornarice odobrena WASFUNGTON, 12. julija. Reuter. Vče raj sta senat in kongres odobrila zakonski predlog o odobritvi kredita ene milijarde iti dve sto milijonov funtov za zgraditev na j večje mornarice sveta. Zakonski predlog je Roosevelt že sinoči pod plSai, s člmčr je postal zakon. USA bodo potemtakem v teku 6 let, t, j. do 1947., zgradile ogromno brodovje 250 novih vojnih ladij; USA bodo 1947, imele: 35 dreadnoughtov, 20 nosilcev letal, 88 križark, 378 rušilcev ter 180 podmornic, ali skupno 701 vojno ladjo, dočlm Imajo danes 369 vojnih ladij. Razu n tega bo lz tega kredita zgrajenih že do konca tega leta nad 25.000 letal. Fdančna sredstva za ta gigantski program bo dala Reeon-struotion Finance Corperatkm, ki jo je Roosevelt Ustanovil za izvedbo New De- ate. ■; >:!.•- r>, v v ,- MOSKVA, 12. julija. Tass; USA so izglasovale zakon povečanju ameri- ške mornarice. Na novo bo-v 6 letih zgra jemo 1,325.000 ton vojnih ladij ter 100.000 ton pomožnih vojnih ladij. ANGLEŠKI FINANČNI MINISTER POVABLJEN V AMERIKO WASHINGTON, 12. jul. DNB. Finančni minister Morgenthau je pozval na obisk v USA angleškega finančnega ministra, da se pomenita o tehničnih in drugih problemih financ obeh držav. »Associšted PreB« dostavlja, da se bo ob tej priliki razprav., ljalo tudi o tesnem gospodarskem sodelovanju USA z Veliko Britanijo. ARMADA MOLČEČIH LJUDI LONDON, 12. julija. Reuter. Minister za informacije Duff Cooper je sinoči na radiu dejal, da potrebuje Anglija nOVo armado: armado molčečih ljudi. Vsakdo naj se preje v jezik vgrizne, preden bi kaj dejal, kar bi lahko služilo sovražniku. Današnji londonski tisk ta poziv toplo podpira in svari ljudi pred raznašanjem govoric, ve. na narod preko radia nagovor. Sporočil mu je, da mu je narodno predstavništvo podelilo posebno oblast za vodstvo države. Nato je ostro kritiziral Anglijo, ki je napadla francoske ladje, ki so bile že itak razorožene. Anglija pa se zelo moti, če misli, da Franclja svojih svečano prevzetih obveznosti ne bo natančno Izpolnila. AKCIJA ZA MONARHIJO NEW YORK, 12. julija. Tass, Po poročilih ameriških poročevalcev iz Francije, so pričeti znani monarhistični , vodte® vojvoda de Guise, oonte de Pariš itd. akcijo za obnovitev monarhije v Franciji. Voditelji rojalistov, ki se rhude v Švici, so izjavili, da so se na konferenci z zastopniki francoskih desničarjev 15. maja izrekli za obnovitev monarhije in za podporo vlade, ki bi si nadela ta cilj. Anglija priznava Abesinijo LONDON, 12. julija. Reuter. Na vprašanje poslanca Wedgewooda Benna, ali smatra vlada N j. Vel. kr alte vlado N j. Vel. cesarja Abesinije Halle Selaslja za zakonito, Abesinijo pa za zaveznico Vel Britanije, je drž. podtajnik za zunanje zadeve Butler pismeno odgovoril z: da. Angleška vlada priznava Abeslidji poijii statut zaveznika Vel, Britanije. Italijanski glas o Franciji MILAN, 12. julija. Stefani. Pod naslovom: »Mladi poročnik v Kaserinu« piše »Giornale d’ltalia«: Kaserin je koncentracijsko taborišče v Tunisu. Eno Izmed mnogih, v katerih je pozaprlih blizu 60 tisoč Italijanov. Gnali so jih kakor žiyino in mučili po notranjosti dežele, kjer niso dobivali ne hrane ne vode. V taboriščih so sužnji podivjanih Beduinov. Ko niso spet dobili vode in so Beduini divjaško pretepali rojake so se Italijani pritožili -mlademu poročniku v Kaserinu. Ta je dejal, da nima nič proti Italijanom v Tunisu ih da mu je težko, ko mdra osebnb voditi neprijetno dolžnost. Ali se ul prav tako izražala pariška vlada med abesinsko vojno? Tedaj sogovorill, da je Franciji'žal, ker mora po obvezah v Zvezi narodov nastopati v sankcijah proti Italiji? Neverjetno je, koliko nas jc Francija vedno ljubila. Ljubila celo takrat, kadar mas je najbolj sovražila.* BJVERBROOKOVA IZJAVA LONDON, 12. jul. Reuter. Lord Biver-brpofa, minister ,za. letalsko proizvodnjo, je dejal,.da je Anglija pri nabavah v Ameriki kupovala vs§, kar se je dalo kupiti. Pri tem je računala na francoski nakup in vrgla dnevno deset milijonov frankov na trg^Računajoč francoska m afeave, smo potrošili blizu-600 milijonov dolarjev, dočim je .za ostyaritev vsega načrta predvidena vsota ene milijarde dolarjev, T-a denar je bil razumno uporabljen, finančno miništr-etvo je v redu Izpolnjevalo svoj*--.obvezati. Američani so .Mii z narožHi sproti piačani in so izpolnjevali v redu vse, kar *mo ;zahtevali..' Večkrat - so nam dostavili material še prej, kakor je bilo dogovorjeno. Nismo sicer pogrešali letal, toda storili smo vse, da smo dobili čim več preko morja. „ . BULUT V MADRIDU .... 7 $ MADRID, 12; juliji. Reuter. S španske meje jč dospel v-Barcelono poslanik USA v'Francij r, Bullit. Popoldne bo s člani poslaništva dospel v Madrid. Tekom zadnjih ur ni biio nobenih večjih bojnih dogodkov ne na kopnem ne na morju — Samo v zraku se nadaljujejo napadi in spopadi NEMŠKO POROČILO BERLIN, 12. julija. DNB. Vrhovno poveljstvo poroča: že iz posebnega poročila znani uspehi našega letalstva nad britanskim otočjem se izpopolnjujejo v toliko, da so naši avioni uničili tudi neko 10.000-tonsko angelško križarko in več trgovskih ladij s skupno nosilnostjo 21 tisoč ton. Razen tega so poškodovala še neko drugo križarko in 7 trgovskih ladij. Vse so najbrže izgubljene. Naša letala so dalje z uspehom bombardirala angleška letališča, pristanišča in industrijske naprave. Ponekod so nastali veliki požari. Sedem angleških bombnikov je napadlo letališče v Amiensu, a bili so vsi uničeni. V letalskem spopadu nad Kanalom je bilo zbitih 10 angleških letal. Letalskih napadov na nemško ozemlje ni bilo. Skupno je sovražnik izgubil 35 letal, mi pa pogrešamo 7. Naše podmornice so v 6 tednih potopile za 600.000 ton sovražnih ladij. USPEHI PODMORNIC BERLIN, 12. julija. DNB. Nemškim pod momicam je uspelo v zadjih šestih tednih potopiti 609.000 ton sovražnega trgovinskega ladjevja. Te izgube so velike CARIGRAD, 12. julija. Ass. Press. V Turčiči se opaža vedno večje naraščanje vznemirjenosti radi raznih vesti, ki pra. vijo, da še Sovjetska zveza pripravlja na zahtevo po izročitvi Dardanel s strani Turčije. Nekateri menijo, da je treba to sovjetsko zahtevo pričakovati že za te dni. MOSKVA, 12č julija. DNB. TASS jav. lja, da so vesti, razširjene v tujini o njenem ultimatu Turčiji, brez podlage. Agencija zanika, da bi moskovska vlada poslala kakršnekoli teritorialne zahteve Turčiji. ISTANBUL, 12. julija. Reuter. Turške vojaške oblasti carigrajskega okrožja so sklenile, da prihodnji teden vpokličejo pod orožje 17 razredov konjenice, in sicer vojaške obveznike, stare od 22 do 38 let. ANKARA, 12. julija. Reuter. Davi je iz- za Anglijo, ki je navezana v svojem gospodarstvu zdaj le na uvoz preko morja. 80"/o svojih prehranbenih potrebščin mora uvažati od zunaj, surovine za vojni material prihajajo celo stoodstotno preko morja. Uvažati mora 96°/o nafte. Izgube so poleg zaplembe norveškega, holandskega, belgijskega in francoskega trgovinskega ladjevja tem večje, ker je imela Anglija ob začetku vojne blizu milijon ton ladij manj kakor v svetovni vojni. ANGLEŠKO POROČILO LONDO, 12. julija. Reuter. Tekom vče rajšnjega dneva je bilo nad Anglijo sestreljenih zopet 22 nemških letal. Komunike letalskega ministrstva od davi navaja, da so nemška letala tekom včerajšnjega dneva preletela južno obalo ter bombardirala nekaj krajev. Materialna škoda je malenkostna, nekaj je bik) ranjenih, nekateri od njih smrtno. Angleški lovci so nemška letala ustaviH in so pri ton sestreHli 13 letal, od tega 8 bombnikov ter 1 lovca, protiletalsko topništvo je zbilo 3 letala, hidrcavioni pa ostala letala. Lastne izgube znašajo 4 letala, toda pilota dveh letal sta se rešila s padali šel uradni komunike turške vlade, ki odreja sestanek vsenarodne stranke, na katerem bo podal turški ministrski predsednik Seydam važen zunanjepolitični ekspo-ze. ANKARA, 12. julija. Anatolska agencija javlja, da jc imel na današnji seji predsednik vlade Sejdam velik govor o mednarodnem položaju in stališču Turčije. RIM, 12. julija. United Press. V Sofiji odločno zanikujejo vse vesti Reuterja, da se mode sovjetske vojne ladje v bolgarskih teritorialnih vodah. BUKAREŠTA, 12. julija, Ass. Press. V Bukarešti sc zatrjuje, da bo Sovjetska unija v kratkem zahtevala od Madžarske izročitev Podkarpatskc Rusije, utemeljujoč svojo zahtevo s tem, da je njeno prebivalstvo rusko. LONDON, 12. julija. Reuter. Na včerajšnjem sestanku angleškega parlamenta je Te izgube so bile registrirane do 9. zvečer. Tekom noči sta bili sestreljeni še dve sovražni letali, skupno tedaj 24. LONDON, 12. julija. Reuter. Sinoči je letalsko ministrstvo objavilo, da so letala RAF bombardirala letališča v Franciji in v Holandiji. Pri takem napadu so na letališču v Boulogne na tleh uničila 5 nemških letal. Nadalje so bombardirala letališča v St. Omerju in Amiensu. Lastne izgube znašajo 6 letal. AKCIJA V AFRIKI KAHIRA, 12. julija. Reuter. Letalsko ooveljstvo Srednjega vzhoda javlja, da so letala RAF včeraj uničila 6 italijanskih letal, 3 so bila sestreljena nad Malto, 3 pa so bila uničena na tleh pri napadu na Makako. Vsa letala so se vmlia. Nadalje so angleška letala uspešno bombardirala Tobruk. Italijanska zračna napada na Si-di-barani in na severno Kenijo sta bila neuspešna. ANGLEŽI DEMANTIRAJO LONDON, 12. julija. Reuter. Admirali-teta je včeraj objavila, da so letala RAF severno od Avguste na Siciliji včeraj potopite en Italijanski rušilec ter skladiščno ladjo. Najodločneje pa zanika vest, da bi podal podtajnik za zunanje zadeve Butler važno izjavo o razmerju Vel. Britanije napram Sovj. uniji. Dejal je, da je in ostane poglavitna smernica britanske zunanje politike, da sc razmerje med obema državama čimbolj izboljša. Odkar je vla. da Sovj. unije marca meseca napravila napram vladi Vel. Britanije prijazno gesto ter izrazila pripravljenost započeti med. sebojne trgovinske razgovore, so se ti napori angleške vlade še poglobili. Upati je, da se bo britanskemu veleposlanika v Moskvi, siru Staffordu Crippsu, posrečilo, odstraniti nevarnost sodelovanja Sovj. unije z Nemčijo na gospodarskem ali vo. jaškem polju, pod čemer je razumeti tudi dobavljanje petroleja Nemčiji. Njegova naloga je tudi, da izbriše napačen vtis, ki so ga napravili na sovjetsko vlado s strani Nemčije objavljeni dokumenti belih ■knjig. BALTSKE REPUBLIKE PRED ODLOČITVIJO MOSKVA, 12. julija. Tass. V vseh treh baltskih republikah sc vrše mrzlične priprave za nedeljske volitve, ko bo ljudstvo odločilo, ali vstopijo te republike v sestav Sovj. unije. Ljudstvo je bilo opo-zorjenq ■jtaj prepreči, da bi balstski veli-kaši po«&ti živino in uničili inventar svojli veleposestev. Oboje je last ljudstva. INTERVENCIJA NA MARTINIQUEU WASHINGTON, 12. julija. Reuter. Cor-dell Hu1l je interveniral zaradi francosko-angleškega pomorskega spora pri Mar-tiniqueu. Našla naj bi se popvoljna rešitev tako, da Francozi zapusto svoje vojne ladje ali pa dovole, da se te internirajo v nekem nevtralnem pristanišču. ŽENEVA, 12. julija. DNB Pred Martini-queom potruljirajo francoske in angleške pomorske edmice. Doslej še ni prišlo do spopada. Francoske ladje so v luki, pripravljene s polno paro, več jih jc pred vhodom v pristanišče. Angleške ladje so se približale francoskim teritorialnim vodam. Blizu križari več ameriških rušilcev. Na otoku že primanjkuje hrane. Prebivalstvo bo najbrž zahtevalo zaščito ameriških ladij. EKSPLOZIJA PRED DRAČEM RIM, 12. julija. V Rimu uradno objavljajo, da jc ob priliki eksplozije transportne ladje pred Dračem 28. junija prišlo ob življenje 220 italijanskih vojakov. bil »Ark Royal« zadet, »Hood« pa zažgan. Komandirajoči admiral javlja, da ni niti ena bomba zadela kako angleško vojno ladjo in da ni nobene žrtve. VOJNA PO PRAVILIH ŠPORTA RIM, 12. julija. Stefani. Londonski radio je objavil glede pomorske bitke v Jonskem morju, da so njegova poročit resna in dostojanstvena, italijaska pa vročekrvna in bobneča. Stvarno pa je, da London noče priznati udarca, ki ga je utrpel v bitki. Britski narod, ki se ni mo. gel postaviti v Norveški in Flandriji, se ponaša z bitko pri Oranu. Je in ostane 1« športni narod. Po angleških športnih pra. vilih je pa vsak, ki ne priznava poraza na športnem polju, kaznovan z dvema letoma kazni. V športnem pogledu se torej postavlja vprašanje, koliko časa bi morala biti Velika Britanija izključena iz športnega sodelovanja, ker je bila tolikokrat poražena v vojni, a porazov noče priznati. MUSSOLINIJEVA POHVALA RIM, 12. jul. Stefani. V svojstvu vrhovnega poveljnika je Mussolini poslal na-redbo vojski in mornarici, v kateri je pohvalil sijajno zadržanje italijanskih pomorskih edinic v bitkah z Angleži. Tisk komentira to naredbo in pravi, da je najlepša pohvala mornarjem. Mornarica fa-šistične Italije je pokazala, da je dostojna zaupanja naroda. Velika obrambna pooblastila v Angliji LONDON, 12. julija. Reuter. Sinoči so bila dana raznim ministrstvom nova da-lekosežna pooblastila v zvezi z obrambo dežele. Tako je ministrstvo za delo dobSo pravico ustanoviti sodišča za izgladitev mezdnih sporov. Stavke in izprtje so prepovedani. Notranji minister sme zaseči vsa stanovanja in poslopja v vojnih conah, stanovalce pa pozvati, da hiše nemudoma zapušte. Stanovalci izpraznjenih stanovanj pa bodo oproščeni začasno plačevanja najemnin. Vse gorljive snovi se morajo s podstrešji nemudoma odstraniti. Pokvarljiva hrana sc mora konservi-rati ali uničiti. POLOŽAJ V ALEKSANDRIJI ALEKSANDRIJA, 12. julija. Reuter. Doslej jc bilo iz Aleksandrije evakuiranih 80.000 oseb. Prejšnji teden je sovražnik podnevi in ponoči letal nad mestom. Guverner jc zdaj objavil, da sirene ne bodo vselej dajale znaka za alarm, tudi ne V primerih, če bi protiletalske baterije žd stopile v akcijo. Nekatera predmestja so proglašena ze zelo nevarne točke, najemniki lokalov morajo tam takoj zapreti svo je trgovine, konsumenti pa plačati polovico svojih obvez. Zdaj nameravajo proglasiti vse mesto za nevarno cono. Prostovoljna izpraznitev mesta se po vsakem letalskem napadu vedno bolj pospešuje,- ODKRITA ZAROTA V PRAGI PRAGA, 12. julija. DNB. Izdano je bilo uradno poročilo, ki pravi, da je uvedena preiskava proti neki nelegalni skupini nasprotnikov države, ki so vzdrževali stike z zamejstvom. Obtoženi so veleizdaje. Tudi dosedanji praški župan dr. K 1 a p -k a je bil prijet, leer sumlfr. da Je sodeloval 7. omenjeno skupino. S tem ni zašel v nasprotje samo s svojo župansko dolžnostjo, ampak tudi z interesi češkega naroda. DEMANTIJI ZARADI IZGUB MOSKVA, 12. julija. Tass. Uradna agencija TASS jc pooblaščena uradno zanikati japonske navedbe, da bi bilo v teku japonsko-kitajske vojne sestreljenih tudi 1340 ruskih letal. V resnici je bilo na meji Mandžukuoja in Zunanje Mongolije v času od 15. 5. do 30. 9. 1939, sestreljenih 660 japonskih in le 143 mongolsko-sovjetskih. Mariborska napoved. Nekoliko oblačno, toplota se bo še dvignila. Včeraj je bita najvišja toplota 26.7, danes najnižja 12, opoldne 27. Borza. Curih, 12. julija. Beograd 10, London 16.30, Newyork 441.50, Milan 22.30, Berlin 176.60. Halifax o odnošajlh do jugovzhoda LONDON, 12. julija. Reuter. Zunanji minister lord Halifax je v včerajšnjem ekspozeju, ki ga je imel v zgornji zbornici, očrtal stališče Anglije do narodov na Bližnjem vzhodu in na Balkana. Z ozi" rom na neresnične govorice, ki nastajajo, je potrebno, da poda jasno izjavo. O Turčiji je dejal, da ostaja Anglija s Turčijo kar najtesneje povezana in da je stališče nevojevanja, ki ga je zavzela Turčija ob vstopu Italije v vojno, bilo zavzeto v po. polnem sporazumu z angleško vlada Glede Egipta je dejal lord Halifax, da angleška vlada nikakor ni pritiskala na Egipt, da bi Italiji napovedal vojno. Kakor znano, pa je prekinil Egipt z Italijo diplomatske zveze in storil vse potrebne MAUGHAMOV GOVOR PO RADIU LONDON, 12. julija. Reuter. Znani angleški pisatelj S. Maugham jc sinoči na radiu opisal pot iz Francije v Anglijo ob priliki francoskega poraza. Najhujše je vse zadela vest o tragičnem spopada med angleško in francosko mornarico pri Oranu. Take grenke izkušnje Anglija ni doživela že stoletja. Ko so tako pobiti prišli v Anglijo, pa so opazili povsod nezlomljivo voljo boriti se do kraja, vsa Anglija je podobna trdnjavi, Povsod vlada optimizem v končno zmago, pripravljenost, da se angleška mornarica odločilno spopade z italijansko ter da angleška le- obrambne ukrepe. Na povabilo egiptske vlade je bila tja poslana močna angleška vojska, ki se bori proti Italiji z eglptske-ga ozemlja. To pa v popotnem sporazumu z egiptskim kraljem in vlado, s katero ima Anglija tesne zveze. O Palestini je dejal Lord Halifax, da vlada tako po vstopu Italije v vojno vzoren red in mir in da tako Arabci, kakor Židje tekmujejo v sodelovanje z angleško upravo. O francoskem brodovju v Aleksandriji je potrdil, da je bilo razoroženo. posadke bodo po. slane v Sirijo, od tam pa v Francijo. O narodih na Balkanu je izrazil prepričanje, da sc ne bodo dali speljati na led in da bodo trdno vztrajali na dosedanjem stališču. tala zanesejo vojno daleč v sovražnikovo deželo. Predvsem pa do ponovno vstane Francija. PROMET NA BRENERJU OMEJEN. LONDON, 12. julija. Reuter. Iz Luzerna javljajo, da je promet preko Brennerja v zvezi z zadnjim napadom RAF za nekaj dni omejen. ITALIJANSKE LETALSKE IZGUBE LONDON, 12. julija. Reuter. Izšla je prva italijanska lista izgub letalcev. Po teli podatkih je bik) do začetka 254 ubitih in pogrešanih pilotov. Vznemirjenost zaradi Dardanel V Turčiji pričakujejo sovjetske zahteve glede Dardanel — V Moskvi zanikujejo, da bi bili poslali ultimat — Delna mobilizacija v Turčiji — Razmerje med Anglijo in Sovjetsko zvezo Novice Narodno obrambno delo v Slov. goricah , . Že pred tedni je bil objavljen obsežen načrt; s katerim so razne naše kulturne ustanove sklenile pohiteti tudi v dobi šolskih počitnic med naše obmejno ljudstvo, ki je baš v sedanji viharni dobi naravnost žejno in željno slišati in videti prireditve, ki mu nudijo duševne in duhovne utehe. In to naše predobro obmejno ljudstvo, ni čudno, da je pričetkoma napram vsakomur nezaupljivo, saj je doživelo in doživlja nebroj razočaranja, nebroj dušljivih dogajanj na gospodarskem, socialnem, političnem in obče kulturnem področju. Kako pogreša ravno v teh težkih dneh tolažilnih, bodrilnih in poučnih injekcij od strani onih, ki so sicer ob raznih prilikah prihajali med narod! V dobi tega pričakovanja je vprav razveseljiv pojav, da se odloča iti med narod naša študirajoča mladina. Noče svojih prepotrebnih ji počitnic pretolči z brezdeljem in uživanjem, marveč hoče med narod, iz katerega sama izhaja in v katerem bo ji danes ali jutri odkazano javno udejstvovanje v korist naše narod- ne splošnosti. Zato pa hoče spoznati vse plasti našega naroda, kmetstvo, delavstvo, njihove težnje in potrebe, vendar ne le iz knjig, ampak na vrelcu življenja in trpljenja. To dejstvo in še posebej dejstvo, da si je v to svrho zbralo predvsem naše obmejne pokrajine, nas mora le iskreno vzradostiti, zato naše dijaštvo ob tej svoji idealno zamišljeni misiji ne le prisrčno tu ob meji pozdravljamo, marveč vpostavljamo v vzgled marsikomu, ki se sedaj našega ljudstva ne spomni! Predvsem nas tu ob meji pomirjevalno in zadovoljevalno dirne geslo, s katerim je prišla naša mladina med nas, namreč z geslom: narodne sloge, ki je že toliko-leten naš obmejni klic! Hvala Bogu, da ta prapor visoko dviga tudi naša akademska mladina, ki bo s tem doprinesla izvesten delež k pomladitvi naših narodnih krogov v tem pravcu! Eden izmed prvih krajev v Slov. goricah, kamor so letos s to akcijo dospeli naši mladi dijaški prosvetarji, je Sv. Marjeta ob Pesnici. Tam so v petek, dne 5. t. m., v šoli priredili mladi ptujski So- koli-lutkarji gostovanje z igrico »Razbojnik Moroz«. Pred vprizoritvijo je ptujske goste ter isti dan prispele člane in članice akademskega društva »Jugoslavija« Jz Ljubljane pozdravil g. Vauda Mirko in to baš na dan godu slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda, katerima je na predvečer v spomin prižgal tudi skromen kres. Za njim je na pozdrav odgovoril abs. jur. g. J e rove c in na kratko objasnil namen in načrt delovnega tabora akad. društva »Jugoslavija«. Nato so ptujski lutkarji z izredno spretnostjo uprizorili igrico, ki je navzoče silno zabavala in vsestransko zadovoljila. V nedeljo je bilo v cerkvi in izven nje razglašeno vabilo občanom, naj se pridno udeležujejo vseh prireditev akad. društva »Jugoslavija« ter so se po službi božji v šoli zbrali domačini, katerim sta prej omenjena gospoda dala pojasnila k prireditvam tega delovnega tabora, ki je z velikim elanom in krasno udeležbo ljudstva od blizu in daleč započel svoje idealno delo, o katerem bomo še poročali. Prvo šol. leto soboške trgovske šole Zasebna dvorazredna trgovska šola Združbe trgovcev v Soboti je zaključila svoje prvo šolsko leto. Nesigurne prilike v katerih se je- ustanovila in težave, ki jih je imela ob začetku so tu in tam ovirale njeno delo, vendar je prav zato ■ uspeh ob zaključku prvega šolskega leta Še zadovoljivejši. Vzbudilo pa se je predvsem zaupanje staršev ju. učencev do te nove soboške pridobitve. Redni pouk se ■je lani malo zakasnil. Otvoritev je bila šele 2. okt. 1939. Jeseni bo postala šola popolna; Takrat bo odprt že tudi drugi razred. Letos je bilo na zavodu v I. r. skppno. 20 učencev (9 moških in 11 žen-. skihh ki so večinoma iz Sobote in okolice (12) ter sinovi kmetov (7) in trgovcev ..(6).. Z^u^pehom je dovršilo razred 15 učencev, popravni ispit ima" 5. Stanje -knjižnic in zbirk kaže Še na začetništvo vendar obeta biti v novem letu že precej bolje. Ob koncu šol. leta ie imela učiteljska knjižnica 64, dijaška pa 113 del. Zemljepisna zbirka obsega 3 zemljevide, blagoznanska 61 komadov surovin, nolfabrikatov in fabrikatov. 'Soboška trgovska šola je bila ustanov- ljena z rešitvijo trgovinskega ministrstva 14. avg. 1939. in ima od tega tudi priznanje pravice javnosti ter imajo absolventi iste pravice kot absolventi državnih dvorazrednih tirg. šol. Za njo skrbi poseben štolski odbor, ki mu pred-seduie g. Eranjo Čeh, preds. Združbe trgovcev. Ravnateljske posle je vodil gimnaz. ravn. v pok. g. dr. Maks K o v a-č i č. Poleg njega so poučevali na zavodu kontr. supl. inž. ekonom. Milan H r e-š č a k. in honorarno nastavljeni profesorji soboške gimnazije Marij Hvala, Zvonko Hočevar in Marjan D o r r e r. Vpisovanje v novo šolsko leto bo 1., 2. in 3. sept. Šolnina za prvi letnik znaša 2.250 din za II. letnik 2.500 din. Olajšave dovoljenje šolski odbor. Popravni izpiti bodo na zavodu 31. avg. Vodstvo šole še posebej opozarja na pravice in ugodnosti, ki jih imajo dijaki in absolventi. Dijaki imajo pravico do znižane vožnje po železnici za obisk šole. Absolventi imajo na podlagi izpričevala zadostno dokazilo za samostojno izvrševanje trgovinskega obrata, fantje tudi pravico do dijaškega roka v vojski. Napori državnih uslužbencev za izboljšanje V Beogradu je bila konferenca zastopnikov 17 osrednjih organizacij državnih uslužbencev, na kateri so razpravljali o nevzdržnem položaju, v katerega so prišli državni nameščenci zaradi draginje in Premajhnih dohodkov. Sprejeta je bila obširna resolucija, v kateri prosijo, da bi vlada v večji meri upoštevala rodbino kot osnovno celico naroda in znatno povišala rodbinske doklade ze ženo m otroke. Ustanovi naj se posebna državna komisija, v kateri naj bi bile zastopane tudi osrednje organizacije drž. uslužbencev. Ta komisija naj bi kontrolirala gibanje cen jn stavila predloge za spremembo draginjskih doklad. Planinsko rajanje na Boču Ivo v nedeljo, m, t. ni., v primeru slabega vremena pa v nedeljo 21. julija. Ob 10. uri no v starodavni cerkvici sv. Miklavža slav-"akar bo pohod na stolp in • f zemljišča planinskega doma, ki ga namera^ ata podružnici SPD Rogaška Slatina— oljcane graditi §e v tem letu. Pri celotni prireditvi bo igrala godba >Drava<< Marj. bora. Pii tej prilik si prj Miklivžu lahko ogle- daš znamenito jamo, kjer je večkrat še v največjem poletju sneg, Tja se je baje pogreznil kmet z voli vred, ko ga je kaznoval Gospod, ker je oral v nedeljo. Pol ure odtod je znamenita jama »Balunjača«, kjer so stanovale vile, ki so pomagale obdelovati pridnim Bočatiom njive in vinograde. Lep in idiličen kotiček na Boču je tudi pri tako zva-nem »Finžgarjevem križu.« Celje c iujskoproineluo dru&tVo /a šmarsko- rogaško-kozjanskl okraj -b« imelo svoj lc_ tošnji občni zbor prihodnjo nedeljo 14. t. in,, s pričeLkom ob pol deveti uri v restavraciji hotela Habjan v Šmarju. Na dnevnem redu je poleg poročil tudi sprememba pravil. Kdor želi sodelovali naj pristopi kol član in se udeleži občnega zbora 1 e Mestno poglavarstvo celjsko opozarja hišne posestnike in lastnike vozil, tPohorska železnica" Sinoči je bil v kavami »Jadran« 4. izredni občni zbor zadruge »Pohorska železnica«, ki ga je vodil predsednik gosp. Karl K o r d i k, veleposestnik iz Peker. Na dnevnem redu so bile volitve novega zadružnega odbora. Za načelnika je bil spet izvoljen g. Karl Kordik, za pod-načelnika g. Stanko Kocbek, odborniki pa so gg. Š e r e c Josip, Schreiber Viljem, dr. Šiška kot zastopnik banske uprave in Franc Veronik kot zastopnik mestne občine. Tajnik in poslo-vodeči blagajnik je g. Soršak Ferdo. Namestniki so gg. To m še Joško, V i-c e 1 Albert, magister Peter A1 b a n e ž e. Predsednik nadzornega odbora je Maks Jaš, odbornika pa Vid Murko in Josip G o v e d i č, namestnik Alojz Z o r a 11 i. Sklenjeno je bilo, da se delo zadruge poživi. Studenčani proti priključitvi k mestu Iz članka v »Večerniku« z 10. t. m. raz-vidimo, da so trezni Studenčani proti priključitvi Studencev k Mariboru. Resnica le, da bomo pod okriljem Maribora imeli več policajev, lepše in škropljene vse ulice, miru pa vseeno ne bo, ker ga tudi v mestu ni. Ne pomisli pa nihče na to, da se bo to opravljalo z denarjem davkoplačevalcev, ki bodo potem imeli veliko višje davke, kot jih imajo sedaj V studenški občini. Mislim tudi, da nobenemu najemniku v Studencih ne bo prav, če bo imel lepe in škropljene vse ulice, pa mu bo moral zato hišni gospodar zvišati najemnino od sedanjih 200.— din na najmanj 350.— mesečno. Že sedaj se upravičeno pritožujejo razni najemniki, da so stanovanjske najemnine previsoke, kaj bodo rekli šele potem? Zato mislim, da si od pametnih Studenčanov nihče ne bo želel priključitve k Mariboru. Po treznem preudarku mora vsak povedati, da hočemo za vedno ostati v samostojni občini, -vb. pevci, ki so imeli smolo ter k temu koncertu niso bili pripuščeni, je pač umestno, da v toliko prvotna članka izpopolnimo ter pristavimo, da imenovana šele letos nekaj mesecev uživa solo-pevsko šolo pri profesorici Zori Ropasovi na mariborski Glasbeni Matici, dočim so pri navedeni tekmi nastopali pevci, ki imajo za seboj že večletno pevsko šolo ter je v tem pogledu pevska tekma bila pomanjkljivo organizirana, namreč: prezrto je bilo merilo šolanja in nešolanja. V koliko je morda, kot navaja prvotni članek, tu soigralo ljubljansko lokalno »simpatiziranje« — bolje rečeno »druka nje« gostov-domačinov, je pač težko govoriti! Najlepše pa bi odgovoril naš Ma ribor, ako bi sam organiziral tako pevsko tekmo! Morda bi o tem razmišljala mariborska Glasbena Matica! m Sv. Urban pri Remšniku na Kozjaku. (Izlet.) Prejeli smo povabilo, da se v nedeljo, 14. t. m., udeležimo male, a lepe slovesnosti pri Sv. Urbanu nad Remšnikom, ko blagoslovijo popravljeni glavni olLar. Domačini nas prosijo, da jih na tem cerkvenem sbohu obiščemo. Izstopiti je na postaji Brezno-Ribnica, od tod je poldrugo uro hoda do Remšnika, a od Remšnika do Sv. Urbana (na meji) hi daleč, nas po-spremijo prijatelji iz Remšnika. Državna razr. loterija Din Din Din Din Din Din 200.000.-100.000.—: 60.000.—: 50.000.—: 40.000.—: 12.000.—: Prva smrtna žrtev na Mariborskem otoky Nedavno smo poročali, da se je ob priliki ekskurzije gojencev železarske šole na Jesenicah na Mariborskem otoku ponesrečil 19 letni gojenec te šole Ciril Novak. Pri skoku v plavalni bazen si je zlomil hrbtnico. Ponesrečenca so prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer je ponoči izdihnil. m Putnikov izlet na Sotlo. Udeleženec Putnikovega poučnega izleta na Sotlo, ki je bil v nedeljo, 30. junija, opozarjamo, da jim je pri ..Potniku" na razpolago zbirka lepili fotografičnih posnetkov. Del posnetkov je razstavljen v izložbi „Putnika“ na Trgu svobode, na kar udeležence še posebej opozarjamo. * »Jadran-Nanos" V nedeljo društveni izlet ha Remšnik. Odliod s koroškim vlakom ob pol 6. zjutraj. * Le še danes (petek) sprejemamo prijave za avtokar-izlet „Okoti Pohorja", ki ga izvede „PUTNIK" v nedeljo, dne 14. julija. Zasigurajtc si niesla! Spoznavajte krasne kraje naše ožje domovine! Kino * Grajski kino. Do vključno nedelje „Pe-sem pustinje". Žarah Leander. Izboren film o prijateljstvu in veliki ljubezni. * Kino Union. Do vključno petka »Greš-niki v raju", velefilm romantične in napele vsebine z Magdo Evans in John Bo- levs-om v glavnih vlogah. — Naš prihodnji spored: »Kralj športa", * Kino Esplanade. Danes zadnjič »Ultimat 1914". — Soboto najnovejši nemški senzacijski film »Požar na Oceanu". * Kino Pobrežje. 13. in 14. julija »Re portaža o ljubezni". CENE SADJA V MARIBORU Iz zadnjega poročila mariborskega mestnega tržnega nadzorstva posnemamo naslednje sadne cene: jabolka 8 do 16 din, hruške 10 do 16 din, suhe slive 6 do 10 dm, češnje 4 do 6 din kg ali 2 do 4.50 din liter, črnice 2 do 2.50 din liter, marelice 12 do 20 din, breskve 16 do 20 din, maline 5 do 7 din liter, rdeče grozdičje 2.50 do 3.50 din liter, celi orehi 8 do 9 din, luščeni orehi 24 do 28 din in jagode 12 do 16 din kg ali 7.50 do 12.50 din liter. PONAREJENI 500 DINARSKI BANKOVCI V OKOLICI 2c dalje časa se je opažalo, da se v okolici M ari 1)0 ra razpečavajo ponarejeni 500 dinarski bankovci, izvirajoči od ponarejevalca Majcena in tovarišev, ki že sedijo v zaporih mariborskega sodišča. Policija je prišla končno na pravo sled razpečevalcem ter so bile v zvezi s tem štiri osebe aretirane, ki se jim je dokazala soudeležba. Imena aretiranih se drže v interesu preiskave še v tajnosti. m Napredoval je pri mariborski carinarnici Božo Kneževič. m Poročila sta se tehnični uradnik Bola Olajoš in gdč. Doroteja Kraljeva. m Pisarna Narodnega gledališča v Mariboru je do dograditve novih prostorov v poleg se nahajajoči sobi s posebej označenim vhodom. Med počitnicami posluje . samo med tednom od 11. do 12. ure. “m Dela v stolnici sc nadaljujejo. Obnovili bodo stare ločne konstrukcije in pri (cm ohranili prvotno konstrukcijo, če bo to le mogoče. m Iz železničarske službe. Premeščen je inž. Pavel Cizelj, pristav za vzdrževanje proge v Mariboru, k peti sekciji v Sarajevu. m Sv. maše za izletnike in planince bodo v nedeljo na sledečih postojankah: pri Pohorskem domu ob 9, pri sv. Arehu (Ruška koča) ob 10., na Smolniku ob 9., na Pungartu (Koča pod Kopo) ob 11., na Uršlji gori ob 9., v mariborski frančiškanski cerkvi ob 4,15 pred odhodom vlakov. — Aljažev klub. m Izleti po obmejnih gorah. Ko se jc zadnjo nedeljo, 7. t. m., vršilo Ciril-Mo-todovo slavje v kapelici in pred Uletovo kočo na Peci, je bilo zbranih skoraj do 200 domačinov, ni bilo pa razen nekaj izjem mariborskih planincev. Kdor je le imel planinsko izkaznico, se je brez vsakih ovir m brez ceremonij povzpel tudi na Kordežcvo glavo (vrh Pece na meji) in nemoteno občudoval bujno planinsko floro (sleč, svišč, murke, zvončke) in užival sijajni razgled. Prijazni graničarji so tako uslužni in so veseli, da jih pridejo obiskat pošteni planinci, zahtevajo pa planinsko legitimacijo. Domačini nas tako žele, pa sc po pravici čudijo mariborski brezbrižnosti m mogoče tudi nekemu neupravičenemu strahu i* se sprašujejo, kje so prav za prav oni naši dobri znanci mariborski planinci? Odgovorile! m Živež je kradla. Jožef Majcen, posestnik iz Studencev jc prijavil žandarmeriji, da mu je bilo v zadnjem času vlomljeno v podstrešno shrambo in ukradeno več kilogramov koruzne in ajdove moke ter drugega živeža v skupni vrednosti nad 100 dinarjev. Ker so se razne stvari našle v stanovanju najemnice, je bila prijavljena sodišču. m Dvakrat ukraden čoln. V teku zadnjega ledna je bil sedaj že drugič ukraden čoln Ivanu Gutmahcrju iz Studencev, ki je. ti metrov dolg in vreden 250 dinarjev. Coln je bil obakrat najden in vrnjen lasi niku. Storilcem pa so že na sledu. m Onemogel konj se jc zgrudil sinoči na vogalu Koroščeve, Vrazove in Maistrove ulice. Na pomoč so prišli mariborski gasilci, ki so 3 dvigalno napravo dvig uiii izčrpanega konja. Din 8000.—: 4. žrebanje 40. kola dne M. t. m. Din 505.000.—: 85901 28258 36906 61899 22667 37875 22836 46326 62053 84678 90903 2925 7617 23211 36540 40287 58709 6128! 66648 75696 83281 Din 5000.—: 5961 6936 12736 17106 26297 30168 34348 37127 37272 38976 39557 43893 63711 65107 72517 75684 84255 86227 93642 Din 2000.—: 5391 8029 8412 8777 13942 17703 18155 22089 22521 23857 26632 26907 29811 31654 32657 32668 38648 40348 44236 53519 53232 55251 58571 63758 64569 68233 73003 89456 95231 99401 (Brez jamstva). Pozor! Glavno žrebanje bo od 9. avgusta do 7. septembra t. I. Radio Sobota, 13. julija Ljubljana: 7 jutranji [»zdrav; 7.05 poročila in do 7.45 veseli zvoki (plošče); 12 vesel glasbeni spored (pl.); 12.30 poročila; 13.02 nadaljevanje veselega sporeda (pl.); 14 poročila; 17 otroška ura; 17.30 med igračami (pl.); 18 za delopust igra Ro; 19 poročila; 20.30 Groga Kozol - pisan večer (radijska igra); 22 poročila; 22.15_za dober konec igra Ro. — Beograd: 17.45 narodna glasba na harmoniki; 18 šah in peda- 20.40 zabavni koncert Rd; 21.40 poročila; 22 prenos glasbe iz kavarne; 22.40 poročila; 22.50 plesna glasba (pl). — Sofija: 18.30 vaška glasba; 19 kvartet mandolin; 20.30 instrumentalni koncert; 21 serenade na ploščah; 22 narodna glasba. — Praga: 19.10 orkester in ženski zbor; 20 pisan zabavni program; 21.30 lahka glasba in _pesmi. — Firence: 20.30 operni odlomki na ploščah; 23 lahka glasba. — Budimpešta: 117.45 lahka orkestralna glasba; 18.30 ciganski orkester; 19.25 valčki; 22.10 ciganski St. lij prj Mariboru po naj višji dnevni ceni. Interesenti dobe potrebne informacije tudi v gostilni WUson. Maribor. Aleksandrova c, 53. , _________5177r23 IZGUBLJENO Izgubil sem ŽELEZNIČARSKI PRAVILNIK od tlTavnega kolodvora do pobreškega pokopališča- Najditelj naj ga, proti nagradi vrne na naslov, ki je v knji-*ici_* 5262*27 rrr- -ftss Irdnjn in urejuje ADOLF*" RI14N1KAR * Mariboru. Tisku Mariborska tiskarno d. d., predstavnik ST ANKO DETELA v Mariboru.. — Oglasi po ceniku, — Rokopisi M ac vročajo. — Uredništvo in uprava; Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon uredništvu itov. 25-67 In uprav* Stov. 28-67,. — Poštni Čekovni račun ito?. 11. 409. i £v_ ,£iv /