ONA 

Ona rodi se s srcem boginje, v veselje ljudem in maternim očem. 
Zraste v lepotico, mladeničem željno devico, a krepostna ostane, dokler srčna kraljica nekomu ne postane. 
Ljubezen dalj jo prevzame, 
ko mati postane, 
od njene družine 
do slovenske domovine, 
srce nje neskončno 
se v plamen razvname. 
(Ana Horvat) 






1. 
Katero prevozno sredstvo uporabite za pot v službo ( v šolo)? 


2. 
Koliko potnikov je največkrat v vašem osebnem vozilu na poti v službo (šolo)? 


3. 
Katero prevozno sredstvo uporabite za pot v trgovino? 

4. 
Kako pogosto uporabite javni potniški promet? 


5. 
Zakaj večkrat ne uporabite javnega potniškega prometa (navede se en razlog)? 


6. 	
Ali menite, da bi za naselja v zaledju in za tamkajšnje starejše občane in ljudi, ki nimajo osebnega vozila uvedba dodatnih storitev javnih prevozov lahko vplivala na dvig njihove mobilnosti ali ne? 

7. 
Ali menite, da naselja v zaledju in tamkajšnji starejši občani in ljudje, ki nimajo osebnega vozila potrebujejo storitev »prevoz na poziv«? 







da, šolski prevozi bi lahko  
da, potrebno je povečati frekvenco voženj avtobusov ali vzpostaviti nove avtobusne linije  da, potrebno vzpostaviti storitev »prevoz na poziv«  poleg prevoza otrok omogočili prevoz ostalih občanov in prevozi bi se lahko izvajali tudi med poukom, ko so otroci v  ne, dodatne storitve javnih prevozov nebi vplivale na dvig mobilnosti med ljudmi  
šoli  


da, prevoz na poziv bi omogočil večjo mobilnost ljudi iz zalednih naselij  delno, saj večina prebivalcev ima osebno vozilo in s tem možnosti prevoza  ne, prevoz na poziv ni potreben  


11. Katere tri splošne vrednote se vam osebno zdijo najpomembnejše, ko govorimo o načrtovanju prometa v vaši občini? (Izberite največ tri odgovore.) 
Prispevki iz občinske hiše 

zdravje prebivalstva  varnost otrok  varnost pešcev in kolesarjev  enostaven dostop do pomembnih ustanov (zdravstveni dom, pošta, banka, občina)  zmanjšanje obremenitev okolja (izpušni plini, hrup, emisije)  
boljši javni potniški promet  boljše ceste  zagotavljanje prostora za druženje in rekreacijo  zagotavljanje parkirnih površin  prilagojenost prometnih ureditev za vse uporabnike (starše z vozički, invalide, starejše)  

12. Kaj vi osebno opažate na vaših poteh znotraj občine? Katero področje je po vašem mnenju dobro urejeno in katero slabo? (Ob dobro urejenem področju naredite kljukico, ob slabo urejenem področju naredite križec.) 
varne šolske poti  ceste  prometna signalizacija  rekreativne poti  tovorni promet  
varovanje zdravja  javni potniški promet in taksi služba  dostavni tovorni promet  kolesarske poti  površine za pešce  
javne površine  parkirne površine  splošna prometna varnost  varovanje okolja  obveščanje prebivalstva  

Če želite sodelovati v žrebanju za nagrade (mestno kolo, skiro ali rolerji), prosim navedite tudi vaše 

Občane za sodelovanje v anketi se vzpodbudi z nagradami na temo trajnostne mobilnosti, ki jih 
zagotovi izdelovalec CPS: 




Pravila in pogoji sodelovanja v nagradni igri so navedeni na naslednjih straneh. 
Pravila in pogoji nagradne igre v okviru priprave Celostne prometne strategije Občine Pivka 
ROK ZA ODDAJO IZPOLNJENEGA ANKETNEGA VPRAŠALNIKA JE 18. APRIL 2018. 
1. Način sodelovanja in potek nagradne igre 
Pogoj za sodelovanje v nagradni igri je izpolnjena Anketa o potovalnih navadah občanov v Občini Pivka z naslovom »Celostna prometna strategija Občine Pivka – ANKETA ZA OBČANE«. S sodelovanjem v nagradni igri udeleženci potrjujejo, da so seznanjeni in sprejemajo pravila nagradne igre in se z njimi strinjajo. V primeru kakršnegakoli spora ali nejasnosti štejejo ta pravila za merodajna v odnosu do vseh morebitnih drugih objav v tiskani, elektronski ali katerikoli drugi obliki. Vsebino in razumevanje teh pravil določata izključno organizator in naročnik. 
Anketo lahko izpolnite ter oddate na sledeče načine: 
. 	V elektronski obliki najkasneje do 18. 4. 2018 do 24.00 ure na spletni strani Občine Pivka. 
. 	V tiskani obliki objavljeni v marčevski številki občinskega glasila Pivški list najkasneje do 18. 4. 2018, po pošti na naslov: Občina Pivka, Kolodvorska cesta 5, 6257 Pivka, s pripisom »CPS Pivka -Anketa za občane«. 
. 	V tiskani obliki objavljeni v marčevski številki občinskega glasila Pivški list oddana v sprejemno pisarno v prostoru Občine Pivka, Kolodvorska cesta 5, 6257 Pivka, najkasneje do 18. 4. 2018 do 17.00 ure. 
Nagrade bodo izžrebane na javni razpravi z občani Občine Pivka v sklopu priprave Celostne prometne strategije, ki bo 24. aprila 2018 ob 17:00 uri v Krpanovem dom, Prečna ulica 1, 6257 Pivka. Podelitev nagrad izžrebancem pa bo v petek 11. maja 2018 ob 11.00 uri na prireditvi za javnost v okviru priprave Celostne prometne strategije Občine Pivka. V primeru slabega vremena bo prireditev in s tem tudi podelitev nagrad prestavljena na petek 18. maja 2018. Med vsemi prejetimi anketami bomo izžrebali tri nagrajence. Vsak udeleženec lahko v žrebanju sodeluje enkrat z eno, v celoti izpolnjeno anketo. Če bo anketa prazna ali nepopolna, se bo žreb za posamezno nagrado ponovil. Nagrajenci bodo o nagradi obveščeni preko posredovanih kontaktnih podatkov. Imena nagrajencev bodo objavljena tudi na spletni strani Občine Pivka. 
2. Podatki o organizatorju nagradne igre 
Organizator nagradne igre je podjetje Lineal d. o. o. Maribor (v nadaljevanju organizator). Naročnik nagradne igre je Občina Pivka, Kolodvorska cesta 5, 6257 Pivka (v nadaljevanju naročnik). 
3. Namen nagradne igre 
Namen nagradne igre je pridobiti podatke o potovalnih navadah občank in občanov ter njihovem zadovoljstvu s stanjem prometa v občini. 
4. Udeleženci 
Udeleženci nagradne igre so lahko vse fizične osebe s stalnim ali začasnim prebivališčem v Občini Pivka, ki bodo v celoti in pravilno izpolnile anketo o potovalnih navadah občanov. V nagradni igri ne morejo sodelovati izdelovalci CPS ter uslužbenci Občine Pivka. Pravna oseba ne more biti udeleženec nagradne igre. Posameznik lahko v nagradni igri sodeluje le enkrat. 
5. Davek in akontacija dohodnine 
Izplačilo nagrad se izvaja v skladu z Zakonom o dohodnini. V skladu z Zakonom o dohodnini dobitki v nagradnih igrah sodijo med druge dohodke, ki se upoštevajo pri odmeri dohodnine. Akontacijo dohodnine izračuna plačnik davka v obračunu davčnega odtegljaja (obrazec REK-2). Doplačilo dohodnine se izvede na podlagi letne dohodninske odločbe. Nagrajencem se vrednost nagrade nad 42 EUR všteva v letno davčno osnovo za odmero dohodnine. Plačilo vseh davkov od nagrad (vključno z DDV-jem) je odgovornost organizatorja. Organizator bo za nagrajence od vrednosti nagrade odvedel akontacijo dohodnine v skladu z veljavnimi predpisi, doplačila dohodnine pa je na podlagi letne dohodninske odločbe dolžan poravnati prejemnik nagrade sam. Pred izročitvijo nagrade izžrebancu, mora le-ta organizatorju posredovati osebne podatke: ime in priimek, datum rojstva, naslov, telefonsko številko, davčno številko ter izrecno in brezpogojno dovoljuje organizatorju, da njegove osebne podatke in davčno številko posreduje pristojnemu davčnemu organu za namen odmere dohodnine. Nagrade ni mogoče zamenjati in ne more se zahtevati njena denarna protivrednost. Če je izžrebanec mladoletna oseba, posreduje davčno številko tisti izmed staršev oziroma zakonitih zastopnikov, ki za mladoletnika uveljavljajo dohodninsko olajšavo in zanj tudi prevzame nagrado. 
6. Določanje nagrajencev in obveščanje o nagrajencih 
Organizator nagradne igre bo na javnem dogodku z naključnim žrebom določil nagrajence v skladu s temi pravili. Če je za nagrado izbran izžrebanec, ki na podlagi teh pravil ne izpolnjuje pogojev za udeležbo v nagradni igri oziroma ne izpolnjuje pogojev za prevzem nagrade, se izžreba naslednji udeleženec. Vsi udeleženci nagradne igre se s sodelovanjem v nagradni igri izrecno in nepreklicno strinjajo z objavo navedenih podatkov v občinskem glasilu Pivški list in na spletni strani Občine Pivka. Nagrajence bo organizator nagradne igre obvestil prek kontaktnih podatkov, ki so jih udeleženci navedli v anketi. Pritožba na uvrstitev v seznam nagrajencev na podlagi teh pravil ni mogoča. 
Prispevki iz občinske hiše 




7. Prevzem nagrade 
Pogoj za pridobitev nagrad je, da udeleženci soglašajo s temi pravili in izpolnjujejo pogoje za udeležbo v nagradni igri. Nagrade 
nagrajenec prevzame po dogovoru z organizatorjem. 
Organizator in naročnik si pridržujeta pravico, da ne podelita nagrad, če: 
• 	
nagrajenec ne izpolni pogojev za prevzem nagrade; 

• 	
se ugotovi, da je uporabnik v igri sodeloval v nasprotju s pravili in pogoji nagradne igre; 

• 	
nagrajenec ne posreduje zahtevanih podatkov (imena, priimka, naslova, datum rojstva ter davčne številke). 


8. Izključitev odgovornosti 
Organizator in naročnik ne prevzemata nikakršne odgovornosti za: 
• 	
nedelovanje spletnega mesta in posledice nedelovanja (ne glede na razloge za nedelovanje); 

• 	
kakršnekoli posledice, ki bi jih sodelujoči utrpel zaradi sodelovanja v nagradni igri, na katere organizator in tehnični izvajalec nimata vpliva; 

• 	
kakršnekoli posledice ob koriščenju nagrad. 


9. Obveznosti nagrajencev glede prevzema nagrade 
Če izžrebanec ne izpolnjuje s temi pravili določenih pogojev za sprejem nagrade oziroma sprejem nagrade odkloni ali ne posreduje potrebnih podatkov v navedenih rokih, se šteje, da nagrade ne želi sprejeti ter sta tako organizator kot naročnik nagradne igre v razmerju do izžrebanca prosta vseh obveznosti. V primeru, ko udeleženec izgubi pravico do nagrade, organizator in naročnik presodita, ali bosta nagrado podelila komu drugemu ali ne. 
10. Varovanje osebnih podatkov 
Vsi osebni podatki, pridobljeni od udeležencev nagradne igre, so varovani v skladu s tem 10. členom ter v skladu s splošnimi akti organizatorja nagradne igre s področja varovanja osebnih podatkov in skladno z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1). Udeleženci nagradne igre izrecno soglašajo, da organizator nagradne igre njihove osebne podatke, ki jih posredujejo v okviru udeležbe v nagradni igri, uporabi zgolj za potrebe nagradne igre. Izžrebanec organizatorju nagradne igre izrecno dovoljuje objavo svojih osebnih podatkov ter fotografij v sredstvih javnega obveščanja in na svetovnem spletu z namenom obveščanja o rezultatih žrebanja oz. prevzemu nagrade. 
11. Dostop do pravil nagradne igre 
Pravila nagradne igre so objavljena na spletni povezavi https://www.pivka.si/ in dostopna ter na vpogled vsem udeležencem ves čas. 
12. Ostale določbe 
Organizator pri nagradni igri ne bo upošteval prepozno poslanih in nepopolno izpolnjenih anket. Odločitev organizatorja in naročnika nagradne igre o vseh vprašanjih v zvezi z nagradno igro je dokončna in velja za vse udeležence. Organizator nagradne igre in naročnik si pridržujeta pravico sprememb teh pravil, če to zahtevajo pravni, tehnični ali komercialni razlogi. O vseh morebitnih spremembah teh pravil bosta udeležence obvestila z objavo na spletnem mestu https://www.pivka.si/. Nadaljevanje sodelovanja v nagradni igri po objavi morebitnih sprememb pravil se šteje za sprejem in strinjanje s spremembami. 
Za vse morebitne spore iz naslova nagradne igre, ki jih ni mogoče rešiti sporazumno, je pristojno sodišče v Postojni. Ta pravila začnejo veljati z dnem objave ankete na spletni strani Občine Pivka in z dnem izdaje marčevske številke občinskega glasila Pivški list. 


NOV PREHOD ZA PEŠCE MED VRTCEM VETRNICA IN ŠPORTNO DVORANO SKALA 
Za varno prečkanje javne poti med pločnikom vzdolž vrtca Vetrnica in pločnika ob športni dvorani Skala je v pripravi nov prehod za pešce. 
Kljub izvedenim ukrepom velja poziv voznikom, da spoštujejo prometno signalizacijo za omejitev hitrosti, saj se lahko le na ta način zagotovi ustrezno prometno varnost. 
Občina Pivka 




Pivka perutninarstvo prevzema lastništvo nad mesno predelovalnim objektom za proizvodnjo piščančjih izdelkov in si odpira možnosti za nadgradnjo razvoja izdelkov višje kakovosti.  
"Gre za sinergijo uspešnega vodenja stečajnega postopka, soglasja upnikov in interesa domače družbe, ki je pripravljena na Goriškem razvijati nove poslovne priložnosti in odpirati nova delovna mesta. Prihod družbe Pivka perutninarstvo v naše okolje ocenjujem kot velik pozitivni premik, ki bo poleg novih delovnih mest doprinesel tudi k obnovi degradiranega območja, na katerem je deloval nekdanji MIP. Verjamem, da bo to sprožilo nov razvoj na tem območju, tudi ob upoštevanju dejstva, da mestna občina v neposredni bližini načrtuje odkup zemljišč za vzpostavitev gospodarske cone 'Meblo vzhod', ki ponuja možnost razvoja podjetništva, ustvarjanja novih delovnih mest, prenosa znanj in tehnologij. Od mojega prvega nastopa funkcije župana pred sedmimi leti sem ves čas verjel v pozitivno rešitev te problematike, veliko sem si osebno prizadeval, da bi našli ustrezno možnost in zelo sem vesel, da smo zdaj s pomočjo in sodelovanjem vseh vpletenih blizu končne pozitivne rešitve," je na novinarski konferenci prihod družbe Pivka pozdravil župan Mestne občine Nova Gorica 
Matej Arčon. 
Pivka perutninarstvo, s sedežem na Kalu pri Pivki, je 20. decembra 2017 oddala ponudbo za mesnopredelovalni obrat nekdanje družbe MIP v Kromberku. Potrjena ponudba v višini 3 mio evrov je vključevala sam mesno predelovalni obrat na 11.000 m2 zemljišča, brez upravne stavbe in okoliških parcel, kar je približno 40 % celotne površine. 
Želja je, da bi na novo lokacijo preselili celoten oddelek predelave perutninskega mesa, z letno proizvodnjo 3 tisoč ton barjenih izdelkov, med katerimi so: hrenovke, posebne salame in pečene prsi ter prsi v ovitku blagovnih znamk Pivka in Njami. Pivka d. d. je živilsko predelovalno podjetje z dolgoletno tradicijo in uveljavljenimi blagovnimi znamkami, ki tržno deluje na več kot 23 trgih in lahko uspešno nadaljuje proizvodnjo, razvoj, prodajo in dolgoročno zagotovi tudi potrebne investicije na tej lokaciji.  
"Zaradi rasti proizvodnje in velike prostorske stiske v obstoječi enoti Meso na Kalu pri Pivki nove prostore nujno potrebujemo. Zavedamo se bogate tradicije v pripravi vrhunskih izdelkov v teh prostorih, zato želimo to vrednost ohraniti in nadgraditi. Na novi lokaciji bo zdaj skupno zaposlenih predvidoma 50 delavcev. V skladu s potrebami bomo zaposlili tudi nove," je na novinarski konferenci povedal predsednik uprave Pivke d. d. mag. Janez Rebec in dodaja: 
"Menim, da je tudi v nacionalnem interesu, da se povezujemo in ohranjamo močno domačo živilsko industrijo, ki lahko konkurira pritiskom velikih mednarodnih podjetij. Pivka perutninarstvo ima potrebno znanje, trge in infrastrukturo, da z nakupom zagotovi oživitev obstoječih prostorov. Z odličnimi izhodišči za zagon se nam odpirajo vrata za razvoj, specializacijo in naraščanje proizvodnih količin. Pomembno je, da ostajamo osredotočeni v dejavnosti in ob tem iščemo sinergije z lokalnim okoljem". 
Pivka vzpostavlja specializiran obrat za predelavo izdelkov višje kakovosti že v tem letu 
Ocenjujejo, da bo za zagon in preselitev proizvodnje na novo lokacijo potrebna še dodatna investicija v višini 500–700 tisoč evrov, za kar naj bi potrebovali od 5 do 6 mesecev. Razlogi so predvsem v notranji zavezi družbe, da ohrani visoke standarde kakovosti, varnosti in sledljivosti živil, potrjene z mednarodnimi certifikati IFS (International food standard) ter nacionalnimi certifikati Višja in Izbrana kakovosti, s čimer izstopajo v slovenskem in mednarodnem prostoru. 
V zavzemanju za razvoj visoko kakovostnih izdelkov Pivka d. 
d. razvija nove in inovativne tehnologije. Nova infrastrukturna pridobitev pomeni neizmerne možnosti razvoja za prihodnjih 10 in več let. Proizvodnja bo v bistveno večjih prostorih omogočala boljše delovne pogoje za zaposlene. Po prevzemu obrata bodo prioritetno pristopili k ureditvi prostorov, pripravi dokumentacije, pridobivanju potrebnih dovoljenj, izvedbi preventivnih pregledov in servisov proizvodnih linij ter zagonu energetskih naprav, ki po sedanji oceni predstavljajo finančno največji vložek v sam zagon proizvodnje.  




Pivka d. d. 
JATA EMONA VIDI REŠITEV V ZDRUŽENI PRIMORSKI MESNOPREDELOVALNI INDUSTRIJI 
Kraški pršut ima perspektivo, če ostane v slovenski lasti. Z upoštevanjem moči blagovne znamke Kras, predvsem pa z odgovornostjo do 270 zaposlenih in lokalnega okolja je družba Jata Emona d. o. o. pristopila k urgentnemu oblikovanju rešitve za pereče finančno stanje družbe Kras mesnopredelovalna industrija d. o. o. 7. marca 2018 je podpisala kupoprodajno pogodbo za nakup družbe Brinovka, storitveno podjetje d. o. o., večinske lastnice družbe Kras d. o. o., z interesom, da se v skupino Jata Emona pridruži družba Kras. Za pravnomočnost nakupa je potrebno še soglasje Javne agencije RS za varstvo konkurence. 
Družba Jata Emona d. o. o. je večinski lastnik družbe Pivka perutninarstvo d. d., ki je živilsko predelovalno podjetje z dejavnostjo reje in predelave perutninskega mesa. Poleg tega ima Jata Emona v lasti tudi družbe Dobrodej d. o. o. (krmni dodatki), Emona RCP d. o. 
o. (razvojni center za prehrano) ter Vet.am Jata d. o. o. (veterinarstvo). S tem uresničuje svojo interno zavezo celovitega obvladovanja verige vrednosti v svoji skupini. Z nakupom lastniškega deleža družbe Brinovka d. o. o. se v skupino Jata Emona priključuje tudi Kras mesnopredelovalna industrija d. o. o. s svojimi hčerinskimi podjetji. 
»Z nakupom družbe Kras d. o. o. ohranjamo gospodarstvo v slovenski lasti in dajemo svežo priložnost za nadgradnjo razvoja odličnih blagovnih znamk in mesnih izdelkov,« je ob podpisu pogodbe povedal Stojan Hergouth, direktor družbe Jata Emona. 
Jata Emona d.o.o. je oblikovala rešitev družbe Kras d.o.o. na pobudo vodstva Pivke perutninarstva d.d., ki kroji živilsko divizijo v skupini Jata Emona. Pivka Perutninarstvo d.d. kot specialist za perutninske mesne izdelke, ki ima znotraj skupine Jata Emona največ izkušenj in kompetenc na področju proizvodnje in trženja mesnih izdelkov, bo podjetju Kras ponudila operativno in strateško podporo za delovanje. 
»Po pridobitvi soglasja Javne agencije RS za varstvo konkurence bo vključitev skupine Kras v živilsko poslovno divizijo skupine Jata Emona, velika priložnost za udejanjanje sinergij in nadaljnji razvoj. S povezovanjem potencialov razvoja in trženja, tehnoloških služb, kontrole kakovosti, nabave in racionalizacijo izrabe sredstev bomo hitrejši, konkurenčnejši in kakovostnejši. S skupnim vodenjem prodajnih in tržnih aktivnosti pa si obetamo trgu ponuditi enostavnejši dostop do širšega nabora izdelkov. S tem bo še do nedavnega žalostna zgodba primorskih mesno predelovalnih podjetij dobila pozitivno in perspektivno nadaljevanje,« je novico pozdravil predsednik uprave Pivka d.d. mag. Janez Rebec. 
Svoje misli izpostavlja tudi bivši dolgoletni direktor podjetja Kras in solastnik Edvard Fonda: »Da bi preprečili negativne posledice finančne blokade in odgovorili na zahteve upnikov, smo se lastniki skupine Kras odločili za hitro prodajo družbe. Med številnimi interesenti, med katerimi so bile tudi družbe iz tujine, smo sprejeli odločitev za prodajo družbi s slovenskim lastništvom Jati Emoni. Pri izboru je odigralo pomembno vlogo dolgoletno poslovno sodelovanje in zaupanje med družbo Kras in Pivko perutninarstvo d. d., saj zaradi finančne blokade ni bilo časa za klasične prevzemne postopke, kot so skrbni pregled in cenitve. Celotna bivša upravljavska in lastniška ekipa ostajamo na razpolago s svojimi izkušnjami in poznavanjem družbe. Vsem je v interesu, da bi novo vodstvo hitro saniralo oteženo situacijo družbe, ohranilo delovna mesta in v nadaljevanju izkoristilo potenciale, ki jih nudi odličen nabor izdelkov Kras.« 
Jata Emona 





DKH 





Zunanji ovoj stavbe nas ščiti  pred padavinami, vlago, nizkimi ali visokimi temperaturami, sončnim sevanjem in hrupom. Da dosežemo optimalne rezultate vse teh zahtev, moramo samo izvedbo pravilno in strokovno načrtovat in seveda brezhibno izvesti. Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (v nadaljevanju Pravilnik) dodeli letno količino energije za ogrevanje glede na faktor oblike in ogrevano površino stavbe. Da tej zahtevi ugodimo, gradimo ovoj stavbe iz materialov z dobrimi toplotno izolacijskimi lastnostmi, oz. stavbo »ovijemo« v toplotno izolacijo. V izračunu upoštevamo izgube toplote skozi vse elemente ogrevanega dela stavbe, kot so: zunanji zidovi, okna, streha in tla. 
Da zadostimo zahtevam Pravilnika, da mora biti toplotna prehodnost skozi zunanje stene manjša od U .  0,28 W/m2K, kar v praksi pomeni, da moramo zidu iz kamna debeline npr. 60 cm, ali iz modularne opeke debeline 30 cm, dodati še 12 cm toplotne izolacije (osnovna kvaliteta). Seveda je to zakonski minimum, zato je večja debelina izolacije samo plus, ki pa v končni ceni investicije ne predstavlja občutnega dodatnega stroška (vsak dodatni cm izolacije podraži fasado prib. za 2 %). EKO sklad pa v razpisnih pogojih za nepovratne spodbude kot minimalno potrebno debelino izolacije zahteva 18 cm (ko gre za osnovno kvaliteto izolacije in ustrezno manjšo debelino, ko je kvaliteta izolacije boljša, da dosežemo enak učinek izolativnosti). Za sisteme kontaktno-izolacijskih fasad so dovoljeni le fasadni sistemi, ki imajo evropsko tehnično oceno (ETA) 
Načeloma dajemo izolacijo zunaj, le ko je to neizbežno tudi na notranji strani. V kolikor izoliramo zidove zunaj, se nam ogrevalna toplota akumulira v zidu, s tem vzdržujemo topel in suh zid in tako prispevamo k kvalitetnem ugodju v prostoru. Prostor se sicer ogreva dalj časa, se pa tudi dalj časa ohlaja. 
Po zahtevah Pravilnika mora biti toplotna prehodnost stropa proti neogrevanemu podstrešju ali strehe v mansardi manjša od U <  0,20 
Svetovalna pisarna ENSVET Pivka 
debelina izolacije pa je 25-30 cm, saj s tem poleg majhnega prehoda toplote navzven v hladnejših mesecih, rešimo tudi problem pregrevanja podstrešja v poletnih mesecih. S tem zadostimo tudi pogojem v razpisih EKO sklada, kjer je zahtevana min. debelina izolacije 30 cm (ko gre za osnovno kvaliteto izolacije in ustrezno manjšo debelino kvalitetnejše izolacije ob enakem učinku). Obenem s takšno izvedbo preprečimo zimsko taljenje snega na strehah ter z njim povezano zaledenitev ob napušču in morebitno zamakanje skozi kritino. Pri izolaciji stropa ali strehe moramo zelo paziti, da ne pride do nepravilne namestitve folij. Veliko pozornost pri polaganju folij, moramo posvetiti tudi spojem (ob zidovih, prebojih ipd.), saj nestrokovna in malomarna izvedba v veliki meri vpliva na kvaliteto izolacije in s tem izgubo toplote. Če polagamo izolacijo v dveh plasteh, položimo eno prečno na drugo in tako izničimo morebitno uhajanje toplote skozi špranje. 
Po Pravilniku sme biti toplotna prehodnost tal na terenu in tal nad neogrevanim prostorom: U < 0,35 W/m2K (talno ogrevanje in tla nad zunanjim zrakom: U < 0,30 W/m2K). To vrednost dosežemo z izolacijo v debelini 10-15 cm. Ker smo tu največkrat omejeni s svetlo višino prostorov, se debelina izolacije pač prilagaja tem omejitvam. V kolikor delamo tlake z lahkim toplotno izolacijskim betonom (v kombinaciji z izolacijskim materialom), je debelina betona pač ustrezno prilagojena zahtevam. EKO sklad v razpisnih pogojih (krediti) zahteva najmanj 15 cm izolacijskega materiala (ob enakih zahtevah kot pri ovoju in strehi) za izvedbo toplotne izolacije tal. 
K ovoju stavbe spada tudi stavbno pohištvo. Po Pravilniku sme biti toplotna prehodnost energetsko učinkovitih oken od U .1,30 W/ m2K. Zahteve EKO sklada pa so: leseno stavbno pohištvo s toplotno prehodnostjo UW . 1,1 W/m2K, vgrajeno trojno zasteklitvijo in z energijsko učinkovitim distančnikom. Tesnjenje med konstrukcijo in okvirjem mora biti izvedeno po načelu tesnjenja v treh ravneh, kot je opredeljeno v smernici RAL za načrtovanje in izvedbo vgradnje zunanjega stavbnega pohištva. 

KAM Z ODPADNIMI ZDRAVILI IN TEHNIČNIMI ZDRAVSTVENIMI 
PRIPOMOČKI? 

Ne glede na to kakšne učinkovine vsebujejo zdravila, postanejo, ko jih ne potrebujemo več, nevaren odpadek. Zato jih moramo oddati ločeno, saj kljub pretečenemu roku uporabe še vedno vsebujejo snovi, ki lahko negativno vplivajo na okolje, posledično pa tudi na zdravje ljudi, če jih ne odložimo pravilno. 
Kaj vse spada med odpadna zdravila? 
Med odpadna zdravila spadajo: 
•
 zdravila v trdem stanju (tablete, kapsule in svečke) skupaj z neposrednim ovojem, ki jih ščiti, 

•
 praški in tekoča zdravila v originalni, neposredni embalaži (plastična ali steklena steklenička). 


POMEMBNO: Vedno oddajamo zdravilo skupaj z originalno, neposredno embalažo, ki mora biti dobro zaprta oziroma ohranjena in nepoškodovana. Zunanjo embalažo (kartonske škatlice) in navodila odstranimo in ju odložimo v zabojnik za zbiranje mešane odpadne embalaže ali pa v zabojnik za papir na ekološkem otoku.  
Česa ne smemo dajati med odpadna zdravila? 
Med odpadna zdravila ne spadajo: 
•
 drugi odpadni izdelki, čeprav so po videzu podobni zdravilom in jih je mogoče kupiti v lekarnah ali specializiranih prodajalnah, vendar ne vsebujejo zdravilnih učinkovin (prehranska dopolnila, kozmetični proizvodi itd.), 

•
 citološka in citostatična zdravila, 

•
 aktivna cepiva, 

•
 kemikalije, 

•
 zdravstveno tehnični pripomočki in 

•
 injekcijske igle ter drugi ostri predmeti. 


Kam lahko oddamo odpadna zdravila? 
Odpadna zdravila lahko oddate: 
• 
v lekarnah in specializiranih prodajalnah, ki imajo za to na vidnem mestu nameščene plastične zbiralnike, 

•
 v sklopu rednih akcij zbiranja nevarnih odpadkov s premično zbiralnico ali 

•
 v Zbirni center Pivka v času obratovanja. 


Kakšna je končna oskrba ločeno zbranih odpadnih zdravil? 
Podjetja, ki se ukvarjajo z zbiranjem nevarnih odpadkov, zbrana zdravila varno prepeljejo v specializirane sežigalnice in jih tam ob visoki temperaturi nadzorovano sežgejo, da ne onesnažijo okolja. V sežigalnici končajo vsa zdravila, tudi tista, ki so popolnoma neuporabljena in jim rok uporabe še ni potekel. Čeprav so morda še uporabna, jih v lekarnah, ko jim jih vrnemo,  ne morejo več prodati. 
Kaj pa storimo s pripomočki, namenjenimi preventivi ali zdravljenju? 
Čeprav so tehnični zdravstveni pripomočki (merilniki krvnega 
tlaka, inhalatorji, elektronski merilniki krvnega sladkorja, električni 
glavniki za odstranjevanje uši itd.) namenjeni zdravstveni preventivi, 
po izteku življenjske dobe ne spadajo med odpadke iz zdravstva, 
ampak med odpadno električno in elektronsko opremo, saj delujejo 
na baterije oziroma na elektriko. 
Tovrstne odpadke lahko oddate: 

•
 na prodajnih mestih, kjer ste jih kupili, 

•
 v specializiranih prodajalnah električnih naprav ob nakupu nove, podobne naprave, 

•
 v ulične zbiralnike za drobno odpadno električno in elektronsko opremo ter odpadne baterije, ki se nahajajo na določenih ekoloških otokih. V Pivki je zbiralnik nameščen na ekološkem otoku pri trgovini Špar, pri tržnici in na Vilharjevi ulici, en zbiralnik pa se nahaja še v Dolnji Košani na ekološkem otoku pri blokih, 

•
 v okviru oddaje kosovnih odpadkov in 

•
 v Zbirni center Pivka v času obratovanja. 



Gospodarstvo 


POROČILO O SKLADNOSTI PITNE VODE V LETU 2017 ZA 

VODOVODNA SISTEMA POSTOJNA–PIVKA IN SUHORJE (v upravljanju javnega podjetja KOVOD Postojna, d. o. o.) 

Poročilo je pripravljeno v skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. l. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 74/15 in 51/17 – v nadaljevanju pravilnikom), ki v 34. členu določa, da mora upravljavec vodovodnega sistema najmanj enkrat letno obvestiti uporabnike o skladnosti pitne vode, ugotovljene v okviru notranjega nadzora. 
Poročilo zajema dva vodovodna sistema, ki sta v upravljanju javnega podjetja KOVOD Postojna, d. o. o. in zagotavljata oskrbo s pitno vodo na območju občin Postojna in Pivka: 
1. 
Vodovodni sistem Postojna.Pivka z oskrbovalnimi območji: Osrednji del, Planina in Strane–Hruševje–Šmihel. 

2. 
Vodovodni sistem Suhorje (oskrbovalno območje Suhorje – vodni vir iz vodovodnega sistema Ilirska Bistrica). Vsa zajeta voda za oskrbo s pitno vodo je površinskega tipa ali z vplivom površja. 


Tabela 1: Število uporabnikov in distribucija pitne vode za leto 2017 po oskrbovalnih območjih 

Tabela 2: Priprava pitne vode za leto 2017 po oskrbovalnih območjih 
Ime oskrbovalnega območja  Objekt za pripravo vode  Priprava pitne vode  Spremembe v pripravi pitne vode  
Osrednji del  Vodarna Malni  Koagulacija, flokulacija, sedimentacija, filtriranje (hitri peščeni filtri), dezinfekcijsko sredstvo: UV in plinski klor.  Z dnem: 5. 12. 2017; koagulacija, ultrafiltracija (UF), dezinfekcijsko sredstvo: UV in plinski klor.  
Vodarna Malni  Koagulacija, flokulacija, sedimentacija, filtriranje (hitri peščeni filtri), dezinfekcijsko sredstvo: UV in plinski klor.  Z dnem: 5. 12. 2017; Koagulacija, ultrafiltracija (UF), dezinfekcijsko sredstvo: UV in plinski klor.  
Strane–Hruševje– Šmihel  Vodarna  Korotan  /  Z dnem: 29. 9. 2017, koagulacija, ultrafiltracija (UF), dezinfekcijsko sredstvo: natrijev hipoklorit.  
Črpališče Šmihel pod Nanosom  Brez obdelave, dezinfekcijsko sredstvo: plinski klor.  /  
Strane  Brez obdelave, dezinfekcijsko sredstvo: natrijev hipoklorit.  /  
Planina  Črpališče Malni  Koagulacija, filtriranje (hitri peščeni filtri), dezinfekcijsko sredstvo: UV in natrijev hipoklorit.  Ukinitev z dnem 18. 12. 2017.  
Vodarna Malni  Z dnem: 18. 12. 2017, koagulacija, ultrafiltracija (UF), dezinfekcijsko sredstvo: UV in plinski klor.  
Suhorje  Vodarna Ilirska Bistrica  Mikrofiltracija, dezinfekcijsko sredstvo: plinski klor.  /  

Nadzor nad zdravstveno ustreznostjo pitne vode se izvaja z notranjim nadzorom pitne vode skladno z 10. členom pravilnika in državnim monitoringom pitne vode. Državni monitoring opravlja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (v nadaljevanju: NLZOH) in je vzpostavljen na podlagi zahtev pravilnika in karakteristik vodnih virov. Notranji nadzor se izvaja interno znotraj službe za zdravstveni nadzor in analize podjetja Kovod Postojna d. o. o., in pogodbeno z NLZOH. Notranji nadzor je vzpostavljen na osnovah HACCP sistema, ki omogoča prepoznavanje mikrobioloških, kemičnih in fizikalnih agensov, ki lahko predstavljajo potencialno nevarnost za zdravje ljudi. 
Tabela 3: Državni monitoring pitne vode za leto 2017 po oskrbovalnih območjih 
Ime oskrbovalnega območja  Število vzorcev  Število rednih vzorcev  Število občasnih vzorcev  Število neskladnih vzorcev  
Osrednji del Strane–Hruševje–Šmihel  25  23  2  5  
5  4  1  0  
Planina  5  4  1  0  
Suhorje  2  2  0  0  

Legenda: Redni preskus: pH vrednost, Električna prevodnost pri 20 °C, Preostali prosti klor, Vonj, Escher
ichia coli
ilo kolonij pri 22°C in 37°C, 

, ŠtevClostridium perfringens (vključno s sporami), Koliformne bakterije, Barva, Motnost, Amonij; Občasni preskus: Priloga 1, del B, Pravilnika o pitni vodi 
Obrazložitev tabele 3: V okviru državnega monitoringa pitne vode je bilo na VS Postojna–Pivka in VS Suhorje skupno opravljenih sedemintrideset vzorčenj za mikrobiološke in fizikalno-kemijske preskuse. Pri izvajanju nadzora je bilo neskladnih pet rednih vzorcev na oskrbovalnem območju osrednji del. V enem vzorcu je bilo neskladje ugotovljeno zaradi preseženega števila kolonij pri 22°C, v štirih vzorcih zaradi preseženega števila kolonij tako pri 37°C kot pri 22°C. Štirje vzorci so bili neskladni zaradi tehnične napake v naselju Buje in en vzorec zaradi vpliva hišnega vodovodnega omrežja v naselju Zagorje. 
Tabela 4: Notranji nadzor surove vode za leto 2017 za posamezno oskrbovalno območje 
), Števipri 22°C in 37°C; paraziti: Cryptosporidium in ciste parazitov iz rodu Giardia; redna KEM: pH vrednost, električna prevodnost pri 20 °C, preostali prosti klor, vonj, barva, motnost, Amonij, Nitrit, oksidativnost in/ali TOC, Aluminij; občasna KEM: Priloga 1, del B, Pravilnika o pitni vodi 
Obrazložitev tabele 4: V surovi vodi je bilo v sklopu notranjega nadzora opravljenih dvainštirideset vzorčenj. Od tega sedemindvajset na mikrobiološke parametre, devet na redne fizikalno-kemijske parametre, štiri občasne fizikalno-kemijske parametre ter dva na parazite. Mikrobiološko neskladnih vzorcev je bilo skupaj sedemindvajset, in sicer na vodnem zajetju Malni in vodnem zajetju Korotan. Fizikalno-kemijskih neskladnih vzorcev je bilo skupaj pet, prav tako na vodnem zajetju Malni in vodnem zajetju Korotan. Malni: Surova voda iz zajetja Malni je mikrobiološko stalno obremenjena, kar je razvidno iz tabele 4. V vodi so vedno prisotne bakterije fekalnega onesnaženja Escherichia coli, Enterokoki kot tudi Koliformne bakterije, Število kolonij pri 22°C in 37°C ter Clostridium perfringens (vključno s sporami). Clostridium perfringens nakazuje na prisotnosti parazitov v vodi, kar je bilo potrjeno z rednim letnim vzorčenjem na prisotnost parazitov. Prisotnih je bilo enajst cist parazitov iz rodu Giardie, Kriptosporidijev ni bilo. Kemijsko surova voda iz zajetja Malni ni obremenjena. Neskladnost se beleži le pod indikatorske parametre, in sicer motnost v času obilnega deževja. Korotan: Surova voda iz zajetja Korotan je mikrobiološko stalno obremenjena, kar je razvidno iz tabele 4. V vodi so vedno prisotne bakterije fekalnega onesnaženja Escherichia coli, Enterokoki kot tudi Koliformne bakterije, Število kolonij pri 22°C in 37°C ter Clostridium perfringens (vključno s sporami). Znotraj rednega letnega vzorčenja pitne vode na prisotnost parazitov ni bilo ugotoviti prisotnosti Kriptosporidijev in parazitov iz rodu Giardie. Kemijsko surova voda iz zajetja Korotan ni obremenjena. Neskladnost se beleži le pod indikatorske parametre, in sicer motnost v času obilnega deževja. Črpališče Šmihel pod Nanosom in Strane: Surova voda obeh vodnih virov je tako mikrobiološko kot tudi fizikalno-kemijsko neobremenjena kar je razvidno iz tabele 4. 
Tabela 5: Notranji nadzor  pitne vode za leto 2017 po pripravi za posamezno oskrbovalno območje 
Ime oskrbovalnega območja  (N) vseh vzorcev  (N) občasna MB  (N) neskladni občasna MB  (N)paraziti  (N) neskladni paraziti  (N) redna KEM  (N) neskladni redna KEM  (N) občasna KEM  (N) neskladni občasna KEM  
Osrednjidel in Planina  Zajetje Malni  16  13  13  1  1  1  1  1  0  
Strane – Hruševje – Šmihel  Zajetje Korotan  11  5  5  1  0  2  1  3  3  
Črpališče Šmihel pod Nanosom  8  5  0  0  0  3  0  0  0  
Strane  7  4  0  0  0  3  0  0  0  

Legenda: (N): število vzorcev; občasna MB: Koliformne bakterije, Escherichia coli, Enterokoki, Clostridium perfringens (vključno s sporamilo kolonij 
Ime oskrbovalnega območja  (N) vseh vzorcev  (N) občasna MB  (N) neskladni občasna MB  (N)paraziti  (N) neskladni paraziti  (N) redna KEM  (N) neskladni redna KEM  (N) občasna KEM  (N) neskladni občasna KEM  
Osrednjidel  Vodarna Malni  49  25  0  2  0  22  6  0  0  
Planina  Črpališče Malni  25  16  1  0  0  9  0  0  0  
Strane – Hruševje – Šmihel  Zajetje Korotan  40  28  2  1  0  9  0  2  0  
Črpališče Šmihel pod Nanosom  14  7  0  0  0  7  0  0  0  
Strane  11  6  0  0  0  5  0  0  0  

Gospodarstvo 

Legenda: glej legendo tabela 4. 
Obrazložitev tabele 5: V okviru notranjega nadzora je bilo opravljenih skupaj sto devetintrideset vzorčenj na mikrobiološke in fizikalno-kemijske parametre po pripravi pitne vode v objektih navedenih v tabeli 5. Od tega je bilo odvzetih dvainosemdeset vzorcev na mikrobiološko preskušanje, dvainpetdeset na redno fizikalno-kemijsko preskušanje in dvakrat na 
občasno fizikalno-kemijsko preskušanje in trikrat na parazite. Mikrobiološko neskladni vzorci so bili trije, in sicer dva v vodarni Korotan. Enkrat zaradi prisotnosti Koliformnih bakterij in Enterokokov ter enkrat zaradi preseženega števila kolonij pri 37°C. Tretji vzorec je bil neskladen v črpališču Malni zaradi prisotnosti Koliformnih bakterij in Enterokokov. Neskladnosti pitne vode uporabniki niso bili izpostavljeni. Obdelana voda iz vodarne Korotan v času neskladnosti vzorcev ni bila distribuirana v omrežje, za neskladen vzorec iz črpališča Malni pa se ocenjuje, da je šlo za sekundarno kontaminacijo vzorca, saj so bili na isti dan odvzeti vzorci na omrežju skladni s Pravilnikom, kar je potrdila tudi skladnost vzorcev po takojšnjem ponovnem vzorčenju. Fizikalno-kemijsko neskladnih vzorcev je bilo šest. Enkrat zaradi presežene motnosti in aluminija, trikrat zaradi presežene motnosti in dvakrat zaradi aluminija. Vseh šest vzorcev je bilo odvzetih na vodarni Malni v času ukrepa prekuhavanja zaradi presežene motnosti po filtraciji. Izpostavljenost neskladnosti zaradi aluminija se je prekinilo z ukinitvijo dela tehnologije obdelave pitne vode (koagulacijo) ter takojšnjim spiranjem sistema. Kar potrjujejo skladni vzorci na omenjeni parameter po izvedenem ukrepu. 

Tabela 6: Notranji nadzor pitne vode za leto 2017 po oskrbovalnih območjih na omrežju in pri uporabniku Ime oskrbovalnega 
(N) vseh (N) (N) 
(N) 
(N) (N)(N)(N)(N) 
območja (OO) 
vzorcev 
občasna 
neskladni 
redna 
neskladni izbrani neskladni izbrani neskladni 

MB 
občasna 
KEM 
redna KEM MB izbrani MB KEM izbrani 
MB KEM 

16 0 5 0 0 0 0 
Planina 
10 8 0 
2 
0 0 0 0 0 
Suhorje 
12 6 0 
6 
0 0 0 0 
0 Legenda: 
glej legendo tabela 4.; izbrani MB: Koliformne bakterije, Število kolonij pri 22°C in 37°C; izbrani KEM: Al (Aluminij) 
Obrazložitev tabele 6: V okviru notranjega nadzora pitne vode je bilo opravljenih na vodovodnem sistemu Postojna–Pivka in Suhorje na omrežju in pri uporabniku skupaj dvesto trinajst vzorčenj na mikrobiološke in fizikalno-kemijske parametre. Na oskrbovalnih območjih Planina, Strane–Hruševje–Šmihel in Suhorje ni bilo neskladnih vzorcev. Na oskrbovalnem območju Osrednji del pa je bilo od vseh sto sedemdeset vzorcev, enajst mikrobiološko neskladnih in trije vzorci na fizikalno-kemijske parametre. Od enajst mikrobiološko neskladnih vzorcev jih je bilo šest neskladnih zaradi prisotnosti Koliformnih bakterij in preseženega števila kolonij na 37°C, ter dva vzorca zaradi preseženega števila kolonij na 37°C. Le pri enem vzorcu je bil vzrok neskladja interno vodovodno omrežje, vseh ostalih deset neskladnih vzorcev pa se dotiče tehnične napake na vodovodnem omrežju v naselju Buje, ki se jo je konec leta tudi odpravilo. Za neskladnost treh fizikalno-kemijskih vzorcev je razlog v dveh vzorcih povišana motnost in v enem vzorcu za nekoliko presežena vrednost aluminija. Vzrok za povišano motnost je bil v enem primeru zaradi nepravilnega odvzema vzorca iz hidrantnega nastavka, kar se je potrdilo s ponovnim vzorčenjem. Vzrok za ostali dve neskladji pa je bil v obvezni izvzetosti dela tehnologije (koagulaciji) v vodarni Malni v času ukrepa prekuhavanja zaradi presežene motnosti po filtraciji. 
Na vodovodnem sistemu Postojna–Pivka je bilo v letu 2017 potrebno vodo za prehrambne namene prekuhavati dvanajstkrat, 
skupaj enainšestdeset dni, na vodovodnem sistemu Suhorje petkrat, skupaj sto osem dni, in sicer: 
Na oskrbovalnem območju Osrednji del sedemkrat, skupaj enaintrideset dni. V mesecu februarju tri dni, marcu tri dni, 
maju tri dni, juniju štiri dni, juliju sedem dni, septembru pet dni in decembru šest dni. Od tega je bilo potrebno vodo 
prekuhavati petkrat zaradi poškodbe na vodovodnem sistemu v času gradnje vodovodnega sistema, in sicer dvakrat na 
območju Košanske doline, dvakrat na območju celotne občine Pivka, enkrat na celotnem območju občine Pivka ter sedmih 
naseljih občine Postojna (Grobišče, Rakitnik, Matenja vas, Prestranek, Koče, Žeje, Slavina), skupaj za čas devetnajst dni. 
Enkrat zaradi presežene motnosti po filtraciji pitne vode v vseh naseljih občine Postojna in Pivka, skupaj za čas pet dni. 
Enkrat zaradi prisotnosti koliformnih bakterij in preseženega števila kolonij na 37°C v naselju Buje zaradi suma na vdor vode 
iz lastnih vodnih virov v javni vodovodni sistem, skupaj za čas sedem dni. 
Na oskrbovalnem območju Planina trikrat, skupaj enaindvajset dni. V mesecu februarju pet dni, septembru sedem dni in 
decembru devet dni. Vsa tri prekuhavanja so bila uvedena zaradi presežene motnosti po filtraciji pitne vode in so veljala za 
naselji Planina in Lipje. 
Na oskrbovalnem območju Strane–Hruševje–Šmihel dvakrat, skupaj devet dni, in sicer v mesecu aprilu štiri dni in 
decembru pet dni. V mesecu aprilu je bilo prekuhavanje uvedeno zaradi izpada dezinfekcije pitne vode v črpališču Šmihel 
pod Nanosom v naseljih del Šmihela pod Nanosom, Landol, Fara, Goriče, Hrenovice, Hrašče, Dilce, Bolk, Studenec, Orehek, 
Velika Brda, Hruševje, Slavinje, del Razdrtega, del Malega Ubeljskega, Sajevče in Rakulik. V mesecu decembru zaradi 
napake pri prevezavi novozgrajenega vodovodnega omrežja na obstoječi vodovodni sistem v naseljih Hrašče, Hrenovice, 
Goriče in Dilce. 
Na oskrbovalnem območju Suhorje petkrat, skupaj sto osem dni. V mesecu februarju štirinajst dni, aprilu dvanajst dni, 
septembru štiriindvajset dni, novembru enajst dni in decembru sedeminštirideset dni. Vseh pet prekuhavanj je bilo uvedenih 
zaradi presežene motnosti po filtraciji na vodarni Ilirska Bistrica, ki je v upravljanju JP Komunala Ilirska Bistrica, d. o. o. 

Iz rezultatov poročil preskušanj pitne vode na vodovodnem sistemu Postojna–Pivka oskrbovalnega območja Planina in Osrednji del je mogoče povzeti, da je bila priprava pitne vode s strokovnim delom in požrtvovalnostjo zaposlenih ustrezna in je zadoščala zahtevam pravilnika. Vendar je bila ob drastičnih vremenskih spremembah in velikem vplivu okolja na sam vodni vir tudi zelo nestabilna. 
K stabilni pripravi ter varni in kakovostni distribuciji pitne vode je prispevala uresničitev pomembnega infrastrukturnega projekta. Kot je razvidno iz tabele 2, smo v mesecu septembru pridobili dodatno oskrbo z ultrafiltracijsko (UF) tehnologijo priprave pitne vode na oskrbovalnem območju Strane–Hruševje–Šmihel v vodarni Korotan. V mesecu decembru smo v vodarni Malni pridobili nadgradnjo tehnologije obdelave pitne vode z ultrafiltracijo (UF). Z novo, zmogljivejšo, sodobnejšo predvsem pa stabilno tehnologijo priprave pitne vode ultrafiltracijo (UF) se oskrbujeta po novem tako Osrednji del kot tudi Planina. 
Vse dodatne informacije lahko dobite na spletni strani www.kovodpostojna.si, na sedežu podjetja (tel. 05 700 07 80) in po elektronski pošti: info@kovodpostojna.si. 
Postojna, marec 2018 
Irena Sušelj Šajn, vodja službe za zdravstveni nadzor in analize 
elj Š 
David Penko, direktor 

PREDSTAVITEV NOVE ŠTEVILKE REVIJE NA FRONTI V PARKU VOJAŠKE ZGODOVINE 

V Parku vojaške zgodovine tudi po novem letu nadaljujejo s serijo muzejskih večerov z zanimivo tematiko, raznolikimi vsebinami in bogatim kulturnim programom. Udeleženci lahko prisluhnejo poučnim predavanjem, potekajo pa tudi predstavitve knjig, revij ter ostale strokovne in leposlovne literature z vojaškozgodovinsko tematiko. Konec januarja so tako v Parku vojaške zgodovine skupaj z Društvom Soška fronta 1915–1917 za obiskovalce pripravili predstavitev nove, že 12. številke revije Na fronti. Gre za revijo, ki obravnava vojaškozgodovinske dogodke na naših tleh in drugod ter prinaša spomine in dnevniške zapise vojakov s front prve svetovne vojne s posebnim poudarkom na soški fronti. Tudi tokratna, še posebej obsežna številka revije Na fronti ponuja ljubiteljem vojaške zgodovine v branje pester nabor raznovrstnih zanimivih prispevkov, v katerih so uveljavljeni avtorji in ljubiteljski pisci predstavili delček medvojnega življenja posameznikov, ki jim je 1. svetovna vojna zaznamovala življenje. Revija obravnava tudi razne starine in druge najdbe, ki so predmet zbiranja, vsebuje pa tudi veliko količino doslej neobjavljenih fotografij. Prispevke domačih in nekaterih tujih avtorjev ter kratek obris njihove vsebine 



Park vojaške zgodovine 

NEPOZABNO ROJSTNODNEVNO PRAZNOVANJE ZA VAŠE NAJMLAJŠE V PARKU VOJAŠKE ZGODOVINE    
V Parku vojaške zgodovine je tudi v letošnjem letu obiskovalcem na voljo bogata ponudba z atraktivnimi muzejskimi vsebinami in pestrimi doživljajskimi programi, ki zajemajo vse od teambuilding aktivnosti pa do izvedbe rojstnodnevnih praznovanj za otroke. Če še ne veste, kako bi letos presenetili vašega slavljenca za njegov rojstni dan, ste vabljeni, da mu priredite zabavno rojstnodnevno pustolovščino v Parku vojaške zgodovine. Otroke čaka nepozabno doživetje na prostem, kjer se bodo pomerili v raznovrstnih zabavnih in spretnostnih vajah, se seznanili s poučnimi napotki za preživetje na prostem ter spoznali vse od osnov stezosledstva pa do načinov orientacije in tehnik za pripravo tabornega ognja. Po koncu zabavne avanture lepo povabljeni tudi na okrepčilo in rojstnodnevno torto v Kantino Pivka.    



Park vojaške zgodovine 


zgodovine so se z namenom, da bi k obisku med osrednjo turistično spodbudili čim širši krog obiskovalcev, že v predsezonskem obdobju udeležili več sejmov. Konec januarja se je Park vojaške zgodovine tako predstavljal na že 30. tradicionalnem sejmu Natour Alpe – Adria, ki predstavlja osrednji turistični sejem pri nas in enega izmed najbolje obiskanih sejmov v Sloveniji. V sredini februarja so s svojo ponudbo seznanjali sosede iz Ilirske Bistrice na 23. pustni povorki Pust je pršu, v začetku marca pa so se predstavljali tudi zbiralcem starin in militarij na Mednarodnem srečanju zbiralcev starih vojaških predmetov v Šempetru pri Gorici. Udeleženci so se lahko seznanili s celostno ponudbo Parka vojaške zgodovine, muzejskimi vsebinami pa tudi atraktivnimi najnovejšimi pridobitvami in novostmi v ponudbi. Obenem so na sejmih predstavljali tudi pestro gostinsko, kulinarično ter nastanitveno ponudbo na Pivškem ter obiskovalce spoznavali s preostalo turistično ponudbo Pivke, ki se razvija na temeljih bogate naravne in kulturne dediščine. V sodelovanju s 




POČITNICE SO BILE ZANIMIVE, ZABAVNE IN POUČNE 
Ekomuzej Pivških presihajočih jezer je tudi med letošnjimi zimskimi počitnicami poskrbel, da otrokom na počitnicah ni bilo dolgčas. Počitnice, ki so običajno predvsem zabavne, so bile namreč tudi zanimive in poučne, predvsem zaradi raznolikih in prijetnih vsebin. Počitnikarji so se preko celega tedna preizkušali v različnih ročnih spretnostih, spoznavali naravo, raziskovali bližnjo okolico … Pod mentorstvom Mojce Žnidaršič so z glino ustvarili unikatne posodice, slike in prikupne živalice, z Ljobo Jenče podoživeli ljudske pravljice in pesmice, z Majo Modrijan ročno izdelali papir različnih barv in vanj vtisnili živalske vzorce, se s taborniki rodu Kraški viharnih podali v naravo ter se naučili osnov preživetja, obenem pa se naužili tudi svežega zraka in prekrasne idile, ki nam jo je letošnja zima ponudila v izobilju. 

Krajinski park Pivških presihajočih jezer 
ZIMSKA IDILA NAŠEGA KRAJINSKEGA PARKA 





Brkini in dolina reke Reke, obdani s kraškimi podolji in dolinami, privabljajo številne navdušence nad naravo, znanstvenike, avanturiste.. Mednje sodijo tudi študenti magistrskega študija geografije s Filozofske fakultete v Ljubljani. Študentje ob vodstvu mentorice dr. Irme Potočnik Slavič  želijo svoje znanje pokazati in uporabiti tudi v praksi, zato so se odločili, da bodo prostovoljno izvedli  projekt, namenjen zmanjševanju razvojnih neskladij v Brkinih, pa tudi  spodbujanju sodelovanja med občinami na tem območju. 
Eden izmed glavnih ciljev projekta je tudi večja prepoznavnost širšega območja Brkinov, in ideja študentov je bila, da bi za doseganje tega cilja izdelali karto kolesarskih poti v tem območju. S pomočjo profesorice so vzpostavili stike z vsemi štirimi občinami, ki si delijo Brkine, Turistično informacijskim centrom Ilirska Bistrica, Lokalno akcijsko skupino (LAS) med Snežnikom in Nanosom ter LAS Kras-Brkini, Parkom vojaške zgodovine, Parkom Škocjanske jame, Lokalnim pospeševalnim centrom Pivka, Regionalno razvojno agencijo Zeleni kras ter z ostalimi zainteresiranimi. 
V začetku decembra so se študentje, predstavniki občin in ostali deležniki zbrali na sestanku v prostorih občine Pivka, kjer so uskladili svoje želje in ideje ter začrtali potek dela. Da bi brkinsko pokrajino bolje spoznali in razumeli, so si študentje pred božičem izza avtomobilskih oken ogledali številne vasi in njihove znamenitosti ter obiskali lokalne akterje, povezane s turizmom in kolesarstvom na območju Brkinov. S svojimi odgovori so jim bili v pomoč tudi kmetje, lokalni ponudniki ter turistični centri. 
V začetku januarja so se v Divači ponovno sestali in študentje so predstavili svoje dotedanje delo. Predstavniki občin in ostali deležniki so izrazili željo po nadaljevanju projekta in zagotovili financiranje projekta. Pričakujemo, da bo karta kolesarskih poti po Brkinih izdelana do začetka maja v 10.000 izvodih in da se bo lahko uporabljala že v času poletne sezone. 
Brkini imajo potencial za nastanek različnih tipov kolesarskih poti, od družinskih do gorskih. A pri razvoju turizma ni udeležena le narava, so tudi ljudje, ki živijo v Brkinih. Sodelovanje in pomoč lokalnih prebivalcev pri projektu je nadvse dobrodošla. In to velja še zlasti za  prihodnja dva meseca, ko bodo študentje ponovno  in podrobneje raziskovali Brkine. 
K. Mrak, U. Oblak, D. Penko 


S kandidati za lokalne vodnike interpretatorje, ki ga organizira Javni zavod Komenski kras iz Štanjela, sem 3. marca 2018 obiskala Ekomuzej Pivških presihajočih jezer. Udeleženci, ki so bili tu prvič, so bili presenečeni in navdušeni, jaz pa vsakokrat ko obiščem ta, očem bolj ko ne skriti muzejski biserček, v njem vedno odkrijem kaj novega. V okviru usposabljanja, ki ga vodim,  je predviden tudi ogled dobre prakse neosebne interpretacije. In ker takšnega primera na Krasu ni, Pivka pa ni daleč, smo se iz Štanjela odpravili kar na ta konec Zelenega krasa.  Saj veste, osebna interpretacija temelji na živem stiku, na besedi, izmenjavi informacij med ljudmi – med vodnikom interpretatorjem in poslušalcem, obiskovalcem npr. muzeja. Mi smo pa si šli v Ekomuzej pogledat, kako so njegovi avtorji uspeli z neosebno interpretacijo, se pravi, kako so uspeli zgodbo »povedati« s slikami in pisano besedo. In člani naše odprave, 14 bodočih interpretatorjev, so bili zelo zadovoljni. Presenečeni so bili že, ko so zagledali hišo, za katero ne bi nikdar pričakovali, da je Ekomuzej. Še manj so si predstavljali, kaj vse se da v eni taki hiški narediti. In soglašali smo: kdor je to v Ekomuzeju delal, je vedel, kaj dela! 
Kaj je posebnega v tem muzeju? To, da vsebuje kar največ principov interpretacije. Lahko smo jih »odkljukali« kar po vrsti: vsa postavitev temelji na enem, osrednjem, nosilnem sporočilu, v stavku z aktivnim glagolom ki ga zagledaš, takoj ko vstopiš: »Kras so oblikovali človek, kamen in voda.« Tako je to na krasu, in nič drugače. In vse se vrti okrog tega. Postavitev zgodbe temelji na principu »provoke - relate 
– reveal« (izziv – navezava na obiskovalca – zanimivo razkritje). Izzove  k dejanju, mišljenju, razgibanju duha, navezuje se na človekovo trenutno stvarnost, razkriva informacije na inovativen način. Dolgčas je, če prebereš, da se apnenec raztopi v toliko in toliko letih. Ni dolgčas, če se kocka apnenca raztopi takorekoč pred tabo. Da doživiš: »Aha! Tako gre to!« Kustosi običajno naredijo to napako, da tekste pišejo za kustose. Ne, besedila morajo biti kratka, jedrnata, prilagojena obiskovalcem, ki nimajo volje ali časa, da bi pred vsakim panojem stali petnajst minut. In v Ekomuzeju je treba »delati«: z roko vrteti kolo, ki prikazuje mehanizem polnjenja in praznjenja jezer, vtiskati tačke v tla, slediti pametnemu modrinu in radovednemu pisančku, potipati les… ne samo stati in brati. Svet doživljamo skozi različne kanale, ne samo skozi oči in ušesa. Tudi skozi roke. Različni načini za različne učne tipe ljudi. 

Kljub velikemu številu informacij v relativno majhnem prostoru nisem z njimi nikoli prenasičena. Nikomur ni treba biti. Kogar zadeve ne zanimajo v globino, lahko ostane na površju. Kdor želi izvedeti več, lahko stika naprej, v globlje plasti. 
Hvala naši vodnici Evi, ki nas je toplo sprejela in pogostila. Res, celoten obisk je bil prijetno doživetje! Skratka: bravo Ekomuzej! In na svidenje prihodnjič. 
Helena Vičič, 
certificirana trenerka vodnkov interpretatorjev Interpret Europe, Evropskega združenja za interpretacijo dediščine 
Foto: Bogdan Macarol 





Med 13. in 14. februarjem smo v občini Pivka, v vasi Narin, gostili predstavnike vseh devetih partnerjev projekta Culturecovery. Srečanje je bilo namenjeno nadaljnji organizaciji in koordinaciji projekta. Ob začetku nas je lepo sprejel podžupan Boris Rebec. Predstavil nam je, kako je nastala turistična vas Narin in nam zaželel prijetno bivanje in uspešno delo. Sledil je pregled aktivnosti, ki smo jih v okviru projekta že izvedli, ter pregled osnutka komunika-cijske strategije. Na dogodku se nam je pridružila tudi lokalna TV, ki je posnela del srečanja ter s partnerji opravila krajši pogovor o ciljih in namenih projekta. Ob zaključku dolgega delovnega sestanka smo obiskali še kmetijo pri Petrovih. V prostorih kmetije, ki so opremljeni tako kot ne-koč, so nam predstavili izvedbo programa, ki so ga poimenovali »Od zrna do kruha«. Na kmetiji so nekaj prostorov uredili za sprejem obiskovalcev, ki si lahko ogledajo staro kmečko orodje, čisto pravi mlin in črno kuhinjo. Obiskovalcem nazorno prikažejo, kako iz zrna dobimo kruh. Trudijo se, da bi obiskovalcem privzgojili spoštljiv odnos do kruha ter do izročila naših prednikov. Večer smo v isti vasi nadaljevali na kmetiji pri Andrejevih, kjer so nam postregli tradicionalno hrano, značilno za pustni čas. Večer sta nam polepšala mlada ljubiteljska godca iz vasi Narin, ki sta nam na har-moniko in kitaro zaigrala nekaj priljubljenih slovenskih narodnih in ljudskih pesmi. Drugi dan je bilo srečanje namenjeno predvsem pripravi prvega poročila o napredku projekta, pre-gledu finančnega poročila ter nadaljnjemu managementu. Po končanem uradnem delu in pred odhodom domov smo partnerje povabili še na ogled Ekomuzeja Pivških presihajočih jezer in Pete-linjskega jezera. Ob sončnih žarkih in nadihani svežega zraka smo zaključili prijetno dvodnevno srečanje, ki je bilo uspešen preplet dela in spoznavanja snovne in nesnovne kulturne dediščine občine Pivka. Občina Pivka se zahvaljuje Osnovni šoli Pivka in Osnovni šoli Košana za izdelavo pustnih okra-skov, ki so lepo popestrili delovne prostore. 
Katarina Česnik 
takšna, kakršna mora biti: čista in nam vsem dostopna 


OB SVETOVNEM DNEVU VODA 
Svetovni dan voda obeležujemo od leta 1993, in sicer 22. brez katere ni življenja. Slovenija je sicer z vodo bogata marca. Četudi se v podjetju Kovod Postojna, d. o. o., kjer država, vendar to ne pomeni, da nam bo kakovostna smo odgovorni za oskrbo s čisto vodo ter odvajanjem in pitna voda vedno na razpolago. Zato je prav, da že danes čiščenjem odpadnih voda v občinah Postojna in Pivka, naredimo vse, kar je v naši moči, da bo še naprej ostala 
trudimo nenehno vzpostavljati aktivnosti, ki opominjajo 
uporabnike, kako pomembna je skrb za vodo, velja naravna dobrina. tudi ob tej priložnosti pozornost nameniti dobrini, 

. 
Pomivalni stroj in pralni stroj uporabljajte samo, ko sta polna posode oziroma perila. Tako boste prihranili tudi do 5.000 litrov vode na mesec. 

. 
Za hladne napitke postavite v hladilnik vrč vode. Ne pripravljajte si jih s tekočo vodo iz pipe, saj bo le tako sleherna kapljica prišla v vaš žejni želodec, ne pa v odtočni kanal. 

. 
Vodo, ki ste jo uporabili za spiranje zelenjave, sadja in mesa, lahko ponovno uporabite za zalivanje lončnic. 

. 
Poskusite se prhati manj kot 10 minut. Tako boste prihranili tudi do 800 litrov vode na mesec. 

. 
Med nanašanjem šampona zaprite vodo in prihranite do 250 litrov vode na teden. 

. 
Ko boste čistili akvarij, uporabite vodo iz akvarija za zalivanje rož. Ta voda je namreč bogata z dušikom in fosforjem. Tako dobite brezplačno in poceni gnojilo. 


. 
Izberite en kozarec, iz katerega boste vsak dan pili vodo. Tako boste zmanjšali število umazanih kozarcev in število pranj v pomivalnem stroju. 

. 
Za tajanje zamrznjenih izdelkov ne uporabljajte tekoče vode iz 

pipe. 

. 
Poprimite za orodje in popravite puščajočo pipo ali kotliček. Preprosto je, poceni, pa še 4 m3 na mesec boste prihranili, kar je enako 4000 litrskim steklenicam. 

. 
Naučite otroke, da bodo po vsaki uporabi tesno zapirali pipe. 

. 
Namočite posode in ponve, na katere se je prijela hrana, namesto da voda teče, medtem ko hrano drgnete s površine. 




Knjižnica Bena Zupančiča Postojna in njena podružnica v Pivki sta nas ob svetovnem dnevu voda povabili k branju zanimivih knjig, katerih vsebina je vezana na vodo. Naj voda tudi skozi prijetno branje postane naša vsakodnevna skrb. 

Kovod Postojna, d. o. o. 
V petek, 19. januarja, je bilo v dvorani gasilskega doma Zagorje in v organizaciji njihovega prosvetnega društva Miroslav Vilhar organizirano sila zanimivo predavanje o vodah na Pivškem ter pomenu njihovega varovanja. 
Predavanje je imel dr. Gregor Kovačič, sicer profesor Univerze na Primorskem, ki v svojem univerzitetnem delu pokriva področja hidrogeografije, posebej hidrologije krasa, poplav na krasu in varstva 





GLASBENO - PLESNA UPRIZORITEV »DREVESA« 
V mesecu januarju smo se skupina Gumbkov iz vrtca Pivka pripravljali na svoj nastop. Osvojili smo pravljico Drevesa, se prilagodili glasbi in plesu. Vloge smo si otroci sami izbrali. Z vzgojitelji-cama smo ustvarili kostume in sceno. Pred predvidenim nastopom pa ustvarili vabila ter povabili otroke z vrtca in starše na ogled predstave. Nastopali smo kar 3 x in se imeli super. Vzgojiteljici sva oblikovale uprizoritev tako, da sva upoštevali starost otrok in tako odrsko postavitev prilago-dili njim. 
"MI NISMO GOZD, SMO DREVESA V GOZDU." 



OBELEŽITEV SLOVENSKEGA 
KULTURNEGA PRAZNIKA 
Slovenski kulturni praznik, Prešernov dan, poleg državne proslave s podelitvijo Prešernovih na-grad zaznamujejo številni kulturni dogodki in prireditve, svoja vrata pa je odprla marsikatera kul-turna ustanova. Tudi na naši šoli smo obeležili spomin na največjega slovenskega pesnika, dr. Franceta Prešerna. V šolski avli smo se  mu  v sredo, 7. februarja, učenci razredne in predmetne stopnje poklonili z recitacijami nekaterih njegovih pesmi, prisluhnili pa smo tudi pesmicam, ki so nastale izpod peres naših učencev in učenk. Šolske kotičke so krasile ilustracije odlomkov Prešer-novih pesmi in pesnikovi portreti. 
PREDSTAVA V CANKARJEVEM DOMU 
V soboto, 27. 1. 2018, smo obiskali Cankarjev dom v Ljubljani. 53 učencev iz razredne stopnje si je skupaj z učiteljicami ogledalo predstavo Jakec in breskev velikanka. Zgodba govori o Jakcu, ki je sirota in živi z zlobnima tetama. Nekega dne mu starček podari majhne krokodilje jezike z ma-gično močjo. Po nesreči se Jakcu v bližini stare breskve razsujejo po tleh. Naslednjega dne tam zraste ogromna breskev velikanka. V njej prebivajo nenavadna bitja in Jakec se z njimi odpravi na razburljivo avanturo. Učenci so avanturo z bogato scenografijo z navdušenjem spremljali, očarala pa jih je tudi Linhartova dvorana. 
DRUŽENJE Z GAJO KOS IN NJENIMI GRDAVŠI 
Učenci in učenke 3. razreda OŠ Pivka smo zaključili z dejavnostmi, ki so potekale v okviru mla-dinskega literarnega festivala Bralnice pod slamnikom. Pogovarjali smo se o izzivih življenja in brali knjige, ki jih je napisala in uredila Gaja Kos. 2. marca 2018 smo v knjižnici OŠ Pivka pisateljico, urednico, prevajalko in literarno kritičarko Gajo Kos tudi gostili. Za srečanje so učenci pripravili kratek kulturni program, na katerem so se predstavili z recitacijo, plesom  in petjem. V treh jezikih so prebrali zgodbico o Jakobu in muci Mici. Gostji so postavljali vprašanja o delu, ki ga opravlja, knjigah in prostem času. V sproščenem in zanimivem pogovoru so učenci spoznavali njen poklic in delo. Najbolj všeč so nam bile zgodbe o Grdavših, ki so jih učenci naslikali pri likovni umetnosti. Naše likovne izdelke smo razstavili pred šolsko knjižnico. 
Dobrodelni.koncer t 
za.šolski.sklad 

SKUPAJ 
v 
ZMOREMO.VEC 
Športna.dvorana.Skala.v.Pivki petek,.23..3..2018,.ob.18.00 
Biseri 
Furmani 
Harmonikarski.orkester.Vilija.Marin ška 
Klapa Škvadra 
Narcis 
Melodicum 

Plesne.skupine.Pike.in.Pikice 
Folklor na.skupina.in.pevski.zbor..vr tca 
Otroški,.mladinski.in.ueiteljski 
pevski.zbor.OŠ.Pivka 
Ueenec.Bor.Šajn 

Program.bo.povezovala.Mar jana.Greman. 

Predprodaja.vstopnic:.SPONKCA.V.PIVKI 
Zbrana.sredstva.bomo.namenili.za.pomoe.ueencem.in nakup.mizarskega.stroja.za.potrebe.pouka.tehnike. 
LEPO.VABLJENI! 
Izobraževanje 

Osnovna šola Pivka 
PUST, PUST KRIVIH UST 
Tudi pri nas je bilo veselo. Plesali smo in peli ter pojedli veliko krofov. 

Z DNEVNIKOM ANE FRANK V AMSTERDAM 
Skupina desetih učencev naše šole, s knjižničarko in dvema učiteljicama, smo brali knjigo Dnevnik Ane Frank in se odločili, da obiščemo muzej Ane Frank v Amsterdamu. V času jesenskih počitnic, v nedeljo 18. 2. 2018, smo popoldne poleteli iz letališča Marca Pola v Italiji v Amsterdam in pri-speli tja pozno zvečer. Nastanili smo se v sedišču mesta, v hotelu, ki je bil na vodi. Naslednja dva dni smo si ogledovali znamenitosti. Opazovali smo življenjski utrip mesta. Ljudje se vozijo na kolesih, veliko jih živi na ladjah, njihove hiše so ozke in visoke. Mestu pravijo tudi »severne Benetke« zaradi številnih kanalov in mostov. 


Osnovna šola Pivka 


univ. dipl. psihologa in specialista klinične psiho-logije Aleksandra Zadela. Srečanje je bilo namenjeno zaposlenim in staršem učencev šol v pivški občini. Predavatelj je predavanje z naslovom »Pri merjenju moči z otrokom vedno nekdo izgubi« začel zelo interaktivno. Preko vprašanj poslušalcev je oblikoval vsebino celotnega srečanja. Z veliko mero optimizma in humorja nas je pripeljal do spoznanja, da si v vseh odnosih: z otrokom, partner-jem in sodelavci želimo predvsem dobro počutje. Tudi naši otroci si v odnosih z nami želijo prijet-ne odnose in resnično povezanost. Zato moramo pri naših odzivih, zahtevah, prošnjah in razmiš-ljanju vedno to upoštevati. Pri nesoglasjih, uporu, molku in trmi se moramo zavedati svoje vloge kot starša in zato utrditi pravila, kaj je prav in kaj ne. Poudaril je pomen povratne informacije otroku, ki naj ne bo pohvala ali graja, temveč realna informacija, kako je nekaj opravil. Pri uveljav-ljanju 


PUSTNO VZDUŠJE 


Z ogrevanjem za pustni torek smo v podaljšanem bivanju začeli že dan prej. Učenci so pridno izdelovali maske, s katerimi so tudi tekmovali za najboljšo masko, vendar to ni bil najlepši del dneva, najlepše je bilo predpustno rajanje v maskah ob glasbi. 
Pustno vročico smo seveda nadaljevali na pustni torek, ko so učenci prinesli maske od doma ter se z njimi pokazali pred celotno šolo. Imeli smo hudičke in angelčka, Indijance, kavbojce, čarovnice, princese, motoriste, cel mali živalski vrt od pajka, preko psa do samoroga ter še veliko, veliko drugih. Pustnim norčijam so se z veseljem pridružili tudi otroci iz vrtca, ki so nam s svojim petjem in zvončkljanjem polepšali dan. 




V zimskem času se poleg običajnega dela z otroki in mladimi v Društvu Vita Pivka posvečamo izobraževanju zaposlenih odraslih. Na delavnicah se pogovarjamo o stresu, medsebojnih odnosih, veliko časa posvetimo laični prvi pomoči, vajam za sklepe in še marsičemu za boljše počutje.) Ob tem pa pletemo socialno in podporno mrežo med izvajalci in sodelujočimi. Veliko je namreč vprašanj, o katerih se želijo udeleženci pogovoriti zasebno, pa naj bo to v povezavi z medsebojnimi odnosi, stresom ali organiziranjem osebnega oziroma družinskega proračuna. Lepo je sodelovati s podjetji, ki svojim zaposlenim omogočajo tovrstna izobraževanja. 
ekipa PSD 





Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je 7. februarja s sodelavci delovala na Občini Pivka. Obiskalo jo je deset občanov, nekaj prijavljenih pa je udeležbo odpovedalo zaradi slabega vremena. Varuhinja se je srečala tudi z županom Robertom Smrdeljem, direktorico Centra za socialno delo Postojna Patricijo Može ter predstavnico občinske uprave Jano Knafelc Strle. 
Varuhinja je izrazila zadovoljstvo, da se je lahko srečala z direktorico centra za socialno delo, ki je uvedel novo obliko dela tudi na sedežu Občine Pivka, čas, ko se njihovi delavci lahko pogovorijo s predstavniki te ustanove. Večkrat je namreč deležna pripomb o tem, da imajo občani premalo možnosti stikov s temi ustanovami. 
Varuhinja opaža, da v občini k sreči ni zelo visoke stopnje nezaposlenosti in da tudi ni obravnavala primerov velikih socialnih stisk. Glavna ugotovitev varuhinje je, da so ljudje »ujeti v gorah papirjev in travmah postopkov« in to zlasti v primerih težav osebne narave, pravdanj zaradi kosa zemlje, nerazumevanja odločb sodišč ipd. Pri njej so se oglasili tudi zaradi kršitev delovnih razmerij, nihče pa ni izpostavljal zadeve, ki bi se nanašala na upravljanje občine.  
Župan je varuhinji predstavil problematiko nevarnih odpadkov Javor Pivka ter članstvo občine Pivka v konzorciju manjših občin za graditev domov za starejše na podeželju. Varuhinja je pritrdila županu, da so inšpekcijske službe slabo odzivne, na kar pogosto opozarja v svojih letnih poročilih, o zamisli o graditvi podeželjskih domov za stare pa sta se z županom, ki je obenem predsednik Združenja občin Slovenije, dogovorila za podrobnejšo predstavitev. Pozornost varuhinje je letos še posebej namenjena starejši populaciji. 
Občina Pivka 



V preteklem letu 379 kaznivih dejanj zoper premoženja 
V letu  2017 (primerjalno  glede  na leto 2016) smo policisti PP Postojna obravnavali 379  (396) kaznivih  dejanj  zoper  premoženje. Tukaj gre za različna  kazniva dejanja, in sicer tatvine 175 (171), vlomi v stanovanja, hiše in druge objekte 125 (134), drzne tatvine 23 (18) ter poškodovanje tuje stvari 26 (30). Kot izhaja iz statističnih podatkov, je skupno število kaznivih  dejanj  zoper  premoženje nekoliko manjše, prav tako je nekoliko manjše število vlomov v stanovanja, hiše in druge objekte. 
Previdnost pred vlomilci 
Storilci pri vlomih v največji meri iščejo nakit in denar. Največ vlomov je bilo  izvršenih predvsem v času poznega popoldneva oz. zgodnjega večera, ko se  prične  mračit. Vlomilci  za tarče  praviloma izberejo stanovanja in stanovanjske  hiše, za katere se pred tem prepričajo (z opazovanjem), da so prazna  oziroma,  da nikogar ni doma (ni prižgana luč v stanovanju, zvonijo na  več  stanovanj  v stanovanjskih  blokih, stanovanjske hiše na obrobjih vasi, na samem in tako naprej ...). 
Policisti pozivajo k sodelovanju 
Delo na terenu na območju Pivke in Postojne opravljajo policisti PP Postojna praviloma v patrulji, vodje policijskih okolišev in policisti kriminalisti. Prav tako naloge na tem območju opravljajo policisti ostalih enot v PU Koper, kamor spada PP Postojna (policisti Policijske postaje vodnikov službenih psov, policisti Prometne policijske postaje Koper, kriminalisti Sektorja kriminalistične policije ...). 

Policisti s svojo prisotnostjo preventivno vplivajo na pojav odklonskih ravnanj na vseh področjih dela. Prav tako policisti v sklopu preventivnih aktivnosti, ki jih izvajamo v šolah, društvih, zavodih in lokalni skupnosti, poskušamo vplivati na občane, da so čimbolj pozorni na samozaščitno ravnanje, saj lahko sami ogromno storijo za svojo varnost in varovanje premoženja. Pogosto sama prisotnost policistov na določenem območju ni dovolj. Tukaj je potrebno sodelovanje slehernega posameznika v lokalni skupnosti. Kar nekaj vlomov smo obravnavali, kjer smo z zbiranjem obvestil prišli do podatka, da so ljudje (sosedje ali drugi občani) videli storilca, ki se je sumljivo gibal v okolici hiše, kjer je bilo kasneje ugotovljeno, 
da je bilo vlomljeno, pa o tem niso obveščali policije. Zavedati se je 
potrebno, da se kaj podobnega jutri lahko zgodi vsakomur, ne samo 
Bojan Žolger, 
komandir policijske postaje 
višji policijski inšpektor III 
našemu sosedu. 
Policijska postaja Postojna 



»Podarim ti rožice za nasmeh« je akcija, ki smo jo zasnovali na Rdečem križu Postojna-Pivka, v želji starejšim, ki prebivajo v tukajšnjih domovih starejših občanov, polepšali vsakdan. Letos smo jo izvedli že četrto leto zapored. Prostovoljke in zaposlene smo obiskale Dom upokojencev Postojna ter Talita Kum Postojna, kjer smo ženskam ob 8. marcu podarile cvetočo trobentico. Da pa fantje niso bili prikrajšani, so ob njihovem prazniku, ki je 10. marca, prejeli trnovo vejico s suho slivo. Prijeten obisk in urica klepeta sta polepšala dan tako stanovalcem kot tudi nam, rdečekrižarkam. Druženje je običajno tisto, kar starejšim pomeni največ, saj so nemalokrat osamljeni. Zato je prostovoljstvo v obliki obiskovanja starejših prebivalcev še kako dobrodošlo. V letu 2018 smo obdarili 

RKS-OZ Postojna-Pivka 
251 žensk in 67 moških. 

Dvaindvajsetega februarja 1993 je tedanji pivški župnik Slavko Hrast blagoslovil nove prostore skladišča Karitas v Pivki. Odtlej je dobrodelna pomoč prihajala in pomoči potrebnim odtekala iz stanovanja v stanovanjskem bloku na Postojnski 9 in ne več iz veže in ostalih zasebnih prostorov prostovoljke. Minilo bo torej 25 let, odkar ima pivška Karitas spodobne skladiščne prostore in prostore za razdeljevanje pomoči, zadnja leta tudi prostore za drugo delo te humanitarne organizacije in druženje. 
Do brezplačne uporabe stanovanja, Karitasovih prostorov, sta pivškim prostovoljkam in prostovoljcem pomagali Občina Pivka in ministrstvo za obrambo. V Škofovo hišo, kjer Karitas zdaj domuje in v kateri so skladiščni prostori za območje celotne občine Pivka, pa je dobrodelna župnijska organizacija dobila leta 2011. Po spomine smo seveda odšli k Julki, ki je po prvo pomoč za begunce in ostale pomoči potrebne hodila, oziroma se z lastno katrco vozila v Ilirsko Bistrico, v zbirni center, kamor so zelo velike količine hrane in drugega blaga vozili Italijani. Nato je pomoč nabavljala tudi v postojnskem zbirnem centru, pa tudi po prodajalnah, kjer so in še vedno na voljo nakupovalni vozički, v katere lahko odložimo jabolka, čistilo, mleko, zvezek … »No, eno katrco sem na ta način tudi uničila. Nekega dne je kar počepnila in dala vedeti: »Dovolj je!« Ko je začela v Pivko prihajati tudi hrana, ki jo je prispevala Evropska unija, pa je ta zalogaj prerasel tudi stanovanje na Postojnski 9. Dobili so na primer po 18 palet mleka s po 720 litri. In ponovno je sledila selitev. »Dobili smo prostore v središču Pivke, nasproti občine. A v teh prostorih je bilo tako hladno – bili smo brez ogrevanja – da tam nismo dolgo zdržali. Brez minimalnih pogojev pa se ne da delat. S pomočjo župnika Marjana Škvarča, Občine Pivka in dobrotnikov smo pridobili to, Škofovo hišo, in jo tudi urediti. Tu imamo na voljo približno 120 kvadratnih metrov površin za skladiščenje, pisarniško delo in oddajo paketov pa tudi učilnico za učno pomoč. Letos to obliko prostovoljnega dela, ki ga izvajajo Krista Šajn in druge prostovoljke, izvajamo že osemnajsto leto zapored. Seveda v sodelovanju s šolo in starši,« pojasnjuje Julka. V teh istih prostorih v okviru Škofijske Karitas Koper enkrat tedensko poteka program Popoldan na Pivki, kjer se otroci in mladostniki učijo aktivno preživljati prosti čas. Pomoč, ki prihaja iz zalog Evropske unije, še vedno ni usahnila, prihaja trikrat na leto, a ne več v tako velikih količinah: mleko, moka, riž, olje, fižol in paradižnik v konzervah, testenine … »Pakete pripravljamo sproti, glede na število družinskih članov. Od Škofijske sodelavca pošljemo v Bosno, vedno pa nam primanjkuje posteljnine, brisač, kuhinjskih krp, trenirk, superg …  «pravi Julka, slovenska dobrotnica leta 2009 pri reviji Naša žena. Za skladišče oblačil je Karitas s pomočjo občine in davčne uprave prišla do rabljenih, a zelo koristnih polic, hranijo tudi pohištvo, obutev, posodo, belo tehniko. Na zalogi in za brezplačno izposojo imajo bolniške postelje, ortopedske pripomočke, vozičke … kar vse praviloma dobijo v dar. Pivška Karitas z blagom, lepo zloženim v skladišču, oskrbuje približno sto posameznikov in družin. Ljudje s 350 evri  pokojnine pač ne bi mogli preživeti, težko pa tudi številne velike družine. »Ko so zaprli Javor, je bil položaj nevzdržen! Zaprosili smo za pomoč, takoj so odreagirali občinska uprava, Pivka Perutninarstvo, po skoraj zanemarljivi ceni smo dobili tudi jajca Hrvatič,« se spominja Julka Dekleva in dodaja, da tesno sodelujejo tudi s Centrom za socialno delo Postojna, škofijsko Karitas, zdravstvenimi domovi. Aktivnosti pivške Karitas je še ogromno: od novembrskega tedna Karitas, obiskovanja bolnih in pomoči potrebnih na domu ali v Domu upokojencev v Postojni do čiščenja Škofove hiše, vzdrževanje vrta in – neizogibno – ogromno birokratskega dela. Vse to zmore 18 zagnanih prostovoljk in prostovoljcev, ki jim ob večjih akcijah priskočijo na pomoč še drugi. Lani so opravili 18.341 prostovoljnih ur. »Za toliko jih vemo, verjetno pa jih je bilo dejansko več,« pravi Julka, ki sama rada poudari, da je ona le delček mozaika pivške Karitas in da brez medsebojnega sodelovanja tako prostovoljcev in ostalih inštitucij, ki jim pomagajo, ne bi zmogli tega kar počnejo. 

Dragica Jaksetič 


Karitas dobimo na primer še sladkor, ribe, pralni prašek, eurokrem, toaletni papir. Če zmanjka, pa nabavimo tudi sami, seveda če le imamo denar. Pred novim letom smo ostali brez mleka, ljudem pač ne moremo reči ne, še posebej ne pred prazniki, zato je župnijska Karitas sama kupila 270 litrov mleka. Včasih namreč dobimo tudi kaj denarja v dar. Če na primer oblačil ne potrebujemo, jih prek stalnega 



nagovoru poudaril pomen kulture za vsakega izmed nas. Lepo je prepletel nekaj pomembnih jubilejev slovenske kulture. Letošnje leto praznujemo 100-letnico smrti velikega pripovednika Ivana Cankarja. Ponosno je poudaril, da letos praznujemo tudi 200-letnico rojstva Miroslava Vilharja, pivškega človeka, pesnika, skladatelja, narodnozavednega Slovenca, ki je zapustil najlepše pesmi, ki jih vsi prepevamo. Lipa zelenela je je verjetno največkrat zapeta pesem. Opozoril je na vseslovenski tabor na Kalcu, ki je ljudem prinesel osveščenost in narodno prebujanje. Omenil je še znamenitega junaka Martina Krpana, za katerega je Levstik našel motiv tudi v pivškem človeku in furmanstvu. Kulturni program se je nadaljeval s petjem Moškega pevskega zbora Pivka. Pod taktirko Marcela Štefančiča so zapeli tri uglasbene pesmi Franceta Prešerna. 
V drugem delu kulturnega večera je sledil pogovor z gostoma pesnico Danico Pardo in pesnikom Martinom Škafarjem Barjanskim, ki sta ga popestrila z recitalom njune poezije. Pogovor je povezovala Irena Margon, predsednica KD Lipa Pivka. Življenje je polno naključij, ki lahko pripeljejo do usodnih srečanj. Tako se je zgodilo, da sta se Danica Pardo in Martin Škafar iz Ljubljane srečala na Premu. Ob ugotovitvi, da oba pesnita, je prišlo do skupne odločitve za pesniški večer. Pogovor in recitacije so tekle ob temah o pesniškem poklicu, o kulturi, rodu, materi, očetu, o večni pesniški temi ljubezni. Doživeta Studenec Pivka pod vodstvom Irene Rep Pomladno pesem in še dve ljudski. Tudi »Studenec« je zvesti spremljevalec osrednjih prireditev ob Prešernovem prazniku. Ob koncu nadvse prijetnega kulturnega večera se je povezovalka večera zahvalila vsem nastopajočim in vse prisotne povabila, da se v avli ustavijo, prijateljsko nazdravijo in poklepetajo. Tudi ta del prireditve je minil v sproščenem vzdušju. 




KULTURNO DRUŠTVO LIPA PIVKA in 
KNJIŽNICA PIVKA VABITA NA 


ČAJ IN »LITERARNI MARATON« 
OB 100. OBLETNICI SMRTI IVANA CANKARJA 

v čitalnico knjižnice v Pivki na temo 
»branje izbranih odlomkov iz Cankarjevih del« 

v četrtek, 12. aprila 2018, začetek ob 17. uri.

 Ob skodelici kave ali čaja bomo brali in uživali v bogati literarni zapuščini velikega pripovednika Ivana Cankarja. 
PRISRČNO VABLJENI, DA PRIPRAVITE SVOJ NAJLJUBŠI ODLOMEK IZ NJEGOVIH DEL! 


Leto 2018 nas bo skozi vse mesece spominjalo na 200-letnico rojstva znamenitega pesnika, skladatelja in kulturnega delavca Miroslava Vilharja. Kulturno društvo Lipa Pivka v sodelovanju s knjižnico v Pivki redno prireja srečanja ob čaju. Vsako srečanje ima drugačno kulturno vsebino. Prvega februarja je bilo srečanje posvečeno spominu na rojaka Miroslava Vilharja, kateremu smo se poskušali vsaj delno oddolžiti za njegovo izredno bogato delovanje na pevskem, literarnem, narodnobuditeljskem in političnem področju. Zbralo se nas je veliko, kar 20 udeležencev, ki smo želeli slišati in poglobiti svoje vedenje o rojaku, graščaku s Kalca blizu Zagorja. Dve uri sta prehitro minili, ko si še nismo vsega povedali. Udeleženci so namreč aktivno sodelovali s svojimi prispevki in odkrivanji pesnika, glasbenika in dramatika Vilharja. Irena in Ernest Margon sta prebrala nekaj odlomkov iz Vilharjevih prigod v domačem kraju in svečanih govorov znamenitih osebnosti iz časa tabora na Kalcu, ki so bili objavljeni 13. maja 1869 v časopisu Slovenski narod. Na taboru so se Vilhar in njegovi prijatelji zavzemali za slovenski jezik v šolah, uradih, na sodiščih, za združevanje Slovencev in priznavanje splošnih pravic državljanom. Slovensko narodno gibanje je bilo takrat močno in živahno, tabor je veljal za največji kulturni in politični dogodek na Pivki še več desetletij kasneje. Udeleženci čajanke so poudarili, da je Miroslav Vilhar kot znamenita osebnost vse premalo cenjen in poznan v širšem slovenskem kulturnem prostoru. Izpostavili so pomen njegovih znamenitih pesmi, ki so kar ponarodele in se marsikje ne ve več, da jih je spesnil Miroslav Vilhar. Kdo ne zna zapeti Vilharjeve pesmi Lipa zelenela je ali Po jezeru bliz Triglava, Pijmo, ga pijmo, dokler živimo in še veliko drugih. Ob pesmi Zagorski zvonovi se je razvila kar manjša razprava, ali je pesem Vilharjeva ali ljudska. Anita Boštjančič nam je prebrala, da je Vilhar sam rekel, da sta dve kitici ljudski, on pa je dodal še svojo tretjo, ki jo je v trenutku žalostnega dogodka ob pogrebu mladega dekleta sestavil, z lahkoto je namreč sestavljal stihe. Matjaž Vilhar, iz rodbine Vilharjevih, je raziskoval Vilharjev rodovnik in našel veliko zanimivega gradiva. Pojasnil nam je, da je Vilhar imel 9 in ne 8 otrok, sinu Alfonzu, ki je mlad umrl, je posvetil pesem, ki jo je objavil v  svojem Koledarčku za navadno leto 1867. Maks Lenarčič je pred leti dobil v roke izvod revije Dom in svet, v katerem je našel članek o Miroslavu Vilharju, kako je izdajal svoje koledarje, ki so kmalu po letu 1867 postali popularni tudi pri drugih kulturnikih tedanjega časa. 
Naš čitalniški večer je minil prehitro, saj bi si lahko še veliko povedali. Vsi pa smo bili enotnega mnenja, da je potrebno več narediti v slovenskem kulturnem prostoru za tako znamenitega moža, ki je ljubil svoj narod in se zavzemal za slovenstvo in odločilno vplival na narodno zavednost ljudi na Zgornji Pivki in pri ostalih Slovencih. V čitalnici knjižnice Pivka smo si lahko ogledali tudi priložnostno razstavo Vilharjevih del in nekaterih dokumentov, povezanih z njegovim življenjem in delom, ki jo je skrbno pripravila knjižničarka Dartaniela Stegel. 
Irena Margon 




S PLESOM IN PESMIJO POČASTILI MESEC KULTURE IN DAN ŽENA 

V organizaciji KD Pivka in JSKD OI Postojna je 9. 3. v kulturnem domu Slavina potekal koncert v počastitev meseca kulture in dneva žena. S plesom in petjem so večer obogatili Folklorna skupina Torbarji iz Postojne, Vokalna skupina Slavna, Moški pevski zbor Pivka ter Ženski pevski zbor Rože iz Nove Gorice. 
Uvodoma so Torbarji pod umetniškim vodstvom Andreje Berlak zaplesali Palcatanc. Nadaljevali je domača pevska skupina z zborovodkinjo Jelko Bajec Milkuletič, nato so nastopile gostje iz Nove Gorice ŽePZ Rože pod vodstvom Andreje Rustja. Kulturi in ženam so se poklonili tudi moški, ki prepevajo pod taktirko Marcela Štefančiča. Vsi trije sestavi so zapeli predvsem slovenske pesmi, nekaj umetnih, ki so jih priznani slovenski skladatelji uglasbili na besedila Prešerna, Jenka, Župančiča in pa uglasbitve slovenskih ljudski pesmi, kot so Lušno je vigred, Vse rožice rumene, Ta družba naj živi. Obiskovalci kulturnega doma v Slavini so si napolnili srca s toplino in lepoto, ki jo premore glasba, pa tudi z estetskim doživetjem ob gledanju plesalk in plesalcev, ki so večer zaključili s Plesi s Krasa. KT V petek, 2. 2. 2018, se je klapa Škvadra udeležila 9. Maškaradnega klapskega maratona v Opatiji. 



Maratona se je udeležilo 7 hrvaških klap in seveda naša klapa Škvadra. S svojo pesmijo Ide Marko, so fantje navdušili obiskovalce in poželi bučen aplavz. Besedilo, na trenutno najbolj žgočo temo - piranskega zaliva, je napisal Alen Klebčar, uglasbila pa jo je Barbara Dolgan (ogled je možen na YouTubu). Pesem je predelana po orginalu pesmi The lion sleeps tonigt. Fantje so ponovno dokazali, da je z dobro voljo možno doseči marsikaj, saj pesem ne pozna meja. Med obiskovalci so bile vse klape lepo sprejete, posebno pa jih je navdušil Niko Poles s svojimi mladimi harmonikarji. Po končanem festivalu so fantje (z razliko od običajnega) v družbi žena in spremljevalcev odšli proti domu, seveda je bila pot dolga in je bilo več vmesnih postankov. 
Lidija Pavzin 


Pa so obljubo res držali! Ansambel Narcis, ki je že v lanskem letu ob dnevu žena priredil čudovit koncert, je svojo napoved letos res uresničil. Priredili so še večji koncert, s številnimi glasbenimi gosti in presenečenji, predvsem pa vzdušjem, ki je prevzelo slehernega obiskovalca, do zadnjega kotička polne, pivške športne dvorana Skala. Posebno jubilejno leto, v katerem Ansambel Narcis obeležuje že svojih 20 let obstoja, so se člani odločili praznovati v začetku marca, ki je sicer v znamenju dneva žena. Četudi so bile ženske predstavnice ta večer zavoljo svojega praznika večkrat omenjene kot slavljenke, je bilo v res številčnem občinstvu tudi veliko njihovih spremljevalcev oziroma moških predstavnikov, ki še kako radi prisluhnejo dobri narodno zabavni glasbi. Izjemno pester glasbeni program so obogatili številni gostje. 

V Pivki je šlo tokrat za res pravi narodno zabavni praznik, ki se za praznovanje dvajsetletne glasbene poti vsekakor spodobi. Koncert, 
ki še dolgo ne bo šel v pozabo, bo tudi članom ansambla zagotovo dober povod za naslednje desetletje glasbenega ustvarjanja, kar so člani potrdili tudi sami. V prihodnje imajo namreč veliko načrtov. Napovedujejo nove avtorske skladbe, izdajo novega CDja in veliko veselico sredi vasi. Vsi pa si želimo, da bi tudi njihov marčevski koncert postal tradicionalen. 
Ansambel Narcis je na dan svojega koncerta poskrbel za še eno nepozabno glasbeno doživetje. Pivka je namreč gostila priljubljeno potujočo razstavo o Lojzetu Slaku, ki jo je skupaj z ljubitelji Slakove glasbe skrbno pripravil njegov mlajši sin Robert Slak. Gre za izjemno delo in nabor gradiv ter predmetov. Skozi razstavo »Moje plošče so moje knjige« se namreč mnogim orosijo oči, sploh ob spominih na edinstveno in 


Gostitelji nepozabnega dogodka se ob tej priložnosti zahvaljujejo obiskovalcem, ki so nedvomno povod za glasbeno ustvarjanje in energijo ter vzdušje, ki se odraža na nastopih. K uresničitvi praznovanja in nepozabnega večera pa so prispevali tudi Občina Pivka, Radio 94 ter ostali sponzorji, ki očitno še kako dobro vedo, da glasba povezuje in vedno dobro dene. 



Foto: Ansambel Narcis 


člane in se jim še posebej posvetili v času praznikov. Prisluhnili smo socialni stiski članov in jim pomagali. Člani so koristili zdraviliške kapacitete ZDIS. 
Bili smo uspešni na športnem področju. Udeležili smo se 12 balinarskih turnirjev v obalno-kraški in notranjski regiji z žensko in moško balinarsko ekipo in osvojili 9 pokalov. Socialni programi obogatijo življenje naših članov, so prijetno druženje in krepijo medsebojne vezi. Bilo je opravljenega veliko dela v korist invalidov. Za leto 2018  smo si ponovno zastavili bogat Člani društva invalidov Pivka smo se konec februarja v velikem številu zbrali na volilnem in ambiciozen program. Ponosni smo na vse zboru članov v gostilni Kara v Pivki. Počaščeni smo bili s prisotnostjo podžupana Borisa naše prostovoljce, ki nesebično pomagajo, Rebca, predsednika športne zveze in trške skupnosti Ernesta Margona, predsednika ZDIS da lažje premagujemo življenje. Na zboru Draga Novaka, predsednice DI Koper, predsednika DI Izola ter predstavnike MDI Sežana, smo izvolili nov izvršni odbor in predsednici DI Ilirska Bistrica in DI Postojna. Na zboru smo potrdili poročila za leto 2017, izpolnili smo zaupali še en mandat. 
vse zastavljene cilje. Uspešno smo izvedli vse socialne programe, ki so financirani iz sredstev FIHO, ZDIS in občine Pivka. Dogodki so se vrstili mesečno (kopalni dnevi, pohodi, srečanja, 
Društvo invalidov Pivka 
delavnice …). Skozi celo leto smo obiskali in simbolično obdarili naše starejše in bolne 

POČITNICE Z UPOKOJENCI 
Zimske počitnice je tudi v Pivki zaznamoval  sneg in mraz. Večgeneracijski center v Krpanovem domu v Pivki je za krajšanje mrzlih dni v sodelovanju z Društvom upokojencev Pivka pripravil delavnice za otroke od prvega do šestega razreda osnovne šole. V ponedeljek, sredo in petek so pripravili pravo medgeneracijsko druženje. Vsak začetek je težak, pa tudi vreme je bilo slabo, zato je bila udeležba skromna, a vseeno vesela in zadovoljna. Sodelavke VGC-ja so pripravile material, pripomočke in načrt dela, poskrbele so tudi za topel čaj in malico. Pridružile so se jim članice Društva upokojencev Pivka, ki so otrokom pokazale osnove kvačkanja in vezenja. Za obilo smeha so poskrbeli otroški prstki, ki sicer spretno drsijo po ekranih pametnih telefonov, nakvačkati nekaj zank je pa drugačna pesem. Z dosti truda nam je uspelo, sicer pa je bilo najpomembnejše druženje. Smo že v pred velikonočnim vzdušjem, zato smo obkvačkali velikonočna jajčka in jim naredili cofke. Manj zahtevno je bilo okraševanje papirnatih jajčk z lepljenjem tekstilnih motivov. V marcu praznujejo ženske, zato smo naredili zanimive 3D vizitke. Za sprostitev so imeli otroci na razpolago številne družabne igre, naredili so tudi zanimiv naravoslovni poskus. Vse dogajanje je spremljalo obilo dobre volje in smeha, težko je reči, komu je bilo prijetneje. Dopoldan je minil kot bi mignil, upokojenke in otroci so bili kar začudeni, ko je prihod staršev pomenil konec druženja. Vsi so si bili enotni, da morajo takšno srečanje ponoviti. To je tudi želja VGC-ja, saj želijo postati središče medgeneracijskega druženja, kjer bi prosti čas različnih interesnih skupin obogatili z novimi spoznanji. 


Po odobritvi Občine Pivka da bo sofinancirala tradicionalno prireditev Neverški shod, ki se kot običaj prenaša iz roda v rod, so Neverčani s še toliko večjim navdušenjem nestrpno pričakovali najbolj veseli dan v letu, ki se je letos odvijal na ponedeljek, 22.1.2018, ko v imenu Sv. Antona Puščavnika po vasi pobirajo klobase. Tudi vreme je obetalo: jasno nebo, brez »kemtrejlsov« in sončna pripeka, ki je tega dne pridelala za zimski čas neobičajnih 5,7 stopinj Celzija. Že pet minut čez 13. so tako začeli na sredo vasi capljati »firbci« z vseh strani. Najprej starejši, potem mlajši, nato so prišli vaški godci s svojo dobro voljo, pa še kuharji z jedačo in pijačo, da se koledniki pred odhodom po hišah nekoliko podprejo in opogumijo. Ob 15. uri so si tako že vsi zadovoljno gladili svoje trebuhe in se z ljudskimi pesmimi ogrevali za nizki štart, predviden ob natančno 16., ko se koledniki odpravijo od hiše do hiše. Zaradi manjših tehničnih težav je procesija urno krenila po vasi z 22 minutno zamudo. Na čelu te razposajene in pisane druščine je hodil vrli zapisnikar, ki je v t.i. Svinjsko knjigo natančno zapisoval dogajanje ter štel klobase. Sledili so mu ubrani muzikanti in dajali ritem poskočnemu koraku. Med gručo je vijugal previden šofer samokolnice, v kateri je pazljivo peljal košaro z nabranimi darovi. Nepogrešljivi pa so bili tudi ostali domači samopriučeni tehnologi in enologi ter nekaj zunanjih opazovalcev, ki so na podlagi dolgoletnih izkušenj ocenjevali kvaliteto zaužite hrane, pijače ter postrežbo po domačijah nasploh. Letos se je ekipi pridružilo veliko mladine, kar Neverčane navdaja z optimizmom. Gospodinjci in gospodarice so po hišah kot poskočne gazele stregli zahtevne pobiralce po vseh svojih močeh. Koledniki so tako v pičlih štirih urah obiskali 27 domačij in po pričakovanjih naduspešno zaključili obhod nekje po 20. uri. Veselica se je nato s pridruženimi obiskovalci na sredi vasi odvijala še dolgo v noč. Ne brez razloga, seveda, saj je na podlagi zapisnikarjevih ugotovitev v košaro padlo, naokroglo rečeno: 119 klobas (suverene kakovosti), kar nekaj litrov žlahtne kapljice in 3 prvovrstne mandarine. Tistim, ki se jim ob teh številkah že pošteno cedijo sline, Neverčani podarjajo brezplačen gurmanski nasvet: »Jejte zjle, klobase so u zjli.«  
Kulturno društvo Košana 





Kulturno prosvetno društvo Miroslav Vilhar Zagorje je petkova zimska predavanja zaključilo z gostom dr. Rafkom Valenčičem, ki nam je predstavil svetega Hieronima. Sveti Hieronim, eden od štirih velikih zahodnih cerkvenih učiteljev, je živel v 4. in začetku 
5. stoletja po Kristusu. Kot sin premožnih staršev je bil deležen dobre izobrazbe. Po študiju v Rimu in bivanju v Ogleju, takrat ga je že pritegovalo meniško življenje, je pot nadaljeval na vzhod, kjer je nekaj let živel kot puščavnik. Ob branju in premišljevanju Svetega pisma je študiral hebrejščino, grščino in sirščino. V Rimu je kot papežev svetovalec in tajnik dobil nalogo, da izboljša prevode Svetega pisma, česar se je lotil skrbno in zavzeto. Njegov prevod iz hebrejščine v latinščino so pozneje poimenovali Vulgata (ljudska) in je bil v uporabi za prevode Svetega pisma v druge jezike vse do 20. stoletja. Sveti Hieronim velja za izrednega poznavalca in razlagalca Svetega pisma, njegove besede nam razkrivajo njegov odnos do svete knjige: »Kdor ne pozna Svetega pisma, ne pozna tudi, kaj je božja moč in njegova modrost: nepoznanje Svetega pisma je nepoznanje Kristusa.« Umrl je v Betlehemu, kjer je ustanovil moški samostan, v katerem je živel vrsto let.  
Rafka Valenčiča je sv. Hieronim pritegnil že v času študija. Besede njegovega profesorja, da je bil veliki svetnik »mož s Krasa«, so čez leta pristale na naslovnici obsežne študije o sv. Hieronimu, ki jo je Rafko Valenčič izdal leta 2007. V njej je zbral vsa dotlej znana dejstva in raziskave, ki vse bolj pritrjujejo tezi, da je bil doma nekje med Oglejem in takratno Emono. »Kraška domneva«, kot jo imenuje, umešča Stridon, rojstni kraj sv. Hieronima, na področje Ilirske Bistrice, Pivke (Krasa) in zgornje Vipavske doline. Poudaril je, da pripada sv. Hieronim vesoljni Cerkvi, ki jo je obogatil s svojim delom in življenjem, in si ga ne more nihče lastiti. Vendar je vedno več argumentov, ki nasprotujejo njegovemu splošno znanemu dalmatinskemu izvoru in čas je, da se Slovenci, posebno v naših krajih, zavemo veličine človeka, ki ga je svetu dala naša zemlja. Raziskovanje Rafka Valenčiča se s študijo ni zaključilo. Zanimajo ga običaji, izročilo, češčenje, navade povezane s sv. Hieronimom, zato bo vesel vsakršnih informacij. Njegov kontakt dobite v uredništvu Pivškega lista.   
Alenka Brožič 








David Bergoč s.p. Postojna telefon: 040 206 765 
ledus.info@gmail.com 
garažna in vhoDna vrata 
Prenovljena spletna stran: www.ledus.si 
OGLAŠEVANJE V PIVŠKEM LISTU 

Vas zanima oglaševanje v občinskem glasilu? 
Poskrbite za oglaševanje vašega podjetja ali storitve ter si zagotovite oglaševalski prostor v glasilu, ki 
zajema vsa gospodinjstva v občini Pivka. 

Več informacij na:  pivski.list@pivka.si. 
VASCOM TV Pivka obvešča uporabnike kabelskega sistema Telemach, 
da je program 
VASCOM TV 
prestavljen iz CH5 na CH67, to je UHF področje v analogni shemi 
Telemach Pivka. 

Oglasne objave 



AKTUALEN NAPOVEDNIK DOGODKOV SPREMLJAJTE NA SPLETNI STRANI OBČINE PIVKA (www.pivka.si)