45, štev,_V Kranju, dne 11, novembra 1905. VI, leto.
GORENJEC
= Političen in gospodarski list. =========
Izhaja  vsako soboto zvečer. — Slane za celo leto 4 K, za pol lela t K, za četrt Uredništvo in upravništvo se nahaja v hisi st. 1(15 nasproti župne
leta 1 K. Za druge države stane K 5°60.  P<"..iiiiezne številke po 10 vin. — Na I    cerkve.   —   Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije,
naročbe brez istodobne vpogiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. -- Dopisi
plačuje za petit-vrsto 10 vin., i-e st tiska enkrat, za večkrat primeren popust. naj se izvolijo frankirati. — Kokopisi se ne vračajo.
Vodovodne zadeve v deželnem zboru kranjskem.
V II. seji letošnjega zasedanja so podane. C Pire in tovariši stavili nastopni nujni predlog:
Deželni odbor se pozivlje, da še tekom tegn zasedanja predloži zakonski načrt vodovoda za Kranj in okolico.
V isti seji sta poslanca Povše in dr. Šušteršič nujno predlagala:
Deželni zbor naj sklene: Deželni odbor se pooblašča, da sme za vodovode, za katere so načrti že izdelani in od ministrstva odobreni, kakor tudi za vse uravnave voda, za katere so istotako vse predpriprave dognane. — brez prejšnjega posebnega dovoljenja deželnega zbora deželni prispevek k tem napravam obljubiti in po izročitvi naprave tudi izplačati. — V ta namen sme deželni zbor uporabljati zaklad, ki je bil ustanovljen z zakonom dne 4. septembra 1900. dež. zak. št. 20 in sme osobitu v § 3 tega zakona sklenjeno posojilo (4 milijone ki on) v to svrho po potrebi realizovati.
Minulo sredo se je o teh predlogih v deželnem zboru razpravljalo in je poslanec C. Pire svoj in svojih tovarišev predlog utemeljeval nekako lakole:
Visoka zbornica! Mislim, da mi ni treba na dolgo in široko utemeljevati nujnosti pie-čitanega predloga. O vodovodu za Kranj in okolico se je že toliko razpravljalo in pisalo,
PODLISTEK.
Križem po Gorenjskem.
Shke in utisi. -V.
Hrusica, v 1. 1904 poleti. Hrušico pri Jesenicah so včasih komaj sosednji vaščani poznali. Kakih dvajset, večinoma lesenih koč v ozki savski dolini pič niso bile taka posebnost, da bi se kdo posebno zanimal zanje. Vlak je pač tekel pod vasjo, pa še v sanjah ni nikomur prišlo na misel, da bi vložil kako prošnjo za potajališče v vasi; tudi z jeseniško pošto so prav lahko izdajali Hrušičanje, saj so komaj posle i i v svet kakih ducat pisem na leto, pa še ta pismn je bilo ležko spisati, ker je prav malo domačinov v vasi, ki bi bili vešči branju in pisanju.
da je zadeva, ki se vleče sedaj It skoro ctlo desetletje, gotovo manj ali več znana tudi gospodom tovarišem. Kranjski deželni zbor se je že opetovano bavil s tem vprašanjem in je v sviji seji z dne 8. majnika 1. 1900. na predlog takratnega poročevalca g. župana Hribarja priznal to napravo za prekoiistno in soglasno sklenil prispevati k proračunjenim stroškom 25°/0- Vsled odredbe poljedelskega ministrstva se je načrt moral nekoliko spremeniti, vsled česar se je tudi proračan zvišal za nekaj tisočakov. Ker so se pa o!> priliki vodopravnega postopanja nekatere vasi izrekle zoper vodovod, se je proračun zopet izdatno skrčil, tako da je sedaj manjši kakor prvotni. Dovolila se jo že 40 % državna podpora s pogojem, da dežela zviša svoj prispevek še za 5%- Uverjen sem, da bo visoka zbornica, ako zadeva s loh pride na razpravo % ozimni na erflinentuo gospodarsko važnost in dejansko potrebo nameravanega vodovoda žrtvovala i nadaljnih 5 %
Visoka zbornica! Kdor le količkaj pozna razmere v Kranju in njega okolici, mora priznati, da je vodovod za mesto in nekatere vasi res nujno potreben. Ob vznožju Kranja tečeti sicer reki Sava in Kokra, kojih voda je pa kot pitna voda neuporabna. Mesto ima tri start j.ivne vodnjake, iz katerih se zajema K; slabo filtrirana Sava al Kokra. Za časa povodnji in n iliv* se skali tudi voda v vodnjakih in čestokial se steka vanje vsled prodorne konglomeratne plasti različna nesnaga. Dokazano je, da se je vsled okužene
Gospod urednik, morda ste že brali razne bajke iz «Tisoč in ene noči», kako so se naenkrat pokazali skriti zakladi, vstala čez noč velika mesta i. t. d. Tako nekako si lahko predstavljate Hrušco! Nastala je v nekaj mesecih cela vrsta velikih in malih, pritličnih in dvonadstropnih barak, nastalo je vse polno zidanih nadstropnih hiš za paznike in predorske delavce, sezidalo se je več gostiln, med njimi prednr-ka restavracija z ogromno dvorano za delavce in posebnimi prostori za uradnike in inženirje, poštno in brzojavno poslopje je ostalo iz tal, posebno pa še veliki dve poslopji za piedorsko podjetništvo in pa državno predorsko vodstvo in še ra/.na druga poslopja. Tudi vlak se sedaj ustavlja na Hruški.
Kjer so se nt kdaj vaški paglavci bili «klinca», igrajo lahko obleči ne dame in elastični gospodje «la\vn-tenis». kjer so se poprej palle krave, pa v enomer žvižga električna in parna lokomotiva in prevaža kamenje
vode v enem teh vodnjakov lani pojavil v Kranju tifus epidemično. Vodnjak se je seveda moral za dalj časa zapreti, vsled česar je postalo pomanjkanje pitne vode še občutneje. Kranjska gimnazija, katero pohaja krog 480 dijakov, ima na razpolago le slabo sapnico, koje voda pa splob ni užitna. Že oziri na našo mladino kličejo glasno po vodovodu. Naše. sicer se lepo razvijajoče me>to. vendar ne more prav uspevati radi ntdostajanja zdrave pitne vode. V Kranju je veliko pomanjkanje stanovanj, a v mestu samem ni več dobiti stavbenih prostorov, zunaj mesta si pa nihče ne upa zidati, ker ni mogoče hiš p eskrbeti z vodo. Za Kranj je vodovod življenski pogoj!
Še slabše razmere kakor v Kranju pa vladBJo v tem pogledu v bližnjih vaseh, ležečih proti severovzhodu. Tam dobite le malo kapnic in le' poredko so zasejani vodnjaki, ker treba le pregloboko kopati in še to večkrat zaman. Vasi ob Kokri si preskrbljujejo slabo vodo z veliko težavo in večkrat z nevarnostjo iz globoko ležeče struge. Uprav obupne razmere so pa v vaseh od reke oddaljenih, v Lužah, Srednji vasi, Šenčurju, v Voklem in VoglJHh. Skozi prve tri imenovane vasi teče neznatni potoček, ki ob suši večkrat usahne. Ljudje morajo čestokrat, in to za časa največjega dela, po več ur daleč po vodo. V tem potočku se pere, tudi perilo bolnikov, vanj se stekajo gnojnice in se v njem napaja živ i na, tako da v lepo in veliko vas Šenčur priteče res prava godlja. Ni čuda, če v teh
in delavce v predor, kjer je poprej ponoči vladala egiptovska tema, tam razsvetljujejo velike električne žarnice bajno lepe prostore ponoči, kjer si popre srečal le tuintam kakega kmeta z gnojnim kosom ali vilami, tu mrgeli ljudi kakor v mravljišču, skoro vsak pa govori v drugem jeziku, vsak je napravljen drugače, vsak kolne na drug način, molitve pa se sliši manj, nego se je je poprej, ko je vas štela 242 prebivalcev, sedaj pa vsaj do tri tisoč. In na hišah ter barakah se bleste večinoma samo nemški in italijanski napisi; prodajalen vsake vrste, pivskih zalog, gostilen, branjarij pa kar mrgoli. Tudi za večerno «zabavo» je prav dobro skrbljenp. Vidi se ci ku3, razne gugalnice in precej sumljivih «dam» se izprehaja po <glavnem trgu» in Se bolj po stranskih ulicah.
Gradi se predor in vsa vas se je menda postavila na glavo. Človek se ne spozna več . , ,
krajih skoro vsako leto razsaja griža in vročinska bolezen. Zgodilo se jc že. da jc vojna uprava za rasa vojaških vaj prepovedala vojakom pili to okuženo vodo in patrulje so ■tritile potoček ter malovredne kapnice. Vojaški zdravniki se i.iso mogli prečuditi, da so ti kraji tako slabo preskrbljeni z vodo. V Vogljah in Vokl« in imajo sicer nekateri gospodarji dobre gioboke vodnjake toda ob suši ne puste sovašeanoin zajemati vode. Živina se napaja izključno iz globokih tolmunov, napolnjen h z deževnico. Tam se seveda tudi pere in le raznobarvcna smetana na površju spričuje, kakošne baze voda se naluja v teh takozvanih <bajarjib». Od drugod semkaj pripeljana živina po več tednov ne pokusi te nagnjusne tekočine.
Zalibože se nekatere vasi, kakor sem že omenil, branijo vodovoda. Uasi so malenkostni prispevki kmečkih udeležencev sporazumno s kranjsko občino že zdavnaj določeni, so vendar brezvestni hujskači s pretvezo, da bo za vodovod treba plačevati ogromne svote, tuko zbegali ljudstvo, da ponekod noče ničesar slišati o vodovodu. Kljub temu bo mogoče večino teh vasi, skozt katere bo itak speljan vodovod, se pozneje priklopiti vodovodu. Za-111 krat bi kranjska občina prevzela na svoje rami stroške, v kolikor pridejo glede teh vasi kot skupni stio.-ki v poštev. Izjemo tvo-lite le vasi Voklo ii Voglje, ker bi bil zanji potreben poseben c vovod.
lzvestno bi se z vodovodom dvignilo blagostanje v kranjski okolici, dvignila bi se posebno živinoreja in zlasti mlekarstvo, ko-jega prvi in glavni pogoj je dobra in čista voda.
Tako upam, cenjeni gg. tovariši, da sem v kratkih potezah zadostno pojasnil nujno potrebo vodovoda za Kranj in okolico. Prosim Vas le, da soglasno pritrdile mojemu in mojih tovarišev nujnemu predlogu. Hodite prepričani, da boste s s\ojim glasovanjem slorili dobro delo. Pomagajte, da vodovod za Kranj in okolico, ki že skoio deset let bodi težavni križevi pot, vendar enkrat dospe do zadnjega štacijona!»
Nujnost je zbornica soglasno pripoznala in se je predlog odkazal finančnemu odseku in prav tako tudi poslancev Povšeta, dr. $u-šlcršiča in tovarišev. Poslanec Povše jeute-
Ko sem si ogledal še vhod v predor ter razna dela ob njem, zavil sem jo — vrtelo se mi je v glavi od vsega, kar sem videl — v predorsko restavracijo. Tu sem se prav dobro pokrcpčal, hrana in pijača je bila iz-borna, le nekaj sem doživel, kar mi je zagrenilo ves dan na Hrušici. Natakarica Slovenka je govorila le nemški, ker so ji inže-nerji in uradniki prepovedali govoriti s slovenskimi gosti slovenski — na Hrušici — na domači zemlji!
Mimogrede .. .
V. Dadanov. Dalje. Dekličin pogled se upre mimo Lojev-skega v temo med odprtimi durmi. Nekaj trenutkov gleda v temno noč in sence raznih čutstev se kažejo na njenem izrazovitem obrazu. Menda si je slikala za tem temnim za-grinjalom ono bajno mesto Petrograd, kjer je oni, njej tuji svet, ono, zanjo nedosegljivo, a tako zaželjeno življenje, ki lam v neizmerni daljavi utriplje s tisoč žilami in odmeva v
tneljnjoč v stvarnem in izbornem govoru na-poininani predlog, govoril posebno tople besede kranjskemu vodovodu, poudarjajoč, da ga Je z oziroin na kričeče dejanske razmere rimprejc treba izvesti.
Dopisi.
Il učiteljskih krogov (Regulacija učiteljskh plač.) Deželni zbor je torej govoril. Soglasno je bila vsprejeta nujnost dotičnega predloga in isti odkazan v to izvoljenemu odseku deveterih članov z naročilom, da še v tem zasedanju predloži dež. 7boiu zakonsko predlogo. Soglasen je bil sklep; vse tri stranke so glasovale za, nijeden poslanec proti. Da bode nam v prilog glasovala tako narodno-napredna stranka kakor velcposcslvo — o tem smo bili prepričani itak, ker bi z nasprotnim postopanjem obe fcta.ili na laž svoje dosedanje zastopnike pri raznih prilikah in bili v obraz svojim laslnim načelom. Nekoliko presenetilo nas je glasovanje kler.kalne stranke — ki nam je doslej neprikrito kazala svoje nasprolslvo, da, mnogokrat naravnost sovraštvo. Daje naša beda omehčala celo sica naših najhujših nasprotnikov, je jasen dokaz, da je naravnost vne-bovpijoča in krvava krivica, ki se nam godi že od počelka našega ljudskega šolstva. Hvala za to priznanje — za nas je eminentne važnosti. Ulemeljevatelj nujnosti svojega predloga, poslance Hribar, je povdarjal. da smo ne le potrebni zboljšanja svojega stanja — temveč d a isto tudi zaslužimo. In nihče mu ni ugovarjal; niti vodja klerikalne stranke, poslanec dr. Šušteršič sam, on, čegar ime jo poiuenjalo za nas doslej nasprotnika katekso-hen, niti on ni temu ugovarjal z najmanjšo besedico. Še celo sam je navel nekaj nedo-slatkov, ki nam tudi v intelektualnem oziru oblezujejo življenje. Bil je za nas, reči smemo, dan priznanja ta dan 8. novembra. Toda neizmerna osuplost se nas je polastila, ko smo po vsem tem priznanju naše vrednosti in potrebnosti morali čuti zopet stari izgovor «ne moremo!» — ko so nam zopet na mestu kruha ponudili kamen!! S frazami torej hočejo nas potolažili in z istimi naj mi nasitimo svoje diuzine!! Z neko dra-
tem obljudenem judovskem trgu le po Topotanju mimovozečili vlakov.
«0j, gospod, kako daleč je do tja?»
ln tužni zvok njenih besedij je poudaril vso neskončnost daljave, ki loči svet od nje.
«Ste bili že v kakem velikem mestu?«
«Ne nikdar še nisem šla odtod.»
■ Koliko sem dolžan za šivanko?« se spomni Lojevski in seže po denarnico.
«Koliko ste dolžni?« ponovi ona sanjavo, kot bi bile njene misli Bog ve kje. Pa brž se zave in začne hitro, zbegano in zarudela:
»Nič niste dolžni — ta šivanka ni naprodaj. Dala sem Vam jo kar tako — —»
Lojevski je čutil, da bi bilo neuljudno, siliti vanjo, spravi denarnico v žep in ji pomoli roko.
No, toraj hvala! . .
Dekle mu jo krepko stisne in zarudi še bolj živo.
«Za tri kupejke petroleja!»
Postaren Malorus s hripavim basovskim glasom je planil v prodajalnico in postavil na
ginjsko doklado — morebiti se več kol M.000 kron — nam hočejo zamašiti usta — za nekaj let. Le pomislite, dragi tovariši — in strmi pravični svel — celih (!) 60,000 K in morebiti še več nam hočejo vroči v kričeča usta, ker smo nujno potrebni in vredni zboljšanja! Manjka samo še, da se mora vseh nas okroglo 700 zbrati v dolgi vrsti pred deželnim dvorcem, kjer nam bi kakor ob pogrebu bogatina razdelili ono velikodušno miloščino! Ne, slavna gospoda poslanci, nc — in stokrat ne!! Mi smo nehali prositi, mi zahtevamo svoje plačilo! Naši delegati za IV. deželno učiteljsko konferenco so Vam pokazali, kam plovemo. Ako Vas celo ta, tudi od Vas priznano resni korak še ni zdramil, sledili mu bodo drugi, l-i vse resnejši in usodnejši — in krivda zadela bo Vas, ne nas! Ako Vam št ni dovolj našega trpljenja, solza in kletve
— vrgli Vam bomo v žrtev še par eksistenc, zi Kovali poginu še nekaj družin — a zgodovina slovenskega šolstva in slovenskega naroda nadela. Vam bode pečat sramote zaradi zatiranja stotin poštenih d. lavcev, ti-sočev nedolžnih olročičev in zdihujočih žena
— zaradi uničevanja napredka slovenskega naroda ! Mi smo govorili!
Iz Sore. Minulo nedeljo se jc tu vršil velik in impozanten shod narodno-napredne stranke. Vkljub temu, da se shod ni mogel primerno javno razglasiti, seje vendar zbralo iz sorske župnije in okolice toliko ljudi, da je bila prostorna hiša Starmanova nabite/ polna. Cenimo okrog f)O0 ljudi. Predsednikom se je izvolil posestnik Šušteršič, ki je dal besedo poslancu dr. Tavčarju, da poroča o delovanju, oziroma nedelovanju deželnega zbora, o klerikalni obsti akciji itd. Govoru k je v krepkem govoru pojasnil razmere. Končno se je sprejela naslednja resolucija: «Na shodu v Soii dne o. novembra 1905. I. zbrano slovensko ljudstvo obsoja kar najodločneje brezglavno in nesmiselno obstrukcijo klerikalnih poslancev v kranjskem dež. zboru, obsoja te poslance zlasti radi tega, ker povzročajo s tem brezvestnim postopanjem vsi deželi in njenemu prebivalstvu neizmerno škodo. Vse, kar navajajo ti kler. pOslinci v zagovor svoje pogubne obstrukcije, je gola in čista neresnica, ker jim ni prav
mizo umazano, s papirjem zamašeno steklenico.
V tem, ko naliva deklica petrolej, vzame Lojevski v roko knjigo, ki je ležala na mizi. Bila je umazana in brez začetka in konca. Vendar je precej spoznal, da je «Evgenij Og-njcgin», slavna pesem ru.-kega pesnika Puškina. Knjiga je bila odtrgana pri popisu dvoboja med OojeginBm in Ljenskim in zadnje besede so bile, ko pomeri Onjegin v Ljenskega.
«Ali ste brali to knjigo?«
«Gctovo, brala sem jo že večkrat. Samo to je škoda, ker ni konca. — —
Prosila sem sosedovega sina, da bi mi tako knjigo kupil v Umanju; pa ne ve, katera knjiga je, kako se imenuje. In nihče ne ve -r- — celo rabinec ne ve! — —»
»To je Puškinov „Evgenij Onjegin'*.
Oči judinje se radostno zasvetijo.
«Ali ste brali, gospod, to knjigo?*
€ Seveda.*
»Brali ste jo?! — — Kaj se potem zgodi? O, kako strašno je, ko Onjegin meri na Ljenskega.*
1, priloga »Gorenjcu" št. 45 iz 1. 1905.
čisto nič ležeče M splošni in enaki volilni pravici, marveč samo na gospodarstvu v dež. zboru, ki jc hočejo doseči s sleparskim svojim hnj«kanjem.» Ta resolucija je bila navdušeno mod viharnim odobravanjem soglasno sprejela in zborovalci so priredili dr. Tavčarju presrčno ovacijo. Ko se je navdušenje poleglo, je «lal predsednik Šušteršič besedo g. dr. Konn du Vodušku. ki je navdušeno govoril  o '.upniku  Brcctu,  o škofu Jegliču. Gromovilo  ploskanje je sledilo njegovemu govoru. Vihar navdušenja se je polegel šele, ko se je oglasil za besedo g. župnik Brce. Grobna tišina je mahoma zavladala in vse oči so se obtnile na govornika. Današnjega shoda sem, tako je prilično govoril g. župnik, dvakrat vesel; prvič s m vesel, ker je g. dr. Tavčar govoril na tem shobu in se v svojem govoru dotaknil ludi gospodarskih vprašanj, ki se ličejo tudi Soie in nje bližnje okolico, ter obljudil, da bo kot pravi ljudski prijatelj z vsemi močmi pospeševal koristi tukajšnjega kmelskega  ljudstva.   Dri gič pa sem tega shoda vesel, ker mi jo I njim dana priložnost, da  lahko gnvcriin s svojimi župljani. Vsi veste, da so se sovražniki dvignili proti meni in da me preganjajo. Toda Bog sam v nebesih mi je priča, da nisem storil ničesar, kar bi  mi očitala vest, saj sem vselej in DOftOdi  oznanjeval zgolj evangelij,  mir in ljubezen. Sedaj  me hočejo izgnati iz moje župnije, prepovedali so mi celo, du ne smem več brati maše ne v Sori, ne v njeni bližnji okolici in trda škofova roka me je pal.nila zopet nazaj v Bošt jnj. Škof je poslal name bajonete in zaradi mene je tekla nedolžna ljudska kri. Srre ?e mi je takrat ki čilo od tuge in bolesti in .-i no sem trpel, videč, da se žrtvujejo zame moji župljani in da rado-voljno trpe zame.  Dragi moji župljani, ki Vas vse objemam v gorki ljubezni, rotim Vas in zukiinjam, da se vzdržite vsakega nepremišljenega koraka, ki bi Vam mogel škodovati, vzdržujte se v-eh žrtev meni v korist, zakaj za ničesar na svetu bi ne mogel več videti, da bi za-me tekla kri. Naj pride že, karkoli hoče, rad bom vse pretrpel, tem rajši, ako bom vedel, da radi mene ne trpite Vi, diagi moji župljani! In naj odloči usode vi-
• Onjegin ubije Ljenskega.*
»Ubij:: ga?! O, moj Bog. kako škoda!» In njen glas se je tresel. «In gospodična Olga? Ali tudi umrje?*
Malkal* se oglasi naenkrat skozi polu-odprte duri slaboten, star gla«\
«Ne, Olga pozabi prav kmalu Ljenskega in vzame nekega oficirja *
•Pozabi ga!» Deklica udari skupaj z rokami. »Kako more pozabiti takega človeka.*
«Malka!» se zopet oglasi i* sosedne sobe, • prinesi semkaj slanike iz shrambe!*
• Precej, mati! — - In kaj se zgodi potem z Onjeginom in Tatjano?*
•Onjegin postane otožen in potuje, da bi se raztrešči, v tuj no; Tatjana pa vzame starega generalu, gre ž njim v Petrograd in postane tam velika go-pa. —*
• In pozabi Onjegina?*
•Ne, ne pozabi ga, ne neha ga ljubiti. Srečata se nekaj let pozneje v Petrogradu. - » «In kaj se zgodi potem?*
• Malka, pridi vendar!* se zopet začuje prejšnji glas.
• Precej, mati, precej !»       Kon<c prih.
tiar, kakorkoli hoče, vedno bodemo ostali prijatelji in na vekov veke nas bo družila nerazrušnn vez medsebojne ljubezni. Ko je župnik Berce jel zborovalce rotiti, da se naj ne izpostavljajo zanj in jih zagotavljati svoje ljubezni, je glasno ihtenje napolnilo vso sobo. Priletne ženske in mladenke so jokale kakor mali otroci, mladenči so si skrivaj biisali solze iz oči in marsikateremu možu je svetla solza iskrenega ginjenja orosila bledo lice. Bil je to nepozaben prizor, poln poezije, ko je vsa občina zdušno jokala za svojega dobrega pastirja, lepa slika ljubezni, ki vlada med pastirjem in čredo. Vi gospodje, ki se p< nosno bijete na prsi, da ste ljubljenci narodovi, tu sem bi prišli, da bi videli, kako ljubi in spoštuje narod take duhovne pastirje, ki so mu res oznanjevalci miru in ljubezni! (i. dr. Vodusek je nato prečital lo-le resolucijo: »Na shodu v Sori zbrano slovensko ljudstvo obsoja postopanje ljubljanskega škofa dr. A nt. Bona veni. Jegliča v obče. kakor zlasti z ozirom na njegovo ravnanje z župnikom Bercetotn. Kar je škof storil našemu priljubljenemu in občespoštovanemu župniku, to je krivica, ki kliči do neba. S tem, da ga je s c. kr. bajon« ti iztrgal iz sredine njegovih žu pijano v, je zakrivil javno nasilstvo, ki je prepovedano po vseh c r-kvenih in posvetnih avstrijskih zlasti kazenskih zakonih. Ljudstvo v Sori je z veseljem prelito kri za svojega župnika in upa, da se bode župniku s strani cerkvene in posvetne obla.-ti storjena krivica maščevala na njegovih soviažnikih in pieganjancih.* Ta resolucija ja bila sprejela soglasno z viharnim odobravanjem. Pred zaključkom shoda se je se vnovič oglasil dr. Iv. Tavčar za bt.se lo. Mi nismo, je rekel govornik, sovražniki duhovnikov, kakor se nam zlobno podtika. Visoko spoštujemo duhovnike, toda samo lake, ki so na svojem mestu in ki res žive svojemu vzvišenemu poklicu. Takih duhovnikov se naj nam da, to zahtevamo vedno in vedno. Takšen pošten duhovnik je g. župnik Berce. Dal Bog, da bi imeli mnogo takih duhovnikov, kakor je g. Berce, ki je danes govoril tako lepo, da sem tudi jaz ginjen do solz. Taki bi naj bili vsi duhovniki, potem bi pa ponehali med nami vsaki prepiri. Zato nuj takšne duhovnike Bog poživi! Znova so za-doneli burni živio-klici, ko je pa predsednik g. Šušteršič pozval zborovalce. da naj gg. govornikoma v zahvalo zakličejo triki at živio, se je ozračje kar treslo od navdušenih klicev. S tem je bil končan ta velepomenljivi shod.
Tržiške novice.
— Narodni dom. Zadnjo nedeljo se je vršil ustanovni občni zbor društva »Narodni dom* v Tržiču. Zborovanja se je udeležilo nepričakovano mnogo narodnega občinstva. To zanimanje ljudstva je najboljše garancijsko znaim nje za uresničenje prepolrebne slovenske trdnjave za Tržič. Za predsednika je bil izvoljen gosp. notar Šlupica, kateri je pojasni pomen, namen in potrebo »Narodnega d ma» za društva in Sokolstvo sploh. Pn prečilanju pravil se je vnela precej huda debata, kam naj pade premoženje »Narodnega doma*. Navzoča dva klerikalca sta namreč zahtevala, da naj pripade premoženje vsem društvom v Tržiču, torej ludi sv. Jožefa in Marijineum društvu, od katerih  razen  imenovanih ni
prišel nihče na zborovanje. Čuditi se moramo tema dvema klerikalcema, katera uživata sicer tudi ugled pri naprednjakih, da se pustita kot edina inteligentna moža cele klerikalne stranke v Tržiču kot slepo orodje vodili in zlorabljati. Govorilo se je že naprej, da mislijo klerikalci napravili poleg treh cerkva še katoliški dom in da ga bodo zidali ali kupili s pomočjo klerikalnih Nemcev. Tu se vidi klerikalna značajnost, na eni strani robne in predbacivajo liberalno-nemško zvezo, sami pa bi radi imeli, da bi jim Nemci zidali še katoliške domove. Pa mislimo, da Nemci še vendar niso tako neumni, da bi jim pomagali ustanoviti katoliški d> m, v katerem bi polem bujskali delavce zoper delodajalce, posle pa proti gospodarjem in pripravljali na njih stroške šlrajke. V njih namene zapeljani delavci, katerih k sreči še nimajo mnogo, pa bi ne imeli pri tem druge koristi kot — stradanje. Pa pustimo jih! Ti brez lomov inci so zoper vsak napredek, če ne služi v njih namene, pa če je še take narodne važnosti. V to nas je prepričalo pisarjenje v »Slovencu* zastran narodnega boja v Tržiču. Zato pa je sveta dolžnost vsakega »Slovenca*, kateri še ni okužen s klerikalnim soparom in mu je pri srcu napredek Slovenstva v Tržiču, da bo po svoji moči pomagal graditi kamen na kamen palačo. Od zunanjh Slovencev pa upamo toliko več, ker iz tega razvidijo, da nam delajo največ ovir tisti ljudje, kateri imajo narodnost vedno na jeziku.
— Mohamedanstvo goje v Tržiču nekateri pobožni možje na katoliški podlagi.
Dolenjske novice.
— Svojim dolenjskim naročnikom! Da ne bo nesporazumIjenja glede naročnine, izjavljamo tem p >tom, da vpoš-Ijemo naš list vsakomur, kdor in dokler je plačal naročnino, tudi še zanaprej.
— Vinski semfiij vNovera mestu. Mestno županstvo v Novem meslu priredi s sodelovanjem kmetijske podružnice v četrtek po sv. Martinu, dne 10. novembra t. 1. prvi vinski semenj in sicer v prostorih gostilne Jerneja Košaka v Novem mestu. Semenj se prične ob 11. uri dopoldne, tako da vnanji kupci lahko pridejo pravočasno z dolenjsko železnico v Novo mesto in se še lahko isto popoldne povrnejo nazaj. Opozarjamo na to ugodno priliko vse naše vinotržce in gostilničarje in jih.vabimo, da se potrudijo dol v središče Dolenjske, v prijazno Novo mesto, kjer se jim bo lahko postreglo z najboljšo kapljico, kajti, kakor se čuje, je letos trta zlasti po nekaterih krajih prav dobro obrodila. Pokažimo torej, da nam je res na tem, da se kupčija z dolenjskim vinom olajša in pridimo mnogoštevilno dne 16. t. m. v Novo mesto!
— Poučno predavanje. V nedeljo, 12. t. m. popoldne ob 2. uri predava v novomeški »Narodni čitalnici* g. profesor J. Keisner o zračnem tlaku. Ker je g. profesor poznan kot priljubljen strokovnjak v poučljivem predavanju, želeti je prav mnogobrojnega obiska. Vstop je vsakemu prost. Rodoljubi z dežele, dobro dosti!
— Povodenj na Dolenjskem. Vsled južnega vremena in nasilnega dežja je nastala začetkom tega tedna po vsej Dolenjski velika povodenj. Najprvo je izstopila Temenca pri
Trebnjem, potom Težka voda in naposled Krka ob mM svoji strugi. Vendar o kaki po Mblti nezgodi dosedaj se ni slutili.
— Po lir a j kar sam rubi.   Iz Irce vasi sc nam sporoča: Posestnik Jože Hrovat iz Irce vasi št. 0 ima priklenjt nega za varuha psa.   Veriga je debela in trdna, in pes s« ne more strgati; priklenjen je vedno. V sm:-slu deželnega  zakona z dne l.'l. decembra 1SG8 št. 4 I. lH:V.t }} 2 je tak pe<, oziroma njegov go«podar, pasjega davka prost. Kljub temu  pa je dobil  omenjeni posestnik pred kratkim od županstva v Kandiji opomin za pasji davek.   Dolični opomin je prišel iz Drske po neki ženski, torej se mu niti osebno ni dostavil, kakor to izrecno veleva zakon S 101 c. p. r.   Opomin zal teva od njega 9*86 K.   Hrovat gre s tem opominom takoj v  občinsko pisarno.   Občinski tajnik: «jaz nisem zapisal, koliko imate za plačat, to je policaj sam zapisal.   Zmenile se torej s polic jem!»   In res je Hrovat dobil policista in ga obvestil v tem smislu.   Hazložil  mu je, kako pa kaj s psom torej, da je pes sploh vsakega davka prost.  Policist pa je zmigal kar z ramami in šel svojo pot.   Hrovat seveda, ker občinski tajnik po svoji izjavi ni predpisal denarnega zneska, in ker policist o tem obveščen ni zinil ne tako in ne tako, pasje takse tudi že i/, tega razloga ni plačal, če bi bil sploh v to primoran. v kar pa, kakor smo že zgoraj rekli v sm slu zakona m bil.   Na to pa pride v petek t j. 14. m. meseca policist sam do Hrovata, drži na btlkvafa listek in reče: «Jaz vas moram za-rubit». Ilrovatu se je to čudno zdelo, zakaj ga  • mora zarubiU in še bolj pa, da tak važen uraden posel, kakor je rubežcn, odredi kar sam policist, brez občinskega moža.  V»aj veste, kako smo ubogi kmetje. Hrovat je seveda mirno gledal, kako mu je policist zarubil prašiča v vrednosti L'4 kron nasproti boreniu znesku 8*86 K. (od prvotne svote je že skoro narasla). Hrovat nato seveda v strahu, da ga ne bo policist
v nedeljo pri lami cerkvi klical, da je zarub-Ijen, leti brž v občinsko pisarno in tam plača znesek tirjatve .'i\'$G K. Seveda je mož hotel vedeti, zakaj se tako brezobzirno proti njem postopa, ali občinski tajnik mu odgovori: Če
vi natanko veste, da je bil pes privezan, ga (policista namreč) tožite, da Vam mora to vse povrniti. Tako dobesedno sporočilo. Ali je Hrovat tožbo že vložil ali ne, to nam ni '.nano. .Mi beležimo to poročilo v pomanjkanju prostora brez vsacega komentarja.
Deželni zbor kranjski.
II. seja dne 3. novembra.
Veliko pozornost je vzbudila sorska de-pulacija, ki so jo narodno-napredni poslanci predstavili deželnemu predsedniku Schvvarzu in ki se je pritožila zaradi škofovega postopanja napram župniku Bercelu in zaradi postopanja okrajnega glavarja ljubljanskega, ki je šel z landarji škofovemu inkvizitorju na pomoč. Po avdijenei je piišla vsa deputacija na galerijo in se zbiala okrog navzočnega župnika Bercela.
Poprečitanju zapisnika posl. Hribar vprašuje, zakaj dež. glavar ni toliko časa sklical seje. Odgovarja mu deželni glavar pl. Detela. Po hudih konlroverzab med poslanci, glavarjem in poslancem Barbolom, se volila rediteljem
poslnnca Pire in Apfaltern, verilikatorjem pa poštarje* Schweitzer in Barbo.
Poslanec Pire in tovariši nujno pred lagajo, naj deželni zb~>r še v lern zasedanju predloži zakonski načrt glede vodovoda za Kranj in okolico. — Poslani c dr. Ta v čar in tovariši inlorpelirnjo zaiadi dogodkov v Sori. — Poslane«- Ar ko in narodno-napredni poslanci povprašujejo vlado zaradi meščanske šole v Po«tojini. — Poslanec Povše nujno predlaga, naj se pooblašča deželni odbor, da sme za vodovode dovoljevati denar, ne da bi bil to dovolil deželni zbor. — Nujne predloge so dalje vložili poslanci dr. ŠuMeršič. Povše in Schweitzer.
Nato poslanec Šušteršič v daljšem go govoru utemeljuje svoj predlog glede volilne reforme.
Za njim predlaga poslani.c Hribar z ozirom na popoldne se vršeči pojrreb župnika Malenška. da se seja prekine in nadaljuje popoldne. Deželni glavar nato zaključi sejo in določi prihodnjo
III. sejo na dan 4. novembra.
Poslanec  Hribar  utemeljuje predlog narodno-napredne stranko glede volilne pravice. Narodno-napredna stranka je bila vedno na prvem mestu, če je šlo za razširjenje volilne pravice.   Že leta 189(3 je sprejela na shodu resolucijo, ki v 5. točk zahteva občno volilno pravico. Narodno-napredna stranka je bila prva na Slovenskem, ki se je zavzela za splošno volilno pravico. Čim je bilo mogoče, je zahtevala tudi direktne volitve za deželni zbor in njeni incijativi se je zahvaliti, da jih imamo.   Izrekla se je 16. februarja 1895. leta za tako razširjenje volilne pravice, da bodo volilci, ki niso nikjer zastopani, imeli svoje zastopstvo.  Vidi sc, da je narodno-na-predna stranka vedno stala na braniku za razširjenje volilne pravice. Ker ni bilo upati, da se izvede radikalna prememba, se je v državnem zboru uvedla splošna, a ne enaka volilna pravica.   Katoliška stranka je temu nasprotovala. Kdo je predlagal znižanje cenzusa?   Narodno-napredna stranka. Vidi se, da narodno-napredna stranka ni taka. kakor se od nasprotnikov popisuje. Dr. Šušteršič je z enifazo pravil, da je hotel podemokračiti klerikalno stranko, ko je povzročil, da se je izrekla za splošno in mako volilno pravico. Ne dciiiokralič d nagibi, nego uspehi pri zadnjih volitvah so to povzročili. Ako se sprejme prvi del našega predloga, bo glas deželnega zbora močno izdal. Pred vsem se mora vpeljati za državni zbor. Načelno se ujemamo s predlogom klerikalcev, ali mi hočemo to, kar je mogoče doseči, zato naj bi se klerikalci pridružili  predlogu napredne stranke. Tisti predlogi, ki govore, da naj se splošna in enaka volilna pravica uvede za državni zbor, ne veljajo za deželni zbor in vzlic temu smo za to, da se uvede taka pravica za deželni zbor. Konei no zahteva napredna stranka, da se zagotovi volilna svoboda. Svobodna volitev je prvi pogoj za ustavno življenje. Če hočemo v nsnici doseči namen volilne pravice, moramo želeti, naj bodo volitve svobodne.  Bili so časi, ko pri deželni vladi še niso veljala načela, o katerih mislim, da vladajo.   Takrat so okrajni glavarji korigirali narodno voljo, vozili so se od kraja do kraja. Mogoče, da se vrnejo še kdaj taki časi. Zato je treba, da se zagotovi volilna svoboda in pod kaznijo prepove umešovanje vladnih urad-
nikov. Kazenski zakon prepoveduje kupovanje glasov in tako uplivanje, da bi se volilec mogel bati škode. Naš predlog opozarja, da mora dana biti garancija proti zlorabi vere in cerkve v volilne namene. Malokdaj in raalokje se je v tem oziru toliko grešilo kakor I ri nas. Pri zadr<jih volitvah se je pokazalo, kiko ti' pravilno se da upli vati na volitve od duhovnikov. Duhovnik je državljan kakor vsak drugi, ali duhovnik ne sme pri agitaciji priti v nasprotje s svojim zvanjem. Grozilo se je ljudem, da ne dobe odveze, da ne bodo pievideni i. t. d. Ali je mogel tak volilec še svobodno voliti? Na prižnici je duhovnik slikal peklenske muke. potem pa šel sklicuje se na to agitirat. Ali more tak človek svobodno voliti? Glasovali bodemo za nujnost klerikalnega predloga. Naravnost pa se izrečemo proti temu, da se prekinejo seje za toliko časa, da odsek ne predloži volilne reforme.
Za njim govore še poslanci Barbo, dr. Krek. dr. Tavčar, dr. Žitnik in Barbo, na kar so je seja pretrgala.
IV. seja dne 7. novembra.
V tej seji se je nadaljevala razprava o volilni reformi. Govo;di so poslanci Luck-mann, dekan ^rko, Schweitzer in dr. Šušteršič, ki je v svojem govoru omenjal, da napredna stranka zlorablja vero. Njena glasila pišejo dannadan zopet vero, da so farji sami oderuhi. (Burno viharno klicanje: Res je! Žitnik začne razbijati in vpiti. Šušteršič: To so same barabe. Buren prizor.) Šušteršič začne vpiti, klerikalci na galeriji ž njim. Žitnik razbija. Glavar ukaže izprazniti galerijo. Strahovit šum.
Ko se galerija izpraznila, govori dalje dr. Šušteršič.
Po dr. Šušteršiču je obširno govoril župan Hribar. Potem je deželni predsednik Schwarz zavrnil Šušteršičev napad na sodišče in je tudi dež. glavar Detela to zavrnil.
Po končani debati so se s formalnimi popravki oglasili glavar Detela, Povše, grof Barbo in Luc k mann, na kar sta se oba nujna piedloga zasttan volilne pravice odka-zala ustavnemu odseku. — Koncem seje je dež. predsednik Schwarz obširno odgovarjal na interpelacijo zastran dogodka v Sori.
V. seja dne 8. novembra.
Poslanec dr. Šušteršič govori k zapisniku zadnje seje, češ, da je nemški in da so nemški zapisniki izraz kulance. Ni vzroka izkazovali tako kulanco in delati komplimente nemškim grofom in baronom. Na Koroškem n Štajerskem se delajo v deželnem zboru le nemški zapis-niki. Govornik predlaga, naj se zapisnik ne odobri in naj se sestavi v slovenskem jeziku.
K tej zahtevi za njim govore baron Schwegel, Hribar, dr. Šušteršič, Hribar, dr. Krek, Hribar, dr. Šušteršič, Schwegel, Hribar in dr. Krek, ki zahteva glasovanje po imenih. Za Šusteršišev predlog ir pri imenskem glasovanju glasovali napredni m klerikalni poslanci, veleposestniki pa proti.
Na vprašanje dr. Šusteišiča zakaj se se ustavni odsek ne konstituira, je deželni glavar takoj odredil volitev. Predsednikom se je izvolil dekan Ar k o.
Na to je dobil besedo poslanec Hribar, da utemelji nujni predlog narodno-naprednih poslancev glede zvišanja učiteljskih plač. Govornik slika v živih barvah bedni položaj kranjskega učileljstva in naglasa potrebo, da
2. priloga »Gorenjcu" št. 45 iz 1.1905.
se takoj zboljša njrgov gmotni položaj. Koncem svojega govora poživlja poslanec Hribar klerikalne poslance, naj glasujejo za nujnost njegovega predloga.
Dr. Šušteršič se izjavlja za nujnost. Nujnost je bila soglasno odobrena. Izvoli se posebni odsek, ki naj poroča še v tekočem zasedanju.
Na vrsto je prišel sedaj poslanca Pirca predlog zaslran vodovoda za Kranj in okolico ter predlug pcslanca Povšeta zaradi drugih vodovodov. O tem govorimo o uvodniku. Pri tej priliki je tudi poslance Mejač govoril o regulaciji Bistrice in o vodovodih v kamniškem okraju. Zbornica je vsprejela oba predlog), oziroma njih nujnost in jih odkazala finančnemu odseku.
Potem se volita šolski in finančni odsek. Prihodnja seja bo v tcrek.
Tedenski politični pregled.
Železničarji obstrnirajo. Češki železničarji so sklenili izvrševati službo strogo po predpisih, ako se ne zboljša njihov gmotni položaj. Ta odpor se je hitro razširil skoro po vsej Avstriji. V varnost prometa in v zaščito občinstva je namreč izdanih in v veljavi mnogo instrukcij in predpisov, na katere se pa v službi navadno ne ozira; ako bi se ti predpisi, ki so izdani v varnost potujočega občinstva in poslujočih uslužbencev, dejansko izvrševali, bi bil promet pri sedaj vladajočih razmerah silno otežkočen in bi se zlasti moralo znatno pomnožiti število uslužbencev, zlasti pa bi se morala razširiti razna prometna poslopja. Ker bi bilo pa vse to zvezano, kakor je umljivo, z ogromnimi stroški, je prišlo v navado, da so se ti predpisi in inslrukcije samo površno izvrševale, kolikor je pač bilo neobhodno potrebno. Železniški in deloma tudi poštni uslužbenci so se pa jeli sedaj natanko ravnali po teh določbah, to je vse svoje posle opravljajo natanko po predpisih in i.istrukcijah. ki jih je izdala uprava in so v veijavi. To postopanje se imenuje pasivna resistenca. Prva posledica pasivne resistence je, da vlaki nikdar ne morejo oditi v pravem času. da se pošiljat ve ne ikspedirajo v pravem času, iz česar nujno sledi, da mora v kratkem ves promet zastati in da končno poslane ves promet sploh nemogoč. Stavka in pasivna resistenca železniških uslužbencev sta si torej nasprotujoča pojma, vendar pa imata iste posledice, to je, da onemogočata, ako se izvajata do skrajnosti, vsak promet. V pasivni resistenci nahajajoči se železniški in poštni uslužbenci si hočejo s svojim nastopom izvojevai zbolj-čanje svojega gmotnega položaja in uve Ibo splošne in enake volilne pravice. Doslej se je navadno rabila v te svrhe splošna stavka. Stavkujoči pa /a časa šlrajka niso dobivali plač, kar je bil cesto vzrok, da so morali stavko končati, ne da bi uveljavili svoje zahteve, pri pasivni resistenci pa izpolnjajejo svoje posle natanko po predpisih, vsled česar se jim tudi plače ne smejo ustaviti. — Včeraj ob dvanajstih ponoči so pričeli tudi železničarji na gorenjski progi obitruirali.
Volilna reforma v zadnjem času razburja vso Avstrijo. Tudi avstrijska vlada se je — čeprav nerada — slednjič izjavila o njej. Gauč je naznanil glavne točke volilne reforme, kakršno namerava predložiti vlada poslanski
zbornici. Predvsem se baje odpravijo voliln.-skupine. V ministrstvu notranjih zadev pro-učavajo srdaj temeljito volilno pravo na podlagi volilnih zakonov raznih evropskih držav. Pretežna stiuja v ministrstvu je za to, da se kurije obdržijo ter se le pomnožijo mandati v sološni kurji. — Velike demonstiacije radi volilne pravice so bile v Pragi, kjer je bilo ranjenih okrog 200. med njimi 66 težko, mesarski vajenec Policar je umrl. — Na Dunaju je piišlo do spopadov med policijo in delavci. Petnajst oseb je bilo težko ranjenih, petdeset pa lahko. — Tudi po drugih mestih so bile velikanske demonstracije za splošno in enako volilno pravico.
Na Ruskem še vedno ni miru. V mestu Odesi je bilo pretočene dni krvavo klanje, v katerem je bilo ubitih 3500, tanjenih pa 12 tisoč oseb. Na tisoče mrtvih je ležalo po ulicah. Žide so mučili, zabijali so jim žreblje v glave in jim s kleščami iztrgavali jezike. — V Moskvi je ljudstvo napadlo dijake, jih mučilo in mnogo ubdo. — V Libavi so se spopadli kozaki z redno pehoto. Slednja je kozake popolnoma uničila. — V Sibiriji so poskušali vstaši razdreti del sibirske železnice, a napadli so jih carju zvesti delavci in jih potisnili v neko lopo ter lopo zažgali. Zgorelo je 800 oseb. — V Vladikavkazu je prišlo do boja m' d vstaši in konservativci. Ubite so bile 4 osebe, ranjenih pa 17. — V Rigi so bili krvavi poulični poboji, 8 oseb je bilo ubitih.
Tndi Finska se oddahne. Car je podpisal manifest, s katerim se na Finskem odpravi vojaška obveznost, vpeljana leta 1901. Razveljavijo se dalje vse odredbe glede orožnikov in javnih shodov. Naroča se senatu, da izdela deželnozborski red na podlagi splošne in enake volilne pravice, da odpravi preventivno cenzuro, da izdela zakonske načrte za tiskovno svobodo, za svobodo shajanja in združevanja. Vsi načrti imajo biti dogotovljeni do otvoritve deželnega zbora. — Carjev manifest je obudil splošno radost in navdušenje, štrajkujoči delavci so se vrnili k delu. — Tako se pomlaja mogočna Rusija v znamenju napredka in svobode!
Noto švedsko ministrstvo se je sestavilo sledeče: ministrski predsednik in pravosodni minister Staaff; minister vnanjih zadev Trolla, dozdaj poslanik v Kopenhagenu; vojni minister polkovnik Ting-tan; minister mornarice kontre-admiral Sidner; minister notranjih zidov Schoette; finančni minister Bieseit; minister za uk in bogočastje ljudskošolski učitelj Berg; poljedelski minister Taan; minister brez porlfelja ji stični svetnik Markse pl. Virternbeiški.
Novičar.
Seja kranjskega občinskega odbora z
dne 9. t. m. Po prečitanju in odobrenju zapisnika pride na vrsto edina točka dnevnega reda. namreč predlog vodovodnega odseka, namreč predlog vodovodnega odseka, kako naj se izjavi občina z odrom na dopis deželnega odbora, ki zahteva pojasnila, na kak način naj se razdeli med udeležence 10°/0 prispevek k vodovodu za Kranj in okolico, ker je poljedelsko ministrstvo mesto zaprošenih 50% dovolilo le 40°/0 podpore k pre-računjenim stroškom. Bistvena vsebina predloga, kojega priporoča vodovodni odsek v odobritev, je nastopna: Kranjska občina naj prosi de-
želni odbor, da izposluje od deželnega zbora še nadaljni od ministrstva zahtevani 5% prispevek dežele kranjske. Ostalih 6*/i jc pripravljena prevzeli mestna občina, tako da bo od 30 •/,,, pripadajočih na interesente, prevzela 88*88 °/0. Ker so je pa občina Kranj v razbremenitev udeleženih vasi že zavezala ou istih zahtevati le 20% na udeležence pripadajočih stroškov, naprosi se deželni odbor, da izposluje, če mogoče, pri poljedelskem mini-nistrslvu zvišanje državne podpore od 40 na 45 %. Načelnik vodovodnega odseka, obč. odbornik dr. K. Savn i k temeljito pojasnuje vso zadevo, poda kratko zgodovino vodovodnega projekta za Kranj in okolico, poudarja, da se je občinskemu odboru Čimpreje izjaviti o dopisu deželnega odbora, ker vsled nujnega, v deželnem zboru podanega in spnje-bga predloga utegne kranjski vodovod že prihodnje dni priti v razpravo, in konečno toplo priporoča občinskemu odboru predlog vodovodnega odseka v odobritev. O predlogu se je vnela živahna debata, katere so se udeležili obč. odborniki, oz. virilisti T. PavšUr, dr. E. Šavnik, C. Pire in I. Cof. T. Pavšlar vobče ne ugovarja predlogom vodovodnega odseka in se tudi ne izreče zopo; vodovod, pač pa izreka bojazen in izkuša dokazali, da se bo proračun za veliko preko-lačil. Stavi dodatni predlog, glasom katerega naj so mestna občina izreče, da je pripravljena plačati nanjo pripadajoči prispevek, da pa odklanja toliko časa vsak prispevek, dokler se ne bo dobila finančno dovolj močna tvrdka, ki bi na svoj riziko prevzela popolno in so-lilno izvršitev vodovoda za svoto, navedeno v proračunu. Pojasnjevalo se je od nasprotne strani, da so načrti bili od vseh mogočih strani že pregledani, da so izvedenci izjavili, da je proračun še preobilen, da se ni bati prekoračenja in da ni mogoče piitrdili dodatnemu predlogu, ker bi bila s tem zopet vsa zadeva za dalj časa pokopana. Pri glasovanju po imenih se sprejme odsekov predlog z 21. glasovi, dva člana obč. odbora se vzdržila glasovanja, dva pa glasujeta proti. Za Pavšlarjev dodalni predlug je glasovalo le 5 članov. Po dovršenem glasovanju zaključi župan sejo.
Učiteljska vest. Okr. šolski svet v Kamniku je namesto obolele gospice Terezije Friderik nastavil kot suplenko na ljudsko šolo v Domžalah gospico Ano Beličevo.
Poročil se je v sredo, dne 8. t. m. v frančiškanski cerkvi na Brezjah stavbeni podjetnik g. Ivan Dernič iz RadoHjice z gospico Pavlo Pantar s Koroške Bele.
Misijon so imeli pred kratkim v ovsiški in kroparski fari. Ljudje nam pripovedujejo, kake neumnosti in pa kake nespodobnosti so pridigali misijonarji v cerkvi, kjer je -bila zbrana poleg odrastlih cela vrsta nedolžnih utročičev. So res značilne nekatere opazke priproslih kmetov. Mi jih seveda ne moremo natisniti, ker bi bih zaplenjeni. Res vera peša!
pMlinar in njegova hči" v Kranju. Ta
igra se jc ponovila v soboto, dne 4. t. m., in sicer samo za dijake. Vkljub temu, da je bilo že pri prvi predstavi mnogo dijakov, udeležilo se jih ju tudj le predstave veliko število, osobito iz nižjih razredov. Čisti dohodek te predstave je bil namenjen tukajšnji dijaški kuhinji. Igralo se je še precej dobro in so se nekatere malenkostne hibe tudi popravile. — V nedeljo dne 5. t. m. ob 4. uri pop. se
jo vprizorila la igra tretjič, in sicer ' "t ljudska predstava. Veliko premajhna dvorana ns.odne Čitalnice je bila že ob tričelrt na štiri nabito polna, lako da so .. rali nekateri oditi, ker niso dobili prostora. Pilotarilje so se pri tej predstavi res zelo potrudili, da so popravili VSMJ deloma nekatere hibe prejšnjih predstav. Zatorej, diletanlje slov. bralnega društva: Le tako naprej; uspeh gotovo ne izostane! Sedaj v zimskem času je najlepša prilika in zatoraj upamo, da ta igra ni bila zadnja. Smelo trdimo ako rečemo, da, če se je uprizorila igra »Mlinar in njegova hči», se uprizore lahko tudi »Hokovnjači.« — Kakor čujemo, jih nameravajo vprizorili še v tej sezoni. — Tedaj na noge!
Občili zbor «Malega turista« v Kranju se je vršil v ponedeljek v gostilniških postorili hotela «Nova pošla» v Kranju. Na ta shod so se povabili,  kakor je bilo iz. sobotnega
• Gorenjca» razvidno, ne le člani, ampak tudi nečlani, kateri se zanimajo za društvo in popolnitev Golišča. Udeležba tega občnega zboia je bila še precejšnja, kajti udeležili so se ga ne le skoro vsi člani, ampak tudi m kaj meščanstva. Predsednik Karol Florian in pa društveni blagajnik sla poročala o društvenem delovanju. Ker pa šteje društvo sedaj le 10 članov, izjavil je lastnik Golišča g. Cof, da pii takem malem številu članov pač ni mogoče vzdrževali Golišča, tem manj pa še mislili na to da se poslopje kaj razširi, ali pa napravi ugodnejše za člane. Po daljši vse-slranski debati se je sklenilo, da se volitev novega odbora ne vrši, ampak da se pieloži rja novega leta. Med tem časom pa bodo dosedanji društveniki delali na to, da se število članov kolikor mogoče pomnoži, in oso-bilo tudi, da se obrne društvo «Mali turist« do tukajšnje podružnice slovenskega planinskega društva s prošnjo, da tur!1 to društvo izkuša po svoje omogočiti naddjni obstoj. Konočno je še izjavil g. Cof, da je v slučaju, da se število članov pomnoži na 50, pripravljen skrbeti za to, da bode Goliščc odprto članom vsak dan in da bode skrbel tudi za vsakdanjo postrežbo. Dalje naj bi se tudi poleni članarina znižala na polovico, tako da bi znašala za posamezne član« K P—, za družino pa K 1*60 mesečno.
Veselico /. igro in plesom priredi »Narodna čitalnica v Kranju» v svojih prostorih v soboto, 1«. novembra 1906 točno ob pol U. uri zvečer. Spored: 1. Starinanca. Veseloigra v 1 dejanju. Spisala B. Vikova-Kune-lieka. 2. Idealna tašča. Veseloigra v enem dejanju. Spisal Pavel Perron. 3. Ples. Sodeluje tukajšnja meščanska godba. Vstopnina za člane prosta, za nečlane 1 K. K obilni udeležbi   vabi   častite   člane   in prijatelje
• Narodne Čitalnice« najuljudneje odbor.
Prvo slov. pevsko društvo „Lira" v Kamnika vabi na koncert ki ga priredi v nedeljo 12. novembra 1906 v veliki dvorani • Narodne čitalnice i v Kamniku. — Začetek točno ob pol 8. uri zvečer. — Vstopnina: Sedeži v 1. in 2. vrsti po i K; ostali sedeži po 80 vin.   Stojišča po 50 vin. Odbor.
Čakalnica v Otočah. Da sc »strele že
dolgoletni želji in potrebi, je ravnateljstvo državnih železnic v Beljaku prosilo pri železniškem ministerstvu, da se napravi pri postajališču Otoče čakalnica z blagajno in stranišči. Projektirana čakalnica bi imeti prostora za 150 oseb. Zgrajena naj bi bila v švicarskem šlilu.
Vaditeljski zbor »Gorenjskega Sokola"
naznanja vsom starišem ljudsko šolo obisku-jočih dečkov, da se s 15. t. m. prične zopet redna telovadba šolskega naraščaja ob ponedeljkih, sredah in petkih ob 5 uri popoldne Želeti jo, da bi k tej telovadbi pošiljali otroke vsi stariši, člani in ntčlani • Sokola».
?0SeliC0 priredi veselični odbor mlekarske zadruge v Mošnjah v nedeljo, 19. novembra 1906 ob S. uri popoldne pri Pernušu v Mošnjah. Vspored: 1. Ogledovanje mlekarne in novih mlekarskih strojev. 2. Šaljive pošta. '.'>. Srečkanje. 4. Prosta zabava in godba. Na veselico je vabljen vsak, čeprav ne dobi vabila. Vstopnina prosta. Dobitki se hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabi
veselični odbor. Iz Goričan. Vodja papirnice v Dolu g. Kari Kresting je imenovan ravnateljem tovarn Goričane - Medvode. Sedanji dolgoletni ravnatelj g. Kdmund pl. Kopfgartner gre v pokoj.
Meščanska Šola je edina rešitev zavoženega šolskega vprašanja na Jesenicah v prilog Slovencev. Ta zadeva je bila sprožena že pred letom v uvodnem članku nekega slovenskega dnevnika in tudi sobotni «Slovenec» razpravlja o tej zadevi, s čemur se seveda popolnoma strinjamo. Vsled nove železnice postanejo Jesenice središče raznih železniških prog ter dobijo zvezo na vse strani. Naša meščanska šola bi imela računati v prvi vrsti na učence iz Kranja navzgor, iz Bohinja, severnega Goriškega in tudi Koioškega. Meščanska šola bi pomenila tudi v gmotnem oziru velik napredek za Jesenice. Po našem mnenju je najbolje, da se v kratkem sestavi odsek sposobnih mož, ki naj vodi vso akcijo za ustanovitev meščanski* šole. V tem oziru morajo pasli vsi strankarski oz.iri in naj se skupno dela za dosego tega cilja. Upamo, da se tukaj najdemo v skupnem narodnem delu, treba je le nekoliko obojestranskega samozatajevanja. Ako čakamo, da se zavzame za to občinski odbor, zavlekla se bo stvar pri znani počasnosti zopet najmanj* za pol leta, zalo pa je n.ijbolje, da prične delali ad hoc sestavljeni odbor. Meščanska šola bo skupno delo celega okraja in toraj itak ne odločuje ena občina, temveč se mora delati na to, da pridejo s enako prošnjo vse občine celega okraja na dan, za kar pa bo treba posebne spodbuje. Delajmo toraj, da se te naše besede kar najhitreje uresničijo.
Izkaz društvene posredovalnice sloven-sk'ga trgovskega društva «Merkur». V službo se sprejme: knjigovodja, korespondent. kon-torski praktikant, 4 pomočniki mešane stroke, pomočnik špecerijske, pomočnik železninske, 2 pomočnika manufakturne in 3 učenci. — Službe iščejo: knjigovodja, 7 pomočnikov mešane stroke, ti pomočnikov špecerijske, pomočnik mešane in želez., pomočnik špec. in želez., 5 pomočnikov manufakturne, pomočnik galanterijske, blagajničarka in 3 kontoristinje. *  * *
Veliko kepo Zlata so našli v rudokopu zlata v Bradiju na Ogrskem. Kepa tehta 371/| kile. Kepo so našli na ta način, da se j«; vsled povodnji udrla velika plast zemlje, v kateri je bila omenjena kepa.
Tekmovanje v požrešnosti. Dosedaj so sloveli Angleži, da pojedo največ. Tako je letošnje poletje neki mladenič za stavo pojedel 10 kg črešjnj. Nedavno pa je dosegel rekord neki Francoz, ki je pojedel na mestu celega pečenega koštruna.   Hud požeruh je
bil ludi neki francoski vojak, ko ga je njegov stotnik vprašal, koliko škrjancev bi pač mogel pojesti. »Škrjance, gospod stotnik, bi lahko vedno jedel!«, je s poželjivim smehom odgovoril vojak.
Lakota na Japonskem. Poročajo, da je med več ko milijon broječim prebivalstvom okrajev Ukušima, Majagi in Svate r.a vztoku Nipona zavladala lakota.
Gospodarstvo.
Tedenski sejem v Kranja dne 30. m. m.
Prignalo se je 144 glav goveje živine, —telet, — prašičev, — ovac in kozlov, 25 buš, 50 kg pšenice K 8-50, prosa K 750, rži K 7-50, ovsa K 7-50, ajde K 750, fižol ribničan K 1325, koks K 14--.
Dobavni razpis. C. in kr. pristaniški admirala! v Pulju naznanja trgovski in obrtniški zbornici, da namerava razne provijantne predmete po kopčijskih običajih kupiti. Med predmeti, katere bo dobaviti, so tudi večje množine moke, graha, fižola, čebulje, svinske masti, krompirja, kisa. vina i. dr. Producenti občine, kmetijska društva in enaki se bodo v prvi vrsti vpoštevali in so od položitve gotove varščine oproščeni. Producenti pa morajo predločiti izpričevala, da so producenti in da sami producirajo ponudeno množino. Ponudbe je najkasneje do 30. novembra vložili pri c. in kr. pristaniškem admiralatu v Pulju. En iztis dobavnega razpisa, obsegajoč predmete in množine, ki jih bo dobavili ter ponudbene pogoje je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
r--^
ïjdrova tovarna hranil, Praga VIII.
izdeluje in priporoča Vydrovo žitno kavo. Juhni pridatek znamka «Vydra» Juhne konserve (grahove, lečne, gobove in riževe).
Oblati (specijalitit:i:  «Detsert délient» in
masleni oblati). Šumeči limonadni bonboni <Aml>o». Dišava za pecivo «Hnlitin».
NAPRAVITE POSKUSI
Kolekcija vseh teh izdelkov 3 K 20 vin. in poštnina. IG 1—7
L____J
Loterijska srečka dne 5. novembra t. 1.
Gradec: 7      58     25      93 42
Stanovanje
v I- nadstropju s tremi sobami, kuhinjo, drvarnico, nekoliko vrta za zelenjad, z vodo v hiši in kletjo, se pod ugodnimi pogoji odda s 1. svečanom 1906.
Ve6 pove Viktor O mer s a v Kranju.      127—1
Kmetsko posestvo
v Irci vasi blizu Novega mesta se proda. Posestvo, romantično nad Krko m gozdom ležeče, sestoji iz hiše z gospodarskim poslopjem, lepega velikega sadnega vrta, njive in travnika. Cena nizka, pogoji ugodni. 12H-1 Več pove g. Janez M a to h, gostilničar in posestnik na Drski, p. Novomesto.
Književnost.
Koledar dražbe sv. Mohorja za 1.1906.
Vsebina: A. Rodopis cesarske rodbine. — Koledar zn navadno lelo 1906 (3 — 15). — Najvažnejše poštne določbe. — Lestvica za kolek« in razkaz za obresti. — Imenik vseh č. udov družbe sv. Mohorja I. 1905 (17—140).
— Glasnik družbe sv. Mohorja. — Družbe sv. Mohorja postave in vodila opravilnega reda.
— Naš in tuji denar. — ?ejmi. — Kratek nauk o občni pridobnini (M—; 148— 156). Ta pregledno pisan članek dojde dobro vsem onim Mohorjanom. ki imajo opraviti z občno pridobnino. — Ugajala bosta tudi Mali vedež (spisal Fr. Podbor; 156—160) in pod zaglavjemZa smeh in kratek čas (160)zbranekralkočasnice. — B. Juri baron Vega (življenjepis; prof. M.Pirnat). To jedanes najpopolnejši životopis slavnega junaka in učenjaka Vege v slovcnsk' m jeziku. Pri dejanih je živolopisu š<st sbk (Vegov kip na realki v Idriji; Moravče; Vegov rojstni dom s cerkvico sv. Križa : Vega ; Vegov grb ; Zajcev osnutek Vegovega spomenika za Ljubljano ; ena zemljepisna skica in nemške pokrajine, kjer se je bojeval Vega). Večina omenjenih slik je pač premajhnih ; tudi niso po našem mnenju prav razvrščene. Obe hibi sta v veliko kvar spisu.
— Jako lične so Ksaverja Meška pesmi: Z ari zapad..., Pesem, Sreča in Najboljše srce. — Zanimiv in poučen je J. Volca spis Beseda o knjigah in knjižnicah. — Dr. Jernej G la nčnik (življenjepisna črtica; dr. Karel Verstovšek.) Životopis riše zaslužno delovanje bivšega mariborskega odvetnika Glanč-nika. — K o in e n d a t o r Valentin Šuma h. Neznani pisec popisuje življenje rodoljubnega koroškega duhovnika Šumaha. — Prijetno se citata pesmici Fr. Neubauerja Božične pesmi in V zvoniku pri trka vaj o. — Prijatelji krajših pripovednih spisov bodo z veseljem posegli po črticah : Po po tn i k (Vfeško), Jetničarjev Martinek (M. Levstik) in G o s sv. Martina (P. Gregoic). — Ugajala bosta životopisa Profesor Jakob Wang (Dr. Jan. Arnejc) in Mihael Ambrožič, prvi in največji čebelar na Gorenjskem (Fr. Jeglič). — Aleksandrija in Slovenci (P. Ben. Snoj). Pisatelj riše zgodovino Aleksandrije in življenje obširne slovenske kolonije v tem zanimivem obmorskem mestu. Spis pojasnjujejo primerne slike. — Porturturški junaki (dr. Ant. Medved). Spis podaja zanimivo sliko portarturške trdnjave in žalostno usodo, ki je zadela njene neustrašene borilce. Zal, da je spis izšel bie/. slik. — Navedena vsebina kaže, da obsega letošnji koledar lepo število poučnih in zabavnih spiso". — Skoda le, da izhaja koledar v tako veliki, nepriročni obliki. Najprimernejša bi bila velika osmerka. Po našem mnenju naj bi se tiskal imenik druž-binih udov v posebni brošuiici, za katero bi zadostoval navaden papir. Družba naj bi v tem oziru posnemala Slovensko Matico, ki je dolga leta priobčevala imenik udov v letopisu, a je zadnje čase vendar izločila ta imenik in ga objavlja danes v posebni knjižici.
Tehniški BlOVar. Lani spomladi se ju v .Slovenski Maliei» ustanovil odsek za iz-davanjc «Nemsko-slovenskega tehmškega slovarja*. Izmed Matičinih odbornikov so poleg načelnika ravnatelja Sub'ca stopili v odsek : ravnatelj Senekovič in pa profesorji Bartel, dr. Ilešič, Pleteršnik. Zapisnikar je tajnik Lah. Odsek se je pomnož I s tehniki strokovnjaki.   Pristopili so mu: stavbni svetnik
Klinar, nadinžener Sbrizaj, inženerji: profesor Foersler, Prelovšek, Turk (ki je v novejšem času postal tudi Maličin odbornik) in Zajec, in g. pristav Skabeine. V odseku je zastopana ludi trgovska in obrtna zbornica po svojem tajniku dr. V. Murniku.   Odsek je imel doslej pet sej, v katerih se je izvršilo že več pripravljalnih del.   Odsek si j j nabavil iz kredita, ki mu ga je dovolila «Slovenska Matica«, več vnanjih slovarjev kot vzorce za delo.  Strokovnjaki ekscerpirajo \Volf-Ple-leršnikov slovar.   To delo neki dobro napreduje in utegne biti do prihodnjega poletja gotovo.   Podjetje krepko podpirajo tehniški dijaški klubi v Pragi, na Dunaju in v Gradcu. Za podjetje se zanima tudi občinstvo sicer. Po navodilu, kako nabirati pojme tehniške vsebine (dobiva se v društveni pisarni »Slovenske Mat ce», je dokaj vprašanj. Več gradiva so že poslali ali pa dali na razpolaganje gg. učitelj Bezlaj in dvorni kaplan Steska v Ljubljani, poštni oiicijal VVisjan v Trstu, slovenski tehniki v Pragi po stud. inž. I. Rusu, pravnik I. Modic na Dunaju i. dr. Odsek jim izreka za to prijaznost in za marljivi trud prisrčno zahvalo in izraža toplo željo, da bi našli obilo posnemalcev.   Slovenske tvrdke tehniške smeri se uljudno naprošajo, da bi dale odseku svoje kataloge na razpolaganje. Hvalno je tudi omeniti krepke podpore »Društva čeških aihitektov in inženerjev* in pa »Spolka čeških železniških uradnikov, v Pragi, ki sla odseku s svojimi strokovnimi publikacijami na uslugo.
Izšla je borka v dveh dejanjih .Trije tički» ter da se dobiva po 50stot. po, pošti 10 stot. več, pri pisatelju Jaki Stoka, v Trstu (Narodni dom) ter v knjigarnah gg. Andreja. Gabrščka v Gorici, L. Sclpventnerja v Ljubljani in L. Hartmana v Zagrebu.
194-1
sprejme takoj Andrej Ribič, čevljarski mojster. StrašiAce pri Kranju.
Dva spretna
pod ugodnimi pogoji za takojšen vstop išče
Jernej Sitar
195—1 mizarski mojster na Drski
p. Novomesto.
V 44. številki „Gorenjca" z dne 4. t. m. se nahaja med novicami z Dolenjskega notica, v kateri je rečeno: „ Mleko hoče podražiti, kakor se od več strani čuje, g. vodja kmetijske sole na Gcmu, oziroma ta gospod baje pridno agituje za podraženje istega." Na to notico oglašam se takole: Vsaka mle-karica, katera nosi mleko v Novomesto, in sem jaz ž njo le eno besedo o mleku sploh govoril, dobi od mene 50 kron izplačanih.
R. Doline
vodja dež. kmet. šole na Grmu 196—1 pri Novem mestu.
Kdor hoče dobre
dežnike
ne tovarniške, ampak škofjeloškega izdelka, ročno delo iz močnega in trpežnega blaga (škofjeloški dežniki slove že od nekdaj, da so silno trpežni), pri meni jih dobi po nizki ceni. — Sprejemam tudi popravila.
Pavel Bizjak, Kranj št. 102 188—3 nasproti «GoIarja».
Izvrstna prilika potovanja v
Ameriko je danes čez
Hamburg
z najnovejšima parobrodoma, s katerima je sigurnost vožnje najpopolneja ter zibanje parfibroda skoraj popolnoma preprečeno. Še več povedo številke obsežnosti novih parnikov. katera se imenujeta :
Imnnil/g G90 čevljev dolg, 74 širok, Prvi: AIIICl ll\d 53 glob., nosi 22.250 ton,
rirughnulMrill AUljUMd lUKI n0S1
£• 25.000 ton, ter vsaki še enkrat večji kakor danes veliki parniki, ki obsegajo samo po 8.—12.000 ton. — Vožnja preko oceana traja samo 7 dni. Potniki odhajajo v ponedeljek, torek in četrtek vsakega tedna iz Ljubljane. — Na željo pošilja natančni pouk brezplačno zaslopnik Hamburg-Amerika Linio
Jr. Seuitig, tjttbljana, PnoiMi «sta 31.
104-75
tovarna za si roje. Železo in kovino-livtftM v Ljubljani priporoča kot   posebnost   žage   in vse
Stroje za obdelovanje lesa. F rane i s - tur bi na osobito za tagilM naprave zvezane neposredno I vraliloin. Sesalo o-gc nor t1 I o r s k i plinski m o t o r i, naj' cenejša gonilna sila 1 do 3 vin za konjsko silo in uro.
Šivalni Minili ir. kolesa
Tovarniška zaloga 121 5'
Ivan Jax-a v Ljubljani
I »majska cesta 17
Najbolje za zobe.
se v lekarni g, K. šavnika Kranju.
priporoma svoje najUilj priznane
*n »Iiip strni« in kolesa
i'niki m dopošljejo na zaht»vanie zastonj.
Najcenejša in največja domača eksportna tvrdka.
vse kraje sveta!
Urar in trgovec
H. SUTTNER v Kranju
St. 602,   Nikelnasla atker-
priporoča svojo izborno zalogo najfinejših natančnih švicarskih nr, kakor najbolj slovečili znamk Šafhauseii. 0-
mega, Koskopl', Utania i. i. d. Zlatnine in srebrnine. kakor nakras-ki, verižice, uhani, prstani, obeski i. t. d. najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. — Dokaz, da je moje blago zares fino in ceno, je to, da ga razpošiljam po celem svetu in imam odjemalce tudi urarje in zlatarje glav nih mest.
Š'. .105. Prava srebrna cilin-
remontoar-Ko*kopf, trpežno RaVnO te lZSClHainOVelŠi Veliki Cenik, «te-p--«n«"»t°»r. trpežno ko-
kolesjc, |f|,|. 2 45, enaka iz ... ' ' .   . v. .
pravaga trabra ;3!*5, ista z dvojnatim tršim sre-
Iranu   innruim  pokrovom «,    , . , -,
it.tj-.r)0 in naprej. Moške ure, 2 tretjini naravne velikosti. iu-is
,   , .      —sje in mo<*ni pokrovi, gld.
kateri se pošlje zastonj in poštnine t-šs, uu ?. dobrim anim-
prOStO kolesjem gld. 5 '.'!> in naprej.
posamezne 5teVill(e .Gorenjca'
prodajajo po 10 viu. v
Ljubljani g. A. Kališ, trafika, Jurčičev trg 3;
Škofjl Loki g. M. 2 i g o n. trafika, glavni
trg:
Radovljici g. 01 on H o m a n n, glavna trafika;
Jesenicah g. Jakob Mesar, gostilničar in posestnik;
Hrušici g. Štefan Pod p a c, trgovec;
Bohinjski Bistrici g. M. Grobo tek, trgovec;
Kamniku g. Marija Ažman, trafika.
pri g. dr. E. Globočniku v Kranju
Zobovja, ludi ne koie-da bi se odstranile nine, z ali brez nebne plošče, iz kavčuka kakor tudi zlata, dalje vravnalnioe in obturatorji se izvršujejo po najnovejših metodah.
Plombe v zlatu, poroelanu, amalgamu
in cementu kakor tudi vse zobozdrav-niške operacije izvršuje tu speoijalist.
Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ure.
	ga	
		
krojaški mojster
Radovljica it. 41
Jesenice it. 20
priporoča cenjenemu občinstvu svojo delavnico v izdelovanje vrst oblek za gospode, uradniških uniform, salonskih, turistov-sklh in kolesarskih oblek in ogrinjal ter havelokov. Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega in brnskega sukna. NaroČila se izvršujejo po najnovejšem kroju točno in poceni. Tudi se sprejemajo popravila. Za dobro in natančno mero se jamči. Špecijalist v izdelovanju frakov in salonskih oblek. Ištotam se dobe tudi vsakovrstni dežniki in solnčniki najboljšega izdelka ter se sprejemajo tudi popravila. 80-21
WP3
Dekle
z lepo pisavo se takoj sprejme v neko tukajšnjo trgovino. 193-t
Kje? pove upravnislvo »Gorenjca*.
Naznanilo.
Slavni mu občinstvu v mestu in na deželi uljudno naznanjam, da bi bil primoran zaradi prevelike hišne najemnine v sedanjih razmerah cene svojih izdelkov zda t no zvišali, s čemur bi bili moji odjemalci obteženi. Pomagati sem si mogel edino le s tem, da sem se preselil v hišo nakdanjega umetnega mizarja gospoda Ivana Pinlarja, poleg stare znane mesarije po dom. «Kodelač» v Grabnu.
Nadejajo se. da me bode si. občinstvo še nadalje z velecenjeuimi naročili počastilo, posebno, ker bodem cene še znižal
beležim z odličnim spoštovanjem
Ivan Wohlgemuth
sedlar, pleskar in tapetnik v Kranju, Kokrško predmestje št. 7. 17«r—4
prodaja vina.
Imam v kleti več sto hektolitrov pristnega belega in črnega vina, domače rakije, brinovca in finega olja po primerno nizkih cenah.
IVAH PUJMAM 189-8
vinogradnik in trgovec, Vodnjan-Dignano Istra (c. kr. državne železnice).
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
Slom&kove ulice fit. 4.
Stavbeno - umetno Io koistrukcilsko ktjučavoičarsrvo.
Žično omrežje na stroj, ograje na miro-dvoru, obmejno omrežje, vesna vrata, balkoni, verande, stolpne križe. Štedilnike itd.
Špecijaliteta: . io3-7i
valjični zastori (liollbalken).
Izšla je
„l)obra Kuharica"
spisala Minka Vasičeva
v založništvu Lavosl. Schwentner-]a v LJubljani.
Dobiva se samo vesana; cena 6 K, po posti 6 K 55 h.
Obseza na 676 straneh več nego 1800 receptov za janje najokupripravlsnejših jedi domače in tuje kuhe, ima 8 tino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezana.
Hvali jo vse: kuharica s svojega strokovnjaAkega stališča, literarna kritika zaradi lepega, lahko umevnega jezika, fina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knjigah nenavadne opreme, in konečno varčna Kospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego znane nemške kuharske knjige. 10—54
Tapetni*, in preprogar
Drag. Puc
LJubljana, Dunajska cesta 18
Izvršuje vsa tapetniška dela ter im.t. v zalogi tudi vse predmete te stroke lastnega izdelka. Vodja podružnične zaloge pohištva prve kranjske mizarske zadruge v Št. Vidu nad LJubljano.
Odlikovan z zlato svetinjo in častnim križcem v Parizu dne 28. februarja 1904. 186-5!»
Večkrat premiranol
Glinaste peči
štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vaze in druge glinaste izdelke v vseh barvah, trpežne in cene
priporoča
98-1!»
Avgust Drelse
prva in največja tovarna peči in glinastih izdelkov
--v Ljubljani. -
Pozor! Citaj!
Bul a emu zdravje!
Pozor! Citaj!
Slabemu moč!
Pakrask« kapljioa in slavonska zel, to »ta
danes dve najpntjubljenejii ljudski zdravili med nato dom, ker ta dvaJeka delujeta [totovo in z najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na v.->e strani sveta. Pakraike kapljice: Delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstranjujejo k r <"•••, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri. pospe-ujejo prebavo, zganjajo male in velike gliste, od.tranjajo inizlico in vse druire holezni, ki vsled mrzlice nastajajo. Zdravijo vse holesti na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternice in madron; zato n-sm°jo manjkati v nobeni mehaniki in kmečki hiši. — Naj vsakdo naroči in nalovi: Peter Jurisič. lekarnar v Pakracu It. 107, Slavonija. — Denar se
121-14
Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 12 stekleničic (1 duc.tj 5 K. '¿4 steklen čic (¡4 ducati) 8 K 60 v, .Mi; stekleničic (8 ducati) 12 K 40 v, 4» stekleničic i4 ducati 16 K, 60 stekleničic (6 ducatov; 18 K. Manj od 12 steklenic se ne razpošilja.
Slavonska zel: Se rabi z uprav sijajnim in najboljšim uspehom proti sušici, zastarelemu kašlju. bolečinam v prrfih, zatno'klosti, bripavo&ti v grlu. l< zkemu dihanju, aslmi, proti bo-denju. kataru in odstranjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh. tudi najstarejših prsnih in pljučnih bolečinah — Cena je sledeča ffranko na vsako pošto): 2 originalni steklenici 3 K 40 vin., 4 originalne steklenice 5 K 80 vin., 6 originalnih steklenic 8 K 20 v.
Manj od dveh steklenic se no razpošilja. Prosim, da se naročaje naravnost od mene pod naslovom:
P. Jurisič, lekarnar v Pakracu 104, Slavonija,
pošilja naprej ali s postnim povzetjem.
rt
O
n Z
o
hi rt Z
rt
Najcenejša in najhitrejša vožnja Je s parniki
jSeverponemškeg-a Lioyda'
iz Bremena v Jte^-Jfork
s cesarskimi brzoparmki Kaiser Wilhelm IL, Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wilhelm der Grosse. — Prekomorska vožnja traja 5 do 6 dni.
Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino le pri
EDVARD TAVČAR -JU v Kolodvorskih ulicah št. 35
nasproti občiznano gostilne «Pri starem Tiälerju».
Odhod iz Ljubljane je vsi. k torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna in solidna.
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Colombo, Mex.ko, Californija, Arizona, Utah, Wyoming, Nevada, Oi~gon in Washington nudi naš« diuštvo posebno ugodno in izvan-redno ceno čez G al d ex ton. Odhod na tej progi iz Br. mena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse o«taIe dele svetr, kakor Brazilija, Kuba, Buenos Ares, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd. 186—
Pariz 1900
„Grand Prix'
Najvišje odlikovanje.
n Singerjevi šivalni stroji.
Original Singer šivalni stroji so vmmi»konstrukciji in isvtdbi.
Original Singer Šivalni Stroji m neutrpljivi ta obrt In domačo rabo. Original Singer šivalni stroji so najbolj razširjeni v tovarniških obratoviščib. Original Singer šivalni stroji so neprenosljivi glede trpežnostiin zmožnosti. Original Singer šivalni stroji so posebno pripravni za moderno umetne
vezenje. Brezplačni poučni kurzi za vse domače šivanje in za moderno umetno vezenje Svila za vezenje v vseh barvah v veliki izberi v zalogi.  Elektromotorji za posamezne stroje za domačo porabo.
Singer Co. šivalni stroji, deln. družba
Ljubljana, sv. Petra oesta it. 4.
7-22
Ijubljana (Kotizej) R. IvANG na Marij« Terezije cesti
Bogata zaloga pohištva vsake vrste v vseh cenah. Ogle dala, slike v vseh velikostih.
Zalagatelj društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
Popolna oprava za vile, špecijaliteta : Gostilniški stoli.
l 64-28
PohiStvo iz železa, otroške postelje In vozički   po vaakl ceni.
Čudovito poceni za hotele, vile in za letovišča 52 gld.
Modroci iz žična-tega omrežja, afri-čanske trave ali žime, prve vrste vedno v zalogi.
Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Divan z okraski.
Špscljelitete v nevestinih balah. Veliki prostori, pritlično In v I. nadstropju.
Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, cele garniture.
Za sobo: postelja, nočna omarica, o-mivalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo.
Varstvena znamka.
Zahtevajte pri nakupu
Schicht-ovo štedilno milo z znamko ,jelen'.
Ono je BB/~ zajamčeno čisto "JU in brez vsake škodljive primesi. — Pere izvrstno.
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi doliro, da bo imel vsak komad 185-18 ime „Schicht" in varstveno znamko „jelen".
listje (ČesKo)
Dobiva se povsod!
JURIJ SCHICHT
največja toVrna stfoje Vrste na evropskem Kontinentu.
Ustje (ČesKo)
Izdaj* koniorcij « Gorenjca*.
Odgovorni urednik Andrej Sever.
1/ .stuina in Usek Iv. Fr. Lampreta v Kranju.