TE D N I K
G L ASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA
; Leto XXV. št. 34	Ptuj, 7. septembra 1972	Cena 1 din
■ tmamammmmmmmmmmmmmmmmmmmmmarn^
Ustanavljanje temeljnih
organizacij združenega dela
v torek, 5. sept. 1972 je bil v
delavskem svetu „Franc Kramber-
ger" v Ptuju skupni posvet
predsednikov delavskih svetov, os-
novnih organizacij sindikatov in
sekretarjev organizacij ZKS iz vseh
delovnih organizacij na področju
gospodarstva. Sklicatelja posveta sta
bila komite občinske konference
ZKS in predsedstvo občinskega
sveta ZSS Ptuj.
Glavna tema razprave je bilo
vprašanje uveljavljanja ustavnih do-
polnil, konkretno ustanavljanje te-
meljnih organizacij združenega dela
(TOZD). Čeprav je poteklo že več
kot eno leto od sprejema ustavnih
dopolnil, ugotavljamo, da se ta v
praksi še zelo malo uresničujejo.
Predvsem gre za uresničevanje
takozv. „delavskih amandmajev", tj.
21., 22. in 23. ustavnega dopolnila v
delovnih organizacijah. Da bi
ugotovili, kako daleč smo na tem
področju in da bi delo pospešili, sta
centralni komite ZKS in republiški
svet ZS Slovenije pripravila poseben
vprašalnik, ki ga naj izpolnijo v vseh
delovnih organizacijah na področju
gospodarstva.
Na posvetovanju so se dogovorili,
da bodo to nalogo opravili v vseh 30
delovnih organizacijah gospodar-
skih dejavnosti v ptujski občini do
12. septembra letos. V razpravah Ln
pri oblikovanju odgovorov na
vprašanja bodo sodelovah člani
delavskega sveta, izvršnega odbora
osnovne organizacije sindikata in
sekretariata ZKS. Z namenom, da bi
bih odgovori čimbolj dokumenti-
rani, bo vsaka delovna organizacija
morala priložiti vprašalniku tudi
program dela v zvezi z ustanavlja-
njem TOZD, če tega programa še
nimajo, bodo morali obrazložiti,
zakaj ne. Prav tako bodo predložili
predloge sklepov o ustanovitvi
TOZD, samoupravnih sporazumov o
združitvi TOZD v podjetje ter
osnutke spremembe in dopolnitev
statutov podjetij. Ce teh dokumen-
tov še nimajo, bodo prav tako
morah ustrezno utemeljiti.
Vso zbrano gradivo bo anahziral
in pohtično ocenil komite občinske
konference ZKS, skupno s sindikati
do 15. septembra, sprejel ustrezne
ukrepe, da se delo na tem področju
pospeši in čimprej uredi. Nato bodo
celotno gradivo z lastno oceno
poslali pristojnim repubhškim orga-
nom.
F. Fideršek
PRED ZK JE LETOS ŠE
mnogo nalog ^
Pod vodstvom sekretarja Franca
TETICKOVICA je bila v četrtek,
31. avgusta 1972 razširjena seja ko-
miteja. Obravnavah so nekatera
vprašanja mednarodnih odnosov in
vloge Jugoslavije v svetu. Sklenili so,
da bodo s temi vprašanji seznanili
vse komuniste v organizacijah ZKS
na rednih sestankih v naslednjem
obdobju.
Osrednje vprašanje na seji pa je
bila razprava o nalogah Zveze komu-
nistov ptujske občine in njenih orga-
nov v obdobju do konca letošnjega
leta. Gre predvsem za konkretna
vprašanja, ki jih naj pripravijo posa-
mezni organi ZK in o tem organi-
zirajo širše razprave, predvsem pa,
da bodo te na|oge dosledno oprav-
ljene.
Dogovorih so se, da bodo letos še
dve seji občinske konference ZKS.
Na prvi seji bodo obravnavah gospo-
darska gibanja v I. letošnjem pollet-
ju, povezano z osnutkom programa
srednjeročnega razvoja ptujske obči-
ne. tej seji bodo izvolih tudi
delegate za III. konferenco ZKJ, ki
bo obravnavala vprašanja mlade ge-
neracije. Teze o tem so že v javni
razpravi, o njih bosta skupno raz-
pravljala - občinska konferenca
ZMS in aktiv mladih komunistov -
izhajajoč iz konkretnih razmer v
naši občini. Na drugi seji v letoš-
njem letu pa bo občinska konferen-
ca ZKS obravnavala vsebinska in
pohtična vprašanja vzgoje in izobra-
ževanja. O tem pripravlja gradivo
komisija, ki jo vodi Franc Lačen,
izvedla pa bo še posebno anketo
med prosvetnimi delavci.
Komite občinske konference ZKS
se bo tvorno vključil v priprave na
obe seji konference, poleg tega pa
bo posvetil posebno skrb še idejno-
pohtičnemu usposabljanju komuni-
stov v sezoni 1972/73, izhajajoč iz
ocene uresničitve programa v minu-
lem obdobju.
Komite pripravlja skupno s sindi-
kati tudi pregled in oceno uveljavlja-
nja ustavnih dopolnil. O tem je bila
v vseh delovnih organizacijah in
skupnostih že izvršena anketa, ki je
dala odgovore na vrsto vprašanj, od
samoupravnih oblik in odnosov, in-
formiranosti, dehtvenih odnosov,
štipendijske, kadrovske in stanovanj-
ske politike pa do trošenja sredstev
za reprezentanco; skratka, gre za
vrsto takih vprašanj, ki jih obsega
tudi akcijski program ZK za uresni-
čevanje sklepov o socialnem razliko-
vanju in ki jih je treba politično
oceniti. Podrobnejša razprava o tem
bo na prvi konferenci Zveze sindika-
tov občine Ptuj.
Pregledati bo tudi treba, kako se
uresničujejo sklepi II. konference
ZKS, ki je obravnavala kmetijstvo,
zlasti še glede na zakon o združeva-
nju kmetov. Predvsem v ptujski ob-
čini je' na terenu precej kritik glede
odnosov obratov družbenega kmetij-
stva do zasebnih kmetov. Videti je
treba, kaj je na tem področju že
narejeno in kaj še ni ter dati politič-
no oceno. Dogovorih so se, da bo o
tem razpravljal komite na razširjeni
seji, skupno z izvršnim odborom
občinske konference SZDL in z
njeno sekcijo za kmetijstvo.
Pred nami je tudi druga faza
ustavnih sprememb, predlog bo v
naslednjih mesecih dan v javno raz-
pravo. Tudi tu se bo ZK morala
dejavno vključiti. Zlasti gre za oce-
no priprav na vohtve v skupščinske
organe.	v
Nakazanih je le nekaj glavnih pod-
ročij, kamor bo ZK ptujske občine
v naslednjih mesecih usmerjala svojo
dejavnost; ob ''tem pa bo še vrsta
drugih nalog, ki jih bo treba sproti
reševati. Pri tem ni dovolj, kot je
bilo v razpravi na seji poudarjeno,
da stvari samo ugotavljamo in anali-
ziramo; temveč je treba pred komu-
niste na vseh področjih postaviti
naloge konkretno, potem pa dosled-
no kontrolirati njihovo izvajanje.
F. Fideršek
VREME
do nedelje, 17. septembra 1972.
Zadnji krajec bo v četrtek,
7. sept. ob 18.28.
Napoved: Bo večkrat precej
oblačno. Tu in tam je ob koncu
tedna možen rahel, kratkotrajen
dež. Bo še topleje.
Zadnji dež, kije bil napovedan od
1- do 5. sept. ni dosegel naših
krajev. Na večje poslabšanje vremen
z močnimi ohladitvami je računati
za soboto, 16. in za nedeljo,
17. sept.
Pri celoletni napovedi vremena je
bilo zapisano v prvi štev. Tednika,
od 6. januarja 1972, da bo mesec
september, najlepši mesec leta 1972.
To bo verjetno držalo.
Alojz Cestnik
Obvestilo naročnikom
Danes moramo postreči našim dragim naročnikom z
nerazveseljivo novico, namreč, da smo prisiljeni zvišati
naročnino od 0,70 din na 1 N din za izvod. Naši naročniki
bodo verjetno razumeli, da v splošnem povečanju cen ne
moremo ostati pri dosedanjem odstotku kritja stroškov
tiska, odprave, poštnine in vseh dmgih stroškov iz dohodkov
od naročnine in prodaje lista.
Želimo povedati naročnikom in kupcem našega lista,
da bo tudi v bodoče njegova prodajna cena mnogo nižja od
celotnih stroškov, ki bremenijo posamezen izvod in da bomo
tudi v bodoče morali iskati sredstva za kritje te razlike iz
drugih virov.
Uprava Tednika, Ptuj
Srednjeročni program
o programu razvoja občine Ptuj
govorimo že več let, dve leti pa se
na tem že tudi dela. Cesto je bilo
med občinami tudi precej kritičnih
pripomb na ta račun. Kot je na seji
komiteja povedal Ivan RAU, tajnik
SO Ptuj, je sedaj srednjeročni pro-
gram razvoja občine v zaključni
fazi. Mnogo je k temu pripomogel
Ekonomski center v Mariboru, ki
pripravlja regionalne razvojne pro-
grame za območje severovzhodne
Slovenije, predvsem še za celotno
podravsko regijo. Dosti gradiva, ki
ga je pripravil ta center, je konkret-
no uporabnega tudi za našo občino,
tako za posamezna območja (Slo-
venske gorice, Haloze) kot tudi za
področja gospodarskih in infrastruk-
turnih dejavnosti.
Da programa razvoja prej ni bilo
možno izdelati je vzrok v tem, ker
doslej tudi nismo imeli programa
razvoja republike, niti regionalnih
programov, temveč samo resolucijo
o dolgoročnem razvoju Slovenije do
leta 1985. Program razvoja vsake
občine se mora skladno vključevati
v enotni slovenski proeram, upošte-
(Nadaljevanje na 2. strani)
2 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 7. septembra ig^j
Vključevanje severovzhodne Slovenije
v turizem
Na posvetovanju z uradnim naslovom ,^MEN VINA V
NACIONALNEM GOSPODARSTVU, S POSEBNIM OZIROM NA
TURISTIČNO PONUDBO", ki je prejšnji teden potekalo v
prostorih Narodnega doma v Ptuju, so največ govorili o
severovzhodni Sloveniji (Slov, gorice, Haloze.) Vse, kar zapisujem,
črpam iz referatov in debat na posvetovanju.
V čem zaostalost? Kdo so nosilci
organiziranih akcij?
Turizem bi pozitivno deloval na
hitrejši ekonomski in socialni razvoj
te več ali manj zaostale pokrajine.
Pomembnejši učinki turizma bi bili:
-	premeščanje narodnega dohod-
ka iz bolj razvitih industrijskih in
urbanih področij v to pokrajino;
-	multiplikativni efekt bi ugodno
deloval na gospodarstvo tega ob-
močja (kmetijstvo, gostinstvo, obrt,
trgovina, itd).
-	turizem bi omogočal dodatni
dohodek kmetijskim proizvajalcem;
-	omogočal bi tudi dodatni
dohodek družbenim vinogradniškim
organizacijam ter prispevd k še večji
popularizaciji vin;
-	ugodno bi deloval na splošni
socialni in kulturni razvoj naselij in
prebivalstva;
-	nudil bi nove možnosti rekre-
acije in oddiha številnim domačim
in tujim gostom, ki si vse češče
želijo takih ambientov.
Kljub odličnim pogojem tako
glede geografske kot narodopisne
privlačnosti Slov. goric ali Haloz, je
ta pokrajina slabo vključena .v
turizem. Izjema je le nekaj gostin-
skih obratov, nekaj prodajaln kme-
tijskih kombinatov in le redki so
kmetje, ki se ukvarjajo s tako ali
drugačno obliko turizma. Vendar
gre le za samorastniško obliko. Med
najpomembnejše vzroke za neza-
dostnost turističnega udejstvovanja
spada dejstvo, da je ta lepa pokra-
jina ena najsiromašnejših v Sloveniji.
Infrastruktura je slabo razvita, zlasti
še to velja za ceste in vodovod, saj
so mnogi prekrasni predeli ah točke
praktično nedostopni. Le malo je
kmetij, ki imajo vodovod. Domačije
so preskromno urejene, da bi lahko
sprejele turiste, saj ni ustreznih
bivaiiščnih prostorov, predvsem je
nezadovoljiv sanitarni standard,
okolica ni urejena itd. V zvezi s
slabo urejenostjo predstavlja velik
problem pomanjkanje kapitala.
Veliko omejitev predstavlja tudi
to, da ni ustrezno izobraženih moči,
saj je. 98% kmečkega prebivalstva v
Sloveniji strokovno neizpopobjene-
ga. V kmetijski šoli je vpis slab. Pri
tem bi še omenil novo kmetijsko
šolo za gospodinje, kjer bodo
gospodinje pridobUe potrebno zna-
nje za turistično dejavnost.
Nasploh obstoja na tem področju
premajhna družbena organizirana
skrb za razvoj turizma, kar je tudi
prispevalo k propadu vehkega dela
etnografskih zanimivosti in da se še
vedno nasilno, brez ustreznega urba-
nističnega reda posega v najdragoce-
nejše in najlepše ambiente in se kazi
videz pokrajine ipd. In ta končni
vzrok je tudi eden večjih proble-
mov- saj je prav turizem dejavnost,
ki zahteva širšo in dobro organizi-
rano družbeno akcijo, če ga želimo
razviti. Naštel bi glavne nosilce
nalog v zvezi s čim hitejšim
razvojem turizma.
Osnovni koordinator in iniciator
bi morale biti občinske skupščine.
Poskrbeti bi morale za uvodne
raziskave, za ustrezne programe in
urbanistične programe. V tem
pogledu imajo tudi vse večje
pristojnosti in s tem tudi večje
obveze. Usmerjati bi morale anar-
hične gradnje vikendov in skrbeti za
zaščito področja. Izredno pomemb-
no vlogo odigravajo pri gradnji
infrastrukture. Podpirati morajo
tudi družbeno turistične organizaci-
je, saj so prav te nepogrešljiv
dejavnik razvoja turizma. Občine
bodo verjetno morale tudi prevzeti
financiranje dopolnilnega strokovne-
ga izobraževanja kmečkega prebival-
stva in mladine, ki se bo ukvarjala s
turizmom.
Pri izobraževanju bodo morale
odigrati svojo vlogo delavske univer-
ze, nekatere strokovne šole (kmetij-
ske, gostinske, trgovske) ter tudi
osnovna šola, ki bi morala zlasti
kmečko mladino poučiti o osnovah
turizma in njegovem pomenu.
Glede na to, da so glavni nosilci
vinogradništva kmetijske družbene
organizacije (kombinati, posestva,
zadruge), morajo nastopati kot
pomemben dejavnik v razvoju turiz-
ma in to na razne načine. Gre za
sodelovanje pri urejevanju cest in
vodovodov, za razvijanje lastnih
gostinskih in turističnih postojank
itd. V turizem so usmerjene že
zaradi svoje proizvodne orientacije s
prodajo vin, sadja in drugih pridel-
kov. Ob razvitih kooperantskih
odnosih lahko spodbujajo in poma-
gajo tudi zasebnim proizvajalcem pri
vključevanju v turizem. Pomembna
je tudi tesnejša in dolgoročna
povezava kmetijskih proizvajalcev s
področnimi domačimi proizvodi (vi-
na, sadje, meso itd.)
Gostinsko turistične organizacije
lahko mnogo pripomorejo k razvoju
turizma: z vključevanjem goric s
svojo turistično ponudbo in propa-
gando, z razvijanjem in urejanjem
lastnih gostinskih postojank v vino-
rodnih predelih, s prodajo domačih
proizvodov oz. pridelkov itd.
Izredno pomembna je vloga turi-
stičnih družbenih organizacij, ki
nastopajo kot iniciator in koordina-
tor, strokovni svetovalec in kot
organizator raznih akcij, nujnih za
pritegnitev turistov in za njihovo
boljše počutje (olepševalne akcije,
urejevanje domačij, orpnizacija pri-
reditev, propagandna in informativ-
na dejavnost itd.)
Vključiti se mora tudi trgovina in
to predvsem z zagotovitvijo izbora
blaga za potrebe turistov, ah pa celo
direktno v turistično gostinsko
dejavnost.
Pomembna je tudi obrt, posebno
spominkarstvo, ki predstavlja še
vedno nepopolno izkoriščen vir
dohodkov.
Tudi zavod za spomeniško varstvo
se mora vključiti tako z zaščito
pokrajine kot z zaščito narodopis-
nih vrednot. Prav tako bi morale
šole in strokovna združenja rhitek-
tov ter gradbenih inženirjev in
tehnikov več prispevati k uvajanju
ustrezne ali pa vsaj k preprečevanju
vdora neustrezne arhitekture v to
pokrajino. O tem bi bilo potrebno
poučiti tudi investitorje. Zlasti pri
notranji opremi gostinskih in drugih
lokalov in domačij, bi morali bolj
izkoristiti domače elemente in pred-
mete, ki predstavljajo narodopisno
blago, kar več ali manj izgubljamo,
ker nam odnašajo drugi.
Pomembno vlogo bi igrale tudi
družbenopolitične organizacije in
drugi krajevni dejavniki, zlasti še
krajevne skupnosti, kulturno pro-
svetna in druga društva, lovske
organizacije in podobno. Vsi ti
dejavniki lahko z mobilizacijsko in
organizacijsko strokovno dejavnost-
jo mnogo pripomorejo, da bodo
posamezni kraji privlačni za turiste.
Zaradi splošne zaostalosti ne bo
možno na teh področjih razviti
turizma brez potrebnih kreditov
družbenim in zasebnim proizvajal-
cem. Pri tem bo potrebno več
razumevanja bank kot doslej, ki ne
bi smele gledati samo na trenutne in
direktne učinke ter koristi naložb,
temveč bo treba upoštevati, da bo
razvoj turizma pripomogel k hitrej-
šemu gospodarskemu in socialnemu
razvoju te pokrajine.
Vse to ne bi imelo pravega učinka
brez podpore širše družbe v takšni
aU drugačni obliki. Vendar bi bila
moč sistematičnega in intenzivnega
delovanja vseh teh faktorjev izredna
pri razvoju turistične dejavnosti in
kot posledice tega pri razvoju
napredka v samozavedanju in gospo-
darski moči.
VK
IVANA TOPLAKA - SIMONA NI VEČ
Vse, ki so ga poznali, ali so
kdajkoh sUšah zanj, je globoko
pretresla novica, da je za vedno
prenehalo utripati njegovo delovno
srce, ki nikoli ni poznalo počitka in
je venomer stremelo za napredkom
- ne le svojim, ampak za lepšim
življenjem vseh, ki so bivali v njegovi
biižini.
V ponedeljek ponoči je ugasnilo
srce človeka, ki seje rodil 12. junija
1909. leta v Mostju in tam prebil vse
lepe in žalostne trenutke svojega
življenja. Za vedno se je poslovil
Ivan Toplak-Simon.
Ce samo na kratko preletimo
njegovo življenje, ki nikoli ni
poznalo počitka, ampak je vedno
hitelo s časom naprej, vidimo, daje
bil aktiven že od mladih let.
Osnovno šolo je obiskoval v
Juršincih, nižjo srednjo šolo v Ptuju,
kmetijsko pa v Mariboru. 1930. leta
Ivan Toplak-Simon
je odslužil vojaščino in začel delati
doma na posestvu. Aktivno je delal
v kmečki mladini od 1929. leta, ko
je bil tudi pokrajinski pooblaščenec
za kmečko mladino.
Ko je nad naše kraje prihrumel
Hitler s svojimi okupatorji, je
pokojni Simon začel delati z
Lackom, Potrčem, Vodo, Krefti,
Špindlerjem, Anželom, Žgečem in
drugimi borci Slovenskogoriške
čete. Tesni so bili tudi njegovi stiki s
Francem Osojnikom. Zvonko Saga-
din, ki je videl v njem zanesljivega
človeka, mu je zaupal funkcijo
poverjenika OF za območje Sloven-
skih goric, Ormoža, Radgone in
Ljutomera, kjer je vzdrževal zveze s
partizani. Po njegovih zaslugah se te
zveze niso nikoli pretrgale za dalj
časa.
Ko je leta 1942. padla Lackova
četa, okupator tudi Simonu ni
prizanesel in ga je zaprl. Rešila sta
ga Pihler in Glušič.
1943. leta je postal sekretar OF,
kar je ostal vse do konca. Čeprav je
imel težavno nalogo v obveščevalni
službi, nikoli ni pozabil na zemljo in
na posestvo in je vseskozi ostal
napreden kmet, vzor vsem drugim,
ne samo v njegovi bližini, ampak
daleč naokrog.
Vse njegovo povojno življenje je
bilo namenjeno modernizaciji kme-
tijstva in je bil vedno med
najnaprednejšimi kmeti, ki so se
odločah za vedno nove in boljše
pogoje.
Bil je ne le kmet, ampak tudi
dober in zgleden oče, saj je vzgojil
in preživel številno družino, vsem,
svojim otrokom in ženi je bil vzgled
vztrajnega in marljivega človeka,
kakršnega so ga vseskozi poznah in
cenili.
Sedaj ga ni več. PogrešaU ga bomo
vsi, najbolj pa njegova družina, ki bo
bolečo izgubo težko prebolela. Vse
.pa bodo vedno in povsod spremljale
njegove napredne misli in ideje, ki
jih bodo poskušah uresničevati in se
očetu tako oddolžiti za vse, kar jim
je dal.
Ob boleči izgubi izrekamo
Toplakovi družini in vsem sorodni-
kom tudi naše iskreno sožalje. S. S.
SREDNJEROČNI PROGRAM
(Nadaljevanje s 1. strani)
vajoč lokacije, ekonomske tokove
celotnega prostora, ožilje promet-
nic, energetske vire, vodno gospo-
darsko ureditev in členitev površin
za posamezne namene. Pri programi-
ranju razvoja posameznih gospodar-
skih dejavnosti v občini pa je bila
močna ovira tudi v tem, da je bilo
mnogo programov delovnih organi-
zacij, ki so jih poslale občinski
skupščini na vpogled praktično ne-
uporabnih. Vzrok je delno v premali
smelosti programerjev, predvsem pa
v premah strokovni usposobljenosti,
zaradi česar nekaj naših delovnih
organizacij že precej let stagnira ali
celo nazaduje.
O predlogu programa srednjeroč-
nega razvoja bo najprej razpravljala
občinska konferenca ZKS, zlasti,
kar se nanaša na razvoj gospodarskih
dejavnosti. Programi razvoja posa-
meznih področij družbenih dejavno-
sti bodo izdelani posebej, nekateri
samo dolgoročno, do leta 1985.
Razvoj vzgoje in izobraževanja,
otroškega varstva, zdravstva, social-
nega varstva ipd. je možno realno
načrtovati le za daljše obdobje. Zato
bo te programe treba obravnavati
postopno. Osrednji program srednje-
ročnega razvoja bo predvsem orien-
tacija za posamezna področja; pro-
grami posameznih področij gospo-
darskih in družbenih dejavnosti pa
bodo konkretni. V javni razpravi
bodo ti dokumenti v marsičem tudi
dopolnjeni.
F. FIDERŠEK
^ppNlK — ČETRTEK, 7. septembra 1972
STRAN 3
V slogi je moc, če..
Kaj bi naj pomenil „CE .. ." ob
jjcer znanem ljudskem pregovoru?
\(ogoče to, da je sloga dandanašnji
jjolj redek in zato iskan primerek
ljudskega dela in delovanja. Tudi
(jni, kjer so se ljudje včasih med
5jbo sprU je možno ob primerni
japi" zopet združiti ljudske sile in
^nova zaživeti. Članov gasilskega
(jj^štva Senežci pri Veliki Nedelji se
je letos spomladi že loteval brezup.
Potem so začeli pihati močni
vetrovi v treh smereh: društvo,
kombinat Jeruzalem in občina
Ormož. Pihalo je tudi nazaj in
končno so vsi skupaj prišU do
spoznanja, da se je treba temeljito
pogovoriti in povedati komu kaj gre.
No, naj bo dovolj skrivnosti, a čisto
na kratko: kombinat Jeruzalem je
prodal zemljo okrog gasilskega
doma nekemu zasebniku. Gasilci so
s tem izgubiU prostor za vaje,
prireditve in sploh za svoje delo.
Pravzaprav so samo mislili, da so ga
izgubih, saj jim sedanji lastnik
dovoli uporabo. Spor je trajal tako
dolgo, dokler niso vsi prizadeti sedli
za mizo in ugotovili, da je vsakdo
nekaj kriv. Dejstvo je, da je bila
zemlja prodana, dejstvo pa je tudi,
da je vse skupaj tako zrevoltiralo ne
samo člane gasilskega društva, da so
se na moč resno lotih svojega dela v
gasilskem društvu in za društvo.
Dvajset let ni dolga doba, vendar
za delo nekega društva lahko
pomeni mnogo. Zato so seneški
gasilci zelo slovesno in kot bi po
domače dejali „na veliko" proslavili
svoj 20 jubilej. Prireditev je bila
minulo nedeljo ob navzočnosti
množice domačinov in gostov.
Gasilci so ta dan sprejeli v uporabo
tudi novo motorno brizgalno in
sireno.
Uvodoma je poveljnik društva
Franc Mesarec pozdravil goste:
podpredsednika občinske skupščine
Ormož Alojza Hergula, podpredsed-
nika občinske gasilske zveze Ormož
Jakoba Aleksiča in druge. Potem je
podal kratek prerez dvajsetletnega
dela tamkajšnjih gasilcev.
Dmštvo je bilo ustanovljeno že
nekaj časa pred letom 1952. Takrat
se je imenovalo po treh vaseh:
Vičanci, Senežci in Sodinci - tu je
bil tudi ustanovni sestanek. Ker je
bil najprimernejši prostor za gradnjo
gasilskega doma v središču seneške
vasi, so se vsi člani društva odločili,
da bodo dom gradili v Senežcih.
1953. leta so se načrti uresničih.
Pomagali so vsi domačini in
prebivalci bolj oddaljenih vasi. Dom
je kmalu postal središče in zbirališče
vse bližnje okohce. Kmalu so
nabavih tudi prvo brizgalno. Bila je
ročrta zato so jo 1957. leta
zamenjali z motorno. Dobili so jo
od okrajne gasilske zveze Ptuj. V
zadnjem času pa so potrebe
narekovale nakup nove brizgalne.
Odločili so se za terenu primerno
brizgalko znamke „Ziegler", saj je
zelo lahka, kar pride prav v
hribovitih predelih.
Brizgalko je gasihtni i/iočil
zastopnik pokrovitelja - skupščine
občine Ormož - Alojz Hergula. Ob
tej priložnosti je ponovno poudaril
veUk uspeh gasilsldh društev požar-
nega okohša OGZ Ormož pri
nakupih gasilske tehnike, izobraže-
vanju in skrbi za kader. Posebej je
pomembno v gasilske vrste pritegniti
cim več mladine, zakaj le tako bodo
društva imela tudi v bodoče
zagotovljen uspeh.
Sprejemu nove sirene je botrovala
Slava Rakova. Preden je pritisnila na
gumb in sprožila alarmno napravo,
je pozvala vse članstvo ga^silskega
društva Senežci, da naj bo tudi v
bodoče tako složno, zakaj samo
tako bo mogoče iti novim uspehom
naproti.
„Gasilci delamo tudi za mir in
slogo med narodi," je med drugim
podčrtal Jakob Aleksič in ob koncu
slovesnosti podelil v imenu občinske
gasilske zveze Ormož diplome in
značke šestnajstim gasUcem in
gasilkam GD Senežci za 20 let in
osmim za 10 let dela v društvu.
Gasilsko društvo Senežci je
odlikovalo tudi svoje najstarejše
člane ustanovitelje in najaktivnejše
pripadnike društva. Odličja so
prejeU: Franc Ozmec, prvi predsed-
nik društva, Alojz Zamuda, Jože
Škrlec, Avgust Majcen, Stanko
Munda, Ivan 'Sok, Ivan Heigula,
Slava Rak, Stanko Štuhec, Anton
Irgohč, Jože Slana, Franc Kranjc,
Franc Gotvajn, Martin Ules in Franc
Marinič. V imenu odlikovancev se je
zahvalil društvu za pozornost Franc
Ozmec in ob koncu dejal: „V slogi
je moč - tega nam je včasih
manjkalo!"
, Trgovški gasilci niso pozabih na
dobre sosedske odnose, saj so
seneškim najbligi. Njihov predsed-
nik Franc Sever je zato Senežčarjem
čestital ob njihovem jubileju in jim
izročil darilo gasilskega društva
Trgovišče!
Potem je zaigral ansambel Toneta
Kmetca in udeleženci nedeljske
slovesnosti v Senežcih so se veselih
in rajali pozno v noč.
jr
Tako je bilo v tistih kritičnih časih, ko je tekla , pravda" za prodano zemljo.
Udeležba na sestanku je bila nad pričakovanji.
IVAN KUŠTRAK
V ORMOŠKI OBČINI
Prejšnji četrtek je zvezni sekretar
za kmetijstvo inž. Ivan Kuštrak, ki
je bil na poti v Mursko Soboto,
obiskal občino Ormož. Spremljala
sta ga republiški podsekretar za
kmetijstvo Komel in direktor živil-
skega kombinata Gruda iz Ljublja-
ne.
Visoke goste so najprej sprejeU
predstavniki kombinata Slovenija
vino - samostojni obrat Jeruzalem
Ormož, potem pa so si skupaj
ogledali farmo za vzrejo živine v
Središču ob Dravi in vinskp klet v
Ormožu.
V Središču so se pogovarjali tudi
o problemih živinoreje. Zvezni se-
kretar za kmetijstvo inž. Ivan
Kuštrak je med drugim izjavil, da
ima živinoreja, glede na splošno
pomanjkanje mesa v svetu, v per-
spektivi izredne možnosti razvoja.
Opozoril je, da je zato potrebno v
poljedeljstvu pridelovati čim več
krmnih rastlin kot je koruza in
podobno. Tudi cene se v živinoreji
počasi normalizirajo, zato ta panoga
gospodarstva nudi lepe možnosti.
Pri ogledu kleti v Ormožu so
predstavniki kombinata Jeruzalem
seznanili gosta z nekaterimi svojimi
problemi. Med rugim je tekla beseda
o zamrznjenih cenah vina, ki zadeva-
jo samo proizvajalce v družbenem
sektorju, medtem ko lahko zasebni
pridelovalci vin in gostinci formirajo
ceno vina po lastni presoji. Inž.
Kuštrak je izrazil mnenje, da je kaj
takega nepotrebno in se bo zato
zavzemal za odpravo takšnega dolo-
čila.
Po ogledu kleti so gostje in
gostitelji odšh po tako imenovani
vinski cesti na Jeruzalem, odkoder
jerzvezni sekretar za kmetijstvo inž.
Ivan Kuštrak skupaj s svojim sprem-
stvom nadaljeval pot v Mursko
Soboto. Tu je bil minuh četrtek
sestanek predstavnikov živilske in
predelovalne industrije SR Sloveni-
je.
jr
Štiriletni Andrejček je s sedem-
letno Miciko na dvorišču opazoval
kokoš in petelina, ki sta glasno
kodakala. Razložila sem jima, da
kokoš vedno tako naznani, da je
znesla jajce. Andrejček začuden:
„Pa saj petelinček ne znese jajčka,
dere se pa še bolj glasno kot ko-
koš? " Nato ga je sestrica postrani
pogledala: ,,Saj - takšni ste moški!"
ZADEL JE SAMOKOLNICO
Na cesti I. reda v Novakovi ulici v
Ormožu se je pripetila prometna
nesreča iz nepojasnjenega vzroka.
Ljudmila Zagorec iz Ormoža je
peljala samokolnico tako, da jo je
vlekla za sabo po omenjeni cesti. K)
je prišla na tako imenovani Lent je
srečala Štefanijo Pučko iz Ormoža.
Zagorčeva je odložila samokolnico
na skrajnem robu cestišča in se
pričela pogovarjati z znanko. V tem
času je iz smeri Ormoža peljala
kolona osebnih avtomobilov. Iz ne-
znanega vzroka je eden izmed vozni-
kov trčil s sprednjih desnim blatni-
kom svojega avtomobila v samokol-
nico. Le-ta je zadela Zagorčevo in jo
zbila v obcestni jarek. Dobila je lažje
poškodbe. Zdravniško pomoč so ji
nudili v zdravstvenem domu Ormož.
Voznik je iz kraja nesreče pobeg-
nil.
•jr
J^a svečani tribuni so se minulo nedeljo zbrali funkcionarji in gostje. Pred
j^ibuno je nova motorka GD Senežci. (Sirena je na strehi gasilskega doma,
ni zraven!)	Foto: J. Rakuša
Obvestilo
Obveščamo lastnike in koristnike zemljišč in stavbišč
na območju KO Ormož in Hardek, da bo razgrnitev nove
izmere od 18.9. 1972. naprej v prostorih občinskega sodišča
soba štev. 2.
Katasterska uprava SO Ormož
4 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 7. septembra ig^j
Preobremenjeni dijaki
OSMI OBČNI ZBOR SKUPNOSTI ŠOLSKIH CENTROV
ZA BLAGOVNI PROMET SR SLOVENIJE
V sredo 30. in četrtek 31. avgu-
sta, tik pred začetkom novega
šolskega leta so se v Ptuju zbrali
profesorji, ki poučujejo na poklic-
nih šolah za blagovni promet, ki
skupaj tvorijo skupnost šolskih
centrov za blagovni promet SR
Slovenije. To je bilo že osmo
srečanje, osmi občni zbor in letos je
bila vrsta na Ptuju, da prevzame
vlogo gostitelja.
V	prostorih ekonomske šole so se
zbrali vsi gostje, bilo jih je okrog
150 in razpravljali o problemih, s
katerimi se pri svojem delu srečujejo
prosvetni delavci.
Uradni del občnega zbora je
pričel prof. Ludvik Rebeušek, ki je
pozdravil vse navzoče, med njimi
tudi zastopnico zavoda za šolstvo
tov. Kolarjevo. V švojem poročilu je
predsednik upravnega odbora, prof.
Rebeušek izjavil, da je pri sedanjem
predmetniku prevelika obremenitev
učencev, če hočemo, da se bodo
udejstvovali tudi pri izvenšolskem
delu. Predlagal je tudi, da bi se naj
dijaki šol za prodajalce enkrat letno
srečali in se tako med seboj
spoznah, prav tako pa bi bilo
potrebno skupno srečanje slušate-
ljev komercialnih in poslovodskih
šol.
Druga zanimivost, na katero je
opozoril prof. Rebeušek, je hiter
porast števila dijakov na'poklicnih
šolah za prodajalce, saj se je indeks
povečal iz leta 1967/68 do
1971/72 na 177%. Zato ni nič
čudnega, če se povsod srečujejo s
prostorskimi problemi.
Pojasnil je tudi, zakaj sklicujejo
občne zbore vsako leto- pred
začetkom šolskega leta. Na teh
srečanjih skušajo vedno znova
poenotiti organizacijo pouka, najti
način, kako omogočiti učencem .in
dijakom, da si pridobijo čimveč
znanja in jih obenem vzgajati.
Zastopnica republiškega zavoda za
šolstvo tov. Kolarjeva, je govorila o
skrajšanju učnih ur pri nekaterih
predmetih, pri čemer pa ne bi trpelo
znanje, saj bi bile spremembe le
malenkostne, a učinkovite. Z novim
šol. letom preidejo vse šole na novi
delovni teden. Nujno pa bi tudi bilo,
da bi se zmanjšala učna obveza
predavateljev na 19 ur iz dosedanjih
22 in več ur.
V	razpravi je Mira Brusova,
zastopnica sveta za šolstvo občine
Ptuj pozdravila udeležence, potem
pa so ravnatelji posameznih centrov
govorili o problemih, s katerimi se
srečujejo pri delu. Med drugim so
razpravljah tudi o možnosti nadalj-
njega šolanja absolventov srednjih
komercialnih šol, o tem, kako
nekateri posamezniki na ekonom-
skih šolah zavirajo razvoj srednjih
komerciabiih šol in svoje zahteve
utemeljujejo z izgovori, da je na teh
šolah premalo strokovnega kadra.
To pa negirajo statistični podatki, ki
dokazujejo, da je na 10 ekonomskih
šolah 66 % predavateljev z visoko-
šolsko izobrazbo, na šolah za
prodajalce pa 70,20%, tako, da so
te šole po svoji kvalifikacijski
strukturi takoj za . gimnazijami.
Nujno bi bilo tudi spremeniti
predmetnik za izvajanje 5-dnevnega
delovnega tedna, saj je dosedanjih
34 delovnih ur na teden prevelik
napor za dijake in tudi za
profesorje. Pri svojih zahtevah pa so
ostali le na pol poti, saj obsega po
novem predmetniku en šolski teden
33 oz. 32 ur pouka. Izrečen je bil
tudi predlog, da bi bilo treba najprej
izdelati učne programe in na podlagi
njih izločiti seme od plevela.
Drugi dan je potekal v obliki
zasedanj predmetnih aktivov, ki so
razpravljali o učnem načrtu. Preda-
vatelji so se razdelili v posamezne
skupine in v obhki internih
razgovorov razpravljali o svojem
delu. Na ta način želijo doseči, da bi
bU na vseh šolah enak poudarek na
neki osnovi in da bi bilo pridobljeno
znanje povsod enako.	§
Kdaj nova postaja v Slov. Bistrici
Mestno središče Slov. Bistrice
postaja vedno ožje grlo v prometu
na avtomobilski cesti Maribor-
Ljubljana, kar je ob tako naraščajo-
čem prometu, ki doseže svoj vrh
prav v poletnih mesecih, zelo
zaskrbljujoče. Med vzroki takšnega
stanja je prav gotovo naselje, ki ni
brlo grajeno glede na zahteve
današnjega prometa, prav tako pa
pomenijo veliko oviro številni
avtobusi, ki imajo svoje postajališče
prav v središču mesta, kjer je sicer
najbolj gost promet ostahh vozil.
Ta problem so že pred leti uvideli
tudi v občinskem vodstvu ter pri
Avtobusnem podjetju Maribor. Skle-
nih so prestaviti postajo na
nekdanjo železniško postajo Slov.
Bistrica, kjer Avtobusno podjetje
Maribor že dolgo parkira svoj^
avtobuse, o izpolnitvi obljub pa
nič več shšati, kljub temu, (jj
njihova vozila predstavljajo na
sedanjem postajahšču v središču
mesta, skupno z vozili ostaliii
avtobusnih podjetij veliko oviro pj
tudi sami največkrat nimajo prosto-
ra.
Prav bi bilo, če bi občinska
skupščina skupno z Avtobusnim
podjetjem iz Maribora končno
proučila možnosti za kar najhitrejšo
premestitev avtobusne postaje iz
mestnega središča na staro železni-
ško postajo Slov. Bistrica, kjer je za
to že namenjena lokacija.
Tekst in foto: VH
Pomanjkanje parkirnih prostorov
v Ptuju
v Ptuju je v opoldanskih urah
zelo težko najti prazen parkirni
prostor, kajti v tem času se v mestu
zadržuje nad 1000 parkiranih vozil.
Od tega jih urejeni parkirni prostori
pred magistratom, hotelom, bolniš-
nico in novim marketom sprejmejo
le dobrih sto. Ostala vozila so
parkirana po uhcah, pločnikih,
hodnikih in podobno. Ptujske stare
uhce so ozke in takšna parkiranja še
bolj ovirajo promet.
Ptoblem bi se dal vsaj delno rešiti
s preureditvijo že obstoječih parki-
rišč, vendar bo treba misliti tudi na
nove.
V centru mesta je mnogo
problemov tudi s garažiranjem vozil,
sti problem bi lahko rešili naši
gradbeni projektanti. Blokovsko
naselje ob avtobusni in železniški
postaji je postavljeno na površini, ki
je skoraj dva metra nižje od površine
okolice. Ta prostor bi lahko izrabili
za gradnjo podzemnih garaž, podob-
no kot jih imajo v Ljubljani.
Zagrebu in v drugih mestih. ^
takšnih garažah bi bilo dovolj
prostora za vsa vozila lastnikov i!
blokov pa tudi še za druge. Sedanj
medprostor med uhco in zgradbam
pri novih blokih pa so gradben
mojstri raje zasuli z gramozom
Takšne podzemne garaže ne bi vzeli
tudi obdelovalnih površin, saj so nat
njimi še vedno lahko vrtovi ali drug
okrasni nasadi. Upajmo, da se bod(
pri gradnji naslednjega bloka spom
nili tudi lastnikov vozil, ki rešujeji
probleme garažiranja in parkiranj
po svoje, hkrati pa delajo problem
v prometu v mestu pa tudi kvarij
videz okohce.
PI
Pobuda iz vrst likovnih umetnikov
za pomoč poplavljencem
Kipar Drago Košir, ki izdeiuje
skulpturo Jožeta Lacka za razstavo
ob proslavi 500-letnice kmečkih
uporov v Vidmu ob Ščavnici, je dal
pobudo za pomoč likovnih umetni-
kov vzhodnoslovenskim poplavljen-
cem z darovanjem kipov v odkup, za
katere izkupiček pa bi šel v sklad
sohdarnosti za vzhodnoslovenske
poplavljence. V pismu Ivanu Kreftu
je s tem v zvezi napisal:
„Vsak dan poslušamo poročila in
potek pomoči nesrečni vzhodni Slo-
veniji. Pri nas in v velikem delu
Slovenije stoji nepokošena trava, na
poplavljenem območju pa ne bo kaj
dati živini. Glede gmotnega prispev-
ka imam že dalje časa misel. Lt)oko-
jenci pač nimamo denarja, lahko pa
bi pomagali s svojimi deli, ki bi jih
naj kdo odkupil, denar pa bi nakaza-
h na račun sohdarnostnega sklada.
Mogoče bi pozvali likovnike, naj
poklonijo vsak po eno svojih del v
korist poplavljenih. Mishm, da ne bo
nikogar, ki se ne bi odzval. Ko bi
dela zbrah, bi v enem izmed poplav-
ljenih krajev organizirali razstavo in
istočasno prodajo del. Tudi na raz-
stavi zbrane prostovoljne prispevke
bi odvedh v sklad."
Pobuda kiparja samouka Draga
Koširja je vsekakor vredna pozorno-
sti.
„Tri mesece poročena in ^
ločena! No, vas pa' soprog res "
nosil na rokah!"
„Pač, samo enkrat in to takrat, k'
me je vrgel iz hiše."
Središče Slov. Bistrice postaja vedno ožje-prometno grlo na cestnem odseku
Maribor-Ljubljana
Z 8. občnega zbora predavateljev poklicnih šol za blagovni promet.
Foto: LANGERHOLC
^ppNlK — ČETRTEK, 7. septembra 1972
STRAN 5
ptujska Perutnina povečuje proizvodne
sile kooperantov
kooperanti perutnine ptuj vzredili že nad ic milijonov jtrojlerjev
Ko smo se prejšnji teden mudili v
Hajdini, kjer ima Ptujska Perutnina
svoj obrat za kooperacijo, smo se
pogovarjali tudi z vršilcem dolžnosti
direktorja ing. Jožetom Reismanom.
Zvedeli smo namreč, da je hranilna
kreditna služba pri Perutnini uspela
dobiti kredit pri Ljubljanski banki,
Ici ga bodo v celoti namenih za
financiranje kooperantov, ki so se
ali se še bodo odločili za vzrejo
brojlerjev. Ker smo želeli dobiti
podrobnejše informacije, smo zapro-
sili našega sogovornika, naj nam kaj
več pove o tem. Povedal nam je, da
je v letošnjem druge polletju HKS
pri P. P. uspela dobiti pri Ljubljan-
ski banki kredit v višini 3.190.000
ND. Svoj delež k temu je primaknila
tudi republika, ki je namenila na-
daljnjih 490.000 ND. Skupna banč-
na in republiška sredstva v znesku
3.680.000 tvorijo približno 27 %
predračunske vrednosti, ki-jo pred-
videva akcijski program gradenj no-
vih in adaptacij že obstoječih objek-
tov za množično vzrejo brojlerjev.
Ostanek sredstev, do 50 % bi prispe-
vala hranilno kreditna služba, ki
deluje pri Mesokombinatu Perutnina
v Ptuju. V ta namen bi se naj zbralo
5.910.000 ND ali 50% od skupne
predračunske vrednosti. Ostalih
50 % pa bi naj predstavljala udelež-
ba kooperantov v lastni delovni sih,
zemljišču in seveda tudi z delom
finančnih sredstev.
S temi sredstvi bi usposobili za
proizvodnjo nekaj na novo zgrajenih
objektov z zmogljivostjo enkratnega
turnusa po 10.000 kom. in. po
5.000 kom., ostanek pa bi namenih
^ obnovo obstoječih še neizkori-
ščenih gospodarskih poslopij pri
kmetih.
Po dosedanjih izkušnjah predvide-
vajo, da bo, ko bodo vsi objekti
Zgrajeni, število vhlevljenih piščan-
cev narastlo še za približno 1 milijon
ali po končani vzreji, okrog 1 mili-
jon 500 tisoč kg mesa.
HKS Perutnina je sedaj pripravlje-
na financirati vsakega posameznika,
ki bi želel kooperacijsko sodelovati
z njo, če izpolnjuje najosnovnejše
pogoje, ki so:
- da ima dostop do sedanjega ah
bodočega pbjekta s tovornim avto-
"lobilom v zimskem in letnem času,
■ - da bo razpolagal z dovoljeno
količino pitne vode.
-	da ima zagotovljeno preskrbo z
električno energijo,
-	da bo imel na voljo delovno silo
za oskrbo in
-	predvsem, da ima veselje do
tovrstne proizvodnje, saj je nenazad-
nje to tudi eden osnovnih dejavni-
kov, ki vplivajo na uspeh dela.
Kdorkoli izpolnjuje omenjene po-
goje, ima možnost, da dobi kredit,
kot soudeležbo pri novogranjah, z
možnostjo 8-letnega odplačila. Ob-
restna mera znaša 6 % 5 % pa na
področju SR Slovenije regresira re-
publika.
Vsak interesent za novogradnje
mora vložiti na obrat za kooperacijo
v Hajdini prošnjo, nakar ga obiščejo
strokovnjaki, ki ugotovijo možnosti
za realizacijo te prošnje.
Ves gradbeni material, vključno
opremo, je možno nabaviti pri obra-
tu za kooperacijo.
Objekt za 10.000 piščancev stane,
če dela investitor v lastni režiji,
okrog 300-350.000 ND, v to je
vračunana tudi oprema. Višina kre-
dita, ki jo kooperant lahko dobi, je
do 17 milijonov za novogradnjo in 8
milijonov za opremo.
Pogoj za odobritev kredita je, da
se sklene dolgoročno sodelovanje, ki
mora trajati enkrat daljšo dobo, za
katero je odobren. Npr. če je nekdo
dobil kredit na 8-letno odplačeva-
nje, mora enkrat daljšo dobo. to je
16 let sodelovati z obratom za
kooperacijo iz Hajdine.
Kooperantu, ki usposobi objekt in
začne s proizvodnjo, Mesokombinat
Perutnina iz Ptuja prek svojega obra-
ta za kooperacijo iz Hajdine kredi-
tira še en dan stare piščance, krmila
in plinsko kurjavo za dobo enega
turnusa, ki traja pribUžno 54 dni.
Teža pitanega piščanca je 1 kg
55 dkg. Za kooperanta je sedaj tudi
ugodnost v tem, da so skrajšali
vzrejni čas na 54 dni, ker seje cesto
pojavljajo, da so se čez 60 dni stari
piščanci v poletni vročini tik pred
klanjem zadušili, kar je povzročilo
veliko škodo obema strankama. Z
živo težo okrog 1 kg 55 dkg pa se
^rutninski proizvodi nekako pribli-
žujejo navadam potrošnikov v dru-
gih deželah.
Ob vsakem vhlevljanju pripeljejo
piščance, do kooperanta in torej
nima skrbi s prevozom. Na dom pa
mu dostavljajo tudi vsa potrebna
krmila. V letošnjem letu bodo ko-
operanti obrata za kooperacijo iz
Hajdine proizvedh okrog 8 milijo-
nov kg mesa, vendar to za tržišče še
vedno ni dovolj. Zato želi Perutnina
z omenjenimi ugodnostmi pritegniti
v poslovno sodelovanje čimveč so-
delavcev, kooperantov, ki jih veseli
delo s piščanci. Trenutno je na
spisku kooperantov okrog 260 ta-
kih, ki jih to delo veseU, osip znaša
okrog 10%, vsako leto pa se za delo
te vrste odloči pribhžno za 30%
novih družin ah posameznikov.
S. S.
Objekt za 20.000 piščancev
Pogled na 5.000 broljerjev
Ko je sprevodnik opazil, da se
Škot vozi brez vozne karte, se je
tako razjezil, da mu je vrgel kovček
skozi okno.
„Morilec!" kriči Škot. „lJbili ste
mi edinega sina!"
Neka dama čestita staremu profe-
sorju k petinsedemdesetletnemu
rojstnemu dnevu.
„Ah se še spominjate, gospod
profesor, pred natanko petdesetimi
leti ste me prosih za roko."
„Da, da. Kako je že bilo? Ah sem
jo dobil? "
,,Ah so bila med darih za rojstni
dan tudi kakšna posebna preseneče-
nja? "
„Bi rekel. Od Franceljna sem do-
bil knjigo, ki sem jo enkrat posodil
Milanu."
MLADI O SEBI
IN ŠPORTU
Sedanja aktivnost in bodoče delo
mladine je bila osrednja tema
petkove seje predsedstva občinske
konference ZMS Ormož. Sestanek je
vodil sekretar predsedstva Mirko
Rajh.
Mladi so najprej poslušali finanč-
no poročilo za prvo polovico leta,
nato pa sta udeleženca poletne
mladinske politične šole poročala o
poteku in vsebini enotedenskega
seminarja za mlade družbenopolitič-
ne delavce, kije bil pred kratkim v
Ljubljani.
V razpravi o aktivnosti mlade
generacije so izrazili zadovoljstvo
nad dosedanjimi uspehi ter poudarih
potrebo po jasnejših programih dela
in predvsem večji povezavi med
posameznimi aktivi. Posebno po-
membno je zainteresirati mlade za
aktivno sodelovanje na volitvah, ki
bodo prihodnje leto.
Prvič odkar je v Ormožu novo
mladinsko vodstvo, je obiskala mla-
de na njihovem sestanku predsed-
stva tudi sekretarka komiteja občin-
ske konference ZK Ormož inž.
Terezija Štefančič. Skupaj so razčle-
nih nekatere probleme in se dogo-
vorili, da bosta komisija za mladin-
ska vprašanja pri komiteju ZK in
predsedstvo OK ZMS v bodoče bolj
tesno sodelovala. Štefančičeva je
tudi obljubila, da bo v kratkem
sklicala posvet direktorjev delovnih
organizacij s področja občine ter se
z njimi pogovorila o delu mladine v
delovnih organizacijah. Razumljivo,
pri razgovoru bo sodelovala tudi
mladina. Beseda bi naj tekla tudi o
podpisu družbenega dogovora o
štipendiranju.
N
V kratkem bodo sklicali tudi vse
študente ormoške občine ter skušali
ponovno obuditi k delu njihov,
včasih že dobro delujoči klub.
Študente bi adi seznanih tudi s
problemi občine in potrebami po
kadrih.
Posebno mesto v mladinskih
razpravah - problem je prisoten
pravzaprav povsod, kjer se zbirajo
mladi - je vprašanje športa. Na
petkovi seji so mladinci in mladinke
ponovno spraševali, kdo zavira delo
TVD Partizan Ormož. Vse je bilo že
pripravljeno za sklic dosedanjega
vodstva, vendar do občnega zbora ni
prišlo. V Ormožu je že dolgo
prisotno mnenje, da so posredi
subjektivni razlogi. Nekateri menijo,
da se je sedanje vodstvo ustrašilo
očitkov na račun svoje pasivnosti.
Tako starega odbora TVD Partizan
ni mogoče sklicati in zato tudi ne
razrešiti. Enaki problemi so tudi pri
občinski zvezi za telesno kulturo.
Tu so sicer formirali neki začasni
odbor, vendar ne more zaživeti, ker
še stari ni razrešen. V zvezi s tem pa
je slišati, da pristojni sploh ne vedo,
kdo je vse član odbora in zato ne
pride do sestanka. Čudne so poti
ormoškega množičnega športa. Mla-
di so v svoji javni tribuni in znanih
sedmih točkah že spomladi postavih
ta vprašanja zelo ostro. Videti je
bilo - vsaj nekaj časa - da se bo res
nekaj spremenilo, pa se ni.
Pričakovati je, da mladim ne bo spet
treba s transparenti na ulico . . .
jr
6 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 7. septembra ig^j
Pri Čurinovih na Kogu diši pb muškatu
Kog - prijazen hribček sveta med
P&nonsko nižino in Slovenskimi
goricami skriva mnogo posebnosti in
zanimivosti. Ena takšnih je nedvom-
no pri Stanku Curinu, kmetu,
vino^adniku in prevozniku.- Tri
stvari je kar precej, toda družina si
je delo razdelila. No, naš namen niso
družinske zadeve, ampak neka
posebnost, ki ji verjetno ni enake v
Sloveniji. Pri Čurinovih imajo
namreč lastno polnilnico za vina, ki
jih pridelajo v svojih vinogradih.
Stanko C urin
Gospodarja smo našli doma, kar je
bila izjemna sreča, saj je navadno na
vožnjah ali pa dela kje na posestvu.
Po dobri južini in sladkemu
obhzovanju najboljšega domačega
■pridelka je stekel pogovor.
„Delati na tako veliki kmetiji ni
lahko. Ce se spomnim nazaj in
pomishm, da bi moral še enkrat
Poleg 2 litrskih steklenic polnijo
vino tudi v buteljke. Predstavljamo
vam steklenico in etiketo najboljše-
ga Curinovega pridelka: muškatnega
si Ivan ca.
začeti, bi se prav gotovo odločil za
kaj drugega. Mojim otrokom bo
vsekakor lažje, saj bodo dobih
urejeno kmetijo", je pričel gospo-
dar.
T.: Koliko imate pravzaprav
posestva?
Curin: Vsega skupaj je enajst
hektarjev. Od tega je šest hektarjev
vinogradov in 2,5 sadovnjaka.
Ostalo so njive in drugo.
T.: Vaša .usmeritev v vinogradni-
štvo je povsem jasna, saj živite sredi
vinogradov. Zanima nas pa, kako ste
se omočili za svojo pohiilnico? "
Curin: Poti teh odločitev so bile
sorazmerno dolge. Posredi je bilo
mnogo dejavnikov. Med njimi tudi
plasman vina na tržišče. Bili so časi,
ko nisi mogel vina prodati ah pa so
bile cene sramotno nizke. Mislil
sem, da bom s svojo pohiilnico, s
svojo zaščitno znamko in etiketo
prodrl bolje.
T.: In kakšni so rezultati?
Curin: Lagal bi, če bi rekel, da so
slabi.
T.: Kdaj ste se odločih za ta
korak in ah se niste bah tveganja?
Curin: Pribhžno pred tremi leti
smo pričeli obnavljati vinograde.
Prve analize - to moram posebej
X)vedati - so mi naredili pri
combinatu Jeruzalem v- Ormožu.
No, potem smo kupili polnilnico,
steklenice, etikete itd. Prišel je tudi
sanitarni inšpektor in pregledal
stvari. Pravzaprav je bilo vse skupaj
okrog nabave polnilnice zelo eno-
stavno - mishm glede dovoljenja in
podobno. Drugo je vprašanje cene.
T.: Ko ste že o menih ceno. Bi
nam lahko na kratko povedali,
koliko denarja ste vložili v preuredi-
tev kmetije?
Curin: To oceniti je skoraj
nemogoče. Ce bi vzel v račun tudi
obnovo stanovanjske hiše, bi se
verjetno ustavili nekje pri 50
milijonih starih dinarjev.
T.: To so nedvomno velika
sredstva. Kako ste jih, kot po
domače pravimo, spravili skupaj?
Curin: Prej, ko se še nismo tako
intenzivno ukvarjali z vinogradni-
štvom, je bolj „cvetelo" prevozni-
štvo. Z dvema unimogoma smo
gozdnemu gospodarstvu Maribor
vozih les iz teh hribov in grabač do
večjih cest. Žena je pitala svinje.
Pridelovali smo velike količine
jabolk, ki so takrat imele dobro
ceno. Na vehko smo pridelovah
rdečo peso in zelar. Tako smo
„pridelali" denar za investicije v
vinogradništvo.
T.: Koliko vina pridelate letno?
Curin: Lansko leto smo v naših
vinogradih nabrali 30 tisoč htrov
vina. Letos - če ne bo kakšnih
posebnosti - bi ga moralo biti
kakšnih 10 tisoč litrov več.
T.: Cena in tržišče sta nedvomno
najbolj zanimiva. Verjetno bo tu
nekaj skrivnosti a vendar, kako ste
uspeli? So se vaše želje uresničile?
Curin: Podatek, da sem ves lanski
pridelek, ki je bil prvi napohijen v
naši polnilnici, prodal že januaij
letos in to po dobri ceni, je dovo|;
zgovoren. Kdo so moji kupci parajo
ne povem. Konkurenca je konkuren.
ca! Tudi letošnji pridelek je ^
prodan.
Muškatni silvanec - najbolje
Curinov pridelek - je počasi
zgubljal svoj vonj, ko sem se skozi
Topotanje klopotcev vračal proti
domu. Pravzaprav so zanimivi ti
Curinovi. Kaj je preveč ni dobro,
pravijo, vendar so za vse, kar imajo,
morali mnogo pregarati. Mama je
poleg dveh otrok krmila 25 svinj
Oče je poleg vsega dela na tako
vehki kmetiji našel čas za potovanja
po Avstriji, kjer je dobil prve
napotke o kletarstvu in idejo zj
lastno pohiilnico vina. Sedaj imajo
lepo urejeno kmetijo, avto, dva
unimoga, nameravajo kupiti še
traktor itd. Se je splačalo žrtvovati?
Nedvomno se je, saj človek živi tudi
za svoje otroke.
Jože Rakuša
Pisatelj se pogovarja s prijetelji:
„Deset let sem potreboval, da sem
spoznal, kako sploh nimam talenta
za pisanje."
„Zakaj nisi nehal? "
„Ni šlo več. Sem bil že slaven."
Dobra klet in vinska posoda sta za vinogradnika zelo pomembna, saj vino
zori prav tu.
KONČNO UREDITEV CESTE NA LENTU
Klanec na cesti I. reda tik pred
Ormožem, tako imenovani Lent, je
bila ena najnevarnejših ovir na cesti
Ptuj-Ormož. Znan je bil po
številnih prometnih nesrečah pred-
vsem zaradi ostrih ovinkov na vrhu
klanca. Sedaj se je cestni sklad SR
Slovenije le spomnil na ta nevarni
del ceste in pripravil projekte in
denar ter naročil dela. Izvaja jih
cestno podjetje Maribor, trajala pa
bodo vse do začetka novembra.
Vodja gradbišča Ivan Capi nam je
povedal, da bodo rekonstruirali
približno kilometer najnevarnejšega
dela ceste. Ovinke bodo močno
ublažili, razširih cestišče na 6,5
metrov, cestišče bodo zavarovali z
vsemi potrebnimi drenažami, da ne
bo več prihajalo do deformacij ob
spomladanskih odjugah. Skopali
bodo globoke obcestne jarke in jih
obložili z betonskimi ploščami.
Porabili bodo približno 2000
kubičnih metrov gramoza i.n kar je
najbolj zanimivo: asfaltna plast bo
na najtanjšem delu debela 20 cm,
zanjo pa bodo porabili 2500 ton
asfaltne mase. Vrednost del znaša
1.735.000,00 dinarjev.
Delati na gradbišču je zelo
težavno, saj ni mogoče preusmeriti
prometa. Včasih čakajo kolone
avtomobilov, da bi prišle skozi,
Sedaj so postavih semaforje in
uredili enosmerni promet. Ce vas bo
zanesla pot proti Ormožu, se ne
jezite preveč, saj bo potem 15 le'
mir. Sedanja rekonstrukcija f
namreč predvidena za dobo 15 le'
ob 20-odstotnem naraščanju prome
ta letno. Štetja avtomobilskega
prometa so pokazala, da se je na
ormoškem področju povečal pro
met v odnosu na leto 1959 za 6f
odstotkov. Pričakovati je, da bo 2
dokončanjem ceste Maribor-Krapi
na-Zagreb promet nekoliko pade
in bo zato tudi novi del ceste zdrža
več časa.
Sedanja rekonstrukcija je zajeli
del ceste od ovinkov na vrhu klanci
do mostu na Lešnici. Prihodnje lete
pa bodo še razširih omenjeni mosi
ter uredili cestišča tudi skozi mesto
jI
To so ovinki na vrhu klanca na Lentu, ki bodo deležni temeljitih korektur.
^ppNlK — ČETRTEK, 7. septembra 1972
STRAN 7
SLABA LITERATURA IN SLAB FILM IN
NJUNI REZULTATI
Gledano z vidika norm, ki urejajo
odnose med ljudmi, da lahko družba
ostane pri življenju, poceni literatu-
ra in komercialni film slabo, celo
kvarno vplivata na normalni sociali-
zacijski razvoj mladine, če pri tem
sociaUzacija pomeni prilagajanje
otroka oz. mladega človeka družbe-
nemu načinu življenja, ki je nujen,
da se lahko človek preživi in da
družba lahko obstaja.
Kaj pomeni to? Vse preveč je
čudnih, neprijetnih in celo kriminal-
nih izpadov mladih ljudi. Verjamem,
da zelo mnogo dehnkventnemu
obnašanju pripomoreta ta dva feno-
mena potrošniške družbe. Seveda ne
smemo pozabiti še vseh drugih
Vplivov, ki so jim podvrženi otroci v
letih doraščanja. Nikdar ne delujejo
različni vphvi posamično, temveč se
vedno prepletajo med seboj. Tako
npr. nizka stopnja izobrazbe še kako
pomaga napačnemu razumevanju,
da življenje, ki ga prikazujeta slaba
hteratura in fibn, proizvedena pred-
vsem, da spodbujata najnižje člo-
veške nagone, ki jih najmogočnejše
zveri v vsem živalskem svetu ne
premorejo, da manipuhrata z denar-
jem množic, ki nimajo lastne zavesti
in se masovno pustijo voditi skozi
pekel nasilja, saj je vse to izdealno v
nasilju, z nasiljem, za nasilje,
brutalno in odvratno, ni resnično.
Kaj lahko pomeni vzgoja ubijanja,
posiljevanja za mladfega človeka, ki
ne ve, kakšen vpliv ima nanj efekt
jezdeca, ki pušča za sabo kri, trupla
- mnogo trupel ( o kakšna groza,
ko se kvaliteta fibna ali romana
ocenjuje številu mrtvih, ki jih pusti
za sabo ,junak") in kljub vsemu je
heroj ženskih src. Kakšna defor-
macija nazora, ki je potreben
mlademu človeku — da ljubi, ne pa
sovraži, da je zanj vsak človek
subjekt in ne objekt, ki se ga
poslužuje v korist svoje emancipa-
cije.
Gre za mihtaristično vzgojo, za
barbarsko uničevanje dobrote, kije
vsakemu človeku dana, le s pravimi
prijemi jo je treba vzbuditi. Nikdar
več tak mlad človek ne more biti
tisto, kar bi lahko bil.
Kaj pomeni davek na „šund"
Hteraturo, ko je le-ta še vedno v
prodaji? Šfe vedno ljudje masovno
posegajo po njej, predvsem mladi,
med njimi tisti, ki jim je to lahko
nevaren vzor, uničevalec srčne
kulture v interakciji z drugimi
fenomeni.	•
Kaj pomeni to, da je v našem kinu
dvorana vedno nabito polna, ko gre
za filme, izdelane v gonji za
dobičkom, z enostavno, grobo, s
strahotno neumeno, nerazumljivo
plehko, ostudno in za človeka
nesprejemljivo vsebino? Kohko
takšnih filmov je na sporedu v kinu,
brez konca se vleče število teh
filmov in prav nič ni videti, da bo
kdajkoh postal kino ustanova, ki
služi vzgojnim namenom.
In kako požira naša mladina vsak
prizor teh filmov in kako dobro si
ga zapomni! Prav nič ne izgine iz
njenega spomina, četudi deluje
nanjo skozi meglo neresnice. Ne-
verjetno je, kako lahko nanje vpliva
zahrbten, nizkoten klic in kako
zasužnji njeno celotno psiho. Pri
tem govorim o tistem delu mladine,
katere vzgoja je že tako ah tako
zaradi različnih vzrokov pomanjklji-
va in nepravilna.
Kako neprijetno se počuti človek,
ko sedi v na pol prazni ah prazni
dvorani, a gleda čudovit film. Ali ko
vidi, kako odhajajo tisti, ki fihna ne
razumejo ali pa, ko ostanejo in na
ves glas izražajo svojo nezadovolj-
stvo na prav prostaški način. Vendar
ne izražajo samo tega, temveč tudi
svoj kulturni nivo, ki ga ni. Zanje ga
tudi ne bo. Vsaj tako dolgo ne,
dokler bo ostalo vse isto. Dokler bo
še stroj izkoriščanja nezvgojenosti
množic bruhal svoje izdelke, slabe,
neprebavljive, polne zunanjega sijaja
in notranje pokvarjenosti, enake
pokvarjenim konzervam - strupene
do neskončnosti. In dokler jih bo
naša družba z odprtimi rokami
sprejemala kot dobičkonosen sub-
jekt in s tem škodovala sama sebi.
Kako je mogoče, da dovoljuje
družba kupovanje slabih filmov, ki
so prikrojeni zahtevam nezahtev-
nega gledalca in izhajanje takšnih ah
drugačnih pubhkacij z enako vse-
bino in istim namenom?
Odzivam se klicu svoje vesti na
tem svetu, kjer je navzven vse tako
božansko, če ne upoštevamo vojn,
lakote in revščine, a v resnici mnogo
slabega, toliko suženjskega in želim
bičati na drastičen način, vse kar
drvi po slepem tiru v tisto neskon-
čnost, od koder ni povratka. V
slepoto. Skozi nasilje, z nasiljem, v
nasilje.^
Družba ne bi smela dovoljevati
„šund" hterature ter podpirati
odkupovanja in snemanja slabih
filmov, ker če bo izbor vedno
takšen, ki v glavnem zadovoljuje
okus tistih, ki nimajo izobhkovane
zavesti, ne bomo nikdar mogh
doživeti trenutka, da bi vsi spoznali
ta dva fenomena kot nesprejemljiva,
odvratna.	K.
Podoba bistriškega kopališča v najbolj vročih dneh letošnjega polena. Ker pa
so dela kljub zamudi že precej napredovala, je pričakovati, da v prihodnjem
'etu ne bomo več govorih o suhih dnevih bistriških kopalcev.
Za poplavljence bodo prispevali
v času med 29. avgustom in 5. septembrom 1972 so sklenili
prispevati v sklad za pomoč prizadetim po poplavah v naslednjih
delovnih organizacijah:
a)	Na področju gospodarstva:
-	„SIGMA" - servisi Ptuj;
-	Mesokombinat „Perutnina" Ptuj; ,
-	Tovarna volnenih izdelkov Majšperk;
-	„Konus" - obrat „Zaščita" Majšperk;
-	Stanovanjsko podjetje Ptuj;
-	Projektivni biro Ptuj;
-	,Agrotransport Ptuj;
-	Cestno podjetje - enota Ptuj;
-	KZ Lovrenc na Drav. polju.
b)	Na področju družbenih dejavnosti:
-	vseh 22 osnovnih šol na območju ptujske občine;
-	kolektivi družbeno-pohtičnih organizacij (SZDL, ZSS, ZMS);
-	Gimnazija Dušana Kvedra Ptuj;
-	Šolski center za gospodarstvo in upravo „Jože Lacko" Ptuj;
' - Šolski center za kovinsko stroko IHuj;
-	Poljedelsko-živinorejska šola Turnišče;
-	Glasbena šola Ptuj;
-	Vzgojno-varstvena ustanova (otroški vrtci) Ptuj;
-	,Dijaški dom Ptuj;
-	Zgodovinski arhiv Ptuj;
-	Študijska in ljudska knjižnica Ptuj;
-	Pokrajinski muzej Ptuj;
-	Radio Ptuj;
-	Mestna lelarna Ptuj;
-	KZSZ - Podružnica Ptuj;
-	Dom upokojencev Muretinci;
-	Podružnica SDK Ptuj;
-	Kreditna banka Ptuj;
-	,Postaja milice Ptuj;
-	Splošna bohiišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj;
-	Zdravstveni dom Ptuj;
-	Dom dr. Marjana Borštnarja, Dornava.
Tako so na področju družbenih dejavnosti sklenile prispevati za
pomoč že skoraj 100 odstotno vse delovne organizacije; večina je
prispevke že tudi obračunala in odvedla pri izplačilu osebnega
dohodka za avgust.
Večina delovnih organizacij je sklenila prispevati po 2 odstotka
od neto enomesečnih osebnih dohodkov vseh zaposlenih; izstopajo
pa delovni kolektivi:
„Sigma" - servisi Ptuj, kjer bodo delaU na prosto soboto in
tako prispevah enodnevni zaslužek ah 4 odstotke; prav tako 4
odstotke je prispeval kolektiv KZSZ - podružnica Ptuj. Po 3
odstotke enomesečnega osebnega dohodka pa so prispevale delovne
skupnosti Zgodovinskega arhiva, Študijske in ljudske knjižnice in
Radio Ptuj.
Bistriški kopalci tudi letos v gosteh
Letošnje slabo in deževno vreme
je bilo vzrok, da je kopalna sezona
bila končana veliko prej, kot je bilo
pričakovati. Tako so lahko tudi
prebivalci bistriške občine, posebno
pa še občinskega središča potegnih
črto in ugotovili, kje in kako so se
kopah. Kot preteklo leto tudi letos
niso imeU sreče, kljub obljubam o
obnovitvi mestnega kopališča v Zg.
Bistrici, ki so bile dokaj optimistič-
ne, da se bodo že letos kopah v
domačem kopališču, a so ostali
praznih rok. .
Kje so vzroki, da so morali
Bistričani tudi letos, ko so za
obnovo kopališča v tem mestu
prispevale skoraj vse delovne organi-
zacije enodnevni zaslužek ali dolo-
čen odstotek od osebnega dohodka
za obnovo mestnega kopališča,
bomo odgovorili v eni od naslednjih
številk, ko se bo sestal posebni
odbor za gradnjo mestnega kopali-
šča, ki bo moral opravičiti zamudo
ali preoptimistično napoved, kateri
pa so mhogi občani trdno zaupah.
Tako so se morali oprijeti že
znanega pregovora ,.znajdi se sam"
(v vročih poletnih dneh to ni bilo
najbolj lahko). Lastniki prevoznih
sredstev si s tem vprašanjem niso
delah prevelikih problemov, saj je
bilo potrebno le nekaj minut, da so
lahko skočih v bazene Mariborskega
otoka, v Kidričevem ali Rog. Slatini,
kjer je bilo mogoče opaziti največje
število Bistričanov. V teh bazenih so
si pridobili že skoraj domovinsko
pravico. Kljub temu pa bi se večina
teh raje odločila za kopanje v
domačem bazenu, saj bi si tako
prihranih dragoceni čas in vročino v
avtomobihh. Manj zahtevni in tisti,
ki niso imeli lastnih prevoznih
sredstev pa so bih precej na slabšem,
saj so se moradi zadovoljiti z
namakanjem v ribnikih ali potokih,
med katerimi na območju bistriške
občine ni nobeden hv^e vreden.
Nasprotno, dvomljiva je bila celo
čistoča vode, v kateri so se kopali.
Tekst in foto: Viktor Horvat
8 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 7. septembra ig^j
Nova srednja šola v Ptuju
šolsko leto je že spet v polnem
zamahu in dijaki ter učenci srednjih
in osnovnih šol že spet drgnejo
šolske klopi. Zanimalo nas je,
kakšno je stanje ob začetku pouka v
šolskem centru za gospodarstvo in
upravo Jožeta Lacka v Ptuju. O tem
smo se pogovarjali z ravnateljem
centra Jožetom Stropnikom, ki nam
je dal naslednje informacije.
,,Kakor smo pričakovali, je bil ob
vpisu velik naval na vse štiri šole, ki
delujejo v okviru našega centra, to
so ekonomska šola, pokhcna admi-
nistrativna šola,' ki traja 2 leti,
3-letna pokhcna šola za prodajalce,
in na novo ustanovljena upravno-
administrativna šola, ki ima status
srednje šole. Zaradi prostorskih
zmogljivosti smo morali omejiti
vpis, tako da smo v ekonomsko šolo
vpisah 70 učencev, sprejeh pa 80, v
pokhcno administrativno šolo 35,
sprejeh pa 42, nova upravno
administrativna šola je sprejela 38
učencev. Trgovskim podjetjem vpisa
nismo omejiU in je doslej sprejetih
okrog 190 učencev, ki jih bomo
razporedih k pouku jeseni in
spomladi prihodnje leto, en razred
pa predvidoma ne bo mogel biti
vključen k teoriji letos, ampak šele
prihodnje leto jeseni in spomladi.
Vzroki močnega vpisa so razhčni,
prav gotovo pa je eden glavnih
momentov socialni, ker starši težko
predvidevajo vzdrževanje otroka do
visokošolske izobrazbe in se zato
odločajo za vpis v eno izmed
strokovnih šol, ker lahk() v krajšem
času pridejo do poklica.
Drugi vzrok je v tem, da so
pokhci, za katere dijake usposablja
šola trenutno zelo konjunkturni
tako glede možnosti takojšnje
zaposlitve, kot tudi primernih
osebnih dohodkov, ki jih absolventi
prejemajo.
Po manjšem vpisu v letih 1965 in
66 se je število oddelkov vseh šol
povečalo že na 19, z dvema
oddelkoma za zaposlene, tako, da
imamo popoln dvoizmenski pouk.
Pri vsem delu in načrtih pa se
vedno znova srečujemo z resnico, da
je ^ola postala pretesna in da pouka
v njej ni mogoče posodobiti in
modernizirati. Zato apehramo na
vse dejavnike, da z kar največjo
vnemo pristopimo h gradnji ustrez-
nega šolskega poslopja, v katerem bi
bila tudi gimnazija, ki prav tako v
sedanjih razmerah ne more več
delati.
Zavedamo se, da bo za lokalno
gospodarstvo gradnja takega šolske-
ga objekta novo breme, ki pa se bo v
poznejših letih bogato poplačalo, ko
bomo lahko bolje usposobili stro-
kovnjake. od katerih zahteva seda-
nje gospodarstvo vse več znanja in
sposobnosti. Pri tem kaže tudi
republika svojo pripravljenost, saj je
gospodarsko stanje srednjih šol v
vsej republiki težko.
Verjetno bo za bralce zanimivo
tudi to, da se bodo v 4-letni upravno
administrativni šoli lahko usposab-
ljali tudi tisti, ki imajo že poklicno
administrativno šolo. V februarju
bomo odprli oddelek za diferencial-
ni del učne snovi, septembra
prihodnje leto pa bomo vpisali redni
tretji razred za zaposlene.
V letošnjem letu je tudi zaključni
letnik ekonomske šole za odrasle, ki
bodo v maju naslednje leto
opravljali zaključni izpit.
Kar se pa kvalifikacijske strukture,
tiče, ima šola trenutno zaposlenih
22 pedagoških delavcev, vendar bi
potrebovah nujno še enega diplomi-
ranega ekonomista in pravnika ter
profesorja za telesno vzgojo."
To je samo nekaj novic iz življenja
in dela šolskega centra in upamo, da
se bo nekaj njihovih načrtov, ki so
dobro zamišljeni, gotovo uresničilo
ter da bomo čez nekaj let imeli v
Ptuju lep in sodoben šolski center.
S. S.
Škot je prišel v lekarno in zahteval
strupa za dva penija.
„Obžalujem," pravi lekarnar,
„najmanjša kohčina, ki jo prodajam,
stane štiri penije."
Škot nekaj časa premišljuje,
nazadnje pa odvrne:
„To mi je predrago. Potem pa že
še raje živim."
PRIJETEN HOBI DRAGA LEPŠINA
IZ SL. BISTRICE
V vrtu je mogoče doživeti prijetne trenutke.
Vrtičkarstvo je v glavnem v
„oblasti" žensk, katerim več ali
manj trdno stojijo ob strani moški.
Vendar so tudi izjeme od tega
pravila. Ena takšnih je upokojenec
Drago Lepšina iz Zg. Bistrice, sicer
znani družbenopolitični delavec.
Ze ustaljena navada je, da zele- i
njavne vrtove obdelujejo gospodinje. |
V družini Lepšina iz Zg. Bistrice pa j
je ta stvar obrnjena, saj vsa dela v
vrtu opravlja družinski oče Drago
sam že nad 6 let, odkar je odšel v
pokoj. Ženo je mogoče videti v vrtu
samo v trenutkih, ko je treba katero
od vrtnin ta ali naslednji dan dati v
lonec, pa še takrat se vrtnar Drago
takoj oprime pospravljanja, ker
pravi, da žena ni dovolj spretno
opravila svojega dela v vrtu. Kdaj pa
kdaj je potrebno za njo kaj
pospraviti. No pa naj to ne izzveni
kot kritika, če je potrebno tudi ona
rada priskoči na pomoč.
Nad šest let vrtnarske prakse in
izrednega veselja do obdelovanja
vrta se ugodno kažejo v vrtu, ki je
eden najlepše, če že ne najlepše
urejenih v tem delu, kjer je po ne
ravno najbolj točnih podatkih še
okoh 40 do 50 podobnih vrtičkov.
Seveda je treba, kakor drugje za to
žrtvovati mnogo prostega časa in
tudi nekaj finančnih sredstev. To pa
za Draga Lepšino ni problem, saj
zagotavlja, da v času lepega vrema
obišče vrt že v zgodnjih jutranjih
urah'. Včasih celo ob 3. ali 4. uri,
kar je prav gotovo edinstven primer,
ki bi ga veljalo posnemati. Vehk del
svojega prostega časa, ki ga ima
sedaj na pretek, preživi ta mož z
motiko, grabljami in lopato na
svojem okoh 4 are vehkem in lepo
urejenem vrtu, kjer je mogoče prav
te dni videti od zelja, fižola,
korenja, petršilja in še veliko vrst bi
lahko našteli. Seveda pa je ob tem
nujno poudariti, da se njegovi
pridelki lahko brez zadrege primer-
jajo po kvaliteti z rezultati pokhcnih
vrtnarjev.
Čeprav sem Draga Lepšina obiskal
nenapovedano pa na njegovi vsej
površini vrta nisem opazil plevela.
Nekatere gredice so bile pravkar
prekopane in že pripravljene za
sajenje jesenskih povrtniii. Z navdu-
šenjem mi je zagotavljal, da delo v
vrtu povzroča zadovoljstvo in prijet-
nost, ki ga združuje z rekreacijo.
Rezultati so dobro zdravje, prijetno
razpoloženje in bogastvo v prehrani.
Foto in tekst:
Viktor Horvat
Nov, lep dom gasilcev v Spuhlji
v nedeljo, 27. avgusta so v Spuhlji
vaščani dočakah svečan trenutek,
ko so v prisotnosti števihiih gostov
predah svojemu namenu gasilski
dom, plod enoletnega dela in
skupnih prizadevanj gasilcev in
vaščanov.
Na svečanosti je spregovoril
predsednik gasilskega društva Franc
Horvat, ki je povedal, da so začeli
spomladi leta 1971 mzmišljati o
gradnji novega doma, 9. septembra
lani pa so že zasadili prvo lopato na
parceli, ki sta jo odstopila Janez in
Marija Toplak.
Delo je hitro napredovalo in na
Silvestrovo so že lahko v nabito
polni dvorani pričakali prihod
novega leta. Razen z denarnimi
prispevki so vaščani priskočili na
pomoč tudi s prostovoljnim delom,
saj so opravih 5.253 delovnih ur.
Nfaogo je bilo dela, ker je dom zelo
vehk in ga bodo lahko vsi vaščani s
pridom uporabljaU. Na trud in žrtve
so sedaj že pozabih, saj je vse težko
že za njimi in so zato uspeha toliko
bolj veseli. Lahko pa so tudi
ponosni, ker v tako kratkem času
verjetno še nobenemu gasilskemu
društvu ni uspelo zgraditi doma,
urediti notranjosti in zunanjega
videza.
Zgledi vlečejo in prepričani smo,
da bo še v kakšni drugi vasi kot goba
po dežju zrasel nov gasilski dom, ki
bo kot ta v Spuhlji ponos vaščanom
in, seveda, gasilcem.
Tekst: S. S.
Foto: S. KOSI
Pred novim domom se je zbrala množica vaščanov in gostov.
Zbranim je spregovoril predsednik
društva Franc Horvat.
^ppNlK — ČETRTEK, 7. septembra 1972
STRAN 9
UČBENIKOV JE BILO DOVOLJ
prodajalna Mladinska knjiga v
Ptuju je pričakala šolarje dobro
Ljožena. „Z vsemi za prodajo
dosegljivimi učbeniki smo razpola-
»ali že pred prvim junijem," nim je
povedal poslovodja prodajalne An-
Lj Teršavec.
Večina šolarjev je kupila učbeni-
J'in ostale šolske potrebščine že v
ijuaju in avgustu, tako da navadnega
navala v septembru ni bilo. Prodajo
■nio vodili po programu in katalogu
,ep. zavoda za prosveto in v kolikor
posamezni prodani artikli v šoli ne
^do potrebni, jih bomo zamenjah.
Sekatere učbenike smo razprodah
jn jih žal trenutno ni, niti pri
založniku. Nekatere knjige pa so
komaj v tisku in jih dobimo koncem
^ptembra,'nekatere pa celo nasled-
nje leto.
Učbenike, ki jih trenutno ni, so:
Tri ulice do šole, 1. in II. računski
delovni zvezek, II. berilo, III.
računice, IV. spoznavanje narave, V.
angl. vadnica, VI. nem. vadnica in
zemljepis, VII. zgodovina in nauk o
človeku, VIII. fizika in I. kemija za
eimnazijo.
' Med prodajo in že pred njo se je
cena učbenikom glede na preteklo
leto nekoliko zvišala. Trenutno še
prodajamo zvezke po stari prodajni
ceni, nova je znatno višja. Problemi
so tudi z uvoznimi artikli, ker je
uvoz ukinjen, mnogo uvoženega
blaga pa je še na carini in čaka na
ocenitev. Približna cena izdatkov
samo za učbenike v letošnjem sol.
letu je sledeča: 1. razred 80 din, 2.
do 4. raz. 40-90 din in od 5. do 8.
razred 150-200 din. Tem cenam
niso prišteti izdatki za ostali šolski
priDor.
Na koncu je tov. Teršovec pri-
pomnil: „Učbeniki, ki so trenutno
razprodani in ostah, ki se komaj
pripravljajo za izdajo, bodo v ptujski
Mladinski knjigi takoj v prodaji, ko
jih bo mogoče dobiti pri založni-
ku."
NAŠA PISMA SETEV IN ŽETEV -
VSE JE BILO ZAMAN
_ Sonce pripeka po njivah z zrelim
žitom. Podolgovato in polno klasje
se pozibava v sapici in rahlo sklanja
glavice.
Ostri srpi in kose se zarežejo v
čvrsta stebelca pšenice. Počasi
pada . . . Onemoglo se vda usodi. Za
neutrudnimi kosci se sklanjajo
spretne ženice, ki žito povezujejo v
snope.
Tudi na sosednje njive prihajajo
delavci. Vsi z nasmejanimi obrazi,
ka|ti letos si bodo lahko odrezali še
večji kos kruha, letina je dobra.
Njive so požete. Kosci, izmučeni
od napora in vročine odložijo kose
in hitijo nazaj, da bi pomagali
ostalim. Niti enega klasu ne pustijo,
da bi propadel na zemlji. Vsakega
skrbno zvežejo v snop.
Rdeča zarja se razlije po nebu.
Njive se praznijo. Za Pohorjem se
zasliši zamolklo grmenje. ,,Samo, da
ne bi bilo dežja! Samo jutri š^ne!"
A vse je bilo zaman. Težki in
temni^ oblaki so se neutrudno in
grozeče bl/žali. Zakrili so^ porasle
bregove Pohorja, zakrili so čudovito
zarjo in prej živahna narava j©-'
postala tiha in otožna.
Prve debele ledene kaplje so padle
na ogreto zemljo. In čez nekaj časa
jih je bilo še več . . .! Vedno več! Z
dirom je tekla voda po jarkih,
razlivala se je po cestah ... in
pogledi kmetov so ugašali. Izgubili
so iskreči blesk v očeh. Njihov
pogled je postajal vse bolj mračen in
obupan. Nemo so gledali skozi okna
ali strmeli pri vratih. Tiho so
premišljevali. Upali so, da bo drugi
dan jposijalo sonce in se bo žito
posusilo. Ves celotni trud le ni bil
zaman.
Toda upanje se je razbilo. Tako, .
kot so se razbijale dežne kaplje, so
se zaletavale v šipe in jDadale z
okenskih polic. Nato pa se naprej,
dokler se niso izgubile med množico
sovrstnic. Vreme se ni spremenilo.
Deževalo je dan, dva . ... ves teden.
Spet je posijalo sonce. Kmetje so
posamič hodili na njihve. V rokah
so stiskali gnilo klasje, plesnivo od
prevelike vlage. Vse je propadlo!
Vsem je bilo jasno, kaj to pomeni. V
zimskih večerih ne bodo velike peči
prijetno tople. Rezine črnega kruha
bodo tanke. In gospodarje bo
mučila skrb: ,,Kaj pa takrat, ko.bo
pšenice zmanjkalo? Samo nekaj
prgišč je je še v kašči, kateri smo
letos komaj dno pokrili. Kje je še
druga jesen, da bomo lahko spet
žeH? "
Odgovora ni, samo mučna vpraša-
nja. Kruh si bodo kupili z denarjem,
ki je bil namenjen za v.se kaj
drugega: morda za kravo, za
popravilo strehe, za omet na hiši.
katere opeka je bila razjedena od
snega in dežja.
I^et težko živi. Če mu letino
uniči toča, slana ali dež, se nima
oprijeti ničesar. Le upanje še ostane,
da bo drugo leto bolje . . .
Ivica Pučnik 7. d.
osn. š. Poh. odred
Slov. Bistrica
Prvič v šolo
Prvošolko Brigito smo ujeli v
objektiv ravno v trenutku, ko se je
Brigita, le pogumno naprej in
pridno poslušaj tovarišico, da boš
lahko tudi ti kdaj učila prvošolčke!
Saj boš tovarišica, ah ne? In učila
boš prvi razred. Ja, seveda, kako pa
drugače?
odpravljala z doma na svojo novo
pot, po kateri bo odslej vsak dan
hodila. Kam? V šolo, seveda. In to
prvič. Pomislite, prvič v šolo. Na ta
svečani dogodek je že dolgo in zelo
težko čakala, pa ga je le dočakala.
Prav gotovo pa se ga bo tudi še
dolgo spominjala. Mamica ji je
kupila lepo novo torbo, vanjo je
zložila cel kup zvezkov, ki so še
čisto prazni, čitanko, knjigo z novo
matematiko, lepe barvnike, škatlo z
abecedo, ravnilo, copate in drugo.
„In kako bo v šoli, Brigita? " smo '
jo radovedno povprašali. ,,Ne vem
še, mamica pravi, da bo lepo, jaz pa
bi bila rada, da bi imela dobro
tovarišico."
Brigita, seveda boš dobila dobro
tovarišico, saj so vse tovarišice dobre
in prijazne; pa rade imajo pridne
učence, take, ki ne nagajajo, ki
pridno pišejo naloge, lepo čitajo, veš
take pač, ki so ubogljivi.
Le kdo jih ne bi imel rad teh
prvošolčkov, ko se pa tako
nezaupljivo zazrejo v človeka in ga
motrijo z očmi. Malce negotovo
bodo od začetka prihajah pred
šolska vrata in v mislih se bodo še
vedno igrali Indijance in kavbojce,
deklice pa se bodo večkrat spomnile
svojih punčk, ki so jih, preden so šle
v šolo, dale spat. A počasi se bodo
vse brezskrbne otroške igrice umak-
nile skrbi za šolo, domačim nalogam
in učenju. Od začetka bo hudo, pa
bo že šlo.
Tekst in foto: S. SPOLENAK
DROBNI NASVETI
Jajca s slabim duhom prelijemo s
hladno vodo, odcedimo in jih upo-
rabljamo samo za pripravo testa.
Nekaj zrnc soli očisti skaljeno
olje.
Neprijeten duh po čebuh prežene
z rok umivanje v mrzU vodi brez mi-
la.
Goveja juha iz škatlice je mnogo
okusnejša s kančkom paradižnikove
mezge.
Ce vam je kožnato torbico zmočil
dež, boste njegove sledove odstranili
lako, da torbico umijete z gobo, na-
močeno v mrzlo vodo.
Kolcanje preneha, če sesate žličko
sladkorja z hmoninim sokom.
.Da preprečimo slab vonj pri kuha-
nju zelja, zadostuje, če mu dodamo
"ekaj kisa ali limone. S tem zelju
'zboljšamo tudi okus.
Mastne madeže v pečici phnskega
štedilnika bomo z lahkoto očistih z
drobno soljo.
Ce vas v krznenem plašču zaloti
dež, morate plašč posušiti. Nikarte
pa ga sušiti blizu peči, ker se bo
krzno pokvarilo in bodo pričele iz-
padati dlačice. Naj"bolje je, če ga bo-
ste sušiU na prepihu.
Jajčne madeže na srebrni posodi
najlepše očistimo z drobno kuhinj-
sko soljo.
Pokvarjeno jajce boste ločih od
svežega, če ju boste potopili v liter
vode, ki ste ji dodali 4 žhce kuhinj-
ske soli. Sveže jajce se bo potopilo,
pokvarjeno pa bo plavalo.
V cvetači se često skrivajo polži
in gosenice. Najlaže se jih bomo zne-
bile, če potopimo cvetačo za četrt
ure v slano vodo.
PREDPIS O DISKUSIJAH
Velja zabeležiti novost: v seriji
najrazUčnejših družbenih dogovorov
in samoupravnih sporazumov se bo
pojavil še eden, ki se ni ravno
pretirano pričakoval - družbeni
dogovor o javni diskusiji. V Bosni in
Hercegovini so že izdelali predlog
takšnega družbenega dogovora. V
predlogu je jasno postavljen pojm in
vsebina javne diskusije, vsebuje pa
tudi pomen koordiniranega in orga-
niziranega sodelovanja podpisnikov
tega dokumenta - to so vse
družbenopolitične organizacije,
RTV Sarajevo ter časopisa ..Oslo-
bodženje" in „Zadrugar". Nadalje se
v omenjenem sporazumu ugotavlja
obveza podpisnikov dogovora, da v
svojih normativnili .iktih zazna-
mujejo vprašanja, o katerih ni
mogoče odločati brez poprejšnje
javne diskusije, kakor tudi obveza
medsebojnega dopvarjanja o vpra-
šanjih, ki bodo izpostavljena javni
diskusiji. Ob ko; .i bi lahko rekli:
še eden! AH je a V SR Sloveniji
potreben?
ZAVARUJTE SEBE IN VASE PREMOŽENJE PRI
ZAVAROVALNICI „SAVA"!
Zastopstva v vseh večjih krajih Jugoslavije.
Pisarna v Ptuju: Krempljeva ul. 8, tel. 77-028.
10 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 7. septembra ig^j
MIRKO ŠOŠTARIC:
Izleti v ptujsko okolico
in preteklost
(Nadaljevanje)
Revščina v Halozah je bila
nezaslišana in v gladovnih letih
1812-1818 so ljudje množično
umirali ter mleli skorjo dreves za
kruh. To klasično deželo zaostalosti
nam že prvi opisovalec iz leta 1821
predstavlja (nekoliko pristransko
seveda) in poroča o tem najbolj
zapostavljenem delu „Štajerske".
Gomilšak nam je v Zori leta 1875
predstavljal značaj, nošo in govorico
Ilaložanov, njihovo nepremišljenost
pri konsumiranju skromnih pridel-
kov, predvsem pa bedo in izko-
riščanje viničarjev. Shčno poročilo
je podal še M. Cilenšek 1. 1892 v
Ljubljanskem zvonu v sestavku iz
Ptuja na Rogaško goro. MaDv nam
leta 1838 poroča o gospodarstvu v
Halozah in začetkih umne sadjereje,
o skromnosti ljudi, govorici in
temperamentu Haložanov, ki so
posebno ljubih trijančenje z zvonovi
- to je melodiozno otrkavanje s
kemblji s posebno pripravo in to ob
vsakem prazzniku, nedelji ah pogre-
bu, med tem ko v celjski okolici
trijančijo le ob največjih praznikih.
Mally posebej hvali čistočo v hišah
in pri oblačenju z domačim plat-
nom. Leta 1842 je potoval skozi
Haloze škotski botanik R. C.
Ale.\ander in v poročilu pohvalil
inteligenco slovenskih vodnikov,
poznavalcev rastlin, ostro pa graja
omejenost in naduto preziranje
nemških zgornjih Štajercev ter
njihov izkoriščevalni odnos do
Slovencev: ,,the ridiculous preju-
dices that are intertained against ah
kinds of Windisch . . ;Loer Stiri-
ans . . . „Sauvolk", ,mistrauisch',
,Spitzbuben', are the terms co-
mmonly appliced to them ... the
rascally Beamten . . ."
Seveda se je v poldrugem stoletju
mnogo spremenilo, ljudstvo in
podoba krajine spreminjajo lice,
marsikaj dobrega gre tudi v izgubo.
Tuji obiskovalci so nekoč bili
očarani nad razgledi čez vinske
gorice, ki so danes zapleveljene;
mladina odhaja v tovarne in tujino
in po vinskih vrhovih v poletnih
večerih ni več slišati fantovskega
petja, še dekhška pesem se med
rožami v vrtcu le redko kje shši.
Namesto teh hreščijo zvočniki,
brenčijo mopedi in hrumijo letala.
Nekdaj so ducati klopotcev v vetru
povzdignili edinstveno pesem halo-
ške pokrajine; edinstveno zato, ker
jih izven te dežele sploh ne znajo
delati in so prav zato posebno
zanimiv dosežek tehničnega znanja
in ljudskega intelekta; danes je ta
izum tako pozabljen, da ga niti
risarji več ne znajo prerisati po
naravi.
Kakršne so bile te Haloze, so nam
v povestih predstavih pisatelji H.
Bartsch (v nemščini), A. Ingolič, I.
Potrč in J. Krivec, v podobah pa J.
Oeltjen in J. Mežan. Sociološko
3odobo so nam podali F. Žgeč, A.
ngolič in V. Bračič, končno pa
tudi 1969 natisnjena knjiga Siti in
lačni Slovenci - nekoliko pozno.
Saj je že leta 1797 L. Volkmer
spesnil Tožbo viničaija, prvo sloven-
sko socialno pesem, torej v času, ko
je V. Vodnik pel okrogle o
zadovoljnem Kranjcu.
Konec prihodnjič
Umrl je
Cene VIpotnik
Slovenska kulturna javnost je v
soboto, 2. septembra izgubila enega
izmed pomembnejših ustvarjalcev
slovenske besede.
CENE VIPOTNIK se je rodil leta
1914 v Zagorju ob Savi. 2e v rani
mladosti se je ukvarjal s pisano
slovensko besedo. Dokončal je
filozofsko fakulteto v Ljubljapi. Kot
pesnik nam je poznan iz lirskih
pesnitev, v katerih je izražal globoko
čustvenost. Svoje najpomembnejše
pesmi je izdal v zbirki ,,Drevo na
samem".
Pisal je tudi prozne tekste, novele,
reportaže, spomine in podobno.
Največ pozoraje posvetil opisovanju
časa pred in med drugo svetovno
vojno. Rad je pomagal reševati
socialne probleme sedanjosti, boril
se je proti zapostavljanju žene in za
boljšo izobrazbo naše šolske mladi-
ne.
Dolga leta je uspešno vodil
uredništvo Cankarjeve založbe v
Ljubljani, hkrati pa se je ukvarjal
tudi z novinarstvom in prevajanjem.
Mnogim mlajšim pisateljem in
pesnikom pa je pomagal kot
mentor.
670 NOVINCEV V PTUJSKIH
SREDNJIH ŠOLAH
V šolskem letu 1972-73 se je v
ptujske srednje šole vpisalo 670
dijakov novincev. Vseh vpisanih di-
jakov je približno 1300. Od tega je
vpisanih v gimnaziji D. Kveder 272,
44 v pedagoško gimnazijo, 259 v
ESŠ, 82 v AŠ, 270 v trgovsko šolo,
38 v upravno-administrativno šolo,
236 v kovinski center in 70 v
poljedeljsko-živinorejsko šolo.
Vpisi še niso končani. Novost sta
dve novi popolni 4 letni srednji šoli
in sicer\V pedagoška gimnazija in
upravno-administrativna šola.
Zraven rednega šolanja bodo t,
v letošnjem šolskem letu v ski^
Delavske univerze, ESŠ in Cen
kovinskih strok izredna drugoj
penjska predavanja, tako da bj
srednješolski študij v tem letu a
tih nad 2000 dijakov. Dijaški doj
Ptuju je trenutno zaseden, ven
prijave še sprejemajo, ker neka;
prostore preurejajo in opremljajo
sprejem dodatnih gojencev.
iggn[ii|
GORIŠNICA
10. septembra: meh. barv.
divje srce.
slov. bistrica
7. septembra: fran. barv. fi
TETOVIRAN; 9. in 10. septei
ital. barv. fUm SVOJO KOŽO H
DRAGO PRODAL; 13. in 14.!
tembraWamer. barv. film ODSE^
ZLATEM OCESU.
UUTOMER
7. septembra: am. barv. fi
prvi mitraljez divjega z
hoda; 9. in 10. septembra:
barv. fUm superdiabolik;
septembra: am. barv. film veli
banCni rop.
ptuj
7. septembra: ob 18. uri fr. bi
film VLOMILCEVA NOC; l.i
septembra: fr. barv. film RAPHAl
ALI RAZVRATNIK; 9. in 10.
tembra: am. barv. film MOŽ, KI(
NE UBIJEŠ LAHKO; 10. sepi
bra: ob 10. in 16.uriam. barv.fi
MOŽ IZ OKLAHOME; 12. in
septembra: am. barv. kom. NE D
TIKAJ SE KAVBOJA KADi
LJUBI; 13. septembra: ob 20.«
barv. film CRNI DAN ZA STRE
CA.
Prišli, videli, naslikali, prihodnje leto bomo vldell, kaj
Polni lepih vtisov in spominov so
v nedeljo, 3. septembra še zadnjič
^ sedh za mizo v restavraciji gradu
Bori udeleženci 4. slikarske koloni-
je. Od osmih slikarjev jih je do
poznega popoldneva vztrajalo še
pet, ker sta Rajko Mitič in Toth
Lazslo odpotovalo že prej. Barbara
Vidic pa že sredi prejšnjega tedna.
Ko smo se pogovarjali z mladimi
umetniki, so nam radi zaupali svoje
občutke, ki jih navdaja^jo sedaj, ko
se po 10 dneh življenja in dela v
gričevnatih Halozah spet odpravljajo
na svoje domove, kjer bodo dokon-
čali pripravljene študije.
VLADO JAKELIC iz Sphta je
povedal, da mu je bilo 10 dni
premalo, da bi popolnoma občutil
utrip življenja v Halozah, ker je ta
okolica zanj nekaj popolnoma nove-
ga. Po njegovem mnenju prinese
vsako srečanje slikarja z nekim še
neznanim okoljem nove zanj izkuš-
nje. Med bivanjem na Borlu je
narisal kakšnih 20 do 30 skic, kijih
bo doma še obdelal. V ta svet bi še
prišel, če bi ga prihodnje leto spet
povabili.
TONE MAROLT, rojen na Bledu,
se je pritožil, ker smo ga v prejšnji
številki predstavili za Kranjčana,
zato se mu opravičujemo in poprav-
ljamo neljubo pomoto. Povedal je,
da je nanj napravila izreden vtis
preprostost haloškega človeka, ki je
še vedno ponižen in silno vljuden do
vsakega tujca, ki se med njimi
pojavi. Haloze zelo malo pozna.
vendar bi kolonija po njegovem
mnenju v jesen, ko je trgatev,
mnogo bolje uspela, ker je pestrost
barv takrat mnogo večja. Mish pa
tudi, da bi ne bilo slabo, ko bi
sodelovalo več ženskih predstavnic,
saj bi bilo delo mnogo bolj zanimivo
in živahno pa tudi več bi naslikali.
NIKOLAJ BEER-MIKI iz Kri-
ževc dela s svojo brado vtis starega
umetnika, v resnici pa je zelo
prijeten mlad fant, ki pravi, da mu
je v Halozah všeč in da bo prišel, ker
ga je navdušila lepa pokrajina. Prve
dni se še sicer ni najbolj znašel, a je
pozneje v deževnih dneh prenesel
vse vtise na papir. Naslednje leto na
razstavi pa bomo videli kako je
,,haloška deževna kapljica" vplivala
nanj. Na podobno srečanje bi še
prišel, le da ta odločitev v prvi vrsti
ni odvisna od njep samega, saj ga v
kratkem čaka vojaška suknja. Upa-
mo, da se bo tudi takrat, ko bo
namesto čopiča držal v rok
puško, spomnil lepih dni ra
mladimi soustvarjalci.
MATJAŽ VIDIC - Mariborč
je prišel na Bori v družbi ses
Barbare, ki pa je že prej od
domov. Oba izhajata iz, če lal
rečemo „umetniške družine", sa;
njun oče priznan shkar Janez Vi(
Povedal je, da je začel shkati šele
akademiji, čeprav je družinsko o
Ije že prej vplivalo nanj. Na Borli
naslikal, kolikor se je največ dalo
šah je dejal, da bi lahko še več,
jih ne bi oviral haložan.
Ostal nam je le še eden, gosi
Regensburga v Nemčiji. To
VVINIFRIED TONNER. Kot je
deti, je haloška pokrajina vpli'
nanj ne samo po shkarski pl
ampak je o njej v knjigo vtisov t
napisal v nemščini tudi tole:
„Srce valovi kot bregovi, ko ti
oči zre vanj iz majhnih hišic, Iji^
in stvari postajajo bratje".
Pokrajina mu ugaja, ker '
sledove ljudi in ker lahko v
svetu najde mir, ki ga človel
današnjem z modernimi dosf
tehnike nasičenem življenju,
more najti. Haloze so zanj home'
pokrajina, v katero se bo vedno
vračal, če mu bo le mogoče.
Ko je ob koncu srečanja spreg«
ril dr. Vladimir Bračič, je še eni
izrazil željo, da bi se mladi umet
tudi v prihodnje radi vračali '
prelepi haloški svet, in bi v ti
iskali navdih za svoje umetni
ustvarjanje.
Še zadnjič skupaj za mizo - udeleženci 4. shkarske kolonije
Ptuj-Borl
^ppNlK — ČETRTEK, 7. septembra 1972
STRAN 11
ogmontracija modernih strojev
kmetijsko proizvodnjo
Na Tumišču pri Ptuju je bila v nedeljo, 27. avgusta demonstracija
Ij^etijskih strojev, ki je privabila precej opazovalcev. Resnih kupcev pa je
l^lo verjetno bolj malo, saj so cene za naše kmete še vedno previsoke. S. S.
Z nedeljske demonstracije na Tumišču
V Podgorcih je »gorelo«
Tiste, ki dolgo spijo in so doma v
Podgorcih in okoliških vaseh, je
minulo nedeljo zjutraj zbudil zavija-
joči alarmni glas sirene. Tamkajšnje
gasilsko društvo je sprožilo alarm,
zai(aj gorela je največja zgradba v
ledišču Podgorc, kjer je sedež kra-
jevne skupnosti, pošta, krajevna am-
bulanta in stanovanja učiteljev. Se-
demnajst gasilcev je pripravilo štiri
delni napad. Motorna brizgalna je
^eč kot eno polno uro delala s
polno zmo^jivostjo. 56 članov civil-
ne zaščite je reševalo stanovalce in
Opremo iz ,,goreče" zgradbe. Vaja je
odlično uspela in je pomenila uvod
^ popoldansko slovesnost gasilskega
društva Podgorci, na kateri so spre-
jeli v uporabo novo brizgalno znam-
i^e „Sora".
Predsednik tamkajšnjega gasilske-
p društva Slavko Sladnjak nam je v
^fajšem pogovoru povedal, da so v
"3tkem času kupili sedaj že drugo
^eliko pridobitev. Res je, da člani
društva še nimajo paradnih uniform,
^ pa zato kupili pred dvema letoma
tipski avtomobil in sedaj motor-
no. Za slednjo so v celoti dobih
^6dit pri Zavarovalnici Maribor.
Pt>dgorško gasilsko društvo je so-
J^^merno mlado, saj šteje šele 18
Nbdeljska slovesnost in vaja pa
Va Pokazali, da društvo ni kar tako.
.clanjenih je 28 operativnih in 4
^stni člani. Navo motorno briz-
Saino jim je ob prisotnosti gostov:
poveljnika občinske gasilske zveze
Ormož Adolfa Rižnarja ter desetin
g3silskih društev Bresnica, Velika
Nedelja in Hardek izročil pokrovi-
telj Franček Fištravec iz Podgorc.
Prepričani smo lahko, tako so
poudarili tudi vsi trije govorniki na
prireditvi, da bo gasilsko društvo
Podgorci z novo opremo resničen
čuvar premoženja pred požari in
drugimi elementarnimi nesrečami.
Po kočanih svečanostih je bila
zabava. Igral je ansambel Jožeta
Krežeta.	jr
Gasilci in nekateri gostje gasilskega društva Podgorci ob novi brizgalni
Foto: J. Rakuša
kriza vina in -
pameti
V tej nesrečni turistični sezoni, ki
se je pričela s strahom pred črnimi
kozami in so jo pozneje spremljale
stalne neprijetnosti, sedaj pomanj-
kanje mesa, potem mleka in pone-
kod celo kruha, se je pred kratkim
nenadoma pojavil novi problem: za-
drski turistični regiji, javlja Tanjug,
sedaj primanjkuje vina. Stvar je v
tem, da so tamkajšnje kmetijske za-
druge nekoliko dvignile ceno svojega
vina pa so se zato zadarski trgovci in
gostinci preusmerili in kupujejo vino
pri vinogradniškem podjetju „Mara-
ska", le-ta pa spet ne zmore zadovo-
ljiti vsega povpraševanja.
Pri vsej stvari je zanimivo nekaj
drugega. „Pristojni" so se pozabavah
s »problemom" in ugotovili, da so
za nastah položaj krivi pravzaprav
privatni gostinci (na tem področju
jih je okrog 350), ki kupujejo pri
„Maraski" nekaj hektohtrov vina
obenem in zato drugi ne pridejo na
vrsto.
To, da se vino za zadrsko trgovsko
mrežo in tamkajšnje gostince lahko
kupi nekje drugje, do te modrosti
tamkajšnji „pristojni" verjetno še ni-
so prišh. Raje se ukvarjajo s „pro-
blemom" . . .!
V SI. Bistrici večje zanimanje
za košarko
Lani so pred novo osnovno šolo
„Pohorski odred" v Slov. Bistrici
zgradih in asfaltirah poligon za
spretnostne vožnje koles^ev. To
priložnost pa so spretno izkoristih
tudi za zgraditev rokometnega
igrišča. Iznajdljivi in še bolj
prizadevni košarkarji, med njimi so
skoraj v večini študentje višjih in
visokih šol, so sklenili, da bodo
asfaltno ploščo nekoUko razširiti in
tako pridobiti tudi prostor za se, kar
jim kljub tolikim letom prizadevanj
prej ni uspelo. Za delo so prijeli
sami. Tako so v gradnjo igrišča in
namestitev košev vložih veliko
število prostovoljnih ur, ki pa so se
danes že dobro obrestovale, saj je
sedaj opaziti med mladimi Bistričapi
veliko večje zanimanje za košarko.
Pred dograditvijo te^ i^išča so se
morali košarkarji stiskati v največ-
krat preveč zasedeni telovadnici
TVD Partizana Slov. Bistrica, s tem
pa so bile omejene tudi možnosti
delovanja tega kluba, ki deluje v
okviru Partizana. Danes je stvar
mnogo ugodnejša, saj je opaziti vsak
dan večje skupine mladih pod koši,
žoge pa si največkrat prinesejo kar s
seboj.
S pridobitvijo prvega odprtega
košarkarskega igrišča v Slov. Bistrici
so se sicer v veliki meri razširile
možnosti za nadaljnji razvoj te
športne panoge, vendar se pri KK
Partizan srečujejo z drugim proble-
mom Nikakor jim ne uspe pridobiti
trenerja, ki bi znal te nove želje
združiti v koristno in organizirano
igro. Ekipa košarkarskega kluba
Partizan, Slov. Bistrica se je s svojim
delom in prizadevanji uspela uvrstiti
celo v II. slovensko košarkarsko
hgo, kjer letos tudi tekmuje. To pa
ni dovolj, saj ta hga zahteva veliko
več in predvsem organiziranih
priprav in treningov, katerih pa
fantje bistriške ekipe brez trenerja
ne zmorejo. Tako so tudi njihove
možnosti (če v kratkem ne bodo
uspeli dobiti trenerja) zelo majline,
da bi se še v prihodnje obdržali v tej
kvalitetni ligi pa čeprav bi igralci ob
dobrem trenerju v njej prav gotovo
dobro uspevali.
Tako se je sedaj, ko so končno
uspeh dobiti igrišča, pojavil problem
trenerja. To pa pomani stagniranje
kvalitete košarke v tem kraju ii
celo njeno nazadovanje. Ob tem pa
se izgublja tudi veliko število
mladih, ki sedaj obiskujejo košarkar-
sko igrišče, vendar so prepuščeni
sami sebi. Takšnih pa v Slov. Bistrici
ni malo.
Foto in tekst:
Viktor Horvat
Pod koši novega igrišča pri osnovni šoli Pohorski odred v Slov. Bistrici je
vsak dan mnogo mladih.
Osnovna šola Videm pri Ptuju
lazi-isiije naslednja delovna mesta:
1.	(iolovno mesto KURJAe.4 — HIŠNTKA
Pogoj: kvalificiran ali potkvalificiraii delavec
ki jc sposoben opravljati drobna hi.šna popravila,
Nastop službe 1. 10. 1972 za nedoločen čas.
Prijave sprejema Osnovna šola Videm pri Ptuju
14 dni po raz|)isn.
2.	delovno mesto KUHARICE za 4 Uire dnevno
za določen čas.
Nastop sin/be takoj. Prijave pošljite na šolo
Videm.
12 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 7. septembra ig^j
DR. FRAN BRUMEN:
Glavoboli
(Nadaljevanje)
PSIHOGENI GLAVOBOLI. Dia-
gnozo glavobolov, ki imajo svoj iz-
vor v duševni sferi, nagibamo ugoto-
viti tedaj, ko nam bolnik navaja zna-
čilne psihične posebnosti, ali pa ta-
ke ugotovi zdravnik; oziroma, kadar
je veijetno, da so dolcpčeni duševni
doživljaji v značilnem istočasju s
prvim nastopom glavobola. V tem
položaju se zdravnik znajde na raz-
potju, od koder vodijo številne poti
v napako; le ena do pravilne diagno-
ze.
Nepravilna uporaba načela psiho-
genosti prezre mnoga pomembna
dejstva. Tudi tukaj je potrebno upo-
števati že prej omenjeno vodilo, da
UGOTOVLJENO PATOLOŠKO
STANJE NI VSELEJ TUDI
VZROK AKTIVNE BOLEZNI. Pri-
zadete poškodbe, ali pa doživetje
obremenilnih dogodkov, nimajo ve-
dno patogenetskega pomena. MNO-
GOKRAT ISTOCASNOST DO-
GODKOV OPRAVIČUJE LE VER-
JETNOST VZROČNOSTI. Npa iz-
ključena možnost, da sovpadata
npr. začetek nekega organskega
obolenja z istočasnim stresnim du-
ševnim doživetjem. Ah pa npr. dru-
ga možnost, da je istočasno nastaja-
joče organsko obolenje zmanjšalo,
oz. spremenilo sposobnost priza-
detega škodljive vplive brez posledic
premagati.
POJEM DUŠEVNE PRIZADE-
T0_ST1 JE ŠIROK IN NESPECI-
FIČEN. Tozadevne izpovedi bolnika
je potrebno zelo previdno pretehtati
in ovrednotiti, kajti one sicer mo-
rejo pripomoči h konkretizaciji pro-
blema. lahko pa tudi zapeljejo na
krivo pot, saj PRERADE ZAPA-
DAJO' RAZLIČNIM, NEREDKO
TENDENCIOZNIM NAMENOM.
Navajanja bolnika izvirajo iz sub-
jektivnih občutkov in so vselej tudi
zavestno ali podzavestno namembno
usmerjena. Po domače povedano
BOLNIK PRILAGODI SVOJO
ANAMNESTIČNO IZPOVED TA-
KO, DA BI SE MU ČIMBOLJ IZ-
POLNILE ŽELJE, KI SO GA PRI-
VEDLE K ZDRAVNIKU. Te želje
pa so, posebno še v socializirani me-
dicini, lahko različne in zajemajo
vso širino od čistega namena doseči
čim boljšo ozdravitev, prek možno-
sti zdravljenje vzporedno izkoristiti
še v kake druge namene, do skraj-
nega cilja, bolezen prikazati tako, da
ne bi bilo treba delati - začasno, ali
pa trajno - oziroma doseči odškod-
nino, rento ah pa predčasno upoko-
jitev. S tem nočem obsojati bolnika,
oziroma njegovih namenov. Ne. Bol-
nik ima to pravico. Saj je svoboden
človek in je torej pravično, da sme
stremeti za tistim, kar se mu zdi naj-
boljše. Mora pa ostati pri tem po-
šten in pravičen do svoje družbe,
predvsem do svojih sodelavcev, ker
je njih življenje končno v medse-
bojni odvisnosti, ki jo imenujemo
solidarnost. Bič, ki bi ga naj včasih
zdravnik vihtel v svojih rokah, ne
more biti dovolj efekten in na vse
strani pravičen.
Anamnestično navajanje je tudi
zelo odvisno od značaja, socialne in
izobrazbene stopnje ter še od mno-
go drugega. Radi nespecifičnosti
pojma obremenitve in številnih mož-
nosti individualnih reakcij na raz-
hčne vplive MNOGOKDAJ PRI-
MANJKUJEJO ZDRAVNIKU
ZNANSTVENI KRITERIJI, ki bi
bili za presojo potrebni in se mora
tako nasloniti na lastne izkušnje iz
svojega strokovnega in privatnega
doživetja. Tako se primeri, da zapa-
dejo neopredeljene osebne obre-
menitve radi pomanjkanja ob-
jektivnih osnov individualni presoji.
(Nadaljevanje prihodnjič^
Privoščimo si počitek
Besedo nevroza zelo pogosto
slišimo. Ali pa tudi vemo, kaj zares
pomeni? Govorimo o srčni nevrozi,
želodčni nevrozi, o nevrozi mehurja
itd. Skoro ni organa, na katerem se
ne bi mogla pokazati.
Gre za tako imenovane psihoso-
matično pogojene bolezni, torej
bolezni, ka imajo svoj vzrok v
duševnosti človeka, kažejo se pa na
celem telesu ah na posameznih
telesnih organih. Takšni vzroki za
nastanek bolezni so lahko: žalost,
strah, pretirana skrb, neprestana
duševna napetost, premalo počitka,
stalna naglica, veliki načrti, za
"katere se čutimo nesposobni ter vse
tiste vsakdanje zahteve od nas, ki
nam ne dajo miru in pokoja.
Na sicer zdravem organu kar na
vsem lepem začutimo neprijetne
težave: srce močno utriplje, zbada
nas, srce čutimo v vratu in
podobno. Doslej zdrav želodec nas
prične peči, posebno če se
razburimo, če imamo skrbi, po
slabo prespani noči ali pa že ob
misli, da moramo jutri dokončati
neko delo, za katero bi porabili še
precej časa, da bi bilo v redu
opravljeno. Tudi strah pred bolezni-
jo lahko privede do nevroze. Vidimo
na primer koga, ki je bolan na srcu,
in že nas popade silen strah, da tudi
sami nimamo te bolezni. Od strahu
in skrbi se nam začne res oglašati
tisti organ in pod vplivom stalne
skrbi zanj se neprijetne situacije še
večajo. Navroza se kaže tudi v
bolečinah in zbadanju po celem
telesu, v glavobolu, v pogostem
pritisku na vodo ah blato, v
pokašljavanju, slabosti, vrtoglavici,
nespečnosti, živčni razdražljivosti in
drugih.
Nevrozo je v začetku lahko
odpraviti. Takrat praktično še ne
gre za pravo bolezen, ampak za
rrtanifestacijo živčnih težav. Vsa
duševna napetost se je prenesla na
en sam organ ali organski sistem, ki
se nam javlja kot signal, da smo
prestopih dovoljeno mejo. Potrebno
je samo, da se tega zavedamo, da nas
na nevrozo opozori zdravnik.
Premisliti moramo, kaj je tisto, kar v
nas samih ustvarja napetost, in to
moramo odpraviti. To bomo sto,
kaj lahko in tako odpravili" jj
nevrozo.
Pri tem upoštevamo nekaj nas
tov:
-	ne zahtevaj mo od organjj,
več, kot ta zmore;
-	privoščimo si telesni in dufe|
počitek;
-	imejmo redno prehrano;
-	ne pretiravajmo s poživili^
so na primer prava kava, tablete
boljšo koncentracijo itd.;
-	živimo v slogi s svojo družino
sosedi in z vsemi, ki pridemo z njj
v stik.
Če pa pustimo, da nas še nap
nosi tak življenjski tok,
„nevrozni" organ lahko zj
obolel. Tudi stalno obrača
pozornosti na nevrozni organ
škodljivo.
Zapomnimo si, da je nevre:
bolezen današnjega časa, hitre
tempa življenja in premajhne poz;
nosti do samega sebe. Kaj ni
pomaga standard, če se čutii
utrujeni in bolni? Prilagodimo
sposobnostim svojep organizma
bodimo zadovoljni s tem, k
imamo.
Dr. Marija Žnidaii
MODNA REVIJA V
MARKOVCIH
TVD Markovci je v nedeljo pri
dilo uspelo modno revijo ob sodei
vanju radia Ptuj in veletrgovine II
nonija.
V polurnem programu je sodd
valo 11 manekenov, ki so predstat
nova jesenska oblačila. Nedelji
prireditev v Markovcih sije ogledi
pribhžno 500 gledalcev. V sklq
prireditve je bila tudi zanimiva ii
gometna tekma med A in B u
štvom TVD Markovci, igrala soi
kleta. Revijski program se je nadal
val z veselico.
Modna revija v Markovcih je pi
tovrstna prireditev na podeželju
Sloveniji.
ELEKTRIKA V GOSPODINJSTVU
V sodobnem gospodinjstvu skoraj
ni predmeta, ki bi ne bil priključen
na električno omrežje, pri tako veh-
ki rabi toka se seveda ne smemo ču-
diti, da od časa do časa nekje nekaj
poči in nam pregori varovalka. Nato
tavamo v temi in iščemo svečo. Še
preden jo odkrijemo, popravi škodo
sostanovalec.
Ko smo si uredih delavnico ali na-
bavih večje električne stroje, se mo-
ramo nekoliko seznaniti z električ-
no napeljavo, da se izognemo nepri-
jetnim presenečenjem. Ugotoviti
moramo, katera varovalka rabi za
določeno področje. Običajno je pod
vsako varovalko napis, ki nam pove,
kje moramo iskati napake. To je ze-
lo koristno, da nam pri kratkem sti-
ku ni potrebno izvijati vseh varo-
valk; marikjc jih imajo toliko, da se
nam zdi, kot da bi prišli v električno
centralo.
Zelo neprijetna postane stvar, ka-
dar smo si nabavili celo vrsto elek-
tričnih strojev, v stanovanju pa ima-
mo le eno ali dve varovalki. V tem
primeru mora biti varovalka tako
močna, da je v nevarnosti napeljava;
slabša varovalka bi namreč takoj
pregorela.
Na vseh električnih/napravah so -
oz. bi morali biti podatki o porabi
električnega toka. Ti podatki o naj-
pogosteje izraženi v vatih. Če so da-
ni podatki za napetost (voU - V) in
jakost (amper - A), dabimo število
vatov tako, da pomnožimo volte z
amperi. Kadar imamo poleg vatov
navedene tudi volte, dobimo ampere
tako, da delimo število vatov z volti
- W:V=A. Število amperov nam po-
ve, kako močan tok mora teči po
tokovodniku in seveda tudi skozi va-
rovalko. Ker je varovalka v tem pri-
meru skrajno obremenjena in ker
uporabljamo -tudi luči, ki dodatno
porabljajo električno energijo, mora
biti varovalka vedno nekohko moč-
nejša, kot nam je pokazal račun.
Kadar uporabljamo več električ-
nih naprav, moramo število vatov se-
šteti in to upoštevati tudi pri izbiri
varovalke.
Zanima nas npr., kako močno va-
rovalko potrebujemo za stroj, ki po-
trebuje za pogon 2200 vatov pri na-
petosti 220 voltov. Delimo 2200 va-
tov z 220 volti
(2200%:220 V=10 A) in dobih smo
število 10 amperov. Varovalka mora
torej zdržati jakost 10 amperov. Ker
smo pa že prej omenih, da mora biti
varovalka vedno nekoliko močnejša,
lahko mirno uporabljamo 15-amper-
sko varovalko.
Ob tragični izgubi našega sina, brata in strica
Viktorja Majcna
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem,
ki so ga pospremili na njegovi zadnji'poti in mu podarili
vence in cvetje; prav tako tudi vsem, ki so nam izrekli
sožalje. Še posebej se zahvaljujemo za poslovilne besede ob
grobu predsedniku KS tov. Simoniču in g. župniku.« Hvala
članom GD Borovci za častno stražo in spremstvo. Toplo se
zahvaljujemo vsemu zdravniškemu in strežnemu osebju
kirurškega oddelka ptujske bolnišnice in nevrološkega oddel-
ka ljubljanske klin&e za izredne napore, da bi mu rešili
življenje.
Borovci, Maribor, Ljubljana, 27. avgusta 1972'
ŽALUJOČI: mati JERA, brata FRANC in
STANKO z družinama ter ostalo sorodstvo.
^ppNlK — ČETRTEK, 7. septembra 1972
STRAN 13
Otrok in okolje
yeino, da je življenje odraslih v
veliki meri odvisno od tega - seveda
^leg raznih drugih dejavnikov —
^ko smo preživeli prva otroška leta
zgodnjo mladost. Otroci, ki niso
občutih ljubezni staršev, so za
prikrajšani. V vzgoji ni
napisanih pravil in tudi dobri
vzgojitelji se včasih težko znajdejo.
2ato se starši radi posvetujejo o
ravnanju z otroki in hvaležni so za
sleherni nasvet, pa naj bo to nasvet
učitelja ah pa preprost in dobro-
nameren vzgojni nasvet znanke.
Kot rečeno, je otrokov razvoj
odvisen od okolja, v katerem živi.
' Tu ne mislimo samo na družino,
' temveč tudi na širše otrokovo
okolje. Pogljemo, kako lahko razne
okoliščine v družini vplivajo na
otrokov razvoj.
V neki družini si je, na primer,
oče želel sina pa se je rodila hčerka.
Sele tretji otrok je bil fantek. Oče
sicer skrbi za vse otroke enako, saj
se sosedje kar čudijo, kako so vsi
trije otroci lepo oblečeni, kohko
imajo igrač in podobno. Kljub tej
enaki s&bi za vse tri otroke pa ima
oče najraje fantka. Samo njega
jemlje v n^očje. Deklici morata
zvečer takoj v posteljo, fantek pa
lahko gleda televizijo. Oče opraviču-
je to s tem, da ,,imajo fantje, oz.
moški pač izjemen položaj".
Oče ob vsaki priložnosti poudarja,
da ima vse tri otroke enako rad. In
na zunaj res izgleda tako. Toda v
resnici ni tako in takšno njegovo
ravnanje povzroča med otroki
pravcato nesoglasje. Dekhci ne
marata bratca, ki je nekaj let mlajši
od njiju. Kjer le moreta, mu
nagajata. Včasih imajo v hiši pravo
vojsko, tako da sta oče in mati že
popolnoma brez moči. Obe punčki
sta dala v otroški vrtec. Vzgojiteljica
ju samo hvali. Tam sta zelo pridni,
prijazni in ustrežljivi. Oče in mati
tega ne moreta razumeti, kajti čim
prideta domov, sta takoj pripravljeni
na spopad z bratcem.
To je posledica tega, ker v tej
(fužini ni za vse otroke enaka mera
ljubezni. Čeprav oče poudarja, da
ima vse tri enako rad, vendar tega ne
Teta: ,,Daj, pokaži se malo svoji
tetki! Glej, glej - oči so čisto
mamine, tudi nos in usta ..."
Janez mlajši: „In hlače čisto oče-
tove!"
>,Ah veš, od kod ime ,slamnati'
vdovec?"
>,Vem, ker se mož takrat vname!"
,,Mrmolja, Mrmolja, ne bi smeli
toliko piti. Kolikokrat sem vam že
rekel, da je alkohol vaš največji
sovražnik!"
.,Saj vem, gospod doktor, pa mu
znova odpustim!"
»Ah si morebiti pozabil, da sem ti
P'"ed enim mesecem posodil sto di-
narjev!"
„Kje pa! To spada k mojim naj-
lepšim spominom."
..Martin," zavpije profesor, ,,zakaj
ste se pravkar smejali?"
..Jaz - pravkar sem na nek?!
mislil!"
..Tako! Med šolsko uro nimate kaj
"lisliti. Ste razumeh! Sedite!"
. ..No, dragi sin, kako je bilo v
soli?" ^ '
..O, kar dobro, tata. Učitelj je
^ekel, če bi bili vsi takšni, kot sem
bi lahko šolo zaprh."
pokaže. Tudi sestrici si želita nežnih
objemov in takšne pozornosti,
kakršno izkazuje bratcu. Povrh
vsega sta oče in mati začela dajati
deklicam bratca za vzgled. In tako
sta starša nehote otroke nekako
pokvarila. Deček se je pretirano
navezal nanju, namesto da bi
postajal vedno bol samostojen,
dekhci pa sta se staršem in bratcu
odtujih.
Drug primer: Tonček obiskuje
drugi razred. V razredu je zelo
prepirljiv. Vsiljuje svojo voljo
drugim in mlajše močno tiranizira.
Starejših otrok pa se boji. Tonček je
telesno krepak in za glavo večji od
svojih vrstnikov.
Po vsej verjetnosti je njegovo
obnašanje posledica občutka manj-
vrednosti, ki ima lahko svoje
korenine v slabšem učnem uspehu, v
strahu pred starši, neprimernem
načinu kaznovanja, zapostavljenosti
in podobno.
Nekateri menijo, da ima občutek
manjvrednosti vedno za posledico
plahost. Pogosto pa se pokažejo tudi
povsem nasprotne lastnosti. V
našem primeru dobi Tonček uteho
zase v napadalnem, samoljubnem in
nasilnem vedenju. Pri njem bo
potrebno najprej ugotoviti vzrok za
njegovo obnašanje. Morda v njem
samem: na primer, da je težje učljiv,
manj nadarjen ah zapostavljen. Da
bo spremenil svoje ravnanje, mu bo
potrebno utrditi občutek, da nekaj
pomeni in da nekaj zna. Seveda se je
o tem potrebno posvetovati v šoli in
doma. Včasih pomaga uspešno
opravljena drobna naloga in majhna
pohvala.
Bobby Fisher - svetovni
šahovski prvak
v petek, 1. septembra po končani
21. partiji šahovskega dvoboja v
Reykjaviku je titulo svetovnega
prvaka prevzel 29-letni Američan B.
Fischer. Izzivalec Bobby je zmagal
tri partije pred teoretično možnim
koncem in to z rezultatom 12,5:8,5.
Bobby je pričel šahirati s šestimi
leti in s trinajstimi leti je postal
prvak ZDA. Leta 1958 je na turnirju
v Portorožu postal najmlajši vele-
mojster in najmlajši izmed kandida-
tov v boju za naslov svetovnega
prvaka. Bobby je profesionalni
šahist, ki je s 16. leti zapustil
srednjo šolo, da se je lahko posvetil
študiju in proučevanju tako imeno-
vanege kraljeve igre - šahu. Že v
letu 1959 se je na turnirju
kandidatov na Bledu uvrstil v sam
šahovski vrh in je v njem tudi ostal.
Zaradi svoje rnladosti in psihične
ne dozorelo sti, pa tudi vsled senti-
mentalnosti in predanosti šahu je
večkrat bojkotiral boje za svetovno
prvenstvo. Zelo težko je preboleval
poraze, ker jih ni bil vajen. Z leti se
je Fischer umiril, postal je bolj
preračunljiv, vendar še vedno precej
zahteven in trmast pri svojih
odločitvah in željah. Po dveletnem
„odmoru" se je leta 1970 pojavil na
šahovskem dvoboju med šahisti SZ
in ostalega sveta, kjer je porazil
Petrosjana s 3:1. Isto leto je zmagal
na turnirju v Palmi de Mallorca. V
nadaljnjih kandidatskih turnirjih je
po vrsti premagal Tajmanova,
Larsena in ponovno Petrosjana. Z
zmago nad Spasskim je Bobby
prekinil 35-letno vladavino sovjet-
skih velemojstrov na šahovskem
prestolu.
Težko je reči, ali je reykjaviški
turnir res bil dvoboj stoletja. Niti
Fischer, niti Spssski nista pokazala
tega, kar so od njiju pričakovah.
Vsekakor pa je jasno, da je Bobby
trenutno res najboljši šahist na
svetu.
Ce se spomnimo scen in zapletov
v zvezi z bojem za naslov svetovnega
prvaka v Reykjaviku, lahko rečemo,
da so bile spretno pripravljene s
strani Fischerja, saj si je s tem delal
pubhciteto, hkrati pa rahljal živce
svojemu nasprotniku. Popolnoma je
bil prepričan v zmago že pred
srečanjem in drugače sploh ni smelo
biti, glede na njegove visoke denarne
zahteve in ostale pogoje, ki jih je
stavil prirediteljem. „Ce ne bi bil
gotov v zmago, ne bi postavljal
pogoje," je izjavil svojim simpatizer-
jem, ko se je vrnil. Glovorice, da je
Spasski v drugem delu dvoboja igral
bolje, je Fischer ovrgel. Fischerju so
bili za zmago potrebni samo remiji
in se za kaj več sploh ni trudil.
Ponujal je remije celo v dobljenih
partijah. To je delal predvsem zaradi
tega, ker svojim bodočim nasprotni-
kom ni želel razkriti svojega načina
igre pa tudi novosti.
Izzivalec Fischer je v svojem boju
za titulo svetovnega prvaka prikazal
tudi precej novosti, katerih anahze
so še sedaj sporne in mnogi
prisostvujoči velemojstri jih še sedaj
anahzirajo. Fischer je prvi izzivalec,
ki se je uspešno zoperstavil
sovjetskim velemojstrom. Kako dol-
go bo obdržal titulo prvaka pa je
odvisno od njega samega in njegove
samozavesti. Nekateri velemojstri se
bojijo, da bo postal prevzeten in da
ga bo to pokopalo.
Bobby je obljubil, da je priprav-
ljen igrati z izzivalci vsako leto, ali
pa celo pogosteje. To je zelo
spodbudno za druge velemojstre,
kajti dosedanji šahovski šampioni so
to zelo zavlačevah; tako da so na
šahovskem prestolu vladah šahisti,
katerih kvahteta glede na druge je z
leti postala dvomljiva.
V kolikor bo prišlo do povratnega
dvoboja med Bobbyjem in Spas-
skim, bo ta po vsej verjetnosti v
ZDA. Vendar je trenutno najresnejši
Fischerjev nasprotnik velemojster
Karpov, ki je v pripravah za
svetovno prvenstvo v prijateljskih
srečanjih večkrat porazil šampiona
Spasskega.
Morda je jugoslovanska šahovska
federacija edina, ki je pri tem
dvoboju imela izgubo. Jugoslovani
so odklonili prvoten sklep FIDE, da
bi se dvoboj odigral pri nas v
Beogradu ah Sarajevu, vsled bojazni,
da bo Fischer zaradi svojih
muhavosti in zahtev odpovedal
sodelovanje.
Poznejše analize so pokazale, da
četudi do dvoboja ne bi prišlo, naši
ne bi utrpeli izgub, imeh bi samo
korist. Tako imenovani dvoboj
stoletja je za dobre tri tedne potisnil
v ozadje vsa ostala svetovna
dogajanja in bi za nas Jugoslovane
pomenil najcenejšo turistično pro-
pagando, ki jo je bil zaradi naše
napake deležen Island. Upajmo, da
podobne napake naši organizatorji
ne bodo več štorih.	PR
Po nesreči umrl
v Ormožu pri žagi se je na cesti
II. reda pripetila prometna nesreča
zaradi neprevidnega prehitevanja.
Voznik osebnega avtomobila Bla-
goje Stojanovič iz Leskovca (SR
Srbija), s stalnim bivahščem v
Mariboru, je peljal po cesti iz
Ljutomera v Ormož. V blagem
desnem, nepreglednem ovinku malo
pred ormoško žago je pričel s
precejšnjo hitrostjo prehitevati oseb-
ni avtomobil Vitomirja Strojnoviča.
Taka vožnja pa je bila za Stojano-
viča usodna. Ko je pripeljal vzpored-
no z avtomobilom, ki ga je prehite-
val, nenadoma opazil drug osebni
avtomobil, ki mu je prihajal naspro-
ti. Da bi se izognil čelnemu trčenju
je po vsej verjetnosti pritisnil na plin
m sunkovito zapeljal pred Strojnovi-
čev avto. Le-ta je pričel že zavirati,
medtem ko je Stojanovičev avto
obrnilo in se je pričel kotahti po
cesti. Potem je obstal na svoji strehi
sredi ceste. Voznika so z težkimi
telesnimi poškodbami odpeljah z
rešilnim avtomobilom v ptujsko
bolnišnico, kjer je kmalu po prihodu
zaradi poškodb na glavi umrl. Tako
je neprevidna vožnja zahtevala mla-
do človeško življenje. Stojanovič je
bil trener Nogometnega kluba Že-
lezničar v Mariboru. Usodnega dne
pa je v ljutomerskih gozdovih
nabiral gobe.
Materialno škodo cenijo na pri-
bližno 1 milijon starih dinarjev.
jr
Avtomobil se je nekajkrat prekucnil po cesti in obstal obrnjen s kolesi v
zrak.
Foto: J. Rakuša
14 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 7. septembra ig^j
ARKADIJ AVERČENKO:
Uboj zaradi razočaranja
Povsod so govorili samo o tem in
tudi časopisi so polni oglasov. Ljud-
je iščejo stanovanja in sobe: 3000
nagrade tistemu, ki mi priskrbi so-
bo. - Za sobo sem pripravljen ogre-
vati vse stanovanje. - Za sobo bom
delal v kuhinji. Poleg tega sem pri-
pravljen zastonj poučevati glasbo.
Neki moj prijatelj, drugače zelo re-
sen človek, se tako muči že vse leto.
Slednjič je dal v časopis tale oglas:
Za sobo sem se pripravljen poročiti
z lastnikovo hčerko, ne glede na nje-
no starost in zunanjost! Še istega
dne gaje obiskal starejši gospod:
-	Prišel sem zaradi svoje hčerke.
-	Pa najbrž tudi zaradi sobe?
-	Da.
-	Ah je lepa?
-	Ljubka, visoka . . .
-	Vprašal sem vas, če je soba le-
pa?
-	Da . . . končala je gimnazijo.
-	Ah je svetla?
-	Prej bolj rjava.
-	Kaj je rjavo? Tapete?
-	Lasje.
-	K vragu! Govorite samo o nepo-
membnih stvareh!
-	Soba je svetla. Moja hčerka je
preveč izbirala. Ni dobro, kadar de-
kle predolgo čaka in poseda.
-	To pomeni, da ostajajo gostje
do polnoči?
-	Moja hči ne sprejema gostov.
-	Upam, da luč gori do polnoči?
-	Kakšno zvezo pa ima svetloba z
mojo hčerko?
-	Spet hčerka. Mene zanima, kak-
šna je temperatura.
-	Normalna - 36,5.
-	Ali je soba topla? Saj ni treba
hvahti hčerke, kajti z njo se bom
tako ah tako poročil, če mi bo vaša
soba všeč.
-	Potlej pa pojdite in si jo oglejte.
-	Ah bomo dobili samovar?
-	Da, zraven pa še šest srajc in
šest spodnjih hlač s čipkami . . .
-	Prenehajte, očka, raje greva k
vam!
Soba je bila lepa, čeprav ni bila
kdove kako opremljena. Moj prija-
telj se je kljub temu počutil kot v
devetih nebesih, saj je odslej name-
raval spati v pravi pesteIji in ne na
zaboju za milo kot dotlej.
Na svatbi je bilo za mizo mnogo
nevestinih sorodnikov. Lepotica (že
malo v letih) je šepetala svojemu
možu: Teden dni bova lahko slavila
medeni mesec, potlej pa bova mora-
la začeti iskati.
-	Kaj naj bi iskala?
-	Sobo, saj vendar ne moreva vse
življenje ostati pri mojih starših. Jaz
nimam lastne sobe, marveč spim z
njima.
-	Saj je bila v tej sobi samo ena
postelja?
-	Starši so svojo odnesli ven, da
te ne bi zadela kap.
Dva dni kasneje je državni tožilec
govoril z razburjenim glasom:
-	Ubijalca ne moreri\ obtožiti,
moram ga braniti!
Sodišče pa je izreklo naslednjo
obtožbo: Uboj je bil storjen v samo-
obrambi, razen tega pa je bil ubija-
lec nepriseben.
-	Svobodni ste, so rekh ubijalcu.
-	Kako? Mar bom moral iz za-
pora? Kaj, me ne bi mogh spraviti v
norišnico?
-	Za kaj takega ste premalo ne-
preračunljivi.
-	Hm . . . Torej naj se vrnem na-
zaj na zaboj za milo? In to naj bo
torej pravična obsodba,. . .?
Tudi prijateljstvo
Tako kot smo različni ljudje, ki
gojimo prijateljske, včasih pa tudi
neprijateljske odnose do svojih
sosedov ali znancev, je mogoče tudi
med živalmi najti prijatelje in
nasprotnike.
Medtem ko prijateljstvo živah
istih vrsti ni nobena redkost pa je le
malo primerov, da bi si bile prijatelji
živali različnih vrst. Gotovo se bo
začudil vsak obiskovalec planinske-
ga doma ,,Anton Štuhec" pri Treh
kraljih na bistriškem Pohorju, ko bo
opazoval prijateljstvo med psičko
špiko in svinjo iz bližnjega svinjaka.
Ta dva sta v svojem prijateljstvu šla
še dalje. Cuvarka špika večkrat (še
posebej, ko dobi mahco) sprejme v
goste svojo prijateljico izza vogal^
kjer stanuje. Njuno prijateljstvo je
šlo že tako daleč, da je špika
zaupala svoje „delovno" mesto na
preizkušnjo tudi svoji veliko debelej-
ši kolegici - svinji. Seveda se je za
to odločila izven svojega delovnega
časa, saj se zaveda, da bi ob vsaki
drugi priložnosti bilo to lahko tudi
„kaznivo dejanje".
Po dobri mahci, ki jo je imel
pujsek v hišici svojega prijatelja pa
se je pričel pritoževati, da to ni nič
kaj prijetna služba, .še manj
primerna pa mu je bila tudi hišica, iz
katere se je komaj izvlekel. Po
priznanju, da tudi lajati ne zna, jo je
mahnil v svoj stari dom in povabil v
goste svojo prijateljico, ki se je
vabilu še isti trenutek odzvala.
Skupno sta jo mahnila proti
svinjaku, kjer se je psička seznanila
z domovanjem svoje mastne sosede.
Tekst in foto: Viktor Horvat
ATLETIKA
Ptujska štafeta prva v Sloveniji
Pred dnevi je bilo v Mariboru in
Kranju republiško posamično prven-
stvo v atletiki za mlajše in starejše
mladince, oziroma mladinke. Tek-
movanja so se udeležili tudi atleti
TVD Partizana Ptuj in osvojili dve
zlati, več srebrnih in bronastih ko-
lajn. V Mariboru je zmagala v teku
na 60 m Ptujčanka Tatjana Butolen
s časom 8,1. Miki Prstec pa je bil v
teku na 400 m drugi.
Se večji uspeh so dosegh Ptujčani
v Kranju. Štafeta 4 x 400 m, v po-
stavi Ptstec-Voršič-Cuček-Stajn-
ko je osvojila prvo mesto pred reno-
miranimi atleti iz Velenja, Celja,
Ljubljane itd. Progo so pretekh v
času 3:34,4 in dosegli tudi društveni
rekord.
Srebrno kolajno je osvojil še Ton-
ček Stajnko v teku na 400 m s
časom 51,6 in Stanko Habjanič v
teku na 5000 m v času 15,51,6.
Tudi Drago Skok je bil v suvanju
krogle drugi. Dosegel je daljavo
12,55 m. Poleg srebra sta Stajnkoir,
Habjanič osvojila še bron. Prvi v
troskoku z dolžino 13,12 m m drujj
v teku na 3000 m s časom 8.55,f
Tatjana Butolen je skočila v daljavo
484 cm in pristala na petem mestu,
Prav tako je bila peta v teku nj
800 m Nfežika Vrabl. Tudi ostali kot
Ljubo Cuček, hfevenka Habjanič
Anka in Marjanca Vrabl so tekmova'.
li sohdno ter se uvrstili v prvo
desetorico.
Mladi ptujski atleti so z osvojeni-
mi osmimi republiškimi kolajnami
prijetno presenetih. Podobne uspehe
jim želimo tudi še vnaprej. Da so se
lahko udeležih tega tekmovanja se
imajo zahvaliti predvsem nekaterim
delovnim organizacijam in posamez-
nikom in sicer: „IZBIRr', „PANa
NIJI", »MERKURJU", Kreditni
banki, Feliksu Cvetku in rugim.
CP
Stanko Habjanič je v teku na 300 m zasedel tretje mesto.
^ppNlK — ČETRTEK, 7. septembra 1972
STRAN 15
den no fsen fkup en lepi
lozdrof!
2odjič sen van neke jomra, da mi
odišla Mica v Savinjsko dolino
^Ij obirat no da sen son duma.
Sjtisti ogios, da išen eno žensko za
J)tnoč v gospodinjstvi, so se javle
C ženske: ena vdova, eni je mož
Jisa na delo v Nemčijo^ tretja pa si
lo zdaj še nibenega moškega neje v
ckonski jorem zapregla. Vdova mi
b začela takoj jomrati no obujati
Lmine na svojega zlotega moža,
Jta, ki ma moža v Nemčiji neje
pjgla prehvoUti kak je njen mož
ibben, saj ji vsoki mesec pošle
pjrke poleg pa še opozorilo naj bo
ivesta kak se to za dobro zakonsko
leno tudi spodobi. Najboj na hece
ila je ta tretja, ki je rekla, da sen jas
( en dobro ohranjeni dedec no
lober virt. S toto ta zodjo sma se
inenla, da mi je pomogala tjeden
Ini pri mojen virstvi. Z jo pa sen
neja prekleto smolo, saj bla duma
z mesta no ploh neje mela
pojma o nibenen deli na kmetiji,
iajboh hec ba te, gdo je šla opudne
t stalo kravo dojit. Poleg moje liske
mn v stali tudi enega bikiča, ki ga
[edin za ablifraje na našen zmešanen
tržišči. Namesto pod kravo si je
postovla stolec no dojačo jjod bika
no začela iskati vimen.^ Prišla je vun
s štale s prozno dojačo no začela
jomrati, da ji krava neje htela mleka
^istiti. Kumer sen ji dopoveda, da
je bika za ,,vimen" nategovala no je
se fsa sreča, daje njeno zmoto tak
pohlevno prenosa. Fsa osramočena
mi je nazaj zmomlola: ,,Saj se mi je
zdelo, da je neke narobe, saj me je
iirava, ki je pravzapraf bik — tak po
sroni gledala . .
Gdo sma obo z združenimi
močmi še kravo podojla, sma šla na
Dva vajenca kovinostrugarske
stroke sprejmem takoj. Valentin
Zamuda, kovinostrugarstvo, Ra-
belčja vas 13/b, Ptuj.
travnik otovo sišit. Jas sen nama
poiska fso potrebno ,,mehanizacijo"
kak so vile, rasohe^ samo še grable
so nama falile. Ležale so za voglon
no je moja pomočnica začivkala:
„Lojzek, tote zobače bon pa jas
mela ..." Po nerodnosti je stopla z
nogoj na „zobače" tak, ke jo je stil
z fso močjo po glovi fcesna.
»Preklete grable, je zakričala no se
seveda takoj spunla, da je zobačan
— grable ime.
Malo sen jo gna na sprehod po
svojen grunti: Naenkrat mi je rekla:
„Joj, Lojzek, kako tale pšenica lepo
cveti. . ." Skoro me je kop po glovi
vtrgala, saj je moja gospa najdno za
pšenico zamejala. Kumer^ sen ji
dopoveda, da smo pšenico že dovno
poželi no da v septembri hajdna
cvete. Te še mi je le kozla fstrelila.
Začela je trgati ajdovo svetje no mi
je rekla: Lojzek, zvečer pa bova
ajdove žgance papcala . . . Nesen
veda, bi se smeja ali bi se začeja
jokati. Prafzapraf me je grotalo
sron, da pri nas nekmečki Udje tak
malo vejo o našen kmetijstvi.
Nafsezodjo pa to niti neje tak
čudno^ ce pa v naših šolah vičijo
deco strikati no kvačkati, namesto
prirodoznanstva majo seksualno
vzgojo, pri zgodovini se vičijo o
štorih narodih, ki so pred več
stoletji živeli na našen ozemli,
prekleto malo pa vejo o tistih cajtih
kdo smo se mi za stori med drugo
svetovno vojno za fašisti pregajali no
se za svobodo borili. Kdo sen še jas
hoda v šolo te so meli deca tudi v
mestnih šolah sadjarske, vrtnarske
no čebelarske krožke, gnešji den pa
je fse na glavo postovleno. Saj toga
neso krivi gnešji vičiteli pač pa tisti,
ki učne programe fkup butajo.
No pa pustimo rajši to pri miri.
Pojutrisjen pride domu moja Mica.
Z mojo pomočnico glih nesen meja
vejke^ haska pač pa man fsaj
zadosceje, da sen jo navuča ločti
bika od krave, hajdno od pšenice no
še dosti drugih koristnih stvari. Zato
de mi najbrž še zlo hvaležna, saj se
je spoznala v naši vasi z enin
osamlenin moškin no fse kože, ke
mo meli v jesen gostuvaje.
Tejko van naj bo za gnes. Ce se
pri vas kaj godi, mi pište na antres
Uredništvo Tednika, Ptuj — za
prleškega Lujzeka.
Lepo vas pozdrovla Lujs.
NEDELJA, 17. septembra 1972 -
4.30-8.00 Dobro jutro; Poročila -
vmes ob 5.00 Poročila; 5.30 Na
izletu; 5.45 EP; 6.00 Novice; 6.30
EP; 6.50 Za vas; 7.00 Poročila; 7.20
EP; 7.30 Za kmetijske proizvajalce;
7.50 EP; 8.00 Poročila; Radijski in
TV spored; 8.05 Radijska igra; 8.51
Skladbe za mladino; 9.00 Poročila;
9.05 Popevka poletja; 9.5 5 EP; 10.00
Poročila; 10.05 Še pomnite, tovariši;
10.25 Pesmi borbe in dela;
10.45-13.00 Poslušalci čestitajo;
vmes ob 11.00-11.20 Poročila;
12.00-12.10 Poročila; 13.00
Poročila; 13.15 Obvestila in zabavna
glasba;^ J 3.30 Reportaža; 13.50
Domači ansambli; 14.00 Poročila;
14.05 Veliki zabavni orkestri; 14.50
EP; 15.00 Poročila; 15.05 Slovenska
zemlja v pesmi in besedi;
16.00-18.00 Športno popoldne -
vmes ob 17.00 Poročila; 18.00
Radijska igra; 18.44 Bert Kampfert
in njegov zabavni orkester; 19.10
Obvestila; 19.15 Glasbene
razlgednice; 19.25 EP; 19.30
Radijski dnevnik; 20.00 V nedeljo
zvečer; 22.00 Poročila; 22.20 Za
lahko noč; 23.00 Poročila; 23.05
Literarni noktufno; 23.15 Jazz;
24.00 Poročila
VSAK DELAVNIK je zjutraj
naslednji program: 4.30-8.00 Dobro
jutro^ Poročila — vmes ob 5.00
Poročila; 5.30 Danes za vas; 5.45 EP;
6.00 Jutranja kronika; 6.30 EP; 6.50
Rekreacija; 7.00 Poročila; 7.15 EP;
7.25 Radijski in TV spored; 7.45 EP;
8.00 Poročila.
PONEDELJEK, 18. septembra -
14.00 Poročila; 14.10 Ljudske pesmi
Bolgarije; 14.30 Poslušalci čestitajo;
14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi;
15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40
Lahka glasba; 16.00 Vrtiljak; 16.40
Zabavni orkester; 17.00 Poročila;
17.10 Glasbeno popoldne; 18.00
Poročila; 18.15 Popevke in plesni
ritmi; 18.45 Kulturni poletni vodnik;
19.00 Lahko noč, otroci; 19.10
Obvestila; 19.15 Ansambel Borisa
Terglava; 19.25 EP; 19.30 Radijski
dnevnik; 20.00 Operni koncert;
21.30 Tipke in godala; 22.00
Poročila; 22.15 Jazz; 23.00 Poročila;
23.05 Literarni noktumo; 23.15
Popevke; 24.00 Poročila.
TOREK, 19. septembra - 14.00
Poročila; 14.10 Od melodije do
melodiej; 14.40 Na poti s kitaro;
14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi;
15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40
Bizet - odlomek iz 2. dej. opere
Carmen; 5 6.00 Vrtiljak; 16.40
Okrester Leon Voung; 17.00 Poroči-
la; 17.10 Simfonični koncert; 18.00
Poročila; 18.15 V torek nasvidenje;
18.45 Pevec Braco Koren; 19.00
Lahko noc, otroci; 19.10 Obvestila;
19.15 Ansambel Henčka Burkata;
19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik;
20.00 Prodajalna melodij; 20.30
Radijska igraj 21.26 Lahka glasba;
22.00 Poročila; 22.15 Popevke;
23.00 Poročila; 23.05 Literarni
nokturno; 23.15 Instrumentalni
samogovori in dvogovori; 24.00
Poročila.
SREDA, 20. septembra - 14.00
Poročila; 14.10 Skladatelji Glasbene
matice; 14.30 Poslušalci čestitajo;
14.5 5 EP; 15.00 Dogodki in odmevi;
15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40
Recital oboista Boža Roglja; 16.00
Vrtiljak; 16.40 Orkester Ruediger
Plesker; 17.00 Poročila; 17.10
Glasbeno popotovanje; 18.00 Poro-
čila; 18.15 Igramo za vas; 18.45 Naš
gost; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10
Obvestila; 19.15 Glasbene razgledni-
ce; 19.25 EP; 19.30 Radijski
dnevnik; 20.00 Koncert Simfonične-
ga orkestra; 21.10 Lepe melodije;
22.00 Novice; 22.15 Jazz; 23.00
Poročila; 23.05 Literarni nokturno;
23.15 Zabavna glasba; 24.00 Poroči-
la;
ČETRTEK^ 21. septembra -
14.00 Poročila; 14.10 Pesem iz
mladih grl; 14.30 Ansambel Boruta
Lesjaka; 14.45 Med šolo, družino in
delom; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in
odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo;
15.40 Poje tenorist Bogdan Paprocki;
16.00 Vrtiljak; 16.40 Orkester
Raphaele; 17.00 Poročila; 17.10
Koncert po željah poslušalcev; 18.00
Poročila; 18.15 Klavir v ritmu; 18.30
Kasetna produkcija; 18.45 Naš
podlistek; 19.00 Lahko noč, otroci;
19.10 Obvestila; 19.15 Ansambel
Jožeta Kampiča; 19.25 EP; 19.30
Radijski dnevnik; 20.00 Domače
pesmi; 21.00 Literarni večer; 21.40
Glasbeni nokturno; 22.00 Poročila;
22.15 Iz makedonske simfonične
literature; 23.00 Pri tujih radijskih
postajah; 23.30 Plesni zvoki; 24.00
Poročila.
PETEK, 22. septembra - 14.00
Poročila; 14.10 Koncert za mladino;
14.30 Poslušalci čestitajo; 14.55 EP;
15.00 Dogodki in odmevi; 15.30
Napotki za turiste; 15.35 Glasbeni
intermezzo - Lahka glasba; 16.00
Vrtiljak; 16.40 Orkester Paul Nero;
17.00 Poročila; 17.10 Človek in
zdravje; 17.20 Operni koncert; 18.00
Poročila; 18.15 Signali; 18.50 Khara
v ritmu; 19.00 Lahko noč, otroci;
19.10 Obvestila; 19.15 Ansambel
Toneta Žagarja; 19.2 5 EP; 19.30
Radijski dnevnik; 20.00 Ljudske
pesmi in plesi raznih narodov; 20.30
Top-pops 13; 21.15 O pomorščakih;
22.00 Poročila; 22.15 Iz logov
domačih; 23.00 Poročila; 23.05
Literarni nok utno; 23.15 Jazz;
24.00 Poročila.
SOBOTA, 23. septembra - 14.00
Poročila; 14.10 S pesmijo in besedo
po Jugoslaviji; 14.55 EP; 15.00
Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni
intermezzo; 15.40 Dve uverturi;
16.00 Vrtiljak; 16.40 Orkester Paul
Mauriat; 17.00 Poročila; 17.10
Gremo v kino; 17.50 Ansambel Atija
Sossa; 18.00 Poročila; 18.15 Dobimo
se ob isti uri; 18.45 S knjižnega trga;
19.00 Lahko noč, otroci; 19.10
Obvestila; 19.15 Ansambel Dobri
znanci; 19.25 EP; 19..30 Radijski
dnevnik; 20.00 V soboto zvečer;
21.29 Radijska igra; 22.00 Poročila;
22.20 Oddaja za izseljence; 23.00
Poročila; 23.05-01.00 S pesmijo in
plesom v novi teden; vmes ob 24.00
Poročila; 01.00 Poročila.
KB
p TU J KREDITNA BANKA PTUJ
sporoča občanom in varčevalcem, da lahko opravijo vse posle s hranilnimi
vlogami
I
—	v centralni enoti, Lackova 5
—	v Mestni hranilnici
—	v poslovalnici v Kidričevem
—	v podružnici Službe družbenega knjigovodstva in
—	pri vseh poštah v ptujski občini
OBRESTI ZA VSE VRSTE VLOG 7,5 DO 10 %
16 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 7. septembra ig^j
NEDELJA, 10. septembra - 9.40
Pet minut po domače; 9.45
Kmetijski razgledi; 10.12 Kmetijska
oddaja; 10.55 Mozaik; 11'.00 Otro-
ška matineja; 11.30 Mestece Peyton;
12.20 TV kažipot; 14.00 Olimpijske
igre; 18.30 Razgovori; 19.30 Olim-
pijske igre; 20.30 Cikcak; 20.40 TV
dnevnik; 21.05 Propagandna oddaja;
21.10 Olimpijske igre; 22.10 Poroči-
la.
PONEDEi lEK, 11. septembra -
9.35 TV v s,'ii; 10.30 Angleščina;
10.45 Nemščina; 14.45 TV v šoli;
15.40 Angleščina; 15.55 Nemščina;
16.10 Francoščina; 16.45 Madžarski
TV pregled; 17.45 Lutkovna serija;
18.15 Obzornik; 18.30 Kremenčko-
vi; 18.55 Mozaik; 19.00 Zdravo,
mladi; 19.45 Kratek film; 19.50
Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25
3-2-1; 20.30 B. Shaw: O'
FLAHERTV Z VIKTORIJANSKIM
KRIŽCEM; 21.10 Diagonale; 21.50
Jugoslovani na olimpijskih igrah;
22.45 Poročila.
TOREK, 12. sejjtembra: 9.35 TV
v šoli; 10.40 Ruščina; 11.00 Osnove
splošne izobrazbe; 14.45 TV v šoli;
15.35 Ruščina; 15.55 TV vrtec;
16.10 Angleščina; 17.15 Madžarski
TV pregled; 17.45 Ela Peroci:
ROŽNI POGOVORI; 18.00 Risan-
ke; 18.15 Obzornik; 18.30 Gostje
Slovenske popevke; 19.00 Mozaik;
19.05 Iz sveta oblikovanja; 19.25
Odkritje televizije; , 19.50 Cikcak;
20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1;
20.35 Festival športnih in turistič-
nih filmov; 22.2 5 Poročila.
SREDA, 13. septembra: 8.20 TV
v šoli; 16.45 Madžarski TV pregled;
17.50 Vitez vihar; 18.15 Obzornik;
18.30 Jazz; 19.00 Mozaik; 19.05
Kratek film; 19.20 S kamero po
svetu; 19.50 Cikcak; 20.00 TV
dnevnik; 20.2 5 3-2-1; 20.30 Pred
proslavo v Cerknem; 21.15 Gira-
d ux: ZA LUKRECIJO; 22.10
!■ ičila.
TRTEK, 14. septembra: 9.35
T\ v šoli; 10.35 Oddaja za
prosvetne delavce: 11.00 Francošči-
na; 14.45 TV v šoli; 15.40 Oddaja
pr--.-. ire delavce; 16.10 Osnove
• ' -.'he: '6.45 Madžarski
prcgičA; . . .45 Olroski spored;
18.15 Obzornik; 18.30 Vsi vlaki
sveta; 18.55 Mozaik; 19.00 Mestece
Peyton; 19.50 Cik-cak; 20.00 TV
dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.30
Večer črnogorske TV; . . . Poročila;
PETEK. 1 cepte"i'^'-a: O ">0 TV
' •	14.4U 1 \ v
■ i?!
arski IV pregled;
c»eii tobogan; 18.10 Obzor-
..iK; 18.25 Naši operni pevci; 18.45
Gospodinjski pripomočki; 18.55
Ekonomsko izrazoslovje; 19.00 Mo-
zaik: 19.05 Sodobniki; 19.50
Cik-cak; 20.00 TV dnevnik; 20.25
Propagandna reportaža; 20.30
3-2-!; 20.35 Veliki lov; 22.00 film
s Festivala športnih in turističnih
filmov; . ... Poročila.
KO BOM BIL JAZ VELIK, BOM TUDI . . . NOGOMETAŠ
Tako nam je zaupal mali Iztok, ko smo se v nedeljo mudili na
nogometnem turnirju v Hajdini. Njegov očka je namreč eden aktivnih članov
nogometne ekipe iz Ha|dine in na sinku se lepo vidi dokaz, da jabolko ne
pade daleč od drevesa. Ze sedaj namreč pridno brca svojo žogo, od katere se
tudi v nedeljo ni mogel ločiti, kljub zaenkrat še premočni konkurenci. A čas
beži in.	,	s. S.
Iztok konkurira z žogo očku in njegovim starejšim kolegom - pravim
žogo brce m.
OSEBNA KRONI
ROJSTVA:
Elizabeta Vidovič, Cesta Olge
Meghč 12 - dekhco; Marija Horvat,
Krčevina 21 - dekhco; Stanka
Kirič, Hum 16 - Mojco; Marjana
Moravec, Strmec 8 - Antona;
Marija Zoreč, Krempljeva 6 -
dečka; Danica Ciglar, Osluševci 1 -
Andreja; Biserka Pavlovič, Ptujska
1, Ormož - dekhco; Štefka Rudolf,
Runeč 41 - dekhco; Marija Šmigoc,
Zg. Hajdina 105 - deklico; Josipa
Ivanuša, Pušenci 35 - dekhco;
Alojzija Luknjar, Hum 40 - Petra;
Marija Avguštin, Slape 31 - deklico;
■Marija Vindiš, Lubstava 11 -
dekhco; Cvetka Režek, Dobrina 24
-	dečka; Marija Kirbiš, Zg. Hajdina
n. h. - Janeza; Terezija Šoštarič,
Kukava 7 - dečka; Lidija Bezjak,
Zg. Hajdina - dečka; Elizabeta
ZemJjak, Dravinjski vrh - dekhco;
.Marija Prosenjak, Moškanjci 16 -
dekhco; Ana Urevenšek, Slatina 13
-	dečka; Cilka Majcen, Sodinci 54
-	Zlatka; Marjana Turk, Lancova
vas 34 - deklico; Jožica Kumer,
Dubrava 4 - dečka; Ivanka Srbčič,
Kidričevo 7 - Petro; Katica
-Methčar, Kungota 85 - dve deklici;
Silva Žalar, Slatina 82 - Silva;
Elizabeta Muršec, Apače 128 -
dečka; Silva Hameršak, Spuhlja 132
- dečka; Elizabeta Bratušek,
Šturmovec 28 - dečka; Rozika
Habrun, Cvethn 5 - dekhco.
POROKE:
Ratomir Vastič, Vičavska pot 3 in
Lidija Skok, Orešje 23/b; Alojz
Botohn, Lovrenc 121/a in Martina
Vrabič, Žetale 13; Anton Grobel-
nik. Nova cesta 9 in RozaUja Kegelj,
Rajšpova 8; Pavel Golob, Dornava
17 in Marica Cigula, Dornava 13;
Marjan Furek, Videm 24 in
Elizabeta Zemljak, Dravinjski vrh
10; Slavko Vamberger, Rogoznica
34 in Nada Cvirn, Ob železnici 8;
Vladimir Tašner, Ob železnici 9 in
Dragica Godec, Njiverce 32/a;
Štefan Krsnik, Cirknica 28 in
Elizabeta Mere, Sp. Hajdina. 102;
Jakob Petrovič, Majski vrh 30 in
Marija Vidovič, Majski vrh 30.
1 ha KOŠNJE (nepoplavljene) blizu
Pinčevega mlina prodam. Vprašajte
Nežo Šalamun, Spuhlja 31, Ptuj.
OPREMLJENO SOBO dam v najem
ženski srednjih let. Naslov v upravi.
MALO RABLJENO kuhinjsko kre-
denco prodam. Srdinšek, Muzejski
trg 1, Ptuj.
OTROŠKI športni voziček poceni
prodam. Vprašajte popoldne. Jasna
Toplak, Cesta Olge Meglič 26.
PRODAM gradbeno parcelo v
Budini z gradbenim in lokacijskim
dovoljenjem in izkopano kletjo.
Krajnc, Prešernova 23, Ptuj.
Opozorilo!
Opozarjam, da nisem plačnica
dolgov za Stankom Umekom iz
Nove vasi 54 pri Markovcih.
Marija Umek.
PRODAM enodružinsko, takoj vse-
Ijivo hišo na Vičavski poti 5 v Ptuju.
Vprašajte 16. ali 17. septembra.
GREM ZA SOSTANOVALKO. Po-
magam v gospodinjstvu. Naslov v
upravi.
HOROSKOP
OVEN: Mlajši osebi boste lagj|
starejši pa povedali tako kot je. p!
magali boste tovarišu, da ne k.1
oškodovan. Vreme bo idealno j,
ukrep, ki se ga veselite.
BIK: S premislekom se odločitf
za preizkus, ki prinese materialno i^.
boljšanje. Svetlolasa simpatija vedn^
bolj leta za vami. V ponedeljek)),'
prišlo, kar ste prosili.
DVOJČKA: Prizadevanje za dvj
standarda. Mudilo se vam bo nekji
končati v soboto. Lep uspeh^ Osebj
z očali vam še pomaga, poročena p;
vas vneto gleda.
RAK: Nehali^ boste izbirati inl
omahovati. Pričeli boste gradit,
trdne temelje za notranje zadovolj.
stvo. Naprava bo v redu, znanec bo
vse preskrbel.
LEV: Strogi boste do samega sebt
in se trdno zavzeli za napredek. V|.
deli boste kraj, kjer se boste nekoč
zabavali v dvoje. Zaradi ljubezni stt
preveč pristranski.
DEVICA: Domačim ni všeč vašt
navdušenje, ki pa sploh ni več tako
močno. Mladostno se boste obnašali
zaradi bližine mlade osebe. Zaslužili
boste več!
TEHTNICA: Domači bi neradi
dovolili, zato jih sploh ne boste na
dlegovali. V vaši družbi sta dve ose
bi, ki ste jima všeč. To vas varuje,di
vztrajate pri pravi.
ŠKORPIJON: V službi boste bol;
zadovoljni in zato doma manj sitni
Za čustva se pobrigate bolj kot do-
slej. Šli boste kamor bo hotela vaša,
lani spoznana ljubezen.
STRELEC: Vaše sposobnosti bo^
do prisiljeni pravilno oceniti. Veliko
boste govorili, a manj delali. Pri so
rodniku najdete odprto srce, pri ^
.rodnici pa ne.
KOZOROG: Ničvredni spomit
zatemni ob prijetnem dogodku. L^
pi simpatiji boste radi ustregli, h
zabavo boste opazovali rieko dogaja-
nje, ki pa vas ne gane več.
VODNAR: Dolžnosti opravite mt
mogrede, domov privlečete veselje
ki se mu domači čudijo. Dobra no
vica v zvezi s prejemki. Nekdo pridi
kot naročen.
RIBI: Pametno boste razčlenil
posledice nekih počitnic in tvega«
opustili. Na obisk greste dvakrat, v«
obisk bo zanalašč zamudil. Potova
nje v krogu . . .
ŠTEDILNIK (levi) na trdo gorivi
prodam. Franc Krajnc, Muzejski t^
1 Ptuj.
DIJAKINJA srednje šole nujno išč
sobo v Ptuju. Naslov v upravi.
SOBO v Ptuju ali okolici išče samsk
moški. Naslov v upravi.
GLOBOK, športni, otroški voziče
prodam. Vprašajte pri Kralj, Lacko
va 5.
POCENI prodam peč na olj
EMO-8. Naslov v upravi.
KOMPLETNO SPALNICO z jog
vložki ^ in preprogami prodam
Milunič, Gregorčičev drevored i
Ptuj.
UGODNO PRODAM peč za centra
no kurjavo. Mirko Horvat, Pt"
Remčeva 1. Ogled možen
popoldanskem času.
NUJNO PRODAM televizor, zarad
selitve. Naslov v upravi.
Dom iipokojenctM in oskrbovancev .Miiretinc
o I) .j a \ I .j ii piosto (lol()\ 110 mesto
strežnice
/ii določen ras.
()sel)iii dohodek po pra\iliiikii.
/a spr(\jein:
dokonča na ()sno\na šola in starost IS let.
Priia\e soceienia Mi>ra\a H) dni 00 obiavi.
TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, Ptuj, Vošnjakova 5. '
Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Anton Bauman. Izhaia vsal
četrtek. Tekoči račun pri SDK Ptuj, št. 524-3-72. - Tiska Mariborski tisk
Maribor, Svetozarevska ulica 14.