□1/ VMjTi l JilllhmsSjimS Tj i] 11 LJ/MmMM UEjLLSlWljt uiSzmIuj 77/i Pril # i Jv? r «. k . 4 f ■7/7#/] IWIrSlihlUIII Zadruga mozirje z«o.o. Za prijatelje zelene, cvetoče in prijazne dežele na sončni strani Alp smo pripravili. lončnice, trajnice, okrasne grmovni" ce, čebulice in gomolje, seme in sadike; D®3 različne posode in lonce za sajenje presajanje; DS3 raznovrstne substrate za takšne in drugačne rastline; CIP naravna in mineralna gnojila; DSP hrana, oprema za male živali US' darilni program Obiščite nas na našem prodajnem prostoru na razstavi Cvetje Evrope '96 v Savinjskem Gaju ali v Vrtnarskem centru v Mozirju - Na trgu 13, telefon 063-831-045. /O ljubljanska banka Splošna banka Velenje d. d. Velenje PREGLED OBRESTNIH MER ZA TOLARSKO VARČEVANJE OBČANOV Ljubljanska banka - Splošna banka Velenje d.d. Velenje od 1. SEPTEMBRA 1996 dalje obrestuje tolarska sredstva občanov z naslednjimi obrestnimi merami: letne mesečne temeljna realna obrestne obrestne obrestna obrestna mere v % mere v % mera mera Tekoči računi občanov 2.00 0.16 2.00 Žiro računi 2.00 0.16 2.00 Hranilne vloge na vpogled 2.00 0.16 2.00 Varčevalna knjižica 6.27 0.50 0.5 0.00 Hranilne vloge, vezane nad 12 mesecev 14.24 1.10 0.5 7.50 Hranilne vloge, vezane nad 24 mesecev 14.24 1.10 0.5 7.50 Hranilne vloge, vezane nad 36 mesecev 14.24 1.10 0.5 7.50 Depoziti, vezani od 31 do 90 dni - depoziti do 100.000,00 SIT 11.58 0.90 0.5 5.00 - depoziti od 100.001,00 SIT do 500.000,00 11.69 0.91 0.5 5.10 - depoziti do 500.001,00 SIT do 1.000.000,00 SIT 11.80 0.92 0.5 5.20 - depoziti nad 1.000.001,00 SIT 12.01 0.93 0.5 5.40 Depoziti, vezani od 91 do 180 dni - depoziti do 100.000,00 SIT 12.01 0.93 0.5 5.40 depoziti od 100.001,00 SIT do 500.000,00 SIT 12.11 0.94 0.5 5.50 - depoziti od 500.001,00 SIT do 1.000.000,00 SIT 12.22 0.95 0.5 5.60 - depoziti nad 1.00.001,00 SIT 12.33 0.96 0.5 5.70 Depoziti, vezani od 181 dni do 1 leta - depoziti do 100.000,00 SIT 12.33 0.96 0.5 5.70 - depoziti od 100.001,00 SIT do 500.000,00 SIT 12.43 0.96 0.5 5.80 - depoziti od 500.001,00 SIT do 1.000.000,00 SIT 12.54 0.97 0.5 5.90 - depoziti nad 1.000.001,00 SIT 12.65 0.98 0.5 6.00 Depoziti vezani nad 12'mesecev 14.24 1.10 0.5 7.50 Depoziti z valutno klavzulo od 30.000,00 SIT naprej - za čas od 31 do 90 dni 4.50 - za čas od 91 do 180 dni 5.00 Dovoljena prekoračitev stanja na TR 19.02 1.44 0.5 12.00 Nedovoljena prekoračitev stanja na TR 24.27 1.80 0.5 16.94 MARKETING d.o.o. POLZELA 38, Tel. 720-592 PE Velenje, tel.; 863-960 g-lBlit WIEM® MAM «CA® BETMIH SUZUKI NOVO NOVO NOVO Veliko prostora na tako enostaven način! SUZUKI ALTO ALTO 3V 13.690 DEM ALTO 5V 13.990 DEM NOVO NOVO NOVO - Promocijske cene SUZUKI SAMURAI LX (810 DEM popusta) 23.990 DEM VX (1.500 DEM popusta) 24.490 DEM POSEBNA PONUDBA : SWIFT 1,3 GX FAMILY 17.990 DEM oprema: seafty pack 390 DEM (servo volan, AIR BAG - voznik, elek nastav. ogledal, cent. zaklepanje...) SUBARU VODILNI V ŠTIRIKOLESNEM POGONU JUSTY J 13 STANDARD ŽE OD 22.000 DEM IMPREZA COMPACT GL/BX 1,6 4WD 28.900 DEM LEGACY KOMBI GL/JM 2,0 4 WD 41.600 DEM IZJEMNO UGODNI KREDITI: 1-5 LET, ŽE OD T+6% /// LEASING! STARO ZA NOVO OBIŠČITE NAS!. IM 2 1 2 NssloVni^® Mojster pri delu foto: Sašo Bernardi & 'O <1 @ Slovensko kmetijstvo v malem na sejmu v Gornji Radgoni Otvoritev čistilne naprave Plest v Logarski dolini Intervju: Franc Poznič, tajnik Občine Gornji Grad Praznovanje 110-letnice PGD Ljubno ob Savinji Izbor najlepše Savinjčanke leta 1996 Policija prevzela vodstvo v Zgomjesavinjski ligi UAEDNMOVfl 4MM Ko pišem ta uvodnik, še nič ne kaže, da bi se vreme do konca tedna kaj izboljšalo. Hladno je, občasno dežuje, skratka vse prej kot primerno za veliko cvetlično razstavo, ki bo v petek, torej na dan izida pričujoče številke, odprla svoja vrata v Savinjskem gaju. Ob tem se sprašujem, koliko z ljubeznijo opravljenih delovnih ur bo v tem primeru ostalo "ne-poplačanih" v smislu (pre)skromnega obiska, kot bi si ga razstava in seveda park kot tak po vseh plateh zaslužila. Da bi bilo vse skupaj še nekoliko bolj zakomplicirano, so poskrbeli upravljala Arboretuma Volčji potok, ki so navkljub poprejšnjemu dogovoru v istem terminu pripravili svojo razstavo. Res je, da sta parka dovolj narazen in dovolj originalna vsak zase, to smo že večkrat zapisali, a gre prepravza-prav za odnos, za korektnost, ki to ni in ki se sprevrača v zavist. Se kakšen bolj oster izraz bi lahko uporabili za vandale, ki so pred dnevi pustošili po Savinjskem gaju in uničevali gredice. Le kaj imajo ti "ljudje" od tega? Občutek moči, zadovoljstvo ob povzročeni škodi ali kaj tretjega? Enostavno nerazumljivo za vse tiste, ki znajo ceniti delo človeških rok, še posebej tistih, ki ljubijo naravo in lepoto. A kaj, ko je na svetu že zelo dolgo tako, da si nekateri prizadevajo za zlo, drugi pa za dobro. Enkrat bolj uspeva prvim, drugič gre bolje slednjim. V javnosti pa seveda vsi govorijo o pravici, resnici, poštenju in drugih vrlinah. A komu verjeti? To se moramo vedno odločiti sami. Minuli teden je bil poleg obupnega vremena v znamenju začetka novega šolskega leta. Prvi dnevi v višjem razredu so, kolikor se spomnim, še kar prijetni, veliko stvari je novih, učitelji običajno še ne zahtevajo prehudega učenja, sošolci pripovedujejo, kako so preživeli počitnice. Nekako tako mi svoje prve šolske dni v drugem razredu opisuje tudi hčerka Nastasja in ko listam po njenih učbenikih, se mi zdi, da sem sam pred četrt stoletja hodil v neko drugo, lažjo osnovno šolo. Kaj pa vem, morda me spomin vara. Sicer smo pa odrasli tisti, ki smo sebi in našim otrokom zastavili tako visok tempo življenja in dela, zaradi katerega se pogosto pritožujemo, a že naslednji hip ugotavljamo, da nimamo časa veliko razmišljati o tem, saj se se nam mudi tja in tja... Gotovo ste slišali, da so pred tednom dni na Ljubnem izbirali miss Savinjske '96. Niste slišali? No, če niste, nič zato, saj si lahko zapis o tem v sliki in besedi ogledate nekaj strani naprej. Tekmovanje je bilo v bistvu zanimivo, čeprav je bilo v osnovi nekako nelogično, saj je bilo Savinjčank, ki so se potegovale za laskavi naslov, bolj malo. Z vsem spoštovanjem do sodelujočih - moje skromno mnenje je, da imamo v dolini veliko lepših deklet, kot so bile nekatere v petek na Ljubnem. In ideja, da bi preko našega časopisa izbirali najlepšo Zgornjesavinjčanko, tudi ni čisto nova. Morda bo preko zime dozorela in če bo interes tudi še kje drugje -zakaj pa ne? | • IMPRESUM Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje, izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, Nazarje, telefon in fax: 063/832-306, žiro račun: 52810-685-13016. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Trženje: Helena Kotnik. Računalniška obdelava: Tomaž Pajk. Stalni zunanji sodelavci: Edi Mavrič, Aleksander Videčnik, Slavica Slapnik, Ciril Sem. Tisk: Igea d.o.o., Savinjska cesta 2, Nazarje. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 63331 Nazarje, tel. in fax.: 063/832-306. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS št. 23/130-92 z dne 26.2.1992 šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Odpovedi sprejemamo za naslednje polletje. 34. mednarodni kmetijsko živilski sejem v Gornji Radgoni Slovensko kmetijstvo v malem Minulo nedeljo so v Gornji Radgoni zaprli vrata 34. mednarodnega kmetijsko živilskega sejma, ki je potekal od 24. avgusta do 1. septembra. Na njem je sodelovalo preko 1500 razstavljalcev iz 30 držav, ki so na 40.000 kvadratnih metrih predstavili izjemno pestro paleto izdelkov in storitev. Kar se slovenskih razstavljalcev tiče, teh je bilo 1200, bi lahko rekli, da je 190 tisoč obiskovalcev videlo slovensko kmetijstvo v malem. Predsednik ZZS Peter Vrisk izroča prizanje Ivanu Presečniku (foto: F. Kotnik) Zgornjesavinjska kmetijska zadruga na sejmu ni nastopala samostojno temveč v sklopu sistema Mercator, pač pa smo srečali Jožeta Bidra z Rečice ob Savinji, ki letos beleži 30-letnico ukvarjanja z inovatorstvom, na sejmu v Gornji Radgoni pa je sodeloval devetič zapored. Sedmim zlatim, dvema srebrnima in dvema bronastima plaketama na Pomurskem sejmu je tokrat dodal še srebrno medaljo za dodajalno mizo in prečni transporter, ki služi za enakomerno doziranje krme v puhalnik. Kot je sam dejal, je sodelovanje na sejmu dolgoročnega pomena, na kratek rok ne pomeni zaslužka. Vsekakor lahko Jožetu Bidru za nov uspeh iskreno čestitamo in mu zaželimo kaj podobnega tudi prihodnje leto, ko bo na 35. kmetijsko živilskem sejmu praznoval 10. obletnico sodelovanja na njem. Za zgornjesavinjske zadružnike je bil še posebej pomemben 28. avgust. Tega dne je bila namreč na sejmu podelitev priznanj Zadružne zveze Slovenije. Zbrane, med njimi so bili tudi državna sekretarka v Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Alenka Urbančič, predsednik SLS Marjan Podobnik, predsednik SKZ dr. Franc Zagožen, direktorji in predsedniki zadrug ter številni drugi, je najprej nagovoril predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk. Poudaril je, da se država dostikrat sploh ne zaveda, kakšnega kmeta ima. "Kmet je tisti član naše družbe, ki je skozi stoletja trmasto branil slovensko zemljo. Tako majhen narod se prav gotovo ne bi ohranil na tem ozemlju, ki je bilo stalno jabolko spora močnejših sosednjih narodov, če ne bi bilo delovnega in vztrajnega kmeta." Vrisk je še posebej opozoril, da slovenski kmet ni nikoli zapustil svoje zemlje, kar se danes dogaja marsikje po svetu, nakar se je dotaknil tudi aktualnega trenutka v slovenski družbi. "Kmetijstvo je v krizi. Če bi kmet gledal svojo njivo samo skozi ekonomsko računico, bi lahko večina izmed njih takoj zapustila svojo zemljo in se prijavila na zavodu za zaposlovanje. Vendar se to ne zgodi. V srcu našega kmeta ostaja tradicionalna čustvena navezanost na svojo zemljo. Kmet ne gleda samo na trenutni ali kratkoročni interes, zaveda se, da mora kmetijo, ki jo je dobil od svojih staršev, vsaj v takšnem če ne v boljšem stanju zapustiti svojemu nasledniku. V svojem razmišljanju je konzervativen, kar dostikrat sproža probleme med starejšo in mlajšo generacijo. Vendar na dolgi rok tradicionalno konzervativno razmišljanje daje stabilnost sistemu, ki ga zato težko zavajajo tako ekonomski kot politični pritiski. Prav zaradi tega je slovenski kmet tudi v hudih časih ohranil svojo prvobitnost, ki mu tudi danes daje možnost za preživetje." Peter Vrisk se je nato vrnil v polpreteklo zgodovino in ugotovil, da je bilo kmetijstvo po drugi svetovni vojni potisnjeno na rob družbe, žal pa se kmetom, čeprav so odigrali nadvse pomembno vlogo pri demokratizaciji Slovenije, danes ne godi bistveno bolje. Znova so namreč v položaju, ko se morajo boriti za preživetje. Se posebej se to vprašanje zaostruje v času napovedanega vstopa v Evropsko unijo. Po Vriskovem mnenju je zato zadružništvo še kako pomembno, saj ne pomeni samo pomoči svojim članom ampak nudi usluge večini kmetijskih proizvajalcev, ki sicer niso člani zadrug. "Velika večina blagovnih tokov v privatnem kmetijstvu gre preko zadružnega sistema, zato trdim, da je Zadružna zveza Slovenije kompetenten predstavnik kmetijstva v državi in s tem tudi kompetenten sogovornik vladi in parlamentu in katerikoli državni instituciji, ko se borimo za interese kmetijstva znotraj države ali v zvezi s problematiko vključevanja Slovenije v mednarodne ekonomsko politične tokove." Predsednik slovenske zadružne zveze je čestital vsem dobitnikom priznanj, enako pa je storila tudi državna sekretarka v Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Alenka Urbančič, ki je v svojem nagovoru poudarila predvsem pomen organiziranosti oziroma povezanosti slovenskega kmetijstva, predelovalne industrije in potrošnikov. V imenu Slovenske kmečke zveze in poslanske skupine SLS je navzoče pozdravil dr. Franc Zagožen. Dejal je, da v Sloveniji že imamo moderen zadružni zakon, v katerem med drugim piše, da država pospešuje zadružništvo. Tega člena doslej država ni spoštovala. A ker po dežju vedno posije sonce, bo v prihodnje drugače, je bil optimističen dr. Zagožen. Zadružna priznanja članom zadrug in zadružnim delavcem, ki so s svojim marljivim delom dosegli uspehe pri razvoju kmetije ali pa so znatno prispevali k uspešnemu delu svoje zadruge, je podelil Peter Vrisk. Med drugimi sta ju prejela tudi Ivan Presečnik, predsednik upravnega odbora Zadružne enote Gornji Grad, ki je eden izmed najaktivnejših zadružnikov srednje generacije in s svojim delom, znanjem in zgledom veliko prispeva k razvoju zadružništva v Zgornji Savinjski dolini, ter Katarina Štampelj, ki je celo delovno dobo posvetila pospeševalnemu delu za razvoj zadružništva v dolini. Franci Kotnik Izdelki Bider so se uveljavili kot pojem sodobnosti in kvalitete (foto: F. Kotnik) a 1. Združenje Manager prireja na temo REFORMA PLAČILNEGA SISTEMA enodnevni strokovni posvet, ki bo dne 13. septembra od 9.00 do 13.30 ure v Poslovnem centru Slovenijales, Ljubljana. Program posveta in prijavnice so na voljo na Območni gospodarski zbornici Velenje. 2. 16. septembra bo v Ljubljani v hotelu AUSTROTEL potekalo SLOVENSKO - ŠVICARSKO POSLOVNO SREČANJE. Seznam 25 švicarskih firm je na voljo na Območni zbornici Velenje, kjer dobite tudi prijavnice. 3. Od Združenja za turizem in gostinstvo pri GZS smo prejeli PRAVILNIKE in PRIJAVNICE za razstave in strokovna tekmovanja gostinsko turističnih delavcev na 43. gostinsko turističnem zboru Slovenije, ki bo potekal od 6. do 7. novembra 1996 na Bledu. 4. Opozarjamo vas na razpis Sklada RS za razvoj malega gospo- Idarstva ZA PRIDOBIVANJE POROŠTEV R SLOVENIJE ZA POSOJILNE OBVEZNOSTI DOMAČIH ENOT MALEGA GOSPODARSTVA DO BANK Z OBMOČJA R SLOVENIJE. 5. VABILO SLOVENSKIM INOVATORJEM Vse slovenske inovatorje, ki želijo svoje novosti, ki so jih razvili do prototipa, predstaviti na MOS v Celju, obveščamo in vabimo, da se lahko prijavijo najkasneje do PONEDELJKA, 2. septembra 1996, g. Janku Jermanu (GZS) na telefon 061 301 133 ali vodji SPIM, g. Gorazdu Jenku (MGD) na telefon 061 1780 32 30. 6. Regionalna zbornica Lučenec iz Slovaške prireja sejem in borzo TATRA FOOD 96, ki bo potekal od 5. do 7. novembra v Lučencu, I katerega se bodo udeležili predstavniki iz Ukrajine, Estonije, Latvije, Belorusije, Rusije, Madžarske, Romunije, Bolgarije, Hrvaške, Albanije, Jugoslavije, Češke in Slovaške in sicer s področja kmetijskih proizvodov, hrane, predelave hrane, prodaje, opreme za predelavo hrane, gastronomije... Podrobnejši program sejma je na voljo na območni gospodarski zbornici Velenje. 7. Od 17. do 21. septembra 1996 bo v NOVEM SADU na 33. mednarodnem jesenskem sejmu v organizaciji GIVA, d.o.o. in GZS potekala PREDSTAVITEV SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA. Informacije so na voljo na tel. št. 061 883 816, g. Gorazd Cuznar, GIVA, d.o.o., Ljubljana. 8. Obveščamo vas, da je gradivo ABC ZUNANJETRGOVINSKEGA POSLOVANJA brezplačno na razpolago na GZS, Službi za ekonomske odnose s tujino. Gradivo zajema osnovne informacije o pogojih izvoza in uvoza blaga, listinah ki spremljajo blago pri izvozu in uvozu, carinskem postopku, dajatvah ob uvozu in izvozu blaga, tujih vlaganjih ter plačilnem prometu s tujino. 9. Oktobra 1996 bo v Stuttgartu potekalo KOOPERACIJSKO I SREČANJE z nemškimi podjetji. Srečanje organizira GZS, Območna zbornica Maribor v sodelovanju z mariborsko razvojno agencijo in GWZ Stuttgart. 10. 16. septembra 1996 bo v Ljubljani potekala SLOVENSKO -ŠVICARSKA POSLOVNA KONFERENCA. 11. V času 29. mednarodnega obrtnega sejma v Celju, bo v soboto, 14. septembra 1996, ob 10. uri POSLOVNO SREČANJE s podjetji iz avstrijske dežele Štajerske, ki iščejo slovenske partnerje. 12. Gospodarska zbornica Slovenije organizira v sodelovanju z Uradom za gospodarsko promocijo in tuje investicije pri Min-j istrstvu za ekonomske odnose in razvoj, NIZOZEMSKO-SLOVENSKO POSLOVNO KONFERENCO, ki bo 23. septembra 1996 s pričetkom ob 9.30 uri v sejni sobi GZS. Prijavite se lahko do 6. septembra na tel. 063 856 920. 13. Na Savinjsko-šaleški območni zbornici Velenje imamo na raz- Ipolago izvod delovnega besedila BELE KNJIGE Evropske unije, ki jo je komisija EU pripravila kot del pristopne strategije za pridruževanje držav srednje in vzhodne Evrope skupnemu trgu EU. 14. GZS, Združenje za turizem in gostinstvo objavlja razpis za ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ GZS. Priznanja bodo podeljena na 43. Gostinsko turističnem zboru Slovenije, ki bo 6. in 7. novembra 1996 na Bledu. Kriteriji za podeljevanje priznanj GZS, Združenja za gostinstvo in turizem so na voljo na območni zbornici Velenje. PODROBNEJŠE INFORMACIJE LAHKO DOBITE NA SAVINJSKO -ŠALEŠKI OBMOČNI ZBORNICI, VELENJE, TELEFON 063 856 920. Logarska dolina Otvoritev čistilne naprave v Plestu Pred tednom dni je bila v Logarski dolini otvoritev novozgrajene čistilne naprave za odpadne vode Plest. Otvoritve se je poleg ostalih gostov udeležil tudi minister za okolje in prostor, dr. Pavle Gantar, ki je čestital investitorjem in domačinom za to pomembno pridobitev in obljubil pomoč države povsod tam, kjer je lokalna iniciativa tako močna kot v Logarski dolini. Nedvomno je osveščenost za varovanje voda kot nenadomestljivega naravnega vira in naravnih vrednot pri domačinih v Logarski dolini dozorela pravočasno. Procesi degradacije okolja zaradi delovanja človeka niso uspeli uničiti te prekrasne, enkratne doline. S čistilnimi napravami bo Logarska dolina ohranila potrebno kakovost površinskih in podzemnih voda, kar je pogoj za nadaljnji krajinski in tudi turistični razvoj doline ter celotnega povodja Savinje. Čiščenje odpadnih voda v Logarski dolini je predvideno parcialno. Zazidalno področje Plest - Poljanca (Hotel Plesnik, Penzion Palenk, Dom Cinkarne, koča Kozorog) je kot prvo dobilo samostojno čistilno napravo. Področje Kota (Dom Elektrokovine, Dom planincev in objekt Dragice Plesnik) se bo reševal samostojno po objektih. Kmetije Plesnik, Lenar in Cvetko bodo imele posebno čistilno napravo, kakor tudi kompleks ob vstopni coni (Dom duhovnih vaj, objekti Ministrstva za obrambo. Penzion Žohar, Skledar in Pod-brežnik). Kmetija Logar in avtokamp s smučiščem se obravnavata vsak zase. Pri čistilni napravi Plest je izveden ločen sistem kanalizacije. Sanitarne odpadne vode se odvajajo v čistilno napravo po ločeni kanali- Minister Gantar je čestital domačinom ob pomembni pridobitvi v Logarski dolini (foto: Ciril Sem) zaciji preko greznice ali neposredno. Prelivne, očiščene vode pa se odvajajo v podtalje Savinje in Palenka. Meteorne vode so speljane po meteorni kanalizaciji skozi peskolove in lovilce olj v potok Palenk. Investitorji čistilne naprave Plest so bili podjetje Javico (Hotel Plesnik), Cinkarna Celje, Kovinotehna Celje, Kozorog d.d. in podjetje Logarska dolina, ki so skupaj prispevali polovico od skoraj 14 milijonov tolarjev. Preostalo polovico sta z nepovratnimi sredstvi pokrili Ministrstvo za okolje in prostor in Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj. Na otvoritvi se je v imenu domačinov vsem za sodelovanje zahvalil direktor podjetja Logarska dolina Gusti Lenar, veselje ob novi pomembni pridobitvi v občini Luče pa je izrazil tudi župan Mirko Zamernik. O poteku investicije in o tehničnih značilnostih je spregovoril Niko Rožič, ki je pri projektu opravljal svetovalni inženiring in nadzor, simbolično otvoritev čistilne naprave pa je opravil minister za okolje in prostor, dr. Pavle Gantar. Tehnični pregled čistilne naprave je bil medtem že opravljen, v teku je postopek za pridobitev uporabnega dovoljenja. Poskusno obratovanje mora trajati vsaj en mesec. Franci Kotnik Rezultati 1. kroga republiškega ocenjevanja "Moja dežela -lepa, urejena in čista" V okviru akcije “Iščemo najbolj urejeni kraj v Sloveniji" pod geslom "Moja dežela - lepa, urejena in čista", ki jo vodi Turistična zveza Slovenije, so znani rezultati prvega kroga republiškega ocenjevanja, ki je potekalo v mesecu juliju. Zgornjo Savinjsko dolino je ocenjevalna komisija obiskala 15. julija in si ogledala Luče ter Mozirje. Za hitrejši razvoj podeželja V četrtek, 29. avgusta, je bil na povabilo županov na obisku v Mozirju direktor Sklada za razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja, Bojan Dejak. Sklad, ki ima svoj sedež v Ribnici, je bil registriran v juliju letošnjega leta, ustanovljen pa je bil z namenom pomagati slovenskemu podeželju k hitrejšemu in skladnejšemu razvoju. Bojan Dejak je županom in predstavnikom upravne enote, kmetijsko pospeševalne službe, kmetijske zadruge Mozirje in obrtno podjetniške zbornice predstavil namen ustanovitve Sklada, vire sredstev, predvsem pa prvi javni razpis, na katerega so se prvi investitorji že prijavili. To so posamezne kmetije za svojo preusmeritev in dopolnilno dejavnost, podjetniki in obrtniki za financiranje projektov gospodarskih dejavnosti, občine za financiranje infrastrukturnih projektov ter investitorji za financiranje izvedbe projektov, ki izhajajo iz zaokroženih razvojnih projektov. Prvi razpis je odprt do porabe sredstev, naslednji razpisi pa bodo verjetno omejeni z rokom prijave. Razlog za tako hiter prvi razpis je bil v tem, da že nekaj let ni bilo državne pomoči za sofinanciranje razvojnih projektov za kmetije in obrtnike na demografsko ogroženih območjih. Vse finančne pomoči iz prvega razpisa so v obliki ugodnih kreditov. Sklad se financira iz kupnin na podlagi Zakona o uporabi sredstev pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij in drugih virov, deluje pa po sistemu, da se denar v Sklad vrača in ima s tem možnost povečevanja pomoči slovenskemu podeželju. Po predstavitvi si je direktor Sklada z gostitelji ogledal še kmetijo Goličnik (p. d. Vrhovnik) v Lepi Njivi. Jakob Presečnik Župan Občine Mozirje tel.: 832-306 Rezultati po posameznih kategorijah: Večja mesta 1. Maribor 2. Nova Gorica 3. Novo mesto Srednja in manjša mesta 1. Domžale 2. Šentjur pri Celju 3. Vrhnika Izrazito turistični kraji 1. Bled 2. Radenci 3. Moravske toplice Turistični kraji 1. Ptuj 2. Zreče 3. Ravne Kraji s prehodnim turizmom 1. Slovenj Gradec 2. Brežice 3. Slovenske Konjice Izletniški kraji 1. Mašun 2. Kamnik 3. Prebold Hribovski kraji /. Robanov kot 2. Planica po Framom 3. Log pod Mangrtom Drugi kraji 1. Vopovlje pri Cerkljah 2. Luče ob Savinji 3. Bistrica pri Tržiču Večja zdravilišča 1. Terme Čatež 2. Zdravilišče Radenci 3. Moravske toplice Manjša zdravilišča 1. Šmarješke toplice 2. Terme Zreče 3. Dolenjske toplice Mozirje, ki tekmuje v kategoriji izletniških krajev, se je po prvem krogu ocenjevanja uvrstilo na 6. mesto z minimalnim zaostankom za prvimi tremi kraji. Drugi krog republiškega ocenjevanja bo 10. septembra, ko bodo ocenjene tudi srednje in osnovne šole. Trem najlepše urejenim krajem v vsaki kategoriji bo Turistična zveza Slovenije ob zaključku akcije na javnih prireditvah podelila priznanja. Hkrati bodo podeljena tudi druga priznanja in nagrade. TA Na poti v Logarsko dolino Dela na cesti Ljubno - Luče napredujejo (foto: Ciril Sem) Franc Poznič, tajnik Občine Gornji Grad "V širšem okolju smo edini, ki ustvarjamo razmere za individualno gradnjo" Franc Poznič je bil od leta 1980 tajnik na SIS-u materialne proizvodnje in vodja strokovnih služb. Po ukinitvi SIS-ov je bila služba organizirana na bivši občini Mozirje, po letu 1992 pa na Komunalnem podjetju. Služba je bila pristojna za urejanje stanovanjske problematike v bivši občini. V tem obdobju sta bili zgrajeni blagovnica v Gornjem Gradu in stanovanjska cona Tlaka, če omenimo samo nekaj projektov, ki jih je na tem območju vodila bivša stanovanjska skupnost. SN: Katera delovna področja pokriva tajnik v gornjegrajski občini? Poznič: Poleg župana smo zaposleni trije. Po razdelitvi dela naj bi skrbel za komunalo, turizem, trgovino. Na kratko in z eno besedo, moje delovno področje je pokrivanje splošnih gospodarskih zadev. SN: Kako so Gornjegrajci sprejeli novo občino? Sprašujem zaradi zgodovinskih okoliščin, znano je, da je bil kraj včasih pomembno središče. So težnje po tem še vedno prisotne? Poznič: Mislim, da je ustanovitev občine pozitivna stvar. Seveda bo potreben, če se tako izrazim, vmesni čas, da se bodo stvari uravnovesile. Poglejmo samo primer v občini Žalec. Znano je, da je ostala nespremenjena. Vse več je teženj po ustanovitvi novih občin tudi pri njih. Da pa bodo dejansko zaživele bo potreben čas. Zmotno je misliti, da so za vse nedorečenosti, ki se pojavljajo, krive samo nove občine. Ne gre za izmikanje, gre preprosto za to, da je še marsikje zakonodaja stara in neprilagojena na nove razmere. SN: Že pred leti je bil turizem opredeljen kot poglavitna gospodarska dejavnost Gornjega Gradu. Kako je s tem? Poznič: Poleg Smreke, kmetijstva in drobnega gospodarstva je turizem zagotovo panoga, na kateri bi kazalo graditi razvoj občine. V tem smislu bo potrebno še bolj izkoristiti zgodovinske in ostale danosti, ki jih občina ima. Po vključitvi v Evropsko unijo bo majhnost našega kmetijstva še bolj izpostavljena in s tem ogrožena. Potrebno se bo prilagajati evropskim zahtevam in tu vidim pomembno vlogo turizma. V začetni fazi izletniškega pozneje morda stacionarnega. Do neke točke je Gornji Grad v preteklosti že prišel. Žal je to že zgodovina, zato bo potrebno na področju stacionarnega turizma še marsikaj postoriti. Kmetje bi morali videti eksistenco tudi v tem, v proizvodnji mlečnih izdelkov, veliko možnosti je še neizkoriščenih. SN: Bi lahko našteli konkretne rezultate dela nove občine Gornji Grad? Poznič: Razumljiva je težnja ljudi, da se prvenstveno ureja cestna infrastruktura. Lansko leto smo v Florjanu posodobili del krajevne ceste, letos smo zastavili v Novi Štifti. Z velikim prizadevanjem ljudi bo v septembru predana namenu asfaltna cesta v Mačkin kot. Za naslednje leto načrtujemo obnoviti še nesanirani del ceste Otok - Bočna. Prav tako moram omeniti uspešno sanacijo plazu, ki je zapiral cesto od Šmiklavža proti Črnivcu. Pospešeno se ureja vzdrževanje' gozdnih cest. Prav tako so bili vloženi veliki napori na regionalki. V kolikor se lastniški odnos ne razreši, se zna zgoditi, da bo izključno zaradi tega razloga projekt gradnje Franc Poznič (foto: Sašo Bernardi) novega mostu padel. Velik zalogaj predstavlja tudi stanovanjska cona Tičjek. V širšem okolju smo edini, ki pripravljamo razmere za individualno gradnjo. Težave se pojavljajo, ker tozadevna zakonodaja še ni urejena. Težave imamo tudi z elektrifikacijo. Slabo stanje se ugotavlja na področju Nove Štifte, veliko bolje ni v Lenartu in Dolu. Še vedno jo čaka Podhom, kjer je načrtovan daljnovod med Savinjsko in Zadrečko dolino. Upam, da bo že naslednji seji občinskega sveta sprejet tudi odlok o pokopališkem redu in pogrebnih svečanostih, ki bo urejal stvari za vse tri KS enako. SN: Kako je s Komunalo? Prav Občina Gornji Grad je vodila izrazito politiko. Poznič: Ne smemo spregledati, da je odlagališče smeti v občini Gornji Grad. Že v lanskem letu smo zastavili za cilj te zadeve urediti. Odlagališče je praktično polno, zaradi tega se pojavljajo problemi na tem območju. Mislim, da smo upravičeno razmišljali, da mora imeti občina odločilni vpliv nad tem dogajanjem. Vendarle se stvari počasi dogovarjajo. Mogoče je dobro vedeti, da je v celi državi komaj nekaj odlagališč, ki ustrezajo kriterijem. Ostala, vključno z našim, so neustrezna. SN: Kako ocenjujete odnose znotraj občinske uprave? Poznič: Odnosi so dobri, tako z županom kot z ostalimi na občinski upravi. Menim, da so tudi s svetom odnosi v okviru normalnega. Rad bi rekel, da so tudi ljudje pripravljeni sodelovati. Edi Mavrič Vzdrževanje skupnih meloracijskih objektov in naprav Na pobudo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je bil opravljen ogled melioracijskih objektov, ki so bili zgrajeni v preteklosti. Ugotovilo se je, da so zelo slabo vzdrževani ali pa so v takem stanju, da ne funkcionirajo. V naši dolini je tak večji objekt melioracijski sistem na Pobreškem polju, ki je bil zgrajen v letu 1989. Po ugotovitvah kmetijske inšpekcije stanje na objektu ni katastrofalno, je pa zaradi dosedanjega površnega vzdrževanja potrebno le-to izvesti kompleksno - v letošnjem letu. Da bi dela izvedli temeljito v celoti ter s čimmanjšimi stroški, je bil v Upravni enoti Mozirje pripravljen program vzdrževalnih del s pregledom zamuljenih in zaraščenih odvodnih jarkov ter objavljena odredba o določitvi višine nadomestila za kritje stroškov za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah za leto 1996 (Ur. list RS 24/96). Po programu morajo lastniki zemljišč v sklopu rednega vzdrževanja izvesti: - košnjo brežin melioracijskih odvodnikov in jarkov - do dna jarkov, posek grmičevja in listnatih dreves na brežinah in dnu jarkov. košnjo trstičevja s trebljenjem brežin in dna jarkov z odstranjevanjem vsega materiala iz območja jarkov. Pooblaščen izvajalec pa bo opravil strojna dela kot npr. čiščenje prodnih nanosov, zemlje in mulja iz dna jarka. V skladu s prej navedeno odredbo so za plačilo teh del prav tako zadolženi lastniki parcel, denar pa bodo prispevali na podlagi odmernih odločb davka iz kmetijstva, ki jih bo izdal Davčni urad - Izpostava v Mozirju, višina prispevka znaša 3.000,00 SIT/ha. Delo bo moralo potekati usklajeno, zato bo Upravna enota oz. kmetijska inšpekcija obveščala lastnike o pričetku del, ki se bodo izvajala po končani vegetaciji. Upravna enota Mozirje Gasilsko društvo Ljubno ob Savinji Spoštljivo praznovanje 110-letnice delovanja 26. junija 1886 je bila na Ljubnem ustanovljena prostovoljna požarna straža. O tem dogodku zgovorno pričajo dokumenti, iz katerih je razvidno, da je četa požarne brambe pričela z zavzetim delom takoj po ustanovitvi. Nabavili so najnujnejšo opremo in orodje, 9. oktobra 1886 so predali namenu že tudi ročno brizgalno. Savinjski gaj Cvetje Evrope '96 V Savinjskem gaju v Mozirju se danes pričenja 25. jubilejna razstava cvetja, ki so jo organizatorji poimenovali “Cvetje Evrope ’96". Gre za največjo razstavo cvetja doslej v naši državi, trajala pa bo do 10. septembra. Razstavo so ob sodelovanju mednarodno priznanih aranžerjev pripravili slovenski in tuji vrtnarji. Prvi se predstavljajo v pokritih paviljonih, zato lahko obiskovalci cvetje občudujejo v vsakem vremenu. Poseben poudarek je tokrat namenjen dekoracijam na vodi (potočki, jezero...), izjemno bogata je tudi etnografska razstava, v parku so na večih mestih na voljo tudi različne pokušnje. Ne gre spregledati niti sejma vrtnarskih izdelkov, kjer je mogoče kupiti marsikaj za dom in njegovo okolico. Jutri bo v Savinjskem gaju koncert godbe na pihala, v nedeljo pa ob 10. uri maša v kapelici sv. Valentina in nato promenadni koncert večkratnih svetovnih amaterskih prvakov, pihalnega orkestra SVEA Zagorje. V ponedeljek in torek bodo na ogled razstave še posebej toplo vabljeni šolarji. Čudovit ambient parka si je mogoče ogledati od osme ure zjutraj do osme zvečer, tokrat prvič tudi iz zraka. Obiskovalcem je namreč na voljo panoramski helikopter za polete nad Mozirjem in okolico. Najbolj drzni se bodo v nedeljo pomerili na Odprtem prvenstvu Savinjskega gaja v jadralnem padalstvu, kar bo gotovo tudi svojevrstna paša za oči. V času razstave bo promet v Mozirju in okolici močno povečan, zato bo prometni režim nekoliko spremenjen. Skozi trg bo promet enosmeren v smeri Nazarij, iz nasprotne smeri pa bo enosmeren po obvoznici. Delna zapora bo na cesti proti Žekovcu. Na razpolago bo zadostno število parkirnih mest, zato ob upoštevanju navodil redarjev in policije do zastojev naj ne bi prihajalo. To je v veliki meri odvisno od sodelovanja in strpnosti voznikov, zato organizatorji prosijo vse udeležence v prometu, da ravnajo v skladu z navodili. Most čez Savinjo proti Lokam bo zaprt za motorni promet (razen za nujne primere), za zasilni prevoz bo usposobljena cesta po desnem bregu Savinje do Nazarij. Savinjski gaj vabi na 25. jubilejno razstavo cvetja v vsakem vremenu! Franci Kotnik 2535 Povedano je samo bežen pogled na začetek prehojene poti, katere visoki jubilej so ljubenski gasilci obeležili četrto soboto v avgustu. 110 let delovanja, ker je govora o gasilcih, velja besede uporabljati še bolj spoštljivo, so jubilanti združili z novo veliko pridobitvijo - avto-cisterno. Pomembna pridobitev je plod velikih naporov vseh krajanov, velik delež pa je primaknila tudi občina Ljubno. Na svečani seji upravnega odbora društva je predsednik društva Anton Ugovšek izčrpno predstavil prehojeno pot, z iskrenim upanjem, da bodo tudi v bodoče tako dobro sodelovali z vsemi ljudmi. Predsednik slovenskih gasilcev Ernest Eory, je poleg čestitk, ki jih je namenil jubilantu, spregovoril o težavah in uspehih gasilske organizacije ter opredelil naloge, s katerimi se kanijo gasilci soočati v prihodnje. Ob tej priložnosti je podelil republiška priznanja. Za požrtvovalno in nesebično delo sta Stanko in Franc Zagožen prejela plamenico II. stopnje, predsednik društva Toni Ugovšek gasilsko odlikovanje II. stopnje in Bernarda Slatinšek gasilsko odlikovanje III. stopnje. Podredsednik GZ Zgornje Savinjske doline Roman Krajner je ljubenskim gasilcem izročil kipec sv. Florjana. Zavetnik gasilcev naj tudi v bodoče povezuje vse gasilce v dolini pri opravljanju njihovega plemenitega poslanstva. Po svečani seji je ešalon gasilcev v spremstvu praporov in vozil krenil na osrednji Čestitke predsednika GZS Ernesta Eorya predsedniku PGD Ljubno Antonu Ugovšku (foto: JP) prostor ob Savinji, kjer je domači župnik Martin Pušenjak blagoslovil novo vozilo, poveljnik društva Jože Kopušar pa je iz rok županje Anke Rakun prevzel ključe avtocisterne. Skupna pridobitev Ljubencev, ki bo s tehnično usposobljenostjo gasilcev varovala premoženje ljudi, tako v matični občini kot izven njenih meja. Edi Mavrič Svečani sprevod na prireditveni prostor (foto: JP) Občinski odbor SKD Mozirje S Čuki za športno dvorano Občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov iz Mozirja je minulo nedeljo na prostoru pred Savinjskim gajem organiziral družabno prireditev, katere čisti izkupiček je namenjen gradnji športne dvorane pri mozirski osnovni šoli. Da bi prireditev kar najbolj uspela, so organizatorji v goste povabili priljubljen ansambel Čuki, ki je v uvodnem delu poskrbel za prijetno počutje mlajših gostov, kasneje pa tudi nekoliko starejših. Prireditve se je udeležil tudi predsednik SKD Lojze Peterle, ki je ob tej priložnosti dejal, da se je tudi med nedavnim kolesarjenjem prepričal, da v tej dolini domujejo prijazni ljudje, zato se bo semkaj vedno znova rad vračal. Za okusno jedačo in hladno pijačo so poskrbeli prizadevni člani mozirskega gasilskega društva. Franci Kotnik Kinološko društvo Zgornje Savinjske doline Urjenje enot reševalnih psov V času od 28. avgusta do 1. septembra je na vadbenem prostoru Kinološkega društva Zgornje Savinjske doline v Varpolju in v njegovi širši okolici potekalo poletno urjenje pripadnikov enot reševalnih psov. Urjenja se je udeležilo več kot 60 udeležencev iz devetih regij, ki so poleg iskanja pogrešanih oseb, dela na in v ruševinah preizkusili tudi svoje znanje iz topografije in vrvne tehnike. Reportažni zapis o zanimivem dogajanju pripravljamo za prihodnjo številko. KF ZŠAM Zgornje Savinjske doline Dvakrat najmočnejši Po delni kadrovski prenovi v vodstvu šoferskega združenja Zgornje Savinjske doline spomladi letos aktivni člani delajo zelo zagnano in se udeležujejo vseh pomembnih srečanj v regiji in širše. 13. julija so člani ZŠAM Zgornje Savinjske doline sodelovali na regijski paradi v čast šoferskemu prazniku v Velenju, 27. julija pa na vseslovenskem srečanju voznikov na Rogli. Tu so se predvsem zabavali. Za razvedrilo so sodelovali v družabnih igrah, kjer so "šoferke" kot za šalo potegnile nasprot nice in zmagale, prav trdo pa so vlekli flosarski "štrik" možje in za las le premagali krepke "dedce" izpod Pohorja - ZŠAM Zreče. Bravo naši! Jože Miklavc 50 let mladinskih delovnih brigad 21. septembra srečanje v Dornavi Letos poteče 50 let, odkar je mladina Slovenije, organizirana v delovnih brigadah, začela s prostovoljnim delom obnavljati v štiriletni vojni porušeno domovino. Obnova porušenih mest in vasi, regulacija reke Pesnice in druge delovne akcije zaznamujejo začetek večletnega obdobja, ko so desettisoči mladih s svojim prostovoljnim delom prispevali neizmerljiv delež pri obnovi in razvoju dežele. Mladinske delovne akcije so bile tudi pomembna šola domoljubja in delovnih navad takratne mlade generacije. Odbora brigadirjev veteranov pri občinskih odborih ZB NOV Ptuj in Maribor ter župan občine Dornava Tone Velikonja so dali pobudo za srečanje brigadirjev vseh generacij ne glede na to, v kateri delovni akciji so sodelovali. Srečanje bo 21. septembra letos v Dornavi pri Ptuju, kjer je bilo leta 1946 središče mladinskih delovnih brigad, ki so regulirale reko Pesnico. Srečanje v Dornavi bo združeno z bogatim kulturnim programom in pristno slovensko veselico. Namenjeno je obuditvi spomina in vzpodbudi, da je mogoče tudi danes, ko kraljujejo zakoni ekonomike in komerciale, v sodobnih oblikah prostovoljnega dela mnogo postoriti za čuvanje naravnega okolja in urejanje drobnih komunalnih zadev. Zato' so vabljeni vsi brigadirji in brigadirke ter vsi prijatelji dobre volje. Prijave udeležencev zbirajo občinski odbori ZB NOB, lahko pa pridete tudi brez predhodne prijave. Na svidenje in dobrodošli 21. septembra v Dornavi! Feliks Bager, Miro Posega Goran Horvat bo razstavljal v Ljubljani V pozdrav mednarodnemu simpoziju o interpretaciji svetega pisma ob izidu novega slovenskega prevoda svetega pisma bo v petek, 13. septembra, ob 18. uri v Zavodu sv. Stanislava - Ljubljana Šentvid otvoritev razstave umetnika Gorana Horvata z naslovom Biblija v 300 slikah. Razstavo bo odprl akademik dr. Emilijan Cevc, ki je za to priložnost napisal tudi nekaj spremnih besed. O Horvatovih 300 oljnih podobah iz stare in nove zaveze meni, da so zajete z neukročeno dinamično močjo, morda malo manj “pobožno" in "lepo" ubrane, zato pa polne prvinske dinamike. "Slikar je ujet v mistično ozračje, v napol pravljični svet zemskih in nadzemskih skrivnosti in razkritij. Tako ustvarjalno svobodo izpričuje tudi svetopisemski ciklus, ki je pred nami. Se prizori, ob katerih slutimo v ozadju genetično navzočnost Dorejevih ali Schner-rovih kompozicij in tu in tam celo kakšno zapeljivo rembrandtovsko iskro, ne zamore Goranovega osebnega značaja. In kakor da mu je navdihnjena biblična beseda premalo, pospremi njeno slovesnost z lastno, kajkrat celo grozljivo dopolnitvijo. Njegov biblični svet, zemski in nebeški, je osebno po-doživljen, dofantaziran, da zaide na rob "pravovernosti"." Na otvoritvi razstave, ki bo odprta do 12. oktobra, bo s koralnimi napevi sodeloval oktet Adoramus iz Novega mesta pod vodstvom frančiškana Marjana Cvitka, Zavod za kulturo Mozirje pa bo izdal zloženko. Franci Kotnik Septembra zbor brigadirjev iz Savinjske doline Letos mineva petdeset let od prve večje mladinske delovne akcije - Pesnica 1946. Brigadirji so takrat marljivo delali in uspeli regulirati reko Pesnico. Savinjska dolina je gostila brigadirje leta 1947. Gradila se je gozdna cesta Konjski vrh (21. 7. 1947 - I. Sav. MDB) in šola v Solčavi. Pozivamo vse brigadirje, da se včlanijo v klub brigadirjev. Rok za prijavo je 10. september, prijave pa zbira območno združenje borcev in udeležencev NOB Mozirje. Pristopnice ste že prejeli, če ste posredovali podatke, v katerih MDB ste sodelovali. Želimo dopolniti seznam udeležencev MDB od leta 1946 do 1982 ne glede na kraj in rang akcije. Pavla Karče Ljubno ob Savinji Izbrali nelepšo Savinjčanko leta 1996 Pred Penzionom Planinka na Ljubnem se je (po Flosarskem balu in nedavni obletnici domačih gasilcev) pred tednom dni zgodil tretji “dogodek leta“. V organizaciji tednika Kaj, agencije Nota in Staneta Podsedenška so namreč izbirali Savinjčanko leta '96, ki bo sodelovala v nadaljnjem tekmovanju za Miss Slovenije. Ob nekoliko omejeni propagandi so Ljubenci (Ljubenke nekoliko manj) težko dočakali petkov večer, ko je na razsvetljeno pisto stopilo osem brhkih in korajžnih deklet: Renata Rozina iz Maribora, Klavdija Menhan iz Pesnice, Kat-juša Mežnarec iz Žirovnice, Renata Jakop z Ljubnega, Urška Hrovatič iz Celja, Sandra Ilič iz Maribora, Metka Šeruga iz Murske Sobote in Nataša Kugolin s Ptuja. Radovedni obiskovalci, teh se je na prireditvenem prostoru pred Planinko dobesedno trlo, so si že po prvem mimohodu večinoma izbrali vsak svojo favoritinjo, ki so jo nato še posebej vzpodbujali. Kajpak so bila nekatera dekleta deležna večjega aplavza kot druga, med vsemi pa je še posebno pozornost vzbudila domačinka, 178 centimetrov visoka Renata Jakop, po poklicu konfekcijski tehnik. Kot se je izkazalo pozneje, v sam vrh izbora ni mogla poseči, kljub temu pa ji gre čestitati, da je premagala tremo in se postavila na ogled pred zahtevne oči njenih sokrajanov. Po večkratnih sprehodih mimo občinstva in strokovne komisije se je slednja, predsedoval ji je Ivan Krefl iz Nazarij, lotila težkega dela. Seštete ocene članov komisije so pokazale, da je "savinjska miss“ postala Mariborčanka Renata Rozina, prva spremljevalka je bila Katjuša Mežnarec iz Žirovnice, druga spremljevalka pa Celjanka Urška Hrovatič. Naslov miss fotogeničnosti si je "priborila" Metka Šeruga iz Murske Sobote, posebna nagrada pa je pripadla tudi domačinki Renati Jakop. Program izbora najlepše Savinjčanke leta ’96, ki je trajal debele tri ure, je na njemu svojstven način vodil Vinko Šimek, popestrili pa so ga še ansambel Black and white, 11-letna pevka Renata Kolenc, čarodej Jani Jošovec ter pevec Aleks Bas. Zahtevno delo ocenjevalcev so poleg predsednika Ivana Krefla opravljali še Anica Jamnik-Zupančič, Mirko Zamernik, Miran Romei, Franc in Veronika Matjaž ter Sandra Podsedenšek. To je bila prireditev, o kateri se bo na Ljubnem še dolgo govorilo, Stane Podsedenšek pa obljublja, da bo podobnih prireditev v prihodnje še več. Franci Kotnik Sprehod pred natančnimi pogledi strokovne žirije in radovednimi obiskovalci (foto: Ciril Sem) Domačinka -Renata Jakop (foto: CS) Miss fotogeničnosti (foto: Ciril Sem) Najlepše Savinjčanke '96 - mar res? (foto: Ciril Sem) Turistično društvo Nazarje Zabavo na rolarjih prekinil dež Nazarsko turistično društvo je zadnjo počitniško soboto na tamkajšnjem športnem igrišču pripravilo tretje zabavno tekmovanje v rolanju, na katerem je nastopilo 68 mlajših in dva starejša Tolarja. Žal jo je organizatorjem tokrat zagodlo vreme, saj je zaradi dežja odpadel ekshibicijski nastop članov kluba Asa Roces. Tekmovalci in tekmovalke starosti do 9 let so se pomerili v hitrostnem rolanju, starejši od devetih let pa v spretnostni vožnji na pripravljeni progi. Rezultati hitrostnega rolanja po kategorijah: Deklice 6 in 7 let: 1. Klara Zvir, 2. Sara Stefanovič, 3. Nika Pukart Dečki 6 in 7 let: 1. Jošt Funtek, 2. Matic Škrjanec, 3. Tomaž Vipotnik Deklice 8 in 9 let: 1. Maja Marovt, 2. Vanja Vovk in Tina Kadliček, 3. Nastasja Kotnik Dečki 8 in 9 let: 1. Aljaž Finkšt, 2. Jožek Zakrajšek, 3. Daniel Konjevič V spretnostnem rolanju so lahko nastopili tudi prvo in drugouvrščeni tekmovalci iz hitrostnega rolanja. Rezultati po kategorijah: Deklice 10 in 11 let: 1. Lara Funtek, 2. Saša Bastl, 3. Sara Stefanovič Dečki 10 in 11 let: 1. Matic Grudnik, 2. Aljaž Finkšt, 3. Jaka Plesnik Deklice 12 do 14 let: 1. Ana Zakrajšek, 2. Nina Piki, 3. Tanja Dobovičnik Dečki 12 in 13 let: 1. Urban Hofbauer, 2. Anže Ermenc, 3. Primož Gornik Dečki 14 do 16 let: 1. Simon Makovšek, 2. Igor Grofelnik, 3. Leon Mavrič Med nastopajočimi velja vsekakor še posebej omeniti Marijo Sodja-Kladnik in Marka Potočnika, ki sta kljub temu, da štejeta nekaj več let kot ostali tekmovalci, zbrala dovolj poguma za nastop na omenjenem tekmovanju. Na osnovi doseženih rezultatov je tekmovalna komisija izbrala dvajset finalistov, ki so se pomerili na spremenjeni progi ne glede na starost in spol. Pri izbiri najboljšega rolarja so člani komisije upoštevali predvsem prikazano znanje, v manjši meri pa dosežen čas na progi. Rezultati: 1. Leon Mavrič, 2. Igor Grofelnik, 3. Urban Hofbauer Na razočaranje organizatorjev, tekmovalcev in gledalcev je pred nastopom najboljših rolarjev iz kluba Asa Roces začelo deževati. Ekshibicijski program, v katerem je bilo znova predvideno preskakovanje avtomobila, je tako odpadel. TD Nazarje se zahvaljuje za pomoč in sodelovanje vsem sponzorjem, še posebej pa Športnemu društvu Vrbovec in Gasilskemu društvu Nazarje. Franci Kotnik Naj živi rolanje! (foto: Ciril Sem) Mozirski pevci na vrh Triglava "Kdo pa ste, da znaste tako lepu peti?" me je v lepem primorskem naglasu vprašal starejši moški. "Veste, sem že desetič tu, kaj takega pa še ne!" Že je v rokah držal svinčnik in papir, si zapisal naslov in še rekel "slike bom pa kar kmau poslal". ■ .; • MePZ Mozirja vrh Triglava Stali smo vrh Triglava. In peli. Mogočna pesem Triglava se je razlegala na vse strani. Slišala se je doli v dolino in segla do neba. Že velikokrat smo jo zapeli, to pesem, lepo in mogočno! Toda, stati vrh Triglava, mnogi prvič, in peti njegovo pesem! Ne, to ne moreš ne napisati in ne povedati. Samo doživiš lahko. Bilo nas je dvaintrideset "pogumnih" pevcev mozirskega mešanega pevskega zbora, ko smo se odločili, da osvojimo najvišji slovenski vrh. Skoraj polovica se je na to pot podala prvič, a negoto vosti in strahu ni bilo čutiti. Še "vremenarji" so nas razveseli li, saj so po dolgem deževju napovedali lep konec tedna. Tako je tudi bilo. V zgodnjem petkovem jutru smo že drveli z Izletnikovim avtobusom proti Gorenjski, do Mojstrane. Tam smo se po prekrasni poti - čez KOT - že kar kmalu začeli vzpenjati do Staničeve koče. Nekateri manj, drugi bolj utrujeni smo vendarle prispeli do prvega cilja. Malo smo nahranili naše že nekoliko prazne želodce in že se je slišala lepa slovenska pesem. Kar žal je bilo tamkajšnjim gostom in "gospodarici", ko smo odhajali proti Kredarici, kjer so nas čakala prenočišča. A ne samo prenočišča. Čakala nas je množica ljudi, da jim zapo- jemo. Dom na Kredarici je ravno te dni praznoval svojo 100-letnico in ves teden so se vrstile razne kulturne prireditve. In tako smo v petek ob 18. uri ponosni, da smo na Kredarici in da je tudi naša pesem, pesem iz grl mozirskih pevcev dodala kamenček k mozaiku kulturnih prireditev, peli in peli dolgo v noč. Bilo je lepo! Drugo jutro, v soboto, smo ob sončnem vzhodu bili že pravi alpinisti. Vzpenjali smo se proti vrhu Triglava. Spet brez kakršnihkoli težav. In ko smo ob zgodnjih jutranjih urah že stali na vrhu, je bilo to za nekatere pravo olajšanje. "Pa sem ga!" je rekel eden od pevcev. "Kaj pa?" sem vprašala. "Kaj? Osvojil! Triglav osvojil! In naj še kdo reče, da nisem pravi Slovenec! "Ne, ne še. Še pravi triglavski krst je potreben." In spet se je slišala pesem. Mogočna, lepa, slovenska. “Neverjetno!" je rekel Toni, "kot da vas bi imel šestdeset pred sabo. Tako doni." Verjamete ali ne. Prostora na vrhu Triglava je začelo primanjkovati, tisti ta prvi smo se morali umakniti prihajajočim. Spustili smo se navzdol poti Doliču, kjer smo si spet malo oddahnili. Pa pesem? Seveda, kot povsod! Mogočna, lepa, do srca segajoča. V očeh marsikaterega planinca je bila videti solza. Besede "kaj takega pa še ne" pa so nas spremljale do konca poti. Začel se je najlepši del naše poti. Pot mimo Triglavskih jezer. Stojiš, gledaš in poslušaš. Naravo. Bogatejši si za mnoge stvari. In se sprašuješ: Od kod ljudem tam spodaj toliko hudobije, ne-voščlji vosti... Saj je človek vendarle del narave. Narava tu gori pa je tako lepa, mirna, čista, bogata... In ko sem tako zamišljena stopala po poti, se niti zavedla nisem, kdaj smo prispeli do Koče pri Sedmerih jezerih. Zaslišala se je glasba. "Živa glasba" bi temu rekla. In petje! Kakšno petje! Domači glasovi. Kdo drug kot vrli Šumečki fantje: Edi, Jože in Janko. Pripravili so Nekateri vodniki so bili tudi starši, nekateri pa so bili "ledig", če že ne "fraj". In prav tem vodnikom bi se radi še enkrat zahvalili, da so tako skrbno pripravili in dobro vodili ta tridnevni izlet! Jana in Franci Pa-hovnik, Matjaž Drčar, Jani Majko, Zdeni Purnat, Primož Jelšnik, Blaž Presečnik in Aleš Veršnik, vaša je zasluga, da smo tri nepozabne dni uživali in se potili v vzponih in spustih, v soncu, dežju in babjem pšenu, v čudovitih razgledih, občudovali vrhove, včasih skrite, včasih razpoznavne izpod megle in oblakov! Na novo nas je osvojilo planinsko cvetje, pa macesni in skale, v vsa jezera smo potunkali roke ali noge, nekateri so celo zaplavali! Vsi smo prispevali vztrajne noge in dobro voljo, od nam presenečenje in nam s svojimi instrumenti prišli kar naproti. Plesalo in pelo se je dolgo v noč. Kaj takega pa še ne! V nedeljo se je naša pot srečno končala v dolini, v Bohinju. Čakali smo le še avtobus, ob prijetni glasbi naših fantov seveda, da nas odpelje proti Mozirju. Toda tudi tu ni šlo brez presenečenja. Pevci in pevke, ki se našega pohoda niso mogli udeležiti, so nas pričakali polni dobre volje in polni Laškega piva. Bilo je lepo! Vsem, ki so nam pri tem pohodu na kakršenkoli način pomagali, lepa hvala! Za Mešani pevski zbor Mozirje Alenka Žagar najmlajšega Luke dalje, ki je zajokal le takrat, ko so ob Aljaževem stolpu krstili njegovo mamico! Ni mačji kašelj spraviti 61 ljudi, od tega 27 otrok, na najvišji slovenski vrh ter se srečno in varno vrniti v dolino! Še enkrat hvala vsem vodnikom, posebej predsedniku PD Gornji Grad Franciju Pahovniku! Res smo se imeli lepo in vse nas je prevevalo planinsko veselje in zadovoljstvo! Vsem nam bo v čudovitem spominu ostala pot iz Vrat preko Praga na 'Kredarico, vzpon na vrh Triglava, spust do Doliča, pa strme Hribarce in prenočevanje na prelepih Prehodavcih, skoraj pravljična dolina 'Sedmerih jezer in za konec sestop čez Komarčo do Bohinja! V imenu vseh pohodnikov Mojca Letonja Pohod družili na streho Slovenije V zadnjih julijskih dneh je Planinsko društvo Gornji Grad organiziralo pohod družin na Triglav. Število planincev je bilo omejeno s številom sedežev v avtobusu. Tako se je v zgodnjem nedeljskem jutru popeljalo proti Gorenjski 15 družin in 8 vodnikov. Pozvanjanje kravjih zvoncev - najlepša melodija Vedno bolj je poznana, obiskana in občudovana. Menina planina. Njena skrivnostna prostranstva se kot jutranja zarja prelivajo- v nepozabno ubranost ptičjega petja. Šepet tišine iz vrtač in globeli navdahne gornika z blaženim občutkom spokojnosti in miru, ko se sprehodi po njenem razoranem hrbtu. Za polno prgišče dobrot je natresla narava na ta majhen košček predalpskega sveta. Če kje, potem je gori med viharniki prostor za sprostitev duše in napolnitev od vsakdana utrujenih misli. Med temi lepotami pozdravljata in se poslavljata od planincev Franc in Darinka Grudnik. V Okonini imata spleteno gnezdo in družino, vendar sta že od nekdaj zapisana planinam. Druga sezona se izteka, kar sta prevzela v oskrbo planinski dom na Menini. Veliko sta hodila po planinah, pove Darinka, njen radoživ smeh zapolnjuje prostor, ki ga krase slike Kocbeka in ostalih zaslužnikov Planinskega društva Gornji Grad. Tudi sicer je oskrbnica zgovornejša od moža. Le zakaj bi bilo tukaj drugače. Že od nekdaj sta rada hodila po planinah. Ljubezen do gora je v družini, le komu nista ostala zapisana v spominu Roza (zame ostaja mama Rozika) in Feliks Janež. Pred leti sta bila pet sezon oskrbnika doma na Menini. Za prenekaterega ljubitelja Menine so bila to najlepša leta. Kri ni voda, stara resnica, ki živi v hčerki Darinki. Po letih iskanja in stranpoti je dom na Menini ponovno magnet, kjer veš, da boš vsak čas srečal prijatelje in prijazno dobrodošlico. Tako naj bi bilo v planinah. Dobri ljudje prihajajo, povesta Darinka in Franc, tu ni mesta za slabo voljo. Planina je nekaj specifičnega, nudi ti notranje zadovoljstvo. Brez vrveža in nepotrebne živčnosti tečejo dnevi. Tu je občutek kot v raju. Nikoli jima ni dolgčas. Uživata v tihoti in lepotah planinske flore. Le komu je prišlo na misel v to idilično neokrnjenost postavljati radarje? Tudi ljudje, ki prihajajo in odhajajo, ne čutijo nobene potrebe po tem, celo uslužbenci, ki prihajajo iz Ljubljane, niso navdušeni nad postavitvijo. Ljudje pač opravljajo svojo službo, za vse je kriva zaslepljena in neodgovorna politika. Poleg ostalega je odlika oskrbnikov dobra kuhinja. Nikjer bolj kot v tišini čistega zraka se prileže latvica kislega mleka, katerega imata vedno na razpolago. Ciganski in srnjakov golaž ter omamna aroma iz kuhinje so vseskozi zaščitni znak Darinke, ki skrbi za kuhinjo. Ob sobotah in nedeljah, ko je ljudi več, priskočijo na pomoč tudi sorodniki. Še vedno je veselje pogledati mamo Roziko, kako se vrti med lonci. Tu je tudi brat Franček in njegova žena. Prava družinska idila, kjer je prostora za vse ljudi dobre volje in poštene misli. Kot se spodobi je za šank zadolžen sam oskrbnik. Nikoli ni bil "oštir", pa kaj bi tisto. Tudi stroka ni vedno najboljša. Gosti so zadovoljni, v domu je domačnost, kjer se vsak lahko počuti kot doma. Zato tudi hrana iz nahrbtnika ni nobena redkost. Tako mora biti, zato so tudi gornjegrajski planinci z oskrbnikoma zelo zadovoljni. Težko si je predstavljati drugače, planinci in pastirji so od nekdaj živeli v nekakšnem planinskem sožitju. Tako je tudi sedaj; Franc in Darinka vesta povedati, da so gornjegrajski pastirji dobri sosedje. Medsebojna pomoč je dobrodošla vedno, v planini mora biti še izrazitejša. Nikakor pa ne pogrešata sodobnih tehničnih pripomočkov, kot sta radio in televizija. Stik s svetom imata preko ljudi, dobre in še prej slabe novice se hitro širijo. Povsem njuni so večeri. Ko se sonce spusti za vršace Savinjskih Alp, se sprehodita okoli planinskega doma. Šepet tišine jima poje nepozabne napeve, razgled po dolini ju navdaja z občutkom varnosti. Tu je njun svet, družina je preskrbljena, domačija v Okonini nekoliko sameva. Saj, težko je biti na dveh krajih. In ko je nostalgija največja, se Darinka zazre preko doline proti Ljubnem. Tam je še vedno njen dom. Njena kri, ki jo je popeljala v za mnoge krut in neobljuden svet. Zanjo in njenega Franca je ta svet del življenja, nekoliko drugačen. Bliže naravi in nepokvarjen je ta planinski svet, zato ga nekateri ne zmorejo razumeti. Edi Mavrič Naročniki SN imajo 15% popusta pri naročnini, zahvalah in malih oglasih! Človeški, razum seže v neskončnost, od koder ne vidi čez prag lastne : sence! ■ Edi Mavrič Savinjčan j Ali nas je sram? Kadar me pot zanese v južnejše kraje Zgornje Savinjske doline, se vedno znova sprašujem, kaj se je zgodilo s tamkajšnjo nadebudno mladino, ki bi morala biti nosilka savinjskega življa in predvsem vse redkeje slišane zgorn-jesavinjščine. Otroci v elektromagnetnem sevanju Prevod članka iz nemškega časopisa "Süddeutsche Zeitung" z dne 09. 02. 1996 Prevedla: Anica Krefl "Že leta so elektromagnetna polja (op. prev.: katerih vir so tudi radarji) na sumu, da povzročajo raka - še posebno levkemijo (krvnega raka) pri otrocih. Zdaj so znani tudi rezultati prve tovrstne nemške študije in ti zbujajo pomisleke. Kajti izmed števila otrok, ki morajo živeti v nadpovprečno visokih elektromagnetnih poljih (kljub temu, da so ta za nekajkrat nižja od do zdaj dopustnih mejnih vrednosti) jih je več kot polovica obolelih za krvnim rakom (levkemijo). Bilo bi prenagljeno, če bi iz tega takoj potegnili zaključek, da elektrosmog (op. prev.: onesnaženost okolja z elektromagnetnimi valovi) predstavlja veliko nevarnost. Pomanjkljiva točka študije iz Spodnje Saške, kakor tudi mnogih drugih prej opravljenih raziskav je namreč ta, da statistično gledano obsega malo primerov. (Op. prev.: zaenkrat še, hvala Bogu; vendar žal naraščajoče število obolelih za krvnim rakom (in drugimi vrstami raka) kaže, da bodo raziskovalci v prihodnosti tudi s stališča statistike imeli na voljo dovoljšnje število obolelih za tovrstno raziskovanje.) Poleg tega tudi ta študija ne daje zadovoljive obrazložitve, kako eletros-mog povzroča raka ali druge bolezni. Po drugi strani pa študija potrjuje izkazujočo se težnjo, da lahko visoka elektromagnetna polja levkemijo pospešujejo. In kakšni so nasledki tega za starše: - po možnosti ne stanujte pod visokonapetostnimi vodi in - ne puščajte, da bi otroci spali v bližini električnih aparatov. Kot nasledek za znanost velja, da naj ta trend še naprej raziskuje. Vendar je, kar se ozadja raziskav tiče, v Nemčiji nekaj slabega. Zvezna vlada namreč doslej ni smatrala za potrebno, da bi koordinirala raziskovalni program "Elektrosmog". Kajti industrija ne samo, da plača pretežni del teh raziskav - temveč tudi odloča, kdo bo za te raziskave dobil denar. To je čisto v nasprotju z ZDA, kjer sredstva za raziskave, ki jih podarjajo podjetja, razdeljujejo neodvisni izvedenci. To dejstvo je zaskrbljujoče, kajti tisti, ki nas oskrbujejo z električnim tokom (op. prev.: in električnimi aparati) se ničesar ne boje tako zelo kakor rezultatov, ki bi jih lahko trenutna diskusija okrog (op. prev.: znižanja) mejnih vrednosti elektromagnetnih polj podkrepila. rub" Namesto avtohtonih savinjskih besed, se med mladimi vse pogosteje sliši čudna spakedranščina govoric velikih mest in pozabljenih savinjskih besed, ki so se po nesrečnem naključju še znašle v besedišču našega mladeža. Ali se upravičeno sramujemo svojega narečja in ga zamenjujemo z ljubljanščini podobno govorico, ki je glede na socialne zvrsti jezika prav tako narečje? Ali upravičeno sklepamo, da imajo določena narečja, ki jih govori večje število ljudi v bolj središčnih delih Slovenije, vidno prioriteto pred t.i. perifernimi narečji? Najprej je bilo narečje, pravzaprav je bilo več narečij. Na pobudo očeta slovenskega jezika, Primoža Trubarja, pa se je pojavila težnja ustvariti jezik, ki bi bil funkcionalen na celotnem območju Slovenije, ki bi ga bilo moč uporabljati v različne namene (institucionalne, kulturne, znanstvene...) in tako je začel nastajati knjižni jezik. Baziral je na enem od narečij (dolenjskem), ki so ga oklestili raznolikosti, ga podvrgli zapletenim procesom delovanja pravil in ga končno uzakonili kot enoten jezik, ki naj bi ga Slovenci uporabljali pri vsakršnem pisanju. En problem je bil tako rešen. Pojavil pa se je drug. V knjižnem jeziku se namreč ni mogoče sporazumevati, zato se je pojavil splošno pogovorni jezik in tega se danes poleg ljubljanskega narečja največ sliši iz ust zgornjesavinjske mla-dine. Ampak narečja so kljub knjižnemu jeziku, splošno pogovornemu jeziku in ostalim zvrstem ostala avtonomna, ostala so jeziki, nič bolj primitivni od zgoraj naštetih. Primitivnih jezikov namreč ni, ker se v vsakem jeziku (tudi v narečju) nosilci le-tega lahko sporazumevajo o vsem, kar je zanje relevantno in izrazijo vse svoje želje ter potrebe. Tako je zagotovljena sporazumevalna zmožnost, ki je bistvo naravnih človeških jezikov, in ta je mogoča tudi v narečjih. Sramovati se narečja samo zaradi njegove različnosti od osrednjih narečij in v končni fazi tudi od knjižnega jezika, ali izrivati ga, ker ne moremo reči, da je generalno uporaben (jezik znanosti se v njem res ne udejanja), je popoln absurd, kajti narečje kljub temu, da ni pisan jezik, pripomore k bogatenju jezikovne kulture in je del slovenske folklore, ki pa jo kot Slovenci moramo gojiti in predvsem ohranjati. Savinjska dolina je narečno zelo razslojena, ker bi si kot nosilci narečij morali šteti v ponos, kajti malo je pokrajin, ki bi na tako majhnem področju lahko operirale s tolikimi različicami. Osrednja narečja se slišijo imenitnejša, ker je njihova zvočna podoba bližja knjižnemu jeziku, ampak to ni zadosten razlog, da izpodrinemo naša narečja, katerih stavčna melodija, ritem in naglaševanje so resnično svojevrstni in zato zanimivi za znanstvenike. Veliko lahko namreč pripomorejo k rekonstrukciji predhodnih stanj v jeziku, ki so pripeljala do današnje slovenščine. Vaške skupnosti niso več zaprte. Z dnevnim migriranjem ljudje poleg denarja v dolino prinašajo tudi nov jezik, ne zavedajo pa se, da se z njim spreminja materialni in duhovni svet vasi. Stara kultura vezana na določen način življenja počasi izginja. Ko bodo naši otroci čez deset let pri redkih staroselcih slišali čudno govorico in nas bodo začeli spraševati, zakaj mi ne govorimo tako, jim bomo najbrž s “ponosom" odgovorili: "Saj smo, pa nas je bilo sram." Na nas je torej, dokler še imamo kaj časa, da upočasnimo izginjanje vaških govoric in jih ohranimo za naše otroke, če ne drugače vsaj v slovarčkih avtohtonih besed. Zadrečki slovar že imamo, zakaj ne bi imeli še ljubenskega, solčavskega... Nataša Sneženi mož Že dolgo je tega, ko se je poslovila zima. V spomin nanjo in v počasnem približevanju nove zime objavljamo fotografijo snežaka, ki ga je v začetku letošnjega leta zelo lepo upodobila Marta Orešnik iz Solčave. Še večkrat kaj takega! KF, foto: Anton Ikovic Zakonca Dej iz Zagreba zopet gosta Logarske doline Toplo poletno vreme je v julijskih dneh privabilo v Logarsko dolino številne obiskovalce, take, ki so si privoščili enodnevni izlet, pa tudi tiste, ki so želeli preživeti nekaj dni v našem krajinskem parku. Med njimi sta bila tudi zakonca Melita in Boris Hej iz Zagreba, ki sta bila nastanjena v penzionu Palenk. Ob prvih kontaktih ob prihodu sta nam povedala, da se po dolgih šestdesetih letih ponovno vračata v dolino. Naša cenjena gosta smo ob odhodu prosili, da nam povesta nekaj vtisov o Logarski dolini nekoč in danes. Gospa Melita nam je z veseljem ustregla, tudi sama je kot poklicna novinarka svoje delo posvetila pisanju. Gospa Melita odgovarja na vprašanja, kako in kdaj je prvič prispela v Logarsko dolino, kaj ji je najbolj ostalo v spominu, kaj je vplivalo na njuno od^ ločitev, da ponovno preživita nekaj dni tu pri nas in kakšni so njuni vtisi danes: "Moji starši in starši mojega moža so bili prijatelji in tako smo včasih skupaj odšli na dopust. V Logarski dolini smo bili dvakrat, to je v letih 1935 - 1937. Jaz sem tedaj štela 12 let, mož pa 14. Meni je sedaj 72 let, možu pa 74, pa izračunajte sami. Po šestdesetih letih se ponovno vračamo. Takrat smo potovali z vlakom do Celja, od tod dalje pa z avtobusom. Spomnim se ceste, ki ni bila asfaltirana, a je bila dobro vzdrževana, vijugasta pa tako kot danes. Na mestu, kjer sedaj stojita penzion Palenk in hotel Plesnik, so stale tri male koče. Prva je bila planinski dom, kjer smo bili nastanjeni. Tako mi je ostalo v spominu, « morda ni povsem točno. Druga koča je bila tudi lesena in tu smo se hranili. Tretja malo večja je bila zidana, s sobami za turiste. Pred eno teh koč je bil nameščen velik, močan daljnogled, ki nam je približal gore, včasih smo videli celo planince. Pod slapom Palenk je bil bazen, kot sedaj, a je bila voda bolj globoka. Mi otroci, smo se kopali, čeprav je bila voda ledeno hladna. Spomnim se tudi hotela Plesnik, ki je stal na koncu lepe bele poti, torej tam nekje, kjer je kmetija Plesnik. Ko smo se bližali Logarski dolini, sem se bala, da bo ta lepa bela pot, ki daje dolini en poseben pečat, asfaltirana. Pa je k sreči ostala taka kot nekoč. Takrat smo hodili na krajše izlete. Naši starši niso bili kakšni veliki planinci, Fris-chaufov dom na Okrešlju je bil naš najvišji cilj. No, potem je prišla druga svetovna vojna. Leta so minevala. Slišali smo, da je bila Solčava požgana in tako tudi hotel Plesnik ter da koč, kamor smo zahajali, ni več. Potem dolgo, zelo dolgo nismo slišali o Logarski dolini. V začetku tega leta smo na slovenski TV gledali turistično oddajo, kjer je bila predstavljena Logarska dolina. Tedaj smo pomislili, kako lepo bi bilo še enkrat obiskati kraj, kamor smo v otroštvu tako radi zahajali. Ideja je počasi dozorevala. Neposredni povod za odločitev pa je bila najina zlata poroka in tako smo sedaj tu. Prihod na parkirišče pred hotel nas je presenetil, ker je stal v naših spominih, kot sem že rekla, tam, kjer je sedaj kmetija. Veliko se je spremenilo, a naravno okolje je k sreči ohranjeno. Vidi se, da sta čas in razvoj prinesla v dolino neizbežne spremembe, vendar usklajeno s prirodnimi lepotami, ki so res izredne. Mi smo po malem ves čas našega bivanja primerjali podobnosti in razlike, obiskali smo Robanov in Matkov kot. Največji cilj je bil za nas slap Rinka, skratka bilo nam je lepo, kot nekoč." Gospe Meliti se zahvaljujemo, obema zakoncema pa želimo zdravja in ponovnega obiska doline, kjer jima želimo prijetno počutje. Bernarda Prodnik Panterji med perutnino slovenske glasbene scene Mlada in obetavna zgornjesavinjska skupina Panterji deluje že dve leti. V prijetnem intervjuju smo želeli izvedeti kaj več o njej kar iz prve roke. Kdo sestavlja skupino Panterji in kje delujete? Skupino sestavljamo: Sebastjan Žvipelj (21) - bas kitara, Damjan Žvipelj (18) - klaviature, vokal, Borut Zavolovšek (25) -ritem, solo kitara. Nova pridobitev skupine je 10-letni Andrej Rak, ki bo poslušalce očaral s svojo diatonično harmoniko ali po domače 'frajtonar'co'. Vse naše delovne aktivnosti pa potekajo v Mozirju. Kakšne vrste glasbo igrate? Igramo vse vrste komercialne glasbe. Od slovenskih skladb najraje izvajamo že skoraj ponarodele pesmi, kot na primer Sam po parku, Siva pot in podobne. Od tujih izvajalcev pa so nam najbolj pri srcu komadi skupin Kelly family, The Beatles. Imamo tudi čez dvajset lastnih skladb, ki so večinoma pop-rock zvrsti. Od kod izvira ime skupine? Na začetku našega delovanja smo se imenovali Palčki. Kasneje smo se odločili za malce agresivnejše ime in se preimenovali v Panterje. S kakšnimi problemi se trenutno soočate? Največjo težavo predstavljajo finančna sredstva. Midva (Sebastjan in Damjan) sva brata in imava včasih manjša medbratska trenja. Ob tej priložnosti bi se želela še posebej zahvaliti najinima staršema za vso izkazano finančno, tehnično in moralno pomoč. Kje vse ste že nastopili? Naše delovanje poteka zaenkrat znotraj naše doline, predstavili pa smo se tudi že na radiu Velenje. Bolj kot na veselicah smo doslej igrali na kulturnih prireditvah, kot na primer ob Materinskem dnevu. V kolikor ni skrivnost, nam zaupajte, kakšna je vaša tarifa za nastop? Trenutno znaša naša postavka 300 DEM, kar včasih komaj zadostuje za pokritje prevoznih in drugih osnovnih stroškov. Kaj menite o slovenski glasbeni sceni? Vse preveč je 'pocukranih' ansamblov, ki izvajajo skladbe s povsem brezpomenskimi besedili. Čeprav nam je všeč tudi techno glasba, pa nas moti, da je vse več slabih slovenskih techno priredb uspešnih komadov iz sedemdesetih in osemdesetih let. Kakšne so vaše želje za bližnjo prihodnost? Konec tega leta bi radi izdali svojo prvo samostojno kaseto. V ta namen imamo pripravljenih že tudi nekaj demo posnetkov. Na koncu morda samo še namig organizatorjem veselic in drugih družabnih dogodkov: Panterji vas bodo znali prepričati, da ne velja vedno stara ljudska modrost, da za malo denarja dobite malo muzike. Alenka Klemše Ni babica, ker še ni stara in nima palice Tako razpreda petletna Doris, radoživa vnukinja Zofke Špeh iz Bočne, če smo čisto natančni, se zaselek imenuje Ceplje, pa kaj bi tisto. Pomembno je mnenje male nagajivke, za katero je njena stara mama samo mama in pika. Saj nima palice, tudi leta, kot da se elegantno sprehodijo mimo nje. In vendar je Zofka Špeh babica, takšna čisto zaresna, sicer že v pokoju pa vendar. Babice so že od nekdaj poosebljale dobroto in zaupanje, včasih ko so ženske rojevale doma in so bile prav babice največkrat edina pomoč in uteha porodnicam. Zofka pravi, da so ji že v osnovni šoli v Gornjem Gradu rekli, da naj bo babica. Takrat še ni vedela povsem natančno, kakšen poklic je to. Vendar je obveljalo, postala je babica. Bila je mlada, celo tako mlada, da je morala še prej v kmetijsko gospodinjsko šolo v Rakičan. V šoli njenega bodočega poklica je veljala starostna meja osemnajstih let, seveda, otroke je imela vedno rada. Brez tega v tem poklicu ne gre. Kako sicer pomagati na svet malim nebogljenčkom, tu je poleg znanja potrebna velika ljubezen in odgovornost do dela. Ljubezni Zofki ni nikoli manjkalo, toliko jo ima, Zofka Špeh kar ponosno pove, da tudi v kolektivu ni bilo nikoli težav. Samo da je bilo včasih nekoliko drugače; od hiše do hiše se je vozila s kolesom, pozneje tudi z motorjem. Tako bolj po tihem pove, da sl je vedno želela voziti težak motor, tako kot Drago Lukan, znani živi-nozdravnik iz Gornjega Gradu. Če je bila sila, so jo peljali tudi z avtom. V prvih letih njenega službovanja je bilo štirikolesnih konjičkov še zelo malo, komaj tu pa tam kakšen. Šoferji so zelo radi priskočili na pomoč, razgrinja svoje spomine babica Zofka, čeprav je bila vožnja z rizično Zofka Špeh z vnukinjo Doris (foto: Ciril Sem) da jo še vedno razdaja svojim domačim, sosedom, vsem, ki so je potrebni in jo želijo sprejemati. Šolo je končala v Ljubljani, celo štipendijo je dobila, oče, ki je sam služil vsakdanji kruh številni družini, pač ni zmogel še njenega šolanja. V začetku si je predstavljala, da bo otroke samo kopala in previjala, ostale težave so ji bile neznane. Ker je morala "odslužiti" štipendijo, je bila dve leti občinska babica, čeprav je bila njena velika želja delati v bolnišnici. Neuresničenje sanje, vendar pravi, da ji ni žal. Navadila se je ljudi in ljudje nje. Vseskozi do upokojitve je službovala v Gornjem Gradu. nosečnico vedno tvegano opravilo. In še ceste so bile makadamske, za boljšo preglednost takratnih razmer. Od 350 do 400 otrok je "rodila" babica Zofka, nekako 16 na leto se je vrtelo povprečje. Pomembno je, da ni bilo nikoli nič narobe, tega jo je bilo vedno nekoliko strah. Kako tudi ne, mislim sam zase, vendar raje modro molčim. Dva od "njenih otrok" sta danes duhovnika, vseh se še spominja in tudi sama je deležna pozornosti ljudi, katerim je pomagala privekati na za novorojenčka tuj in neprijazen svet. Predvsem mora biti človek pripravljen pomagati človeku. Tudi dobra bešeda in lep vzgled pomenita dostikrat več, kot vsi strokovni posegi. Tako pravi babica in mama Zofka in ljubeznivo poboža z očmi vnukinjo. Srečni ljudje, s katerimi deli življenje, me prešine misel, ko gledam mamo in vnukinjo. Sedaj, ko je v pokoju, je zaposlena predvsem z domačim delom. Z možem si lažje ukradeta nekaj časa tudi zase in svoje potrebe. Včasih je potrebno obnoviti baterije, čeprav imam občutek, da slednje za sogovornico ne drži. Marsikaj se je spremenilo, odkar je prestopila prag poklica, v katerem je razdala sebe samo za generacije otrok. Tudi podpisanega. Večina žensk danes rodi v bolnici, pod budnim nadzorstvom zdravnikov in sester. Tako je tudi prav. Odkar je v pokoju, je samo enkrat pomagala pri porodu na domu, čeprav jo še vedno iščejo. Pravi, da človeku dobro dene, če mu ljudje zaupajo. In Zofka Špeh je ena teh ljudi. Septembra bo privekal na svet drugi vnuk, novo veselje in nova skrb, ki bo babico, staro mamo in mamo Zofko zagotovo navdal s spomini na čase, ko je prvič samostojno previla novorojenčkovo ritko. Edi Mavrič nova knjiga Štefke Petek Beg v Ameriko Pred nedavnim je v zbirki Naše poti mariborske založbe Drumac izšla nova knjiga pisateljice Štefke Petek z naslovom Beg v Ameriko. Kot je v uvodniku zapisal odgovorni urednik Janez Švajncer, gre za povest, ki ohranja sedanjemu rodu in zanamcem spomin, ki ne more toniti v pozabo. "Pisateljica je pospremila usodo poročene žene in matere štirih otrok, zlasti še njen odmik od moža, ki ga je pot popeljala v Ameriko, da bi z zaslužkom pomagal svoji družini prebiti se iz vsakdanje stiske. V čakanju na njegovo vrnitev pa se je žena navezala na drugega," je strnil vsebino povesti iz Zgornje Sa vinjske doline Janez Švajncer. "V povesti je pisateljica sicer namenila osrednjo vlogo mladi in privlačni ženi-materi, dninarici, gospodinji, vendar ob njej tiste, s katerimi se je pogosto ali samo priložnostno sreče-vala, ne pusti vnemar in jih pobliže predstavi, da je mogoče spoznati njihove socialne in življenjske poti." Knjiga je še posebej zanimiva za Lučane, saj se zgodba odvija v njihovem okolju. Pisateljici so pri nastajanju dela tudi radi pomagali, da je povest čimbolj resnična. Knjigo lahko naročite ali jo dobite tudi osebno pri avtorici Štefki Petek na Rečici ob Savinji 120, tel. 831-791. Pesem je moje zadovoljstvo Vsakdo izmed nas išče svojo življenjsko pot. Vsako življenje je stkano iz tisočih drobnih dogodkov, ki nas delajo takšne kot smo. Lahko pa rečemo tudi, da mi sami s svojim delom in odločitvami krojimo svojo usodo. Pa pokukajmo v življenje človeka, ki je optimistično prestopil vse prepreke, ki mu jih je namenila hudobna vila ob rojstvu. Prijetno se je pogovorjati z 79-letnim Antonom Acmanom. Njegova preteklost živi v svežih spominih in je pretkana s pesmijo, veseljem in delom. Z njimi so prekriti dnevi trpljenja in žalosti. Prav ta zdrav duh je kriv zato, da dolgoletni organist in zborovodja še vedno "odmahne" marsikako z veseljem odpeto slovensko pesem. Na kmetiji Ramšak se je leta 1917 rodil mali Tonček. Bilje osmi, najmlajši otrok. Njegovi prvi spomini segajo daleč nazaj in spremljajo mamo, ki pod brezami za vrtom toči brezov sok, zdravilo proti jetiki. S tremi leti mu je umrla mati, z desetimi pa še oče. Starševsko ljubezen so mu nudile starejše sestre. Že zelo zgodaj je v glavi poleg spominov začel shranjevati tudi najrazličnejše viže, ki so našle pot do njegovih "tankih'' ušes. Velika želja malega nadebudneža je bila harmonika, vendar je zaradi denarja pri tem tudi ostalo. Pri osmih letih je dobil od strica na posodo citre. Igranja seje učil sam in s stričevo pomočjo. Prvi "komercialni" nastop je priredil županu, ki je bil na obisku pri očetu in dobil je, dobro se spominja, dva dinarja, to je vrednost ene štruce kruha. Dneve mladih dni je preživel na paši in v šoli, večere pa ob prepisovanju notnih zapisov. Pri štirinajstih letih je začel zahajati k domačemu organistu, štiri leta kasneje pa se je vpisal v orglarsko šolo v Celju. Ta seje preselila v Maribor, kjer je tudi dokončal Škofijsko cerkveno glasbeno šolo. "To je bila zelo življenjska šola" pravi, "saj so že takrat vedeli, da taka služba človeka ne more preživljati." Želel je nadaljevati s študijem, vendar je moral k vojakom, zatem pa seje razplamtela še druga svetovna vojna. Izgnan je bil v vojno ujetništvo v severno Nemčijo. Tam je spoznal Ukrajinko Tatjano, ki je delala pri istem grofu kot Anton. Po treh letih in pol ujetništva mu je s pomočjo ponarejenih dokumentov uspelo priti domov. Domaje ponaredil še listine za prijateljico Tatjano in jih poslal po pošti. In res mu je uspelo, dajo je, kot sam pravi, ukradel Nemcem. Ko se je življenje normaliziralo, sta se leta 1947 poročila. Deloval je kot tajnik v krajevnem ljudskem odboru, .zatem se je zaposlil v kemični industriji Ljubija kot računovodja. Služboval je tudi na občinskem oddelku za finance in pred upokojitvijo še devet let na mestu računovodje v Elk-roju. V vseh teh letih so mu večerne glasbene vaje pomenile pravo sprostitev in mu vlivale novo veselje do dela in življenja. Ko se je jeseni leta 1944 vrnil domov, so že za Božič pri polnočnici pevci pod njegovim vodstvom zapeli na koru. Kmalu po osvoboditvi je ustanovil pevski zbor. Veliko so nastopali po naši dolini jn po Koroškem. Včasih so si privoščili prevoz, največkrat pa so šli nastopat kar peš. Lepo je bilo, ko so se tako vračali z nastopa in med potjo pri neki hiši po radiu že slišali svoje petje. Na njegovo prigovarjanje so se po šolah pričeli ustanavljati pevski zbori. Anton je v Šmihelu od 28 šoloobveznih otrok pritegnil k zborčku kar 25 mladih pevcev. Zaradi kvalitete njihovega petja so ga spraševali po metodah dela. Povedal je, da univerzalne metode ni. Preprosto moraš pevcem prisluhniti in jim dati to kar potrebujejo. Pred tridesetimi leti je začel z delom v moškem zboru, malo kasneje pa še v mešanem. Slednjega od leta 90 dalje vodi njegov sin Anton. Veselje do glasbe ostaja. Citre, klavirska harmonika, orgle in klavir so še vedno Antonovi življenjski "prijatelji". Do svojih pevcev ni več tako zahteven in skupaj sprejemajo pesem kot osebno zadovoljstvo. Anton in Tatjana imata pet otrok in najbrž so srečni, saj so poleg očeta imeli možnost spoznati čar pesem in glasbe. Le-ta potuje tudi v njihovi družini iz roda v rod. Slavica Slapnik 110 litega* 841 267 - steklena prizma - lazure za les: lesoton, sandolin - modul blok - cement ANHOVO - bramac 1|||§P j|f ^|| - strešna okna - tovarniška cena - granitogres - tuš kabina polkrožna - vratna krila - tegola - vrtne gugalnice Cene veljajo za gotovino, možno tudi plačilo s čeki in in 339.00 69,00 669.00 106.00 od 1.499,00 dalje 35.550.00 8.990.00 1.299.00 30.990.00 IZOLES Mozirie 832-011 HELKO (zoles Ljubno 841-267 Kako smo v Solčavi pred 55 leti skrivali knjige pred Nemci Kmalu nato, ko so Nemci leta 1941 zavzeli naš kraj, so izdali prebivalcem poziv, da morajo vse slovenske knjige oddati na zbirno mesto na občini. Takrat je bila občina Solčava še samostojna, uradne prostore pa je imela v hiši "pri Vitezu". V eni sobi je bila pisarna, druga je bila namenjena za knjige, ki bi jih naj prebivalci nanosili skupaj. Hiša "pri Vitezu” je pri cerkvenih stopnicah, kjer je segala skoraj do ' Herletove hiše, domala zaprla cesto naprej proti Logarski dolini. Po požigu Solčave 1. 1945 hiše niso več obnavljali in tako je ostala cesta dovolj široka za vedno večji promet. Vitezova hiša je bila znana še iz časa celjskih grofov, ki bi naj v njej skrili zaklade bogatih grofov, ko so se ti selili iz Zovneka v Celje. Vitez je te zaklade čuval in od tega ime hiše. Pri rušenju zidov požgane hiše zaklada niso našli. Mogoče so kopali premalo gjoboko v hrib in zaklad še čaka. Odziv Solčavanov za oddajo knjig je bil seveda primeren strahu, ki ga je poziv za oddajo načrtoval. Iz številnih hiš so v koših nanosili na kupe knjig, seveda pa je bilo tudi precej hiš gluhih za poziv. Večina knjig je bila starih Mohorjevk, saj je v prejšnjih letih pred I. svetovno vojno bilo pri 700 prebivalcih kar preko sto naročnikov. Iz teh knjig so se učili brati, ko jih obvezna šola še ni dosegla, kot pravi tudi Prežihov Voranc v svojih spominih. Seveda je bilo precej knjig iz drugih založb, posebno dosti je bilo molitvenikov starega tiska /bohoričica/ pa tudi kaj drugih dragocenih knjig je bilo vmes. Ko so tako prinašali vsak svoje knjige, so videli druge, njim še nepoznane, si jih zaželeli in odnašali domov. Tako je nastala menjava knjig kot v knjižnici in je poziv na oddajo zgrešil svoj namen. Ni mi znano, koliko zbranih knjig je še ostalo za uničenje. Knjižnica Prosvetnega društva Leta 1921 je bilo pod imenom Slovensko katoliško izobraževalno društvo ustanovljeno Prosvetno društvo Solčava. Na sredi vasi, kjer se sedaj nahaja stavba z gostilno Rinka (trenutno že več let v pokoju ali premišljevanju o boljših časih) je stala do I. 1921 zasebna hiša. To je 1. 1921 odkupila novo ustanovljena Kmetijska zadruga Solčava in jo preuredila. V pritličju je bila trgovina, kuhinja, v kateri so pekli kruh za prodajo, in še soba za enega uslužbenca. V nadstropju je bil hodnik, ki je služil trgovini za hrambo zabojev embalaže, še ena soba za zadružnega uslužbenca, na levo pa so bila vrata v dvorano in na oder prosvetnega društva. V dvorani je bila omara za knjige društvene knjižnice. Zadnja leta pred prihodom Nemcev sem bil knjižničar. Ko sem v zimskem času urejeval knjige, sem ure in ure zmrzoval pri tem delu, še bolj pa pri branju, tako da sem se vračal domov ves trd od mraza, če me niso že prej prišli iskat domači. Ker smo imeli doma trgovino, knjige pa so se izdajale največ v nedeljo po maši, ko je bilo tudi v trgovini največ dela, sem imel za pomočnika Stanija Prodnika - Radkače-vega, mladega fanta, da je v nedeljo izdajal knjige. Poln nad je že naslednje leto po prihodu Nemcev pri kopanju v Klobaši utonil. Nekega dne pa mi pride na dom povedat Peter Pod-brežnik, ki je začasno kot občinski tajnik še vzdrževal vezo med okupatorsko oblastjo in prebivalstvom, da pride v Solčavo nemški okrajni glavar, da zapleni imetje prosvetnega društva, to je knjižnico. Bil je Sudetski Nemec (mogoče Nemčur) s pomenljivim imenom Swobo-da. Svobode pa ni prinašal, ampak jo je jemal. To me je nazdignilo, da sem takaj šel reševat. Knjige sem zložil v tri ali štiri zaboje, ki so bili na hodniku in na nje k sreči še dodal par praznih zabojev. Komaj sem bil gotov, je že pridrdral motor z Nemcem pred občino, kjer so poklicali tajnika, in že so bili pred dvorano. Komaj sem odnesel pete pri spodnjih kletnih vratih. Kot mi je Peter Podbrežnik pripovedal, je Nemec začudeno ogledoval prazno omaro in spraševal, kje so knjige. Peter se je izgovarjal, da so med ljudmi, ker so si jih izposojali in pri tem je ostalo. Pri izhodu iz dvorane pa je Swoboda še privzdignil pokrov vrhnjega zaboja, ki je bil k sreči prazen in odšel. Nepojmljiva sreča za nas vse! Naslednjo noč smo knjige znosili na dom k Radkaču. Ker pa so se tam seveda bali kakšnega pregleda, sva jih s Stanijem znosila k nam na skedenj in jih zametala s senom. Zaradi možnosti raznih pregledov - inšpekcij v trgovini tudi pri nas niso bile varne. S sosedom Nemčevim Tonijem sva se dogovorila, da jih spravim k njim. Od našega skednja je bila preko ulice le 3 m do njihovega skednja nad hlevom. Kadar so rabili, smo jim posodili ročno slamoreznico. Kar s skednja smo potegnili dve podnici in po njih prepeljali slamoreznico in po uporabi spet nazaj. Po teh deskah smo tako spravili tudi zaboje s knjigami do njih. Tam so imeli za ostrešjem zaplankan nizek prostor, kamor smo spravili zaboje s knjigami in vhod zabili z deskami. Tako so bile knjige shranjene in "varne'1. Upali smo, da so varno shranjene tudi knjige, skrite po domovih. A požgali so nam domačije, z njimi pa so zgoreli tudi dragoceni zakladi pisane slovenske besede. Valent Vider Prvič v šolo Pisalo se je 9. septembra 1924, ko sem morala na vpis v osnovno šolo, je pripovedovala starejša gospa iz Gornjega Grada. Bila sem otrok bolj revnih staršev, zato me je bilo kar nekako strah poti do šole. Pa tudi moja rosna leta so bila polna občudovanja narave in njenih lepot, za vse to mi je bilo hudo pri srcu. Ker je tedaj bila šola celodnevna, sem vedela, za koliko bom poslej prikrajšana in iztrgana iz svojstvenega sveta. Meni je narava nudila toliko lepega... Res, ko sem prestopila prag šole, ki je tedaj bila štiri-razredna, mi ni bilo pisanje in branje tuje, pa tudi računati sem že znala za silo. Med dolgo potjo do šole, bila je preko 4 km daleč od mojega doma, sem razmišljala, kaj vse me čaka v tem novem okolju. Že nekaj dni po začetku pouka me je učiteljica. želela postati v drugi razred, pa sem bridko zajokala in prosila, da me pusti med mojimi vrstnicami, tako je tudi storila. Kaj smo učenci tedaj nosili v šolo. Tu je bila tablica z gobico in cunjico na vrvici, potem kamenček, s katerim smo pisali na tablice. Da ni bilo treba kupiti novega, če se je zlomil, smo si iz bezgove vejice narediti držalo in spet z njim pisali. Za denar je bilo zelo težko, tega smo se mi revnejši še kako dobro zavedali. Že v prvem razredu smo imeli ročno delo, učila ga je neka dolga in suha, pa nič prijazna učiteljica, ki smo jo krstili za "štriklerico", nič je nismo imeli radi. Deklice smo pletle, fantje pa obdelovali les ali kaj podobnega. K sreči je že v drugem razredu podučevala ročno delo druga učiteljica, ki nas je učila kvačkanja. Spominjam se, da sem najprej kva-čkala podbradnik za dojen-čke. Uživala sem pri ročnem delu in si želela postati učiteljica ročnega dela. V četrtem razredu smo namesto ročnega dela imeli risanje. Slikali smo z barvicami in čopičem. Lepe risbe so nabili na stene na ogled. Presenečeni smo bili, ko so nam pričeli vbijati v glave srbohrvaščino, pa so jo! Pot v šolo je bila poleti kar znosna, toda ko se je pričelo deževno vreme, je že postajalo slabše. Nosila sem velik dežnik, trije so lahko pod njim vedrili. Zelo naporno pa je bilo pozimi, ko je zapadlo veliko snega in zime so tiste čase bile zelo mrzle, tako da so mi čevlji pogosto na nogah zmrznili. Če je med poukom zelo snežilo, so nas od- daljene napotili domov, da nas ne bi zametlo. Seveda smo bili preprosto oblečeni, na glavi ruto, pleteno jopico in volnene nogavice. O kakšnem plašču so lahko razmišljali le bogatejši otroci. Seboj smo nosili kruh, saj je med opoldanskim časom bilo uro prostega časa. Bližnji so hodili domov na kosilo, mi pa smo žulili suh kruh, pozimi smo imeli tudi krhlje, v jeseni pa kakšno lepo jabolko za priboljšek. Na skrivaj smo pekli na pečeh krompir, to je bila topla poslastica. Kmalu sem smela hoditi na kosilo k moji učiteljici iz prvega razreda, bili so dobri ljudje in so me imeli radi, jaz pa sem dobroto vračala z ročnimi deli, ki so mi dobro uspevala. Gospod je bil ravnatelj in je nekega dne prišel v razred po mene. Uh, kako sem bila ponosna! Peljal me je k njemu domov in mi pokazal radio na slušalke, Prvi tovrstni aparat je bil v kraju in jaz sem smela poslušati... Drugače pa smo otroci bili zelo složni in povezani med seboj. Ni bilo tožarjenja. Spömnim se, da smo v četrtem razredu imeli svojo knjižnico in naročili smo revijo Naš rod in časopis Kresnice. Šola je prispevala k stroškom, nekaj pa starši. Jaz sem bila blagajnik za vsa zbiranja. Pa še to! Tedaj smo mi oddaljeni že dobivali v šoli topel obrok iz živil, ki smo jih prinesli od doma, pa še šola je nekaj priložila. To je bila novost, ki smo jo vsi z veseljem pozdravili. Vem, da smo prirejali igre tudi v šoli. To nas je zelo veselilo. Najbolje se spomnim igre Povodni mož. Tedaj sem igrala mamo. Režiser je bil strog možakar, ki ni poznal šale. Tako me veže na moja šolska leta veliko lepih spominov, ki mi danes v starosti polepšajo vsakdan. Le moja globoka želja, da bi postala učiteljica ročnega dela, se ni uresničila, ker doma ni bilo denarja, da bi me poslali naprej v šole. OGLASI, PROMETNI KOTIČEK Mesnine Žerak in Meso-izdelki Žerak Predstavljajo se s kvaliteto Pod Donačko goro leži majhne kraj Žetale, kjer se je leta 1928 začela tradicija mesarije Žerak. Jože Žerak je z mesom in mesnimi izdelki vse do druge svetovne vojne oskrboval celoten takratni okraj in v tej dejavnosti vztrajal do leta 1953, ko je vodenje prepustil sinu An- tonu. Ta je vodil mesarijo do leta 1982, ko sta družinsko tradicijo prevzela njegova sinova Anton in Franci. Nastali sta dve podjet ji: Meso-izdelki Žerak v Podlehniku in Mesnine Žerak v Rogatcu, ki danes po urejenosti in tehnološki dovršenosti sodita v sam vrh. Prodaja mesa in mesnih izdelkov poteka preko grosistične prodaje, lastne maloprodajne mreže in gostinstva. S programi obdelave in predelave skem sejmu v Gornji Radgoni so za svoje proizvode dobili kar pet medalj: srebrno medaljo za mesno tlačenko in bronaste za hrenovko, kmečko klobaso, slaninsko klobaso ter govejo rolado. Ne gre prezreti, da so bili na omenjenem sejmu edini zasebni razstavljalci v tej dejavnosti. Podjetji Mesnine Žerak in Meso-izdelki Žerak torej več kot uspešno nadaljujeta dolgoletno družinsko tradicijo. Mesnine Žerak in Meso - izdelki Žerak na radgonskem sejmu (foto: F. Kotnik) mesa se skušajo čimbolj približati vsakemu od naštetih plasmajev. Nudijo sveže meso klasičnih obdelav in obdelav po željah kupcev, izvajajo zorenje mesa za različne vrste priprave in proizvajajo poltrajne, suhomesnate in trajne izdelke. Posebej je potrebno omeniti pakiranje mesa za prodajalne, ki nimajo ustreznih skladiščnih prostorov. V obeh podjetjih je sedaj zaposlenih že 90 ljudi, kar je znak hitre rasti proizvodnje in uspešnih poslovnih rezultatov. Na letošnjem Kmetijsko-živil- Svojo prihodnost vidita v nadaljnjem prizadevanju za čim-višji nivo kvalitete izdelkov ter plasiranju le-teh na zunanje trge. Izvoz v določenem obsegu že poteka, želijo pa prodreti predvsem na zahteven trg Evropske skupnosti. "Za kvaliteto se bomo trudili tudi jutri, sodelujte z nami in prepričali se boste," pravijo v mesarstvu Žerak. Povprašajte za njihovimi izdelki v vaših prodajalnah ali pa jih obiščite na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju! TEST QMI - teflonski dodatek za motor in menjalnik Veliko vas je že slišalo o raznih dodatkih, M bi naj povečali moč motorja, zmanjšali porabo goriva, znižali hrup in podaljšali življenjsko dobo motorja. Zaradi različnih mnenj o teh dodatkih sem se odločil za enostaven test teflonskega dodatka QMI, Id ga uvaža in zastopa podjetje Vertigo iz Škofje loke. Pri testu mi je bil v veliko pomoč Avtoservis Žunter iz Okonine, ki je opravil vsa bistvena dela, ki jih pač zahteva uporaba teflonskega dodatka QMI. Dodatek je bil dodan v motor in menjalnik. In kakšne so osnovne značilnosti teflonskega dodatka QMI? Dodatek QMI ENGINE TREATMENT je dodatek za avtomobilske motorje vseh vrst. Njegova uporaba je enostavna, saj ga pri menjavi olja dodamo le 20%. QMI dodatek nato pri delovanju motorja vtati PTFE molekule v drsne površine in jih prevleče z teflonom. Takšne površine so nato zaščitene pred obrabo vsaj 80.000 km, saj je trenje precej manjše. Osnovne prednosti, ki bi jih naj nudil dodatek QMI glede na motor brez dodatka, so sledeče: zmanjšanje trenja in obrabe, manjša poraba goriva, daljša življenska doba motorja, lažji zagon motorja, tišje delovanje motorja, zaščita pred korozijo, nižja delovna temperatura, povečana moč motorja in nižji stroški vzdrževanja. Posebej se QMI priporoča za turbo motorje, kjer pripomore k precej daljši življenjski dobi turbine. Vse to naj bi omogočal čudežni teflon, ki je bil razvit za agencijo NASA, in velja za najbolj spolzko snov na svetu, saj je trenje dveh delov prevlečenih $ teflonom enako kot bi drgnili "moker led po mokrem ledu", sicer pa, saj poznate teflonske kozice, kjer veselo pečete jajca, omlete itd... Drugi dodatek, ki se je uporabil na testu, je bil QMI GEAR TREATMENT, ki je dodatek za menjalnik. V menjalnik ga dodamo cca. 230 ml, tako obdelan menjalnik naj bi imel tišje in lažje delovanje, s tem pa tudi daljšo življenjsko dobo. TEST QMI Test je bit opravljen na avtomobilu Renault Clio 1.4 RT, letnik 1991, s prevoženimi 90.000 km. Avtomobil je v dobrem stanju, motor je malce hrupen vendar drugače O.K., moti le velika poraba goriva, cca. 9 I na 100 km. V mrzlih jutrih je njegovo začetno delovanje precej glasno s pojavom rahlega klenkanja, ko se motor ogreje pa teče kot šivalni stroj. Kompresija pred uporabo teflonskega dodatka QMI znaša po valjih 11.4, 10.8, 10.0 in 9.5 kg/cm2. Delovna temperatura je nekje na sredini. Poraba olja je v mejah normale, le oh hujšem pospeševanju podimi črno. V okviru rednega servisa, ki ga je opravil Avtoservis Žunter, je bila izmerjena kompresija, nato je bil dodatek dodan v menjalnik, na koncu pa še zamenjano motorno olje, kateremu je dodano 20% QMI dodatka. Takoj po tem je motor deloval cca. 50 minut (vožnja), tako da je QMI prišel do izraza. Naslednja meritev kompresije bo opravljena po prevoženih 1.500 km. Rezultat bo objavljen v rubriki "novičke". Shematski prikaz obdelave s QMI preparatom na povečanem preseku drsne strojne površine PTFE ekspandira Obdelana drsno Hladen motor ko se motor segreva površina po 30 mir» vožnje PTFE delci ekspandtrojo. se vtolijo in plaslificirojo, ter naredijo spolzek zoščitni sloj no porozni kovinski površini. In kakšni so občutki po prevoženih 250 km? Avtomobil je postal tišji. Pospešuje precej bolj živahno. Menjanje prestav je kot po maslu, prav tako se je znižala delovna temperatura motorja za eno črtico. Ob jutranjem vžiganju precej manj klenka in ropoče, vžge s precej večjo lahkoto. Če je prej pri jutranjem vžigu "crknil" vsaj enkrat ali dvakrat, če nisem imel čoka, je zadeva sedaj precej drugačna. Brez čoka teče motor prav O.K. Pri prostem teku pa se je zvišalo število vrtljajev, kar dokazuje, da je v motorju manjše trenje. 0 porabi goriva bomo kaj več rekli po prevoženih 1500 km, ko bomo izmerili tudi kompresijo. Če se bo zadeva obnesla (zaenkrat se), lahko brez skrbi vozim naslednjih 80.000 km, kar pomeni, da sem znižal stroške vzdrževanja. Vendar QMI dodatek ni le za motorje in menjalnike! QMI obstaja prav tako za hidravlične sisteme, pnevmatska orodja, za kompresorje, na razpolago pa sta tudi dva tipa masti za mazanje v najzahtevnejših pogojih. Če vas članek ni prepričal, dobro, drugače pa velja poskusiti! Piše: Aleksander Videčnik Že davno nazaj so se ljudje v stiski zatekali k romanju. Pestile so jih suše, huda neurja, razne nalezljive bolezni, posebno so trpeli v časih, ko je po deželi divjala smrtonosna kuga. V naših krajih govorijo kar o večih navalih te bolezni skozi obdobja od 15. do skoraj 17. stoletja. Poleg vseh naštetih tegob so se ljudje srečevali z nesrečami raznih vojn in pustošenja njihovega skromnega premoženja. Že v naši dolini je dosti romarskih cerkva, če naštejemo le nekaj njih: Sv. Križ nad Belimi Vodami, Brezje nad Mozirjem, Kokarje, Radmirje in Nova Štifta. Znano je, da so si prizadevali narediti tudi Okonino in Gornji Grad za romarski cerkvi, toda ne eno ne drugo se ni obdržalo. Tudi v Nazarje so včasih romali. Ljudje so svoje zaobljube vedno držali. Znana je zgodba vojaka, ki se je v turškem ujetništvu priporočil Materi Božji v Kokarjah. V vojnih časih so matere mož in fantov, ki so krenili v katero od neštetih vojn, romale v Kokarje s prošnjo za srečno vrnitev svojcev iz vojske. Na Rokovo so ljudje množično romali na Brezje nad Mozirjem in tako je to postalo sestavni del načina življenja naših ljudi. Toda romarske poti so naše prebivalce vodile tudi daleč v svet. Tako pomnijo le še nekateri dolge poti v Kölln na Renu. Med našimi ljudmi je bila ta božjepotna cerkev znana pod pri-zdevkom "Kelmorajn", kar naj bi bilo "po domače" Kölln am Rhein. Ta pot je trajala dolge tedne in ljudje so s skromnimi sredstvi in veliko truda tudi to prehodili. Seveda so, odkar je Brezje postalo romarski kraj, najštevilčnejše potovali k Materi Božji na Brezje. V novejšem času pa je Brezje gotovo najbolj obiskana božja pot pri nas. Nekoč mi je Lovro Goličnik iz Šmihela pripovedoval, kako so romali in kaj vse na dolgih poteh doživeli. Seveda so doživeli marsikaj zanimivega, pa tudi slabe izkušnje so bile med spomini. Goličnik je razpredal svoje spomine zelo živo in doživeto. Menil je, da je bilo božjepotnikov vedno veliko, da so nekateri med njimi šli na dolge poti iz verskih razlogov, drugi pa zaradi nave- zovanja znanstev z vrstniki. Posebno poglavje romanj so bili številni berači ob poteh, ki so pač računali na dobroto romarjev. Toda vsi prosilci 'V Boga ime" niso bili resnično potrebni darov poštenih popotnikov. Med njimi je bilo dosti pijancev. Nevarni so bili tudi žeparji, ki so izkoristili gnečo na raznih božjepotnih in drugih slavjih. Pa tudi to se je dogajalo, da so nekateri med romarji pozabili na dostojnost in se ga napili, potem pa seveda tepeška ni bila izključena. Goličnik je poudaril "vedno sem imel navado, da sem se gostilnam na daleč izognil". Z ženo Marijo sta nekoč romala k Sv. Uršuli (Uršlja gora). Polnih šest ur sta hodila do Vevčeve gostilne, kjer sta se malo spočila in krenila mimo kmetije Šesernik, ki je zadnja pod Uršljo goro, dalje. Ko sta prispela na vrh, je sonce že zahajalo in bil je prekrasen razgled po lepi domovini. Drugič, ko sta bila na Uršlji gori, sta doživela hudo neurje, ki je trajalo kar vso noč, romarji so vedrili v cerkvi, ki je tedaj še imela ilovnata tla. Seveda so bili med romarji številni Korošci, tako je vsa noč minila v lepi romarski in sploh naši pesmi. Ko sta se vračala domov, sta se pri Počivalniku malo spočila. Gospodar je negodoval, ker mu je nevihta zmočila košnjo. Toda ni jemal preveč tragično, saj je dejal: "Kdor je seno zmočil, ga bo tudi posušil," pa je njegova jeza minila. Posebno lepo je bilo romanje na Višarje. Pot je bila dolga teden dni! Ob poti čez Kranjsko, so se zglasili še na Brezjah, nekateri so odšli na Bled, da so za svoje želje zvonili na Otoku. Romarji so nosili hrano s seboj, ker so štedili denar, ki ga tako ni bilo kaj prida pri hiši. Tako je bilo sploh na kmetijah, za jesti so pridelali doma, denarja pa je bilo malo. Goličnik je poudaril, da so nosili s seboj lipov čaj, malo kave in so si v kakšni hiši spotoma skuhali kaj toplega za pöd zob. Na Višarje so potem spotoma nosili polena in doživeli veličastno srečanje s Slovenci iz raznih predelov tedanje Avstrije. Na Višarje so romali vse do prve svetovne vojne, ko je tam potekalo bojišče ali pa je to bilo v neposredni bližini. Ob tem je Goličnik poudaril lepoto, ki je ne more pozabiti, namreč ljudsko petje romarskih pesmi. Ni bilo važno, od kod je kateri od romarjev bil, cela cerkev je pela lepe slovenske pesmi, med njim so prevladovale tiste, ki so častile Marijo. To je le delček iz spomina Lovra Goličnika, morda bomo opisali še katero od njegovih poti v daljne kraje. Za obleke in Redka je rastlina, ki bi jo ljudje poleg žitaric tako cenili. Ko so nekoč njive bile posejane z lanom, so ljudje radi gledali, kako je cvetoči lan valoval v vetru, dejali so, da je videti kot morje. Lan je lepo modro cvetel! Domala vsaka kmetija je poskrbela za določeno količino pridelanega lanu, saj so ga rabili tako za razne tkanine kot tudi za zdravilo. Neka starejša gospa iz okolice Gornjega Grada mi je povedala, kaj vse so zdravili z lanenim semenom. Ljudem so ga dajali pri bolečinah v črevesju, proti hripavosti, kašlju, želodčnim krčem, zaprtju, stavili pa so, da pomaga tudi pri obolenju ledvic, pljuč in na sploh želodca. V olju namočenega so s pridom uporabljali pri opeklinah, turih in oparinah. Tudi živini so marsikdaj pomagali s semenom lanu. Pridelava in predelava lanu je bila zamudna, za današnje razmere zelo draga. Na kratko, ogromno dela je bilo potrebnega prej, ko je bil lan sposoben za prejo. Spomladi so ga sejali na njive, ki so jih sicer težko obdelovali, saj rastlina v zemlji ni zahtevala veliko opravil. Pleli so ga stoje, da ne bi poškodovali stebelc, ta so morala biti čim daljša. Zrel za pospravilo je bil, ko je "naredil seme" in še to ni počilo, je pripovedoval Feliks Žmavc iz Bočne. Pri njih na kmetiji so redno sejali kar dosti lanu, saj so bile potrebe po platnu velike. Spravilo je sledilo v obliki puljenja rastline, ki ni imela globokih korenin in se je lahko pulila. Žmavc je poudaril, da so v njihovem kraju poznali dve sorti lanu, eden je imel bolj rumenkasto steblo, drugi pa bolj sivo. Slednji je bil boljši za prejo. Ko so lan populili in povezali v snope, so ga pustili na planem, če je bilo ustrezno lepo vreme. Tedaj je seme dozorevalo. Ko so se spet namenili delati na lanu, so ga "štrajhali", to so delali z "grebenom", na katerem so bili vdelani dolgi kovaški žeblji. Tako so izločili seme, ki so ga potem še čistili na "vevnek" ali presejali na "rehte". Sledilo je polaganje lanu na travnik, ki se ni kosil, tako je trava prerasla rastlino, da je nekoliko strohnela. Odstopil je "ovoj" stebla, ki je dejansko pozneje postal predivo. Kak mesec dni je lan ležal v travi, nato so ga povezali in ga sušili. Ponekod so' imeli posebne sušilnice za lan, v nekaterih predelih so jih imenovali "frnaže". V Bočni pa je po pripovedi Feliksa zdravilo Žmavca delala opekama, tam so ga najpogosteje sušili. Kar tam so tudi nato trli in to še toplega. Kar je tedaj odpadlo, so imenova li "pezdir". Mimogrede je Žmavc omenil, da je tedaj, ko so delale terice, bilo dosti smeha. Prihajali so fantje dražiti, dekleta jim ničesar niso ostala dolžna, včasih so fantje vlekli “ta kratko". Ker je bilo to glavno opravilo, so ta dan pripravili neke vrste "likof. Ljudje so se malo poveselili po težkem delu. Toda opravil z lanom še daleč ni bilo konec. Grobo predivo so dali ponovno v peč sušiti in ga ponovno trli, da je postalo gladko. Potem so nekaj časa mirovali, kar tiče lanu. Ko pa je bilo slabo vreme, so se ga spet lotili. Tedaj so "mikali" in delali "kodele", to so zvitki prediva. Tega so potem krtačili, pri tem se je odbralo boljše in slabše predivo. Prvo je bilo za tkanje "pražn-jega" platna, drugo pa za bolj grobo. Kodele so skrbno hranili na podstrešju, da je bilo pri roki pozimi, ko se je predlo. Boljše predivo se je lahko predlo, slabše pa težje. Sledilo je zvijanje preje na "garkah". Predice so imele na kolov ratih vreteno, na katerega so navijale spreden lan, z njih pa na "garke" in tako so dobile "štrene". Predivo z dveh vreten je bilo za eno štreno. Sledilo je čiščenje prediva, ponekod so ga prekuhavali, ponekod pa le prelili z lugom iz bukovega pepela. Potem so vse skupaj peljali k potoku, kjer so predivo prali na “perivnekih" - plohih tako, da so po njem tolkli s "trlico", to je bila ožja deščica iz trpežnega lesa. Prale so seveda ženske in to kar dvakrat zapored. Nato so spet na "latah" v kozolcu sušili, ko je bilo suho, so prejo zvijali v klobčiče. Ko je prišel v hišo tkalec, so naročili, koliko enega ali drugega platna 'naj naredi. Marsikje so že na kmetijah imeli statve, toda tkalec je kljub temu prinesel nekatere dele naprave s seboj. Tkali so tkanine v širini 60 cm. Ko je bilo platno nared, so ga potem belili, to je trajalo tudi do mesec dni. Toda to je že druga zgodba! Morda bo kdaj prilika, da jo tudi za naše bralce opišemo. Feliks Žmavc je ob koncu svoje pripovedi poudaril, kako zdravo je bilo nositi domače tkanine, bodisi laneno platno ali pa raševino. Radi verjamemo, saj so te tkanine bile izdelane iz naravnih surovin ali kot danes rečemo "materialov". iščemo sftare foto grafu r Na sliki so učenci nazarske frančiškanske osnovne šole,. Slika je bila posneta 8. julija 1934. Bralce, ki se na sliki prepoznajo, prosimo, da nam sporočijo, ob kakšni priliki so se slikali in kdo je bil njihov učitelj. ___________________ Po naklučju smo naleteli na sliko nazarskih učencev osnovne šole, ki je bila posneta 19. decembra 1919. Kdo je frančiškan na sliki, nam bodo povedali tisti, ki se na njej prepoznajo. Slika prikazuje otroke z dvema frančiškanoma. Posneta je bila 1. septembra 1935. Nam lahko bralci sporočijo, kaj pomenijo obleke deklic in kaj znamenja na prsih fantov? NASVETI IN OGLASI KMETIJSKA ISVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE Ograje na pašnikih ograja zagotovo preprečevala uhajanje živine s pašnika in dostop divjadi na pašnik je potrebno ob postavitvi upoštevati naslednje: postavljena in izdelana mora biti tako, da je dobro vidna; - kjer seka ceste, pešpoti morajo biti urejeni prehodi (kanadska vrata, lese,...); - material naj bo čim kakovostnejši, da bo manj popravil; - pašni aparat mora biti primerno močan z dobro ozemljitvijo. Električna ograja ima, kot vidite, veliko prednosti, ki so v bistvu odločilne pri izbiri vrste žice, ki jo lahko uporabite za ograjo. Masivna ograja je na majhni razdalji lepa in lahko tudi atraktivna, vendar pa je za velike razdalje zelo draga in tudi vzdrževanje je težko. Najslabše pa je pašnike ograditi z bodečo žico. Vsaka žival je radovedna in plašljiva in če se pomotoma zaleti v bodečo žico, ne bo te samo pretrgala, ampak se bo tudi sama poškodovala. Bodeča žica nam lahko na pašniku naredi več škode kot koristi. Žival, ki se vanjo zaleti, se poškoduje in če se to zgodi kje v bolj oddaljenem delu pašnika, smo lahko ob žival. Tudi za divjad je ta žica bolj nevarna kot električna gladka ograja, zato je najbolje, da opustimo ograjevanje pašnikov z bodečo žico. Tatjana Pevec, dipl. ing. agr. Najcenejša krma za govedo, drobnico in konje je paša. Da se bodo živali lahko čim ceneje in čimbolje najedle je potrebno pašne površine ograditi. Vsaka oblika izkoriščanja hribovitega sveta je nujno povezana z učinkovitim ograjevanjem. Okoli celotne površine, na kateri boste pa-slije potrebno postaviti dobro obodno ograjo. Prednosti, ki jih ima kmetijstvo od ograj, so naslednje: 1. Meje kmetijskih zemljišč so vidne, kar pripomore k boljšemu varovanju narodnega bogastva; 2. Širjenje živalskih bolezni in zajedalcev je mogoče lažje nadzorovati; 3. Rabo kmetijskih zemlj išč je mogoče uskladiti z naravnimi danostmi prostora (nadzorovana paša, kolobarjenje, zaščita pomembnih zavarovanih rastlin); 4. Dobre sosedske odnose je lažje vzdrževati, če so ograje dobre, da ni škod zaradi pobegle ali izgubljene živine. V svetu in tudi pri nas se vse bolj širijo stalne električne ograje, ki so konstrukcijsko lahke in tudi enostavne za postavljanje in vzdrževanje. Električne ograje so tudi bolj učinkovite kot katerekoli druge ograje. Živali se električne ograje bojijo, saj ob dotiku povzroče bolečino. Da bo električna Ali se poznamo? Ali vemo, kdo smo? Ali vemo, koliko nasje? Zato vabimo vse DIABETIKE, da se udeležite ustanovnega sestanka " KLUBA DIABETIKOV ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE, ki bo 3. oktobra 1996 ob 17. uri v Delavskem domu v Nazarjah. V načrtu imamo diabetično posvetovalnico, razna predavanja, informacije o različnih metodah zdravljenja itd. Pripravljalni odbor Prvo bogastvo je zdravje Prejšnjič smo lahko prebrali, da je krvni obtok člen v prehrambenem ciklusu, ki ga nikakor ne smemo spregledati. Zakaj? Sedaj vemo, da je osnovna naloga krvnega obtoka prenašanje hranilnih snovi do vsake celice našega telesa. Vendar, tudi če se pravilno hranimo, prebavljamo in absorbiramo hranljive snovi, te ne bodo prišle do celic, če krvni obtok ne deluje pravilno. To je razlog, zakaj moramo pripisovati krvnemu obtoku tolikšen pomen. Govorili bomo o boleznih srca in ožilja, ki otežujejo prenašanje hranljivih snovi do celic in ki so najpogostejši vzrok smrti v razvitem svetu in Sloveniji. Spoznali bomo kritične dejavnike tveganja, ki povečujejo možnost obolenja. Ljudje imamo navade in lastnosti, ki so za ves kardiovaskularni sistem nevarne. Poznamo dejavnike tveganja, na katere lahko vplivamo, je pa tudi nekaj dejavnikov, na katere žal s svojim ravnanjem ne moremo vplivati. To so družinska obremenjenost, starost in spol. Poglejmo si, na katere dejavnike pa mi z zdravim načinom življenja, primerno prehrano, redno vadbo in opustitvijo določenih razvad, lahko vplivamo. Holesterol je krivec za razvoj arterioskleroze. Škodljiv je predvsem LDL-holesterol, ki predstavlja 70% holesterola v krvi. Le-ta se pretirano odlaga v žile sten, zato se zožijo in pride do motenj v krvnem obtoku. Te žile, polne holesterola, tudi rade počijo, arterija se tedaj pogosto popolnoma zapre in posledica je srčni infarkt. HDL-holesterol, t.i. zaščitni holesterol omogoča, da se slabi holesterol odstranjuje iz žilne stene in potuje v jetra, kjer se presnavlja. Holesterol lahko uspešno znižamo z varovalno prehrano. Povišan krvni tlak prizadene ožilje in srce. Če ta mora črpati proti zvišanemu tlaku, se stene srca zdebelijo, srce se razširi in prične pešati. Ob stalnem zvišanem tlaku pride do okvar tudi na drugih organih. Povišan krvni tlak lahko prav tako znižamo z zdravim načinom življenja, to je vzdrževanje telesne teže, omejitev soli v hrani, zmanjšanje uživanja alkohola, redna telesna vadba in redna kontrola krvnega tlaka. Kajenje je dejavnik tveganja, saj kadilec zboli za srčnim infarktom 2-3X pogosteje kot nekadilec. Posebno ogrožene so ženske, ki kadijo in jemljejo kontracepcijske tablete. Škodljivost kajenja je sorazmerna s trajanjem in številom pokajenih cigaret. Kajenje ni povezano samo z arteriosklerozo, ampak povzroča tudi kronično vnetje dihalnih poti in ga povezujemo z rakom. Nevarno je prav tako za pasivne kadilce. Ker smo se kajenja naučili, se ga lahko tudi odvadimo. Debelost pogosto spremljajo znižan HDL, zvišani trigliceridi, sladkorna bolezen in zvišan krvni tlak. Zato moramo paziti na zadostno telesno aktivnost, pravilno prehrano in opustiti škodljive razvade. Telesna neaktivnost "pomaga" pri nastajanju bolezni srca in ožilja. Telesna aktivnost poživlja celoten krvni obtok, ugodno vpliva na presnovo maščob in sladkorja, zato si vsaj 4-5 X tedensko vzemite po pol ure časa in vadite. Telovadbe ne moremo zamenjati z nobenim delom in samo z nedeljskim izletom ne moremo nadomestiti zamujenega med tednom. Vemo, da je tudi stres kritični dejavnik in prav s telesno aktivnostjo se proti njemu lahko uspešno borimo. Poskušajmo spremeniti navade in razvade in bolje se bomo počutili. Poskusimo to storiti že zgodaj, saj se arte-riosklerotični proces na ožilju začne že v otroštvu. Naslednjič: Varovalna dieta NASVETI IN OGLASI ZPS Kaj storimo, če gre kaj narobe? Če ugotovite, da blago ne ustreza lastnostim ali drugim pogojem, pod katerimi se prodaja, oziroma niste zadovoljni s kakovostjo blaga ali storitve, imate pravico reklamirati kupljeno blago ali opravljeno storitev. Najhitrejša in najprimernejša pot za rešitev reklamacije je, če se obrnete na prodajalca ali izvajalca storitve. Če gre za nakup blaga z napako, imate pravico zahtevati eno izmed naslednjih naštetih možnosti, da prodajalec: - odpravi napako na blagu - blago zamenja z novim, brezhibnim - vrne del plačanega zneska v sorazmerju z napako - vrne plačani znesek. Če gre za pomanjkljivo opravljeno storitev, imate pravico zahtevati, da izvajalec storitve napako odpravi. Kdaj poiščete pomoč inšpektorja? Če se zgodi, da vaše reklamacije ne rešite s prodajalcem ali izvajalcem storitve, poiščite zaščito svojih pravic pri pristojnem inšpektorju. Pritožbo je najbolje oddati v pismeni obliki in shraniti kopijo. Pri inšpektorju se tudi napiše zapisnik. V pritožbi morate navesti podatke o prodajalcu blaga oziroma izvajalcu storitve, o napaki in kako ste doslej ravnali pri reklamaciji. Kdo je pristojen? - Sanitarna inšpekcija, če gre za živila rastlinskega izvora in predmete splošne rabe kot so \ posoda, pribor, oprema, naprave in embalaža, otroške igrače, sredstva za higieno in kozmetika - Veterinarska in sanitarna inšpekcija, če gre za živila živalskega izvora - Tržna inšpekcija, če gre za oškodovanje ekonomskih interesov potrošnikov. Pri nakupu živil lahko potrošnik sam ugotovi, ali je posamezno živilo zdravstveno ali kakovostno neustrezno, če ni pravilno deklarirano, če je potekel rok uporabnosti, če se prodaja pod nehigienskimi pogoji. Če je povzročeno obolenje, je potrebno takoj obvestiti pristojno inšpekcijo. Inšpekcijski organi lahko učinkovito ukrepajo le, če so pravočasno obveščeni. Na podlagi pritožbe potrošnika so inšpekcijski organi dolžni ustrezno ukrepati in v okviru svojih pooblastil odrediti rešitev reklamacije ali pa svetovati potrošniku drug način reševanja reklamacije. Tudi v naši potrošniški pisarni se večkrat ukvarjamo s problemi uveljavljanja reklamacij. Naša pisarna brezplačno svetuje potrošnikom v zvezi z uveljavljanjem njihovih pravic. Če imate kakšen problem, nas najdete na Efenk-ovi 61 b v Velenju. Naša telefonska številka je 855-181 in 853-099 int. 33. Dan čistih gora Ko hodim po naših planinah in gorah, mi žilica ne da miru in vedno kritično opazujem, kako je s smetmi in nesnago. Kakšna je moja ocena po končani poletni sezoni? Naše gore so kar čiste. Nikjer ne opaziš velikih kupov smeti, kot smo jih lahko pred leti ob naših najbolj obiskanih planinskih poteh. Ozaveščenost obiskovalcev planin seje dvignila, kar je posledica vzgoje in organiziranih očiščevalnih akcij. Vendar če mislite, da so gore popolnoma čiste, se motite. Kajti kjerkoli sem hodil, tudi v odmaknjenih in skritih kotičkih sem vedno našel marsikaj, kar v gore ne spada. Konzerve vseh vrst, še največ je prazne embalaže pijač - konzerv in tetrapakov. Kupljene pijače so razen piva vse po vrsti presladke in so neprimerne za gašenje žeje. Tako se znajdeš v absurdni situaciji: nosiš poln nahrbtnik pijače kot tovorna mula, potem si žejen in piješ veliko sladke tekočine, učinka pa nobenega. Pa še prazno embalažo moraš nositi nazaj. Zato svetujem vsem planincem, da pijačo s seboj v hribe nosijo v čutari in da si doma pripravijo manj sladek čaj ali kaj podobnega. Po ostankih ob poteh se tudi vidi, da je kultura higiene naših planincev precej narasla, tako sklepam po številnih ostankih papirnatih robčkov, s katerimi si brišejo preliti znoj na dolgih pohodih, pa še bolj intimne reči, kot je toaletni papir in damski vložki. Res je, da izdelki iz papirja razpadejo, vendar to traja kar nekaj časa. Kar malo sem jezen na proizvajalce in prodajalce damskih vložkov, ki v bleščečih in gotovo tudi dragih reklamah vsak dan ponujajo svoje super izdelke, zraven pa ne opozorijo, da vsebujejo precej neraz-gradljive plastike, ki bo v naravi ostala še desetletja. Zato prosim vse ženske, da odnesejo uporabljene nazaj s seboj v dolino. Ker dobro veste, kako ti lahko zagreni počitek ali prijetno malico v senci kakšen nepričakovan okrasek narave, vam predlagam, da me posnemate. V nahrbtniku imam vedno vrečko za odpadke, ki jo z vsakega izleta prinesem polno. Poleg svojih odpadkov pobiram tudi ostanke mojih predhodnikov. Najprej mi je bilo malce zoprno, potem se pa človek navadi. Kajti še bolj zoprno je hoditi po odpadkih. Torej računam tudi na vas, da boste shranjevali svoje smeti in včasih kaj malega pobrali tudi za drugimi. Planinska zveza Slovenije pripravlja za konec tedna, 21. in 22. septembra, dan čistih gora, ki ima namen opozoriti vse obiskovalce gora, da bomo ohranjali naše gore 'čiste in lepe. Pri tem je pomemben prispevek vsakega posameznika. Se veliko lepih poti po naših planinah vam želim! Zeleni Franček Prodaja starih kokoši pri BLEKAČ Alojzu, Rečica ob Savinji 39, od 16. do 20. septembra 1996 Cena: 200 SIT/kokoš Prodaja 18-tedenskih jarkic (pred nesnostjo!) na FARMI v Varpolju (Rečica ob Savijnji), od 20. septembra 1996 dalje od 7. do 13. ure Cena: 800 SIT/kom Zadruga mozirje MUDI BOBENČEK Prav en lep "živrijo" v tem pustem jesenskem vremenu. Zdi se mi, da seje letnim časom letos termometer izgubil, saj ni opaziti kakih normalnih temperatur in vremenskih stanj. Ostaja nama upanje, da za dežjem skoraj vedno posye sonce, torej počakajva s čim manj panike in čim več dobre volje. To bi danes o vremenu, sicer pa greva k najaktualnejši temi, šoli. Kakšno je stanje na fronti, se bo za privadit? Imaš mnogo novih učiteljev, ki so nate že naredili globok vtis? V vsakem primeru ti želim dober začetek in cool učitelje. Pa nikakršnega zavlačevanja z učepjem, saj v nasprotnem primeru trpijo živčki in učitelji, ki morajo pisati slabe ocene. OK, to je zmenjeno. Bobenček ti nudi spet nekaj informacij, ki komaj čakajo, da se prikradejo v tvoj možganski sistem. Če boš kliknil DA, beri, sicer pa počni kaj pametnejšega. Pa veliko uspeha v tem novem šolskem obdobju! Lepo in zdravo DOBRA DRŽA Pokončna drža, napete mišice, disciplina in pravilne navade. Vse to lahko dosežeš samo z redno vajo.Velik korak k izboljšanju tvoje drže je že to, da ugotoviš, da imaš povešena ramena in zaobljen hrbet. Torej naredi kaj za svoj image. Povešena ramena Ramena in roke potisni naprej, dvigni ramena do ušes, nato jih potisni nazaj in počasi krožeč spusti. To vajo ponovi šestkrat; zaključijo z rameni p o tisnj enimi nazaj in navzdol. Zaokrožen Hrbet Skleni roke na hrbtu, komolci naj bodo upognjeni. Potisni ramena nazaj in vdahni, medtem ko potiskaš komolca za hrbtom skupaj. Cutil(a) boš, kako se lopatici premikata, kako se prsni koš in rebra med vdihom širijo. Izdihni, ostani v enakem položaju in ponovi vajo desetkrat. Boki Postavi se z nogami narazen do širine bokov. Dvigni levi bok in levo nogo nekaj centimetrov od tal, nato jo spusti in dvigni drugo nogo. Ponovi vajo desetkrat za vsako nogo. Ta vaja h bo pomagala sprostiti napete mišice spodnjega dela. Ne misli preveč na snov. raje se osredotoči na pravilno in globoko dihanje. Če bodo tvoja pljuča dobila dovolj zraka, bo spomin boljši. Ne uči se v naglici in obremenjen. Preden nameravaš obremeniti spomin s pomembnejšimi informacijami, ga razveseli z nekaj trenutki odmora. IZURI SI SPOMIN V SPANJU SI VEČ ZAPOMNIŠ Učiti se noč pred izpitom - da ali ne? Knjigo pod glavo in znanje bo zjutraj kar samo v njej? To bi bil najpreprostejši način, toda za znanje je v resnici potrebno storiti mnogo več. Drži pa, da branje določenega teksta neposredno pred spanjem omogoči boljše pomnjenje, saj možgani tudi med spanjem ne prenehajo delovati. Spomin se bolje utrdi, če se pomnjenje odvija pred spanjem. Ključni trenutek pomnjenja je faza sanjanja, saj sanjamo o tistih iinformacijah, ki smo jih sprejeli čez dan. Nekty trikov za izboljšanje tvojega spomina: Izogibaj se prev elikemu zapisovanju podatkov, raje jih shranjuj v glavi. Tako bo spomin aktiv en in zato tudi veliko bolj učinkovit. Uri vizualni spomin: ko greš po nakupih in v mesto, se lahko zabavaš tako, da si v mislih zarišeš pot po kateri boš šel in se vrnil. Prepoznavaj predmete z zaprtimi očmi. Tako lahko izbereš tudi obleko, pozneje pa preveriš barve. To bo povrhu vsega še zanimiva igrica. Igra j se logične igre: včasih je potrebno možgane postaviti v položaj. v katerem so prisiljeni hitro odgovoriti. MUDI BOBENČEK POGLED V PRIHODNOST "Kakšna vročina," sem vzdihovala. Zakaj moram delati ravno v tej pasje vroči južnoafriški republiki. Zimbabve. Prav lahko bi me poslali v lepo deževno Anglijo. Ampak ne, kolega me je prehitel in jaz se lahko s svojo ekipo potim tule ob ekvatorju. Ravno smo postavili šotore, seveda je treba postaviti še poseben prostor z računalniško opremo in za medicinske potrebe. V tej vročini naj bi raziskovali in nazadnje še nič našli. To bi bila lepa godlja. Le zaktg je moj nadrejeni tako prepričan, da so tu živeli dinozavri. To, da so tu našli najstarejšega človeka, še nič ne pomeni. "Doktorica Jamnik!" me je v svojem razmišljanju zmotil kolega Spencer. Bilje do nadrobnosti poučen o vseh zavrih, ki so kd^j koli hodili po tej ljubi materi Zemlji. "Prosim? Pomirite se no, v takšnem stanju bi morali iti v našo ambulanto in ne k meni," sem ga podučila. Ves zadihan seje ustavil in mi razložil: "Gospa Jamnik," držal se je nadvse svečano, "z veseljem vam sporočam, da se je naš kolega Poet spotaknil ob tole čudovito kost!" Od veselja sem onemela. Od kolega Potočnika res nisem pričakovala take koristi. Potočnik je velik sanjač, ki rad piše pesmi. Če ga človek pogleda, si misli, da ni za nobeno rabo. Je pa nadvse izkušen biolog in kemik. Ampak, da se je ravno on spotaknil ob to najdbo. Kost je gotovo pripadala nekemu zavru. Ob tektonskih premikanjih je prišla na površje in puščavski pesek jo je zakril. Sedaj je treba odkriti le, kje so še ostali deli. Spencerju sem dejala: "Prosim, odnesi to dr. Staknetovi. Ona se spozna in gotovo bo z analizo in računalnikom sestavila podobo tega dinozavra". "Razumem, kapitan!" je ves vesel odvrnil Spencer in z vojaškim pozdravom odhitel. Hip zatem sem že zbrala ekipo in začelo se je naporno delo. Iskali smo kost za kostjo. Spencer in trije kolegi so začeli s kopanjem. Midva s Potočnikom pa sva blizu kampa začela na pesek sestavljati dinozavra. Seveda ga nisva sestavila relijefno. Počasi, po petih tednih pa je že začel dobivati obliko in ugotovili smo, da gre za tri mesece starega Tiranozavra Rexa. To je najkrvoločnejši zaver, kije kdaj živel. Čez dva meseca pa smo s pomočjo moderne tehnologije začeli iskati še posamezne detajle, ki so nam manjkali. Končno smo sestavili skoraj popolnega Tiranozavra. Ko je prišel šef s helikopterjem, je pristal tik zraven okostja in tako s peskom popolnoma prekril naše odkritje. To nam je prineslo še teden dni dela. Previdno smo pometli pesek s kosti in potem še popravili, kar se je premaknilo. To je bila že moja tretja ekspedicija in dokaj uspešno se je končala. Sedaj bom imela mesec dni dopusta in morda bom takrat našla čas za ljubezen. Nato me čaka potovanje na Kitajsko. Grozno naporen poklic. Skoraj žal mi je, da sem se odločila zanj. Ampak tako razburljiv je in pustolovski, da mije všeč. Simona JAMNIK 8. a razred Ej! Vse lepo hitro mine. Čeprav si bomo letošnje počitnice zapomnili po nepravem in celo mrzlem poletju, pa to še ne pomeni, da so bile tudi dolgočasne. Še zadnji petek pred strašnim ponedeljkom se je v Grušovljah iztekel zadnji počitniški žur. Na njem se je predstavilo šest skupin. Z akademsko zamudo je žur otvorila strah vzbujajoča skupina Fear Makers. Sledila je skupina Pure Cut, za njo pa celjska skupina Nefra (na sliki), ki je v Zgornji Savinjski še nismo slišali. Nefro sestavlja pet fantov, ki so predstavili deset lastnih pesmi. Njihova tehnično dovršena glasba, mešanica rocka, metala in funka, je bila za Zgornjo Savinjsko neke vrste noviteta. Sledila je Savinjčanom znana skupina 501, ki je z Metallico prebudila še tako zaspane poslušalce. Predzadnji nastop ali bolje rečeno show je izvedla skupina Black Summer, pri katerem so na svoj račun prišle vse strastne oboževalke te srce parajoče skupine. V zgodnjih jutranjih urah pa je žur zaključila že skoraj tradicionalna zgornjesav-injska skupina Zmaji. Še na mnogo takšnih žurov. Velenjska skupina Šank Rockte svojo zadnjo kompaktno ploščo in kaseto izdala pod imenom Shank Rock. Snemanje je namreč potekalo v Ameriki, kjer je uspešna in priljubljena rock skupina trdo delala, sklepala pogodbe in nenazadnje nastopila tudi pred Bryanom Adamsom. Na plošči je trinajst novih avtorskih pesmi, le dve sta stari. To sta nam vsem znani Laško pivo in Puščava sna. Za pesem Tih' hod' in igraj je skupina pripravila tudi videospot. Novo ploščo pa je izdala tudi skupina The Joykiller. Naslov njene plošče je Static. To je že drugi album te skupine, ki ustvarja na melodičnem punku. Na njej lahko slišite 14 skladb, med katerimi najbolj izstopajo Hate, Brainless, Sorry in She's So Static. Alenka Zgomjesavinjska liga v malem nogometu Policija prevzela vodstvo Spet je pred nami nova sezona Zgornjesavinjske lige v malem nogometu, kjer za razliko od prejšnje sezone v njej sodeluje deset ekip. To daje tekmovanju še večjo kvaliteto in dodaten motiv, v kar smo se lahko prepričali že v srečanjih prvega kola. Rezultati 1. KOLA - 30. avgusta: 1. Zg. Nazarje : Kokarje 1:3 (1:1) 2. Davidov Hram : Solčava 3:2 (2:2) 3. Vološki voli : Policija 0:3 (0:1) 4. Razborje : Foršt-Gamit 1:1 (0:0) 5. Zalugnca : Polda’s club 0:1 (0:1) Prvi so na igrišče stopili lanski zmagovalci, ekipa Kokarij in domača ekipa Zg. Nazarje. Kljub vodstvu domačinov se ekipa Kokarij, ni zmedla ter preko svojega najboljšega igralca tekme Franca Hrena (dosegel je hat-trick) zanesljivo zabeležila svoje prve točke v novi sezoni. V drugi tekmi je ekipa Davidovega Hrama premagala Solčavo, prav gotovo pa bi lahko bilo tudi obratno, saj so imeli Solčavani predvsem v prvem polčasu veliko več od igre. Njihove številne priložnosti so tako ostale neizkoriščene in .po starem pravilu, če ga ne daš, ga dobiš, so ob koncu tekme prejeli odločilni zadetek. Da se ekipa Policije, za razliko od prejšnje sezone, ne namerava boriti za izpad, so na svoji koži občutili Vološki voli. S taktično dovršeno igro so povsem nadigrali svojega nasprotnika ter dosegli najvišjo zmago prvega kola. Najbolj zanimiva tekma uvodnega kola je bilo prav gotovo srečanje občinskih rivalov Razborja in Foršt-Gamita. Radmirci so z izredno borbeno in domiselno igro spet nadigrali Ljubence in ko je že vse kazalo na popoln uspeh ekipe Razborij, je manjšo nezbranost v njihovi obrambi izkoristil Valte in v zadnjih sekundah tekme rezultat izenačil. V zadnji tekmi prvega kola sta se pomerili novi članici Zgornjesavinjske lige, ekipi Polda’s club in Zalugnca. Po začetni tremi na obeh straneh so pobudo prevzeli Mozirjani, ki so v tem obdobju tudi dosegli odločilni gol. Vsi napori Zalugnčanov, da bi v drugem polčasu le dosegli gol, so bili zaman, in prve tri točke v novi sezoni so zabeležili igralci Polda’s duba. Lestvica po 1. kolu: 1. Policija 1 100 3:0 (+3) 3 2. Kokarje 1 100 3:1 (+2) 3 3. Davidov Hram 1 100 3:2 (+1) 3 4. Polda’s club 1 100 1:0 (+1) 3 5. Razborje 1 010 1:1 (0) 1 5. Foršt-Gamit * 1 010 1:1 (0) 1 7. Zalugnca 1 001 0:1 (-1) 0 8. Solčava 1 001 2:3 (-1) 0 9. Zg. Nazarje 1 001 1:3 (-2) 0 10. Vološki voli 1 001 0:3 (-3) 0 Komisar lige Franjo Pukart Polda's club in Zalugnca nova člana Zgornjesavinjske lige V kvalifikacijah za razširitev Zgornjesavinjske lige v malem nogometu sta imeli največ Uspeha ekipi Polda’s club iz Mozirja in Zalugnca iz Ljubnega ob Savinji in si tako zagotovili nastopanje v najelitnejši konkurenci. V sklopu kvalifikacij sta bila organizirana dva turnirja in sicer na Ljubnem in v Mozirju, kjer je sodelovalo osem ekip, predstavnikov posameznih krajevnih lig v dolini. Najboljši dve ekipi iz vsake skupine sta se uvrstili še v skupni finale, ki se je odigral v Nazarjah. Med najboljše štiri ekipe so se uvrstile: Mladost Rečica/Sav., Najgl G. Grad, Polda’s club in Zalugnca. Najboljšo formo so pokazali igralci ekipe Polda’s club, ki so zanesljivo opravili z vsemi nasprotniki, zato pa smo pričakovali ogorčene boje za drugo mesto, ki je še vedno vodilo v prej omenjeno ligo. Vendar tudi temu ni bilo tako, saj je ekipa Najgl po porazu z Mladostjo predala tekmo Zalugnci, kar je slednji, z enim golom naskoka, zadoščalo za napredovanje. Franjo Pukart Predstavitev prvakov krajevnih lig v malem nogometu Najgl Naslov najboljših v občinski ligi Gornji Grad v sezoni 1995/96 je pred pokroviteljstvo Zlatka Štiglica, osvojila ekipa Najgl. V ekipo, ki sodeluje v ligi že vse od začetka, so vključeni predvsem starejši - rutinirani igralci, ki počasi v svoje vrste vključujejo tudi mlade, perspektivne nogometaše. Poleg ligaškega tekmovanja se večkrat udeležijo turnirskih prireditev, kjer so že dosegli vidne uspehe (1. mesto Flosarski bal 1995). Zmaga v občinski ligi jih je pripeljala v kvalifikacije za Zgornje-savinjsko ligo, kjer pa jim športna sreča ni bila dovolj naklonjena. Franjo Pukart 4. tradicionalni turnir za pokal Davidovega hrama V soboto, 24. avgusta, je v Bočni potekal 4. tradicionalni turnir v malem nogometu za prehodni pokal Davidovega hrama z zelo močno pdeležbo. Po napetih tekmah so se v polfinale uvrstile ekipe Škvorc & Co. iz Ljubljane, Adriatic iz Šmartnega ob Paki, Polena iz Mežice in Dolič. V prvi polfinalni tekmi je ekipa Škvorc & Co. prepričljivo premagala ekipo Adriatic z izidom 4:1. Rezultat druge polfinalne tekme med ekipama Dolič in Polena pa je bil 3:0. Tako sta se v tekmi za tretje mesto srečali ekipi iz Mežice in Šmartnega ob Paki. Po napeti igri si je tretje mesto priborila ekipa Adriatic. V finalu sta se srečali ekipi Škvorc & Co. in Dolič. Po igri, polni silovitega tempa in tehničnega znanja, je bil rezultat 1:1. Tako je odločitev o zmagovalcu prineslo streljanje šestmetrovk, kjer je imela več sreče ljubljanska ekipa. Z izidom 4:3 si je priborila prehodni pokal in lepo denarno nagrado. Pokale in denarne nagrade sta dobili tudi drugo in tretjeuvrščena ekipa. Vzporedno s turnirjem je potekalo tudi tekmovanje v streljanju sedemmetrovk za pokal najboljšega strelca, ki se ga je udeležilo, skoraj 300 strelcev. Po napetem finalu si je zmago priboril domačin Boštjan Veršnik. Želimo si lahko, da bo turnir tudi*naslednje leto tako dobro obiskan, tako s strani gledalcev kot tudi igralcev. Franc Miklavc Pričetek veteranske lige Ob torkih zvečer bo igrišče v Nazarjah rezervirano za ligo veteranov, v kateri bo sodelovalo šest ekip, organizator pa je Športno društvo Vrbovec Nazarje. Po besedah komisarja veteranske lige Sandija Grudnika, bo tekmovanje potekalo po enokrožnem ligaškem sistemu in sicer pet kol v jesenskem in pet kol v pomladanskem delu. Spodnja starostna meja igralcev je 35 let, igralo se bo po veljavnih pravilih malega nogometa, vse tekme pa bo sodil priznani mednarodni sodnik, domačin Vili Kranjc. Torej, vabljeni predvsem vsi starejši ljubitelji tega športa, da si ob torkih v mesecu septembru popestrite športne večere ob spremljanju tekem svojih vrstnikov. Razpored tekem 1. kola - 3. septembra 19.00 BAG - Šmartno/D. : Trnava 19.50 Solčava : Ljubno 20.40 Odpisani : Nazarje Franjo Pukart Krajevna liga Nazarje Rezultati 1. kola - 24. avgusta: Zg. Nazarje ERBO : Pobrežje 5:1, Mladost : Metka-Tragal 6:1, Odpisani : Šmartno/D. 0:3, Kokarje ml. : Pekel 4:2, Mesarija Bogner : Kokarje 1:4, Miš-Maš : Polda’s club 2:6 Rezultati 2. kola - 28. avgusta: Pobrežje : Polda’s club 1:9, Pekel : Mesarija Bogner 9:2, Metka-Tragal : Odpisani 3:0, Šmartno/D: : Kokarje ml. 1:1, Zg. Nazarje ERBO : Mladost 3:2, Kokarje : Miš-Maš 4:0 Lestvica po 2. kolu: 1. Polda’s club 6, 2. Kokarje 6, 3. Zg. Nazarje ERBO 6, 4. Šmartno/D. 4, 5. Kokarje ml. 4, 6. Pekel 3, 7. Mladost 3, 8. Metka-Tragal 3, 9. Odpisani 0, 10. Miš-Maš 0, 11. Mesarija Bogner 0, 12. Pobrežje 0 Franjo Pukart Društvo jadralnih padalcev FINHSA Gornji Grad in S, gaj Mozirje organizirata v okviru mednarodne razstave cvetja /TEKMOVANJE JADRALNIH PADALCEV V TOČNOSTI PRISTAJANJA, ki bo v nedeljo, 8. septembra 1996 od 10. ure dajje. Start bo na Boskavcu na Golteh, pristanek pa na nogometnem igrišču v Mpzirju. VABtJENI!/ ....J.-...............J Maratonski pohod Celje - Logarska dolina Društvo maratoncev in pohodnikov Celje letos že enajstič zapovrstjo organizira maratonski pohod iz Celja v Logarsko dolino, dolg 75 kilometrov. Start pohoda bo jutri ob 1. uri pred Magistratom na Prešernovi ulici v Celju in če bo vreme primerno, se zna zgoditi, da bo udeležencev maratona prvič preko tisoč. Trasa maratona je speljana iz Celja skozi Levec, Petrovče, Žalec, Vrbje, Šempeter, Polzelo, Rečico ob Paki, Letuš v Loke pri Mozirju, kjer je pri Savinjskem gaju po 35 kilometrih prva odstopna postaja in ob 8. uri start skrajšane oblike maratona na 40 kilo metrov. Vsi pohodniki nadaljujejo pot mimo gaja v Nazarje, Trnovec, Pobrežje, Melise, Radmirje, po krajevni cesti do Ljubnega, kjer pridejo na regionalno cesto. Tu je ob 9. uri start skrajšane oblike maratona na 25 kilometrov. Trasa poteka naprej po regionalni cesti do Luč, kjer je po 60 kilometrih druga odstopna postaja in ob 10. uri start skrajšane oblike maratona na 15 kilometrov. Pohodniki nadaljujejo pot mimo Igle skozi Solčavo v Logarsko dolino, kjer je cilj maratona. Na trasi bo maratoncem na voljo 13 okrepčevalnic. Na maratonu sodelujejo udeleženci obeh spolov starosti od 15 let naprej in militerci, to so uniformirane skupine trojk, ki nastopajo pod enotno številko s skupnim startom in skupnim prihodom na cilj. Bistvo maratona je seveda v njegovi množičnosti, čeprav so tudi dobri tekmovalni dosežki razveseljivi. Lani se je maratona v dokaj slabem vremenu udeležilo 751 pohodnikov, letos pa organizatorji ob primernem vremenu pričakujejo preko tisoč udeležencev. Na startu v Lučah bodo kot vsako leto tudi politiki, direktorji, visoki predstavniki Slovenske vojske in drugi. Razglasitev rezultatov maratona bo ob 15. uri v Logarski dolini, Društvo maratoncev in pohodnikov Celje pa vabi prebivalce Zgornje Savinjske doline, da udeležence maratona bodrijo ob progi, kot je to v navadi pri tovrstnih prireditvah povsod drugod po Evropi. Tudi to je delček turizma in promocije doline. Franci Kotnik Lokostrelski klub Mozirje Vrnitev Bernarde Zemljak Mozirski lokostrelci so se 24. avgusta udeležili turnirja, ki ga je v Matkah organiziral LK Polzela in je štel za Slovenski pokal v disciplini 900 krogov. Med 100 tekmovalci so Mozirjani zasedli vidne uvrstitve. Pri članih compound je bil Štefan Ošep drugi. Z 851 krogi je izboljšal državni rekord, vendar žal le za 10 minut, ko ga je za dva kroga prehitel kasnejši zmagovalec. Roman Karničnik je bil s 796 krogi 18.. Pri veteranih je zmagal Dušan Perhač z 827 krogi, pri članicah pa Jožica Emeršič z 819 krogi. Pri kadetih je bil najboljši Grega Emeršič, ki je z 848 krogi postavi! nov državni rekord. V tej kategoriji je bil Sebastjan Finkšt s 749 krogi peti. Zadnjo avgustovsko soboto je bilo v Šmarjeških toplicah člansko državno prvenstvo v disciplini 900 krogov. Pri članih compound je postal nov državni prvak Štefan Ošep, dosegel je 852 krogov, Dušan Perhač je zasedel tretje mesto, ostali mozirski lokostrelci pa so se zvrstili takole: 4. Sašo Emeršič, 11. Grega Emeršič, 13. Roman Karničnik. Pri članicah compound je postala državna prvakinja Jožica Emeršič pred Bernardo Zemljak, kateri je bil to prvi nastop po operaciji. Očitno jo je dobro prestala in lahko pričakujemo hiter vzpon njene forme. V ekipni konkurenci so Mozirjani v sestavi Ošep, Perhač, Emeršič postali novi državni prvaki. V nedeljo so člani LK Mozirje nastopili na mednarodnem FITA turnirju v Grauu. Med 80 tekmovalci je pri članih compound zmagal Grega Emeršič pred Dušanom Perhačem, pri članicah pa Jožica Emeršič. Na tem turnirju so odlično nastopili tudi lokostrelci iz Gornjega Grada. Franci Kotnik n. kolesarski super maraton 200 km Alpske ceste Podjetje Intersport iz Kranja je v soboto, 24. avgusta, v sodelovanju z občinami Kranj, Tržič, Mengeš, Domžale in Mozirje pripravilo II. promocijski kolesarski super maraton 200 km Alpske ceste s tekmovalnim vzponom na Črnivec za pokal Karavank. Udeleženci maratona, bilo jih je 210, so se na svoji poti ustavili tudi v Mozirju. Namen te prireditve je promocija regije Alpskega sveta Karavank in Kamniško Savinjskih Alp na področju kolesarskega športa, turizma, kulture in gospodarstva. Pravico udeležbe na maratonu so imeli vsi individualni in organizirani kolesarji, domači in tuji, amaterski in rekreativni, starosti od 14 let dalje, ki so se čutili sposobni prevoziti celotno progo. Start je bil ob osmi uri zjutraj pri gostišču Dežman v Kokrici pri Kranju, nakar so se kolesarji v zaprti koloni peljali skozi Naklo, Duplje, Tržič, Križe, Golnik, Kranj, Smlednik, Vodice in Mengeš do Domžal, kjer je bil prvi postanek. Pot so nadaljevali skozi Kamnik, preko Črnivca (krajši postanek na vrhu), nato skozi Gornji Grad in Radmirje v Mozirje, kjer je bil pri restavraciji Gaj enourni postanek za okrepčilo s toplim obrokom. Ob tej priliki je predsednik organizacijskega odbora maratona Lojze Dežman podelil plaketo mozirskemu županu Jakobu Presečniku v zahvalo za sodelovanje občine Mozirje pri organizaciji prireditve. Jakob Presečnik je vse udeležence kolesarske karavane in člane organizacijske ekipe prisrčno pozdravil in jim zaželel uspešno nadaljevanje maratona do cilja. Lojzetu Dežmanu je v spomin na drugi maraton po alpskih cestah izročil sliko umetnika Gorana Horvata. Iz Mozirja so se kolesarji vračali po isti poti do Gornjega Grada, kjer je bil leteči start tekmovalnega vzpona na Črnivec za pokal Karavank. Po postanku na vrhu je karavana nadaljevala pot skozi Kamnik, Mengeš, Moste, Komendo, Cerklje in Visoko do Kokrice, kjer je bil tudi cilj maratona. Med 210 udeleženci, kar je enkrat več kot lani, so bile tudi štiri predstavnice nežnejšega spola. Tudi tri Zgornjesavin-jčane je bilo opaziti v množici maratoncev, to so bili Slavko Bric in Alojz Gluk iz Šmartnega ob Dreti ter Erik Rosen- stein iz Mozirja. Bilo bi prav, da bi bilo prihodnje leto, ko bo na vrsti tretji maraton -s še številnejšo udeležbo, naših kolesarjev še več. Franci Kotnik Alojz Gluk (foto: Ciril Sem) IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH OBVEŠČAMO DA SPREJEMAMO PRIJAVE ZA VPIS V PROGRAME IZOBRAŽEVANJA ZA POKLIC IN DRUGE IZOBRAŽEVALNE PROGRAME o) b) c) STROJNI TEHNIK, LESARSKI TEHNIK, TRGOVEC - PRODAJALEC V izobraževalna programa pod a in b, se lahko vključijo kandidati, ki so predhodno zaključili izobraževanje na IV. stopnji zahtevnosti (lesar širokega profila - mizar oziroma poklic v kovinarski ali avtomehanski stroki). Izobraževanje traja dve leti. V program TRGOVEC-PRODAJALEC, pa se lahko vključijo kandidati, ki so zaključili IV. stopnjo izobraževanja - katerekoli smeri - in se z enoletnim izobraževanjem želijo prekvalificirati v poklic PRODAJALEC. Tečaji - seminarji a) Tečaji iz varstva pri delu za - vodstvene delavce - delavce v • proizvodnji • obrti • in drugih dejavnostih b) Predvidoma v mesecu oktobru t.l. bomo izvedli obnovitvene tečaje iz higienskega minimuma namenjene vsem, ki so pri svojem delu vključeni v promet in proizvodnjo z živili in materiali živilskega izvora. c) Tečaji za upravljalce viličarjev v notranjem prometu Sprejemamo tudi evidenčne prijave drugih izobraževalnih oblik, ki /liso navedene v tem obvestilu in bi se za nje izkazal dovolj velik interes. Prijave v izobraževalne programe in oblike sprejemamo osebno ali po pošti na naslov IGEA d.o.o. (prej Delavska univerza) v Nazarjah, Savinjska cesta 2, lahko pa tudi po telefonu na številki 831-938 in 831-962.__________ KO Si DRUGI ODPRAYUAJO SPAT, Si mi KOfflAl PRCISUJAISIO Športni center "PRI PlfKGRCU" Kokarje 13, yobi y/e ljubitelje fOUASIIA« do po/tanejo ÖUMI fOUAfil KtUBA od 1.10. dolje, ko bomo uvedli član/ke izkaznice. / katerimi bodo imeli člani po/ebne ugodnosti. Obenem pa vabimo v/e ljubitelje dobre zabave 6. in 7.9. na STOCK-COtO PARTY (100 SIT). M.9. va/ bo zabavala gpck /kupino "501" in *21.9. nori /houi / /kupino R|fl SESTAVIL: METOD ROSC TEMNO BLATO PRI NOVOROJENČKU AMERIŠKA ZVEZNA DRŽAVA JAPONSKI DROBIŽ DRŽAVA V SEVERNI AFRIKI LETALSKI PROPELER PRODAJALNA ZA VOJAKE SIBIRSKI VELETOK PECELJ PRI GOBI NOVOTARIJA AVSTRIJSKI PISATELJ (FRANZ) SPISEK IMEN LEGENDA O INKARNACIJAH BUDE SAVINJSKE NOVICE ŽGANJE IZ TROPIN IVANA KOBILCA AMERIŠKI IGRALEC (HAROLD) MESTO NA SEVERU NORVEŠKE EVROPSKI NERC, VRSTA KUNE PISATELJ ČAPEK TENIŠKI LOPAR POŽIVI LNA PIJAČA JERZY URBAN OKREPITEV, UTRDITEV ŽENA OD ABRAHAMA HRVAŠKO LETOVIŠČE JUDOVSKI PREROK OKRASNA RASTLINA, REPATI ŠČIT NALEZLJIVA BOLEZEN OČESNA ŠARENICA ODPOSLANEC ZOLAJEV ROMAN SL. PISATELJ (JOŽE) ČAČAK PRVI MITOLOŠKI LETALEC OŠTIR, GOSTILNIČAR TRAVA TRETJE KOŠNJE VLADA UROŠEVIĆ VULKAN NA JAPONSKEM JAPONSKA UMETNOSTNA DRSALKA (MIDORI) PRITRDI LNICA RESA, VRESJE MOŠKO IME VRSTA DROZGA, DRESKAČ PRIPRAVA ZA ROČNO ALI STROJNO TKANJE C MINI SLOVAR J IKEDA: Vulkan na Japonskem MEKONIJ: Temno blato pri novorojenčku RAMIS: Ameriški igralec (Harold) JURACIJA: Zaprisega OLAJ: Slovenski pisatelj (Jože) REPARATURA: Izboljšava Rešitev prejšnje križanke: Ramajan, Eremitaž, nada, ITU, AN, Tičar, Lučki dan, Alan, Enis, Prost, Izaija, Aida, ogel, EV, Connacht, sla, Iso, Tetovo, faseta, rilec, IL, mana, Lili, zapor, spinet, eden, Atacama, moka, laterit. OBVESTILO REŠEVALCEM: Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami smo izžrebali naslednje dobitnike: 1. nagrada (3 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Trapic kartica): Ernest Špeh, Prešernova 9, Mozirje; 2. nagrada (2 kg vrhunske mešanice Trapic kave + Trapic kartica): Cilka llovšek, Lesarska c. 15, Nazarje; 3. nagrada (1 kg vrhunske mešanice Trapic kave + Trapic kartica): Ivanka Zamernik, Podvolovljek 9, Luče; 4. nagrada (1 kg vrhunske mešanice Trapic kave + Trapic kartica): Rok Zajc, Cesta v Rastke 47, Ljubno. Nagrade prevzamejo dobitniki osebno v podjetju Caffe-Tropic v Žalcu. Čestitamo! Rešeno križanko iz 18. številke izrežite iz časopisa in jo v kuverti najkasneje do petka, 13. septembra 1996, pošljite na naslov: Savinjske novice. Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA". Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali 3 nagrade, ki jih prispeva gostilna KMET iz Luč: 1. nagrada: nedeljsko kosilo za 4 osebe, 2. nagrada: nedeljske pizze za 4 osebe, 3. nagrada: sadne kupe za 4 osebe. n ittorba Httekali prati to... ANTENE IN RTV SERVIS Nudimo antenske meritve in montaža sistemov. Vrtljivi sistemi in dekoderji, popravilo TV Gorenje ter vgradnja teletekstov, Prašnikar s.p., 845-194. RTV PURNAT Hitro in kvalitetno vam popravimo vsak televizor in radio tudi na vašem domu, RTV servis Purnat, tel. 843-424. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Šivalni stroj, gasilni aparati, plinske naprave, del. zaščita, gumbi, pribor za šivanje. Odprto od 13.-18. ure, tel. 831-109. SERVIS ELEKTRONIKA JERAJ Šivalni stroji, elektronika, motorji, moduli. Nizka 37, tel ./fax: 832-192. PIA - NEPREMIČNINE Posredujemo pri prodaji, nakupu ia najemu vseh vrst neprimičnin. Uredimo tudi pogodbe. Pokličite od 8. do 20. ure, tudi sobote, tel. 843-407. KOLESARSKI SERVIS PROFI - LJUBNO za ljudi, ki jih zanima kvaliteta in ugoden nakup po znižanih posezonskih cenah - Scott, Schwinn, Marin, Hoo-ger - 063/841-055. POGREBNE STORITVE ANUBIS Nudimo kompletne pogrebne storitve, po konkurenčni ceni. Jožica Štiglic, Radmirje, tel.: 841-029. DEKLE ZA STREŽBO v prijetnem športnem klubu v Kokarjah iščemo, tel. 062 304-086. BRUŠENJE REZIL IN ORODJA boro weiss s.p. Sp. Kraše 47, mobitel 0609 623 028. CELOLETNI ODVZEM ODPADNEGA LESA za mletje. Plačilo na 15 dni. TENRA d.n.o. - Lesno podjetje, mob. 0609 645 880 i-_____________________________________________-J Na trgu 36, Mozirje Še vedno aktualne cene v naši prodajalni: dekliška obleka 8.900 dekliška maja oprijeta ».SGgj 990 dekliški pulover rSG-j 1.900 dekliško krilo 990 dekliške tunike (rumene, oranžne, zelene in modre) 1.500 990 VELIKO ZNIŽANJE KOPALK IN TANKIH KAVBOJK CASUCI 30% Na zalogi imamo že mikice in tunike na _______________dolg rokav! M Vsak dan od 10.00 do 22.00 ure slastna in i§%\ dišeča ■ GOSTILN* IN HZZSNI* pizza pri KUMRU Ljubno, Cesto v Rastke 25 Tot. 063/841-056 MOJ LOKAL NA LJUBNEM BT 50, 1. 89, dodatna oprema, novo prela-kiran, prodam ali zamenjam, tel. 831-473. * * * Prodam vikend parcelo, cca. 7.500 m2, vodovodni priključek plačan, hišna številka, inf. 886-057. Prodam parcelo in hišo, tel. 832-756. Ugodno prodam kombiniran otroški voziček Inglesina, rabljen 5 mesecev, tel. 063/862-871. Ugodno prodam visoke rebraste radiatorje. Sampl, Juvanje 22, Ljubno. Prodam pletilni stroj "Bond elite", cena 27.000,00, tel. 832-335 popoldan. Ugodno prodam mali drobilec koruze, malo rabljen, tel. 831-640. Prodam računalnik 386 z multimedijo, tel. 720-164. Prodam Golf JX diesel, 1. 90, 63.000 km, bel, tel. 841-224. * * * Nekje imate zložen star bobrovec, ki ga ne potrebujete. Kupim! Tel. 841-224. Ugodno prodam nerabljeno strešno okno 114 X 118 cm, tel. 831-877. Prodam telico teže cca 500 kg, tel. 831-372. Prodam gorsko kolo KHS comp I. 94, zelo dobro ohranjeno, tel. 841-088. Po ugodni ceni prodam novo Feroterm centralno peč 45 kal, 831-700, dopoldan. 386 DX 40 Mhz, 4 RAM, 172 Mb, barvni monitor, Windovs, Word 6, Quattro PRO, tiskalnik Panasonic, staro, malo rabljeno, tel. 831-242. Kravo s teličkom in 14 dni stara teleta prodam, tel. 841-196. Prodam parni likalnik s kotličkom LUX 2000, tel. 831-629 po 20. uri. Prodam R-4, 1. 91, 60.000 km, rdeč, lepo ohranjen, tel. 843-694 po 15. uri. Prodam 126 P, 1. 1988, tel. 832-212. Ugodno prodam zamrzovalno omaro s šestimi predali, višine 1,40 m, kot nova, tel. 754-476, zvečer. Prodam synthesizer Yamaha PSS-290, 100 glasov, dobro ohranjen, tel. 832-684. Prodam telico 18 mesecev od dobre krave, tel. 832-364. Prodam telico sivko A kontrola, brejo 8 mesecev, tel. 832-227. 126 P, I. 88, reg. do 4.6.97, prodam, cena 1.200 DEM, tel. 843-106. Starejšo hišo v Lačji vasi pri Nazarjah oddamo v najem, tel. 832-081. Rabim nujno še uporaben štedilnik Gorenje z levim kuriščem, tel. 843-384. Prodam Golf diesel, I. 84, prvi lastnik, zvečer tel. 843-240. Prodam kravo sivko, brejo 8 mesecev in avto hrošč, 1. 71 - vozen, tel. 841-079. Kupim strešno opeko kikinda 333 (lahko rabljeno), tel. 844-127. Prodam spalnico in otroško sobo, tel. 831-179. Trosobno stanovanje v Nazarjah 66 m2 + 13 m2 kleti, prodam, tel. 832-984. Krompir za ozimnico, beli, prodam, tel. 831-377. Jabolka za jabolčnik prodam, tel. 831-377. Ugodno prodam krožno žago za razrez hlodovine in cirkular, tel. 831-409. Prodam prašiče od 15 do 40 kg težke, tel. 721-436. Opel Corsa 1,2 S, letnik 90, 77000 km, ugodno, tel. 841-127. Prodam otroško posteljico z vzmetnico in voziček. Možen ogled, tel. 831-458. TMQOWMA KRIM CENTER Na trgu 28. Mozirje Tel.: 831-096 RADI BI POUDARIIJ - veliko izbiro trenirk za otroke in odrasle ■ jeans hlače Blue Petrol in West blue jeans - otroške pižame - pajkice različnih barv NOVO VETROVKE IN TRENIRKE URI JO! Pridite in se prepričajte \ r SUPER CENE! v GOZDNO GOSPODARSTVO NAZARJE, p.o. Savinjsko c. 4, 3331 Nazarje * 063/832-325; fax: 063/832-371 Cenjene potrošnike obveščamo, da ponovno sprejemamo naročila in plačila za dobavo bukovih drv v goleh. Podrobnejše informacije dobite v komerciali GG Nazarje, Savinjska cesta 4. na telefonsko številko 832 - 365. AVTO ! SOLA SUBARU IMPREZA TONE ROSENSTEIN tel: 831-108 SEAT IBIZA TOMAŽ ES tel: 832-337 ANTON BENDA tel: 841-083 RENAULT 5 FRANC in KATARINA DEBELJAK tel: 831-475 ANDREJ PRESEČNIK tel: 843-282 Tečaj za voznike motornih vozil se prične v PETEK, 13.9. in PONEDELJEK 16.9.1996 ob 17. uri v gasilskem domu Mozirje. PLAČILO S ČEKI NA VEČ OBROKOV Peletna nagradna igra za naročnike , _ 1. nagrada: vikend najem apartmaja v Vilah Terme v Zrečah 2. nagrada: vikend najem bungalova na Rogli 3. nagrada: kopanje $ kosilom za tri osebe v Termah Zreče 4. nagrada: kopanje s kosilom za dve osebi v Termah Zreče 5. nagrada: kopanje za dve osebi v Termah Zreče DOBITIIIKI nnCRflD: 1. nagrado: (Hotko Ročnik. Podhom 6, Gornji Grod 2. nagrado: milja Štiglic. Volog 25. Šmartno ob Dreti 3. nagrado: Franjo fltel/ek. lovino 91. Ljubno 4. nagrado: morijo Podbrežnik. Raduho 59. luče 5. nagrado: fflorto Šolar. Poljane 12. Rečico ob Savinji O E (0 O l>o Greste z nami? Kam? Na izIet! SAViNjskE INOViCE ORqANiziRAj'O izIet ZA SVOJE ZVESTE NAROČNikE IN Nji hov E pRijATEljE. Na potep se boMo odpRAvili 19. okrobRA ii\ veseIo bo, TAko koT jE bilo spoiviUdi. Vse podRob^osTi bosTE izvEdEli v iNAslEdisji ŠTEvilki SAvhjskib novic, ko boMo objAvili Tudi pRijAviNico. SEVEdA, NAROČNiki bodo 'mtli poseben popuše! v Se j‘e čas, dA ste MEd (\jiivii Tudi vi. Ne zAMudiTE 19. ŠTEvilkE SAviNjskih Novic! SALON POHIŠTVA v Mozirju, Šolska ul. 10 Izbirate lahko med stanovanjsko in pisarniško opremo (kuhinje, dnevne sobe, otroške sobe, predsobe...) domačih in tujih proizvajalcev. Ekskluzivna prodaja tradicionalnih kvalitetnih usnjenih angleških sedežnih garnitur. Obiščite nas na mednarodnem obrtnem sejmu v Celju v hali "A", kjer vam bomo nudili posebno ugodne pogoje! Tel. (063) 832-946 Celje - skladišče D-Per »'7/1996 Qrad Vrt 5000003431,18 tel.: 063/831-316 NOV DELOVNI ČAS COBISS 0 V PRODAJI JESENSKO/ZIMSKI PROGRAMI ZDRAV/USCA SMUČANJE NOVO LETO. BALATON ZDRAVILIŠČE S TERMALNO VODO (HTL ŠTIRI ZVEZDICE) Ne dajte se konkurenci! Oglašujte v novicah! Pokličite na telefonsko številko 063/832-306 ali 0609-647-240 in se dogovorite za svoj prostor v edinem pravem zgornjesavinjskem časopisu. Saj veste - prava reklama je pol uspeha, to še vedno drži! OSREDNJO KNJ. CELJE