Glasilo »Samostojne kmetijske stranke za Slo Naročnina! celoletno ..................Din 25'— poluletno..................Din 1250 Četrtletno..................Din 7*— Posamezna številka..............Din !•— Kmet pomagaj si sam, in svoje stališče v državi uravnaj si sam! Insera mali oglasi do 9 petit vrst..... večji inserati od 10 petit vrst napre) . . notice, izfave, poslano, reklame petit vrsta Uredništvo in upravništvo lista je v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7, v hiši „Ekonoma". gr Tt m ifMwaa Zakon o pobijanju korupcije. Korupcija je latinska beseda in pomeni pokvarjenost. Ako je minister ali uradnik izvrševal svojo službo tako, da je imel pri tem dohodke še razen po zakonu predvidene plače, tedaj je to pokvarjenost, korupcija. Ce je minister nabavljal za državo predmete in zato od trgovcev zahteval posebno nagrado za svoj žep ali če je reševal uradne stvari le proti temu, da se plača njemu ali njegovi stranki še kaka posebna nagrada, tedaj je to korupcija, delo, ki po zakonih ni dovoljeno. Na isti način je zagrešil uradnik hudodelstvo korupcije, ako je za uradno delo zahteval od ljudi še posebno nagrado ali podkupnino, kakor so ljudje ta izdatek imenovali. Korupcija se je bila v naši državi silno razpasla. Največ škode je od tega imelo revno ljudstvo, ki je imelo pri uradih važne opravke, a ni imelo denarja za podkupnino ter radi tega pri pokvarjenih ministrih in uradnikih nikdar ni moglo najti pravice. Z ozirom na to žalostno in škodljivo stanje je naša stranka izjavila novi vladi, da jo bo podpirala v narodni skupščini, ako vlada izroči sodišču vse bivše in sedanje ministre in uradnike, katerim se dokaže korupcija. Med zahtevami naše stranke za podpiranje vlade se nahaja zahteva za pobijanje korupcije na prvem mestu. Zemljoradniški poslanski klub je že izdelal načrt strogega zakona za preganjanje korumpiranih ministrov in uradnikov. Ako vlada ne bo izdelala dovoljno strogega zakona, tedaj bo naša stranka vložila svoj načrt. V tem načrtu je najvažnejša določba ta, da se sestavijo posebne komisije, ki bodo od vsakega v državi sprejemale pritožbe proti korupciji, preiskovale bodo vsak slučaj in če bodo našle, da je pritožba upravičena, tedaj bodo hudodelca takoj izročile sodišču. Član teh komisij more biti samo tak državljan, ki od ujedinjenja do tega zakona ni imel z državo nikakšnega materi-jalnega (kupčijskega itd.) posla in tudi nikdar v takem poslu ni nastopal kot posredovalec. Člane voli narodna skupščina z žrebom, a kandidate — enkrat več, kakor se jih voli — bodo postavili: Zveza kmetijskih zadrug v Beogradu, delavska zbornica, trgov-sko-obrtna zbornica, udruženje advokatov, udruženje uradnikov, udruženje invalidov in udruženje časnikarjev. Pri tej priliki moramo novo vlado tudi grajati. Zakaj ni takoj predložila narodni skupščini tak zakon? Zakaj je odgodila narodno skupščino do oktobra in s tem omogočila, da bodo premnogi korupcionisti pobegnili čez mejo ali na drug način zakrili sledove svojih hudodelstev? Ali ne vedo, da bo ljudstvo takoj izgubilo zaupanje v vladine obljube in bo reklo: »Seveda, vrana vrani ne izkljuje oči!« Ali se ne zavedate, kaj pomeni, če ljudstvo izgubi vero v oblasti? In vi ste na najboljšem potu, da to vero v ljudstvu ubijete! Zakaj niste narodno skupščino obdržali na delu še par dni, da se reši ta najnujnejši zakon za pobijanje korupcije? G. finančni minister, napravite red! Tov. Pucelj je vložil na finančnega ministra sledeča vprašanja: »Med pogoji, katere je stavil zemljoradniški klub vladi g. Davidoviča za podpiranje vlade, je tudi pod točko 5. zahteva po reformi davčnega zakonodajstva. Dokler bi pa ta reforma ne bila izvedena, naj se revidirajo vsi posredni davki in doklade. Nadalje stoji tam: Zahteva se takojšnja revizija osebne dohodnine v Sloveniji in Dalmaciji, dokler pa to ne bo storjeno, naj se ustavi pobiranje (iz-terjavanje) eksekutivnim potom. G. minister! Ker pa naše davčne oblasti izterjavajo osebno dohodnino za leto 1923 in 1924 ravno v sedanjem mesecu, ki je v Sloveniji za kmeta najbolj nedenaren, je prišel slovenski kmet v naravnost obupen položaj. Letina, ki obeta biti strašno slaba, še ni pod streho, prašiči še niso zrejeni, plemeni do 70 kg pa so prepovedani za izvoz. Tako je kmetu absolutno onemogočeno priti do denarja. Davčne oblasti morajo seveda slušati povelja predpostavljenih jim oblasti in rubijo ubogo poljedelsko ljudstvo baš v tem za kmečko gospodarstvo najneugodnejšem času. Čudi me naravnost, da štirje Vaši gospodje kolegi Slovenci še niso storili tozadevno svoje dolžnosti in izposlovali od Vas odložitev izterjavanja osebne dohodnine, dokler prizivi ne bodo rešeni. Absolutno sem prepričan, da bodo morali pritrditi popolno resničnost nemogočega polnega plačevanja osebne dohodnine na slovenski kmetiji v tem času. Obenem Vas moram opozoriti na veliko nezadovoljstvo, ki je v Sloveniji nastalo radi naravnost goro-stasnih odmer osebne dohodnine. Ce-vrsta slučajev je, ki naravnost izzivajo davkoplačevalce k jezi na državno upravo. Odgovornost za to nosijo izključno oni Vaši organi, katerim je poverjena naloga davčne odmere. Izgovor na pravico priziva se ne sme priznati, ker je prizivno postopanje zvezano s skrbmi, delom in stroški, katerih davkoplačevalcu nihče ne povrne, tudi če prizivno mesto njegovi pritožbi ugodi. Iz zgoraj navedenih razlogov prosim nujno pismenega odgovora na sledeča vprašanja: 1. Ali so Vam znane žalostne razmere 'slovenskega davkoplačevalca, obremenjenega z osebno dohodnino? 2. Ali hočete rešiti našega kmeta gospodarskega propada s tem, da uka- ■ žete davčnim okrajnim oblastvom v Sloveniji odložitev izterjevanja osebne dohodnine do časa, ko bodo re-< šeni prizivi? ' 3. In če bi na drugo vprašanje ne ? mogli dati ugodnega odgovora, ali ste | pripravljeni ukazati davčnim oblast-1 vom v Sloveniji, da porazdele plačevanje osebne dohodnine v obroke, katerih prvi bi zapadel meseca decembra? > 4. Ali ste končno voljni poklicati na odgovor in najstrožje kaznovati vse one podrejene urade, ki s pretiranimi davčnimi predpisi povzročajo ljudem gmotno škodo in nezadovoljnost?« Stara pravda nekdaj. (Nadaljevanje.) (Piše Franc Tovornik.) Ko je končal, se oglasi Prislan: »Strinjamo se s tvojimi nasveti, samo glede navodila, da ne smemo z nikomur imeti usmiljenja in prizana-šanja, bi jaz svetoval, da je boljša tako bolj srednja pot, kakor pravi naš pregovor: »V sredi je v zlati skledi.« V boju hrabri junaki, a proti premaganemu sovražniku velikodušni! Moramo svetu pokazati, da smo vkljub svoji neizobraženosti, ki jo nam vedno očitajo, boljši, nego gospoda, kateri je naučena olikanost in izobraženost dostikrat le zunanja odeja za njihovo pokvarjeno in surovo srce. Kar pa se tiče naše organizacije za legije, naj bo stvar tako-le, če je prav vam, ki spadate pod naš delokrog: Za zborovanje ne najdem bolj pripravnega prostora, kakor je ona gorska dolinica na Zvršecu, kjer ima kočo samotar dolgi Jura. Daleč na okrog se razteza samo gozd, drugih ljudi tam ni, kakor kočar Jure, on pa je naš; sem že govoril ž njim. Tik njegove koče na trati je dosti prostora, če bi bilo pa grdo vreme, se lahko, ker takrat ne bo veliko ljudi, tudi v kočo stisnemo. Ste zadovoljni?« »Smo!« so odgovorili soglasno. »Glede kovača, ki bi nam koval orožje, sem že govoril s Čvenkom (kovač na Vrhu, kraj sedanje trgovine) ter je obljubil, da bo takoj začel, kakor hitro dobi jekla. Za orožje moramo, dokler ga ne razdelimo, imeti skladišče. Tega nam bo dal Boj-nez na Velikih Gorelcah v svoji kleti pri Vinogradu, ki ni daleč od zboro-valnega prostora, toda prosim vas, da ta stvar mora biti še bolj tajna, kakor vse drugo. Tako, zdaj sem pri kraju, kar se tiče za naš kraj. Drugje pa si določite sami, ker se vam zdi boljše in pripravnejše!« Rekli so še marsikatero. Za Laško so določili zborovanje na hribu pri cerkvi Sv. Krištofa, kjer bodo, kakor so rekli, zborovali samo ponoči in še le potem, ko začnejo kmalu z resno ofenzivo, tudi podnevi. Jurklošterča-ni. kar jih je na to stran blizu Sv. Lenarta, se bodo udeleževali zborovanj na Zvršecu (Razbor), a drugi v He-nini. Tako so imeli začrtano prav dobro vso stvar, samo je manjkalo ponekod pravega vodstva, katero bi imelo po eni strani dovolj brige, a po drugi dovolj sposobnosti. In zopet drugod so lahkoverni ljudje verjeli duhovnikom, ki so takoj grozili s peklom, če kmetje ne bodo pravi pokorni osliček, katerega more vsakdo jezditi, kolikor se mu ljubi. PRISEGA NA ZVRŠECU. Poglejmo sedaj na zborovanja na Zvršecu. Vseh ne moremo popisati, pač pa vsaj glavnega, ki se je vršilo na mihelsko nedeljo, ne smemo izpustiti. Kar se tiče prejšnjih, omenimo le to, da so postavili za poveljnika šentlenartske legije Prislana, za pomočnika Kocjana, a kapitani so bili vsi najboljši krajevni zaupniki. Za glavnega vodjo celega okraja z naslovom maršala so postavili Gušiča z ozirom na njegovo vojaško izobrazbo, katero si je pridobil na Hrvaškem v vednih bojih s Turki. Za znamenje jim je bil bršljin' in petelinje pero za klobukom ali kapo. Tudi to je bilo važno pri raznih slučajih, da so se spoznali, četudi se poprej niso nikdar videli. V laškem gospodstvu je vse, kar si je upalo nositi orožje, pristopilo k puntarjem. Kakor se je pozneje videlo, je bil laški okraj najbolje organiziran in najbolje pripravljen za boj. To je bila zasluga agilnih voditeljev, ki so poverjeno jim nalogo vestno izvrševali, brez cincanja in čakanja. Videlo se je že pri zborovanju na mihelsko nedeljo, kako se da in kako je mogoče tudi kmeta združiti in kaj predstavljajo združene kmetske mase, ako jih preveva duh skupnosti. In tukaj v gorski dolinici na trati je bila zbrana taka truma, prešinjena ideje za boljšo kmetsko bodočnost. Ravno sredi dolinice je bil postavljen lesen oder za govornike, zraven pa na dveh, v zemljo zabitih kolih Še enkrat duhovniške plače. -»Slovenec« z dne 22. avgusta poroča, da se izplačujejo katehetske nagrade. Minister prosvete dr. Korošec je dal na razpolago denar za katehetske nagrade za čas od 1. aprila do konca junija 1924. Za nagrade prejšnje dobe zahteva nove kredite. Nagrade za maj in junij so znatno povečali ter jih nameravajo povečati še enkrat. Tako je tigrovsko delo. Prejšnji teden so tigri sami poročali v »Slovencu«, da se povečajo vse duhovniške plače, sedaj zopet sami poročajo, kako vestno skrbijo razen plač katehe-tom še za mastne nagrade, kakor da bi za hatehetsko delo ne bila že plača sama dovolj. Samo za sebe skrbijo, za volilce pa nič. Kaj so ukrenili tigri v zadevi znižanja davkov? Kaj so ukrenili v tako silno nujnem vprašanju1 osebne dohodnine, ki jo ravno sedaj po Sloveniji brezobzirno izterjavajo? Oni imajo moč v rokah in izterjavanje tega krivičnega davka lahko ustavijo, toda oni tega nočejo storiti. Zakaj ne? Ker potrebujejo de-uar za povišanje duhovniških plač in katehetskih nagrad! Vidite, za tem grmom tiči zajec! Kmeta imajo za neumnega in si mislijo, da ga bodo kot neumnega pri prihodnjih volitvah itak zopet imeli na svoji strani. Če se bo malo puntal, pa ga bodo s priž-nice in iz spovednice malo postrašili s peklom, hudičem in večnim pogubljenjem, in kmet bo zmetal zopet vse kroglice v klerikalno skrinjico. Tak je njihov račun. Če je ta račun pravilen ali ne, je odvisno od tebe, slovenski kmet! Ako boš spregledal celo klerikalno lumparijo, ki jemlje kmetu in siplje duhovniku, potem je klerikalni račun pogrešen. Če pa hočeš še naprej dopustiti, da te farbajo in izkoriščajo, potem je njihov račun pravilen. Ampak račun plačaš tudi ti, kmet, ki mečeš kroglico v klerikalno skrinjico! Ne misli, da je prizadet samo tvoj napreden kmečko zaveden tovariš! - Naložbe štajerskih zadrug pri grašks Zadružni zvezi« Tov. Pucelj je vložil na kmetijskega ministra sledeče nujno vprašanje: »V trenutku, ko se je zrušila Avstrija, je bilo pri Zvezi kmetijskih zadrug v Gradcu včlanjenih okoli 55 kmetijskih zadrug iz sedanje naše mariborske oblasti. Mnoge od teh so imele pri Zvezi v Gradcu naložen denar. Takoj po prevratu so te zadruge skušale dobiti denar iz Gradca nazaj, toda na eni strani je graška Zveza takoj vpeljala stroge in dolge odpovedne roke, a na drugi strani je naša država začela zabranjevati uvoz avstrijskih papirnatih kron. Ta okol-nost je povzročila, da štajerske kmetijske zadruge svojega denarja niso mogle več dobiti nazaj. Tu gre približno za 25 kmečkih posojilnic, v katerih je včlanjenih blizu 4000 izključno malih in srednjih posestnikov. Kapital, ki ga imajo zadruge terjati od Zveze v Gradcu, znaša z obrestmi vred po vrednosti od 1. novembra 1918 do 6 milijonov kron. Kakor znano, bi graška zveza bila pripravljena plačati dolg z današnjimi avstrijskimi kronami, kar bi pomenilo za naše zadruge zgubo cele terjatve; a to bi imelo za posledico propast vseh zadrug, ki imajo terjatve do graške Zveze. Propast teh zadrug pa bi silno nepovoljno vplivala tudi na vse ostalo zadružništvo, kar bi za Kmetijstvo in gospodarstvo vobče v mariborski oblasti značilo za dolgo dobo ogromno škodo. Pripomniti moram še, da bi se bilo pri dobri volji našlo v mirovnem ugovoru z Avstrijo, pa tudi pozneje izven tega okvira dosti prilike za tako rešitev te zadeve, ki bi omogočila nadaljnji obstoj štajerskih zadrug. Vendar je istina, da na merodajnih mestih ni bilo razumevanja za to stvar. Najugodnejša prilika je bila leta 1923, ko se je mudil v Beogradu avstrijski zvezni kancelar, toda takratna vlada ni pokazala niti najmanjše volje, da počrez privezan meč. Dan je bil še zmerno topel. Lepo je bilo tukaj v sosedstvu čarovito tihega gozda, po katerem so gospodarile bajno lepe vile in plesali gozdni lovci v rdečih hlačah 4n zeleni suknji. Čudno, da niso prišli tudi ti na zborovanje, ker jih je baje dolgi Jura večkrat videl, kako so plesali po pašniku tik gozda. Možje so večjidel ležali ali sedeli v večjih in manjših gručah in se med seboj glasno pogovarjali. Navdušenje se jim je pri tolikem številu somišljenikov potrdilo. V eni izmed gruč so sedeli Kocjan, Ogrin in gračnički mlinar. »Čudno se meni zdi,« reče Kocjan, »da Nergača ni več videti. Dva dni po našem sestanku v Laški vasi je šel v dolino proti Mišjemu dolu. Za gotovo sem mislil, da nas je šel tožit v samostan, a zdaj ni sluha ne duha o vsem, pa tudi Nergača nismo več videli v vasi. Kam je neki izginil?« In takoj se oglasi gračnički mlinar ter začne pripovedovati, kako je Nergač pred meseci prišel pozno zvečer k njemu. Toda v tem ga prekine maršalov trobentač, ki je v znamenje, da se slovesnost začne, zatrobil na srebrni rog, katerega je Gušič najbrže ugrabil kakemu Turčinu. Urno se zgrne vsa raztresena množica tesno na prostor pred odrom. Lepo odet v obleko iz Lodna, ki pa je bila bolj skrbno napravljena, kakor navadno, z viteškim pokrivalom, težkim mečem, s katerim je že marsikaterega Turka prikrajšal za glavo, lepo obrit, s potezami odločnega, pogumnega in strogega moža, je stopil Gušič in pričel z glasnim, prijetno donečim glasom: »Dragi mi tovariši! Slovesen je trenutek, kadar stopita pred oltar mlada zaročenca, katerima gori v srcih žarka ljubezen, da si vpričo živega Boga obljubita medsebojno pomoč, ljubezen in vdanost do smrti. Dragi tovariši! Ravno tako je tudi danes za nas velepomemben trenutek, ko bomo prisegli zvestobo svoji puntarski organizaciji, katero smo ustanovili, da bi z vzajemno močjo dosegli to, i kar ima vsak človek pravico zahtevati, namreč da živimo. Slovesen bo trenutek, ko bomo stopili pod meč, položili nanj dva prsta govoreč: ,Prisegam na svojo dušo, poštenje in čast, da bom pokoren član puntarske zveze, za katere zmago sem pripravljen žrtvovati svoje imetje in življenje!' Pomenljive besede! Vsaka posamezna črka ima velik pomen. Ne mislite, da je to prazna formula, samo za videz. O, ne, dragi moji! Kdor tako misli, boljše, da ne pristopi, ker on bi bil samo mrtev član naše zveze in bi nam lahko več škodil, nego koristil. Naša misel je tako vzvišena in obenem tako težavna, da zahteva od vsakega člana, da stoji kot cel mož z nami, ali pa je boljše, da ga ni pri nas. (Dalje sledi.) \ določbe mirovnega ugovora izrabi na korist štajerskih zadrug, tako da se more trdiji,, da je v prvi vrsti naša država kriva, ako se štajerske zadruge radi terjatve do graške Zveze nahajajo v nevolji. Ako pa je država kriva ali vsaj sokriva, ima ona tudi dolžnost krivdo popraviti. Omenjam, da je prejšnji zunanji minister dr. Ninčič povodom debate o konvenciji z Avstrijo izrazil isto mišljenje in je obvezno obljubil, da se bo škoda štajerskih zadrug poravnala iz državnih sredstev. Čast mi je, zaprositi Vas, gospod minister, za odgovor na sledeča vprašanja: 1. Ali ste voljni najenergičnejše braniti zahteve onih štajerskih kmetijskih zadrug, ki imajo stare terjatve do graške Zveze? 2. Ali ste voljni priznati, da ne zadene zadrug nikakšna krivda, ako svojih terjatev niso pravočasno dobile izplačanih? 3. Ali ste voljni izposlovati znesek 6 milijonov kron, s katerim bi se do-tičnim zadrugam pokrila vsa izguba, ki jo doslej imajo vsled svojih naložb pri Zvezi v Gradcu? Osebna dohodnina. (Dopis iz kranjskega okraja.) Pravilno je označil »Kmetijski list« v predzadnji svoji številki ravnanje davčnih oblasti. To nam dokazuje naslednji slučaj v kranjskem okraju in podobnih slučajev bi se lahko navedlo še mnogo, ki bi razkrili krivično ravnanje davčnih oblasti: V občini Smlednik, v vasi Imenih, je pred dvema letoma umrl posestnik, ki je bil malomaren in zapravljiv, vsled tega se je tudi hudo zadolžil. Leta 1921 je prodal prisilnim potom za približno 60.000 Din lesa, da se je delno rešil dolgov in kmalu potem leta 1922 umrl. Imel je dva sina, od katerih starejši je prevzel posestvo, obsegajoče približno 30 oralov, in dva para repov v hlevu. Prevzel je 80.000 K vknjiženega dolga, mlajšemu bratu pa ima izplačati delež pol milijona kron. Za pristojbino, ki jo je plačal okoli 60.000 kron, pogrebne stroške po očetu in druge izdatke je moral iskati posojilo, da je mogel to poravnati, in se je vsled tega k svoji pretežki obremenitvi še nanovo zadolžil. Kaj čaka take posestnike, ki so tako obremenjeni? To nam bo pokazala v par letih bodočnost! Za leto 1923 se je odmerila omenjenemu osebna dohodnina — čujte in strmite! — na znesek 47.000 kron! Kam je vendar prišla uvidevnost in pravica pri davčnih oblasteh, da se prezadolženemu, slabo situiranemu posestniku odmeri taka vsota osebnodohodninskega davka? Veleposestniku, ki reže leto in dan svoj les na več žagah, pa samo 12.000 Din!!! Slabosituiranemu, prezadolženemu malemu posestniku vrže davčna oblast zanko davčnega vijaka okoli vratu, ki ga tira v pogin! — To vpije preveč! Razne politične vesti. »Po delih jih sodite!« Klerikalci so bili izdali za volitve leta 1923 obširno knjigo pod gorenjim naslovom. Napisana je bila tako, da se pisatelj ni upal podpisati in zaradi preostudnih laži je niso mogli postaviti na knjižni trg. Razposlali so jo le najvernejšim zaupnikom, največ po dve v vsako vas in ti »najvernejši« zaupniki so jo či-tali ubogemu ljudstvu kot čisti evangelij, kot pravo božjo resnico. Ali tudi »najvernejši« klerikalni zaupnik ima mnogo razumevanja za posvetne dobrine in tako se je tudi naši stranki posrečilo priti v posest — seveda po antikvarični ceni! — lepega eksem-plarja te strupene knjižice. Ko smo tov. Puclju pokazali le nekaj strani te gnojnično duhteče poezije, je vložil j tožbo, na kar so naši čitatelji še goto- i vo spominjajo. Ker ni bil podpisan ne : pisatelj ne izdajatelj, je ostala samo ! še »Jugoslovanska tiskarna«. Tov. Pu- : celj je vložil tožbo zoper predsednika j »Katoliškega Tiskovnega Društva«, to- i da tega odličnega cerkvenega dosto- j janstvenika je branil sam g. dr. Brejc, I da ne more odgovarjati za tolike lum- j parije. Ostal je kot uboga žrtev vodja ; tiskarne in bil seveda obsojen zaradi j obrekovanja. — To usodepolno in I lažnjivo knjižico listati je bilo te dni I pravi užitek. Na strani 51. piše: »Že j iz finančnih, kakor tudi iz načelnih i razlogov so naši poslanci v konšti- i tuanti in parlamentu zahtevali, naj se j stalna vojska zniž ana najmanjše šte- j vilo. Nastopali so proti oboroževanju, i ki požira milijarde našega denarja ... ; vse to so samostojneži podpirali.« — : Na strani 54. pa piše: »Novembra 1922 i je vojni minister zahteval od zbornice, naj se mu dovoli nov kredit 800.000 dinarjev ali 3,200.000 kron za oboroževanje vojske. Temu se je jugoslovanski klub uprl... samostojneži so glasovali tudi za oboroževanje.« — Iz Švice pa javljajo ta teden, da nova jugoslovanska vlada odgovarja na poziv Zveze narodov za razorožitev, da se ne more pridružiti resoluciji Zveze narodov, po kateri naj bi proračun za armado poedinih držav ne prekoračil povprečne višine zadnjih dveh let. Po domače povedano: vlada, v kateri je dr. Korošec in štirje klerikalni ministri, je mišljenja, da so prejšnje vlade še premalo iztisnile iz prebivalstva za oboroževanje vojske. — Da, da! Kdo bi bil le v sanjah pričakoval, da bomo samostojneži tako hitro in pa poceni prišli do odveze, če prav se prav nič ne kesamo. Zdaj bi prosili odveze samo še za ustavni centralizem, katerega sadove gg. klerikalci s tako velikim apetitom požirajo. Cika Dolfe prav pridno čitajo naš list. Ker pa niso v stanu politične milosti božje, jim stvar ne zaleže tako, kakor je namenjena. Navajeni so, da gledajo vse skozi očala svojih nezrelih limon in belih peskov in kar se po tej teoriji razvozljati ne da, za nje ne eksistira ali pa le kot zlo, ki ga je pobijati. Stric Dolfe so tudi opazili, da naš list lepo napreduje, niso pa uvideli, da je to le posledica dobre politike, ki jo vodi naša stranka in se jim je zato mesto veselja pojavila v srcu grda in zelena zavist, bolj zelena od najhujših generalov, ki jih stric Dolfe sovražijo bolj kakor smrt in klerikalce. S temi občutki so prebrali nekaj dobrih sestavkov iz zadnje številke »Kmetijskega lista« in jih s prirojeno duhovitostjo komentirali tako: »Lepe so te besede, samo ko bi ne bila za njimi hinavščina, ki je namenjena za slepilo pristašev SKS. Vprašamo, ali gospod Pucelj, ki je glasoval za vlado, v kateri imajo največjo besedo klerikalci, preje ni vedel, da vrana vrani oči ne izkljuje in ni poznal klerikalcev, da bodo najprej nasitili črno gospodo, drobtine, če jih bo sploh kaj ostalo, pa kot miloščino delili med ljudstvo. Kako se pravi temu, če gospod Pucelj sedaj v »Kmetijskem listu« udriha po vladi, pred 14 dnevi je pa pri glasovanju v skupščino zanjo šel v ogenj! Za vse, kar delajo sedaj klerikalci v vladi, je soodgovoren tudi gospod Pucelj, ki je tej vladi izrekel zaupnico! Po toči zvoni, ako »Kmetijski list« sedaj napada lderi-kalce in njihove ministre.« —Da bodo Cika Dolfe dobili primeren in dosti jasen odgovor na vprašanje »Kako se pravi temu«, naj izrežejo iz »Jutra« baš na tem mestu veliko medaljo, naj jo lepo obrnejo in tam bodo čitali pod naslovom: »Pogajanja z radičevci« s prve strani »Jutra« sledeči tekst: »Da bi radičevci prevzeli realno odgovornost za vlado, je gospod Davidovič ponovno ponudil, naj podajo oportuni-stično izjavo ter vstopijo v kabinet. Dr. Maček je v Radičevem imenu po- ) nudbo odklonil. HRSS je pripravljena podpirati vlado, pridržuje pa si svobodo kritike in politične akcije ter se bo ravnala po principu ,do ut des'.« — In ko bodo Cika Dolfe to stran i »Jutrove medalje« enkrat prečitali za j radičevce, naj to potem še dvakrat j ponovijo 7a zemljoiadnike; morda se j bo vendarle malo posvetilo v glavi, i Kar pa se tiče velikega poklona, da ! je Pucelj pomočnik klerikalcev, je ! stvar splošno moderna. Razen uprav- : nih svetnikov in še drugače označenih prevžitkarjev »nacionalnih in nacio- j naliziranih« podjetij in Čike Dolfeta j seveda, je že tako vse odšlo v »kleri- j kalce«, vse pravimo, od dr. Toplaka \ in dr. Kukovca pa do Orjune, ki piše ' v zadnji številki dobesedno: »Nagla-sili smo že, da nimamo nikakega nezaupanja do nove vlade, zaupamo v poštenost in dobro voljo gospoda Davidoviča in smo mu drage volje na razpolago pri delu zato, da se država otme pred grozečo nevarnostjo. Po-vdarjamo ponovno, da nas štirje ministri klerikalci in 21 njih poslancev v vladi ne motijo, ker poznamo in smo v enem zadnjih člankov zadostno osvetili njih malenkostni pomen in dvomljivo veljavo v parlamentu.« — Ali čujete, ubogi Čika Dolfe, kako ste osamljeni? Ostajate samo še dve poti: ali v ropotanico ali pa ... zum Maček, tam za vodo. Slednje je udobnejše! Velikosrbski centralizem. Še pri zadnjih občinskih volitvah so delali klerikalci z malimi listki, na katerih so strašili z velikosrbskim centralizmom ter vabili na slovensko avtonomijo. Občinske volitve pa so trajale precej dolgo in med tem se je v politiki marsikaj spremenilo, tako, da so ti listki postali zadnje dni strašno ne-moderni. — V prejšnjih časih so začasno učiteljstvo v naših krajih po- stavljali in premeščali okrajni šolski sveti, v zadnjem času pa prosvetni oddelek v Ljubljani. Zdaj pa je izdal prosvetni minister dr. Korošec brzojavno ukaz, da se tudi psstavljanje in premeščenje provizornega učiteljstvo centralizira v Beogradu in da imej odslej to pravico le gospod minster pro-svete. Kdo bi si bil mislil pred štirimi tedni, da bo na gospoda Korošča tako ugodno uplival ministrski stolček v pogledu centralizma in da se bo hitreje kot Savel v Pavla izpreobrnil iz tulečega avtonomista v ponižnega velikosrbskega centralista, ki hoče še take-le malenkosti scentralizirati v Beogradu! BOLGARIJA. V tej državi se pripravljajo čudne stvari. Na dnevnem redu so zaplembe časopisov, zapiranje ljudi in poboji. Vlada trdivda se gibljejo bolj-ševiki in da jih je treba preganjati. Toda s tako trditvijo hoče vlada inozemstvu zakriti resnico. A resnica je, da se ne gibljejo bolševiki, nego nezadovoljni kmetje. Nezadovoljni pa so kmetje v prvi vrsti radi strašnega nasilja od strani sedanje vlade. Z nasiljem je prišla na površje in z nasiljem se hoče držati. Pa bo ravno tako odfrčala, kakor je odfrčala Pašič-Žerjavova vlada, ker se nasilje še nikdar ni obneslo, odkar svet stoji. To naj si zapomnijo tudi naši tigri! i j RUMUNIJA. Iz Rumunije stalno prihajajo slabe j vesti. Posebno se poroča o boljševi- i škem gibanju v pokrajini Besarabija, j ki je do svetovne vojske pripadala i Rusiji in je tudi prebivalstvo pretežno rusko. Vedno in vedno se slišijo izjave iz Rusije, da hoče dobiti Rusija Besarabijo nazaj. Zadnje čase se je poročalo, da je Rusija v bližini rumunske meje pripravila več stotisoč vojakov. Vsekakor je gotovo, da dobi Rusija Besarabijo prej ali slej zopet nazaj. S slovanskega stališča je to toplo pozdraviti. Županske volitve. Grušova. Za župana je bil izvoljen tov. Pekonja Jožef, za svetovalce pa tov. Mamiš, Strgar in Fekonja, vsi vrli pristaše SKS. Križovci pri Ljutomeru. Za župana izvoljen naš odličen pristaš tov. Fr. Skuhala, član okrožnega odbora SKS. Vel. Poljane. Za župana izvoljen Fr. Andolšek, prvi svetovalec Anton Pirnat, oba odlična pristaša SKS. Butoraj. Za župana izvoljen Miha Jelenič, prvi svetovalec Janez Žunič. Oba odlična pristaša SKS. Zabukovje. Pri občinskih volitvah v Zabukovju dne 17. avgusta 1924 je dobila lista Km. stranka 49 glasov in 12 odbornikov, SKS 20 glasov in 5 odbornikov. Dne 24. avgusta 1924 pri volitvi starešinstva so bili izvoljeni: za župana Josip Senica, za svetovalce Anton Gračner, Josip Božič, Franc Požun, Ivan Klenovšek. Kar Vi potrebujete, to je ELZAFLUID. To pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine! — Po-izkusna pošiljka Din 27-—. — Lekarnar Evg. V. Feller, Stubica Donja, Elza trg štev. 344, Hrvatska. »Orjuna« piše v 39. številki o politični situaciji in lojalno priznava ne samo, da so jo njeni nasprotniki smatrali za avantgardo Pribičevičijancev, nego da je »še precejšnji del njenega članstva bil mnenja, da uživa Orjuna nekako posebno moralično in gmotno zaščite bivše (PP) vlade.« Nadalje pravi o grupi Pribičeviča, »da je še vedna upala, da pritegne Orjuno v svoje okrilje« in slovesno zatrjuje, da je ostala zvesta stališču svojih resolucij in trdno in neomajno na svojem izven in nadpartijskem programu in strogo na nadpartijskem stališču.« — Priznamo radi, da smo tako tudi mi razumeli njeno zadačo v početku. Niso pa tega pravilno razumeli tisti njeni člani, ki so ponekod odkrito sovražno nastopali proti naši stranki. Tem smo prinesli ta izvleček z željo, da se vrnejo čim prej s krivega pota. — K stavku v drugem članku na isti strani: »Kajti slovenske napredne stranke in napredni politiki so še prav do danes stremeli samo za enim in to je bilo dobro korito, bogato na-gradeno mesto upravnega svetnika, bilo še tako na pronosiranem švab-skem velepodjetju. »Samo da nese!« Pa prosimo, da vzame Orjuna stvar resno v roke. Naj pogleda letna poročila Slovenske, Kreditne in drugih j bank, Falo, Union in druga nacionali-ziranja ter naj vse lepo obelodani; mi jo bomo krepko podpirali že iz hvaležnosti, da bo dokazala, da med temi »naprednimi strankami« naše stranke ni bilo. Strankine vesti. Peti kongres saveza zemljoradni- . kov se bo vršil v Beogradu dne 28. in \ 29. septembra t. 1. V nedeljo so se vršili zaupni se- \ Stanki v Črnomlju, Metliki, Moravčah { in Cerknici. V Cerknici se je izvolil ; tudi nov okrajni odbor. Imena od- j bornikov prinesemo v prihodnji šte- j vilki. Sprejeto resolucijo smo poslali j zemlj. posl. klubu. Naše somišljenike iz najbližje ljub- j ljanske okolice in iz Ljubljane pro- j simo, da se udeleže sprejema Čehov | in Poljakov, ki pridejo v Ljubljano j 4. septembra ob pol 5. uri popoldne. | Sprejema se udeleži tudi g. veliki žu- | pan, mestna občina, češkoslovaški ! konzul in Češka obec. Še ta teden izide posebna številka »Kmetijskega lista«, ki bo prinesla točna navodila za kongres v Ljubljani in Kmetski praznik na Bledu." Vabilo k seji planinskega odbora, ki se vrši dne 14. septembra ob pol 3. uri na Bledu v hotelu Belgrad. Kot glavna točka dnevnega reda je med drugimi paša konj na Pokljuki. — Planinski odbor. Dopisi. KRANJSKO. Iz Stične pri kolodvoru. Pridem v gostilno g. Rojca in sedem k mizi. Nasproti sedita dva gospoda, eden klerikalec, a drugi je orjunec. Oba-dva sta bila že zelo zgovorna o sedanjem položaju naše države. Orjunec pravi, da je za jugoslovanstvo, klerikalec pa, da hoče on in njegova stranka avtonomijo Slovenije, nakar nasprotni pravi: »Bog nas varuj kaj takega!« Klerikalec mu trdi in pripoveduje, da ves denar, kar ga Slovenija plača, roma v Beograd in ne vemo nič, kam in za kaj se porabi. Na to pripomni orjunec: »Sedaj vam bo že dr. Korošec povedal, kam ga bo porabil, saj imate štiri ministre!« Pogovor je postajal pri rujnem vincu čimdalje hujši, na kar orjunec jezno dvigne glavo in pravi: »Kaj hočemo, ko je pri nas še 80 od sto neumnih ljudi!« Klerikalec pokima z glavo in pravi: »Ja, to imate prav, to je pa resnica!« Vprašal bi tega klerikalca, katere ima za tako neumne. Najbolj gotovo klerikalne volilce, katerih je baje 80 od sto! Vidiš, kmet, pusti stranko, ki te ima po volitvah za neumnega, in poprimi se svoje stanovske stranke. Šele takrat, kadar bodo vsi jugoslovanski kmetje združeni v SKS, boš srečen in boš lahko rekel: »Sedaj sem pa tudi jaz svoboden Jugoslovan!« Ne bodi več privesek nekmečkim strankam, ki te imajo potem za neumnega. Porabimo vse sile za boj za staro pravdo! — Kmet. Dobrepolje. Po dolgi mučni bolezni in previden s sv. zakramenti je v Gospodu zaspal dne 23. avgusta Jernej Prijatelj iz Male vasi. Pogreb pokojnega je bil 25. avgusta. Zapušča žalujočo ženo in štiri sinove; najstarejši je star 24 let, najmlajši 2 leti. Pokojnik je bil v Ameriki 26 let. Bil je priljubljen v celi okolici in skrben oče svojim otrokom ter zvest nosilec kmetske misli in naročnik »Kmetijskega lista«. Naj počiva v miru! Dobrepoljci, posnemajte ga! Moravče (24. avg. 1924). Lepo število zavednih kmetov iz Moravč in okolice se je zbralo danes na sestanku v našem Zadružnem domu, da ču-je poročilo vodstva stranke o tem, kako stoji danes naša politika. Tova-. riš Lovrač je otvoril sestanek; poročevalec osrednjega vodstva nam je v obširno zasnovanem razgovoru pojasnil ne le današnji položaj vlade in naše politike, ampak tudi cilje in namene vseh strank, katerim poverja naše ljudstvo svoje zaupanje. Prišli smo do zaključka: Tisto vlogo, katero je svoj čas igral proti kmetu nemški grof in baron in do katere se je prikopal na ta način, da mu je vzel zemljo, njega samega pa premoženjsko, telesno in duševno zasužnjil, isto vlogo igrajo danes nasproti kmetu vse nekmetske stranke; izpremenila se je oblika boja in njegova sredstva, suženjstvo samo pa je ostalo. Še danes dela kmet tlako gospodi, kakor jo je delal stoletja; kakor so mu svoj čas odvzeli najvažnejše imetje, to je zemljo, tako mu danes leto za letom trgajo iz rok njegov najvažnejši pridelek, to je denar, kapital. Ogromne denarje uporabljajo meščanske stranke, da slepe kmeta in mu odjemajo njegove glasove pri volitvah; odkod jemljejo ta denar, ako ne iz ljudskega premoženja, s katerim gospodarijo, kakor se jim zdi dokler imajo poli- oglasi. Zakaj vendar ne? Tu se vidi, da imajo gospodje klerikalci samo za časa volitev lepa usta za kmeta, po volitvah pa kmet smrdi po hlevskem gnoju. Torej kmet, spreglej in pusti stranko frakarjev, ki te ima po volitvah za tako neumnega ter vstopi v svojo SKS! — Kmet. Bled. Dne 17. avgusta se je vršila seja pripravljalnega odbora za kmetski praznik. Okrog 100 udeležencev je zanimivo sledilo poročilom o letošnjih pripravah, ki bodo prekosile vse dosedanje prireditve. Udeležba sama pa je tudi pokazala, da vlada za letošnji vseslovanski agrarni kongres velikansko zanimanje. Po tej seji se je izvršil občni zbor okrajne organizacije. Pri tem je podal izčrpno poročilo o političnem položaju tov. Pucelj. Z burnim ploskanjem se je vzelo poročilo na znanje in izrekla se je soglasna zaupnica zemljoradni-škemu klubu. Izvajanja tov. Puclja so oživela srca vseh navzočih in razkrila vse laži demokratskega časopisja, ki slika Puclja, kot da je že v Jugoslovanskem klubu. Sprejete so bile naslednje resolucije: 1. Da se dovoli prost izvoz teških konj v starosti od 1 do 3 let, ker pri sedanji carini grozi popolno propadanje konjereje na Gorenjskem. Lanska žrebeta so ostala neprodana, vsled tega je zadeva nujna. 2. Da se prepove uvoz sira iz tujih držav. Ker sami pridelujemo zadostno množino dobrega sira, je uvoz popolnoma nepotreben. 3. Da se vse pašne pravice na novo uredijo tako, do imajo dostop živinorejci kot so imeli nekdaj, ker drugače bo naše planšarstvo zašlo v težkoče, od ka-katerih bi zopet imel najvišjo korist gozdni erar.« Štirje tigri sede v beograjski vladi. Ne bo jim torej težko ugoditi upravičenim željam gorenjskega prebivalstva. Bohinjska Bistrica. V 31. številki čveka »Pravica« nekaj o naših občinskih volitvah in se zaletava zlasti v našo stranko ter v nositelja naše kandidatne liste. Stranki očita, da se je pri agitaciji posluževala nemoralnih sredstev, nositelju liste pa, da je bil svoj čas pristaš SLS in da je še danes cerkveni ključar. Gosp. dopi-sunčetu bodi zato za enkrat povedano samo to-le: Nositelj naše kandidatne liste je bil res do predlanskega leta pristaš SLS, to je do tistega časa, ko so v tej stranki vsaj v naši občini delovali možje poštenjaki. Iz stranke je izstopil, po njegovi lastni navedbi, vsled vednih intrig gospoda dopisuna, ki ima danes lastno stranko v Boh. Bistrici in ki je že svoj čas izjavil, da stranke lahko kar iz rokava stresa. Seveda so gospoda dopisuna pri tem njegovem razdiralnem delu podpirali nekateri njegovi prijateljčki. Nositelj naše liste je danes naš pristaš in ostane v stranki tako dolgo, dokler bo stranka vodila politiko v korist kmeta. Kar se tiče častnega mesta cerkvenega ključarja, bodi gospodu do-pisunčetu in vsem ljudem njegove baze povedano: Nositelj naše kandidatne liste je to častno mesto že prostovoljno odložil, kajti v očeh farizejev mož, ki je pristaš SKS in vnet zagovornik kmetijskega ljudstva, ne sme biti cerkveni ključar, četudi je vernejši in pobožnejši kot pa neki naš obč. odbornik neke naše stranke, ki se veže z SLS in NZBP in ki je ob priliki neke volilne agitacije izjavil, da mu ni nič za to, ako se cerkev še danes poruši. Kar pa se nemoralnosti tiče, pa damo gospodu dopisunčetu sledeči odgovor: 0 morali imamo mi čisto drugače pojme kot on. Ako se je ob priliki občinskih volitev očitalo z naše strani neki, gospodu preveč znani osebi, v letakih, da si je samovoljno prilastila neko javno premoženje, to ni nemoralno, tem manj, ker do-tičtfo oseba do danes še ni mogla ovreči tega očitka. Ker tega do danes ni ovrgla, se jej lahko očita, da je kradla in tudi ta očitek ni nemoralen. Nasprotno pa smatramo, da je skrajno nemoralno in dvakrat nemoralno za vzgojitelja naše dece, ako sestavlja in razširja volilne proglase te vsebine, da podpišeš lahko vsakojako kandidatsko listo in vkljub temu lahko voliš drugo volilno skupino. Nemoralno v naših očeh je dalje, ako kdo hodi enkrat na teden k spovedi in dnevno k sv. obhajilu, pri tem pa dnevno še prej, predno gre v cerkev, na sosedovi oziroma svojega bližnjega njivi brez njegovega dovoljenja na-Bere toliko raznih poljskih pridelkov, da se s temi za par dni lahko cela njegova rodbina preživlja. V očeh gospoda dopisuna je to »moralno«, kazenski zakon pa nazivlja taka dejanja »poljsko tatvino«. Da, da, gospod dopisune, odgovorite raje prej na očitke letaka SKS in zelenega plakata, predno govorite o nemoralnosti, vrnite preje tudi javni korporaciji premoženje, ki ste si ga samolastno -tično moč v rokah. In imeli jo bodo, dokler kmet ne izprevidi, da nihče drug ne bo vozil njegovega voza tako kot je zanj prav in da mora sam vzeti vajeti v roke. To pa stori, ako vstraja v politiki na svojem kmetskem stališču; pravica za to mu je priznana po vseh zakonih, le posluževati se io mora. Do tega pa je treba pripraviti vsakega obdelovalca zemlje. V spoznanje, da je to edina pot do poštenega plačila za trdo kmečko delo, so zborovalci enodušno odobrili stališče, ki ga je zavzelo vodstvo zemljoradni-ške stranke v današnjem političnem položaju s pozivom k sodelovanju vseh tovarišev kmetov v državi in k vstrajnosti vsem voditeljem na čelu stranke. Kar danes še ni, to se mora doseči, in se bo doseglo: Tudi kmečki mlini meljejo počasi, pa gotovo. Iz Višnje gore. Davčne oblasti norijo, pa ne samo v Velikih Laščah, ampak tudi v okraju Višnja gora. Za enkrat ne bom našteval neumnosti davčnih gospodov, ampak vprašal bi rad tigrovske poslance Jugoslovanskega kluba, kaj vendar hočejo storiti proti tako krivičnemu davku. Za časa ministrovanja tov. Puclja sem vedno čital v »Domoljubu« o davčnem vijaku in da so vsega krivi poslanci SKS. Danes, ko imajo tigri štiri ministre, se pa »Domoljub« nič več ne prilastili. Za danes toliko. Drugič pa lahko še bolj natančno in imenoma, da tudi širša javnost izve kaj iz bohinjskega kota. Šmartno v Tuhinju. Naše prostovoljno gasilno društvo priredi v nedeljo, dne 31. avgusta t. 1. veliko vrtno veselico na Podpečarjevem vrtu v Šmartnem. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina 2 dinarja. V prijetno tuhinjsko dolino vabimo šmar-ienski gasilci vse na skrižem, staro ln mlado, od daleč in blizu! ŠTAJERSKO. Dragučeva. Gospodom ne da miru, da je bil po zakonu izvoljen kmet g. Valentan kot župan in nameravajo na vse kriplje proklamirati volitve kot neveljavne. Veseli nas, da ni šlo po programu šmarjetskih prvakov in nasprotnikov ter se je njihov načrt in hinavščina izjalovila. Gospodu Va-lentanu čestitamo z upanjem, da spet dobro gospodari v prid vseh občanov, farizejem pa obrne hrbet. Če bodo še trikrat volitve, župan ostane gosp. Valentan. Sv. Jakob v Slov. Goricah. »Straža« spet straši o zmagi klerikalcev pri Sv. Jakobu in da je cela fara klerikalna. Dejstvo je, da ste bili ob času občinskih volitev 2 klerikalni struji, In sicer prva pod pošteno firmo gosp. Matija Peklar, velezaslužnega moža, in druga pod firmo znanega Josipa Ketiš v tajni zvezi gospoda župnika Erhatič. Živela bi lahko g. župnik Erhatič in trgovec g. Ketiš toliko časa, kot je živel Matuzala, in ne bosta storila tega, kar je storil g. Matija Peklar vsem občanom fare, posebno pa revežem in v splošnem vsakemu daleč na okoli. »Straža« piše, da so v celi fari Sv. Jakob sami klerikalci; če je tako, je pač slabo znamenje zveza Ketiš in tovariši nasproti velezasluženemu možu. V občinah, kjer se vložijo po več list samo ene stranke, je pač ča-stihlepnost in hinavščina doma in gre v tem oziru tudi čast omenjenim gospodom. Stari pregovor pa pravi: »Pravica zmaguje«, tudi v tem se je pokazalo, kdo je pravičen. Otroški okostnjak na podstrešju župnišča pa dela reklamo za sedajnost in bodočnost klerikalizma za Sv. Jakob in okolico Slov. goric. Zagorci. 0 volitvah v tukajšnjih občinah poročam sledeče: Občina Sv. Lovrenc v Slov. goricah: Vloženi sta dve kandidatni listi. Prva se glasi na SLS, ali je skupna s SKS. Po tej listi ima SKS 2 odbornika, SLS pa 3. Druga lista je KZ, tu imamo mi 1, klerikalci pa 3 odbornike. Torej v občini SKS 3, SLS 6 odbornikov. Občina Sa-košak: Kompromisna lista SKS 3, :SLS 6. Občina Dragovci: Tu sta bili dve listi in ima SKS 4, SLS 3 odbornike. V občini Zagorci: SLS lista je bila razveljavljena. Na naši listi so izvoljeni SKS 4, SLS 1 in dva, ki nista pri nobeni stranki. Župan s predstoj-ništvom vred je naš. Občina Hlapinci: Izvoljeni SKS 4, nestrankarski 3. Sv. Peter pri Mariboru. Bojevitost naših tercijalk presega že vse meje. Te babure si namreč domišljujejo, da so le one poklicane, da sodijo o napakah drugih; zelo veliko pa je tudi njih veselje, ob vsaki priliki zaletavati se v takozvane samostojneže. Posebno vneta bojevnica za klerikalno polomijo je tukaj neka Mimika R., ki ima navado, da mirne ljudi s svojim strahovito dolgim jezikom kar na javnih prostorih dejansko napada, obkladajoč jih z najgršimi psovkami, katerih si ne bi dovolil niti kak poulični fakin. Opomnimo pa te klerikalne coprnice, da se to gotovo ne strinja z znanim Kristovim načelom, katerega ob vsaki priložnosti izrabljajo v agitacijske namene: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.« Te Marijine device so poprej agitirale za klerikalce v glavnem s tem, da je bila moka, ko je bil še Korošec minister, po kroni; sedaj pa, ko so zopet uresničene njihove sanje o Koroščevem ministrovanju, pravijo, da se to vsled raznih vremenskih nezgod ne more uresničiti. Gotovo pa je še vsem ljudem dobro v spominu vpitje klerikalnega časopisja na ministra Puclja, ko je bil v vladi, da naj zabrani razne vremenske in druge neprilike; sedaj bi pa naj v resnici tudi klerikalni vladni mogotci, ki imajo — po mnenju imenovanih devic — žegen v oblasti, ustvarili nam nekaka mala nebesa že na tem sovraštva polnem svetu, in vse kroglice pri prihodnjih volitvah bodo šle v »žegnan« klerikalen koš. Upamo pa in se nadejamo, da bo ofenziva teh žensk na naše zavedne pristaše kmalu pojenjala, ker bi se sicer moralo vrniti milo za drago. Toliko za danes, drugič kaj več. — Zavedni samostoj-neži. Sv. Jakob v Slovenskih goricah. Zakaj sleparski »Slov. Gosp.« zmiraj priporoča svojim backom, naj ne či-tajo drugih, oziroma brezverskih časopisov? Zato, ker se njihovi voditelji oziroma duhovščina boji, da bi ljudstvo spoznalo njihove lumparije. »Slov. Gosp.« gotovo ne bo toliko ljubil resnice, hčerke božje, da bi svojim backom poročal sledeče: V našem župnišču so se dogajale stvari, da se kar sramujem povedati. Pa ker nas pobožni klerikalni voditelji napadajo z brezverci in drugimi priimki, zato naj javnost izve, kakšni so nekateri Kristusovi namestniki. Tukajšnji novi g. župnik je dal prekriti streho na župnišču in osnažiti tudi podstrešje. Ko so pospravljale ženske v podstrešju, so našle v nekem zaboju med drugo ropotijo tudi mlado okostje, povito v cape. Ker je bilo zraven več žensk, se to seveda ni moglo zatajiti. Okostje je bilo shranjeno dve do tri leta. Novi g. župnik je seveda bil prisiljen naznaniti celo stvar sodniji, da bo sodišče dognalo, kdo je bil morilec tega otroka. Sumi se, da je to storil g. župnik Kaplar in njegova pobožna kuharica, ki sedaj uživata pokojnino v Limbušu pri Mariboru. Seveda bo pobožno klerikalno časopisje o tej stvari molčalo, da ne bodo izvedeli njihovi backi, sicer bi prehitro končala sedanja klerikalna komanda. Ljudstvo, spreglej, da ni vse zlato, kar se sveti. Globoko pri Brežicah. V nedeljo dne 17. avgusta so bile pri nas občinske volitve. SKS je dobila 137 gla-, sov (1921 pa 98) in 10 odbornikov, klerikalci 79 glasov in 6 odbornikov, soc. demokrati 14 glasov in 1 odbornika. SKS je pred volitvami sklenila opustiti vsako agitacijo in tako omogočiti klerikalcem in njih rdečim po-streščkom, da uporabijo vso silo in pokažejo, koliko zamorejo doseči. Ko so čutili naš mir, so postali korajžni. Lagali so, da se je kadilo, skušali so zasejati neslogo in sovraštvo v naše vrste, najhujša sta bila klerikalca Gregorevčič in Podvinski, ki sta zelo kunštna, kadar ju razsvetli sv. Duh v podobi rdeče bizeljske kapljice. Iz Beograda so poklicali kar dva poslanca na agitacijo, natisnili so neumne in lažnive letake, lagali so o nas, da hočemo zidati sokolski dom na občinske stroške, izrabljali so občinske reveže, obrekovali so naše voditelje, da ne smejo voliti itd. Kljub vsemu temu pa so se bali, čimbolj so se bližale volitve, tem večji je bil strah. Ko so ata Podvinski spoznali polomijo, so jo mahnili na glavarstvo z milo prošnjo, naj se volitve odgodi-jo. Ker na glavarstvu niso nič opravili, so se razjezili in zarobantili: Ne, mi ne bomo nič prosili, mi smo režim, vlada, mi bomo ukazovali. Pisali so takoj v Ljubljano, Beograd, Jugoslov. klubu itd. in zahtevali, da se volitve odgode. Čakali so fermana o odgo-ditvi volitev do sobote zvečer, pa rešitve ni bilo. Strah in groza, volitve, sodba božja je pred durmi. Hajd brž na delo še čez noč. Celo noč so med ljubim narodom iskali zaupanja, pomagal je cel štab najboljših. Napočil je dan sodbe. Okrog osem klerikalnih generalov je cel dan od 7 zjutraj do zaključka volitev stalo v veži volišča in dirjalo okrog volišča, lovilo po cesti vsakega volilca, proseč za kroglico. Plačilo, za to so prejeli. Ljudstvo je obsodilo to družbo, ki se je natepla iz vseh brlogov in se skrila pod firmo klerikalije. Proti volitvam je vložena pritožba od strani Podvinskega, zato-upamo, da se v kratkem zopet vidimo. Že danes pa vam jamčimo, da vas bomo zredčili pod polovico, ker to pot bomo tudi mi delali in vas vsakega posebej pokazali v pravi luči. V prihodnji številki »Kmet. lista« bomo objavili nekaj primerov, kakšni ljudje se skrivajo za kulisami SLS. Grušova. Izid občinskih volitev je prinesel naši občini blagoslova božjega. Rešili smo se sladkega farov-škega kimarja Cencla (Vinka) kot rihtarja in gospoda V. kot tajnika. Ta dva gospoda sta bila strašno vsiljiva in se sedaj trkata po prsih, kake dobrote sta napravila občanom. Od teh dobrot Vam naštejemo, gospod bivši župan in gospod tajnik, da je storjena dobrota za občane le ta, da je zadnji posilitajnik le častni občan naše občine. Vsaka občina v naši fari ima sposobne može, ki lahko opravljajo delo kot tajniki in je pač vsiljivost nepotrebna in ne stori nobeni občini koristi. Novoizvoljenemu županu čestitamo in mu želimo dobrega in poštenega dela v prid celi občini brez razlike politične pripadnosti. Samostojni kmetje. Vukovski dol. Občinske volitve v naši občini so zopet pokazale, da je Vukovski dol trdna postojanka zavednih pristašev kmetske misli. Res se je pri zadnjih skupščinskih volitvah posrečilo klerikalcem premotiti nekatere, da so jim dali kroglice. To pa so storili največ zato, da vidijo, kako bodo pokazali klerikalci svojo zmožnost, kadar bodo imeli vso moč v svojih rokah. Nimajo izgovora, da ne morejo doseči, ker bi sicer tudi zvišanje plač duhovnikom ne bili dosegli. Zato pa smo jim tudi pri občinskih volitvah povedali jasno svoje mnenje. SLS ni bila niti v stanu, da postavi listo brez naših pristašev. Tako se je zgodilo, da je bil izvoljen na njihovi listi samo en pristaš SLS in sicer g. Kronvogel. Tako je ves občinski odbor, razen enega odbornika, sestavljen iz naših pristašev. Županom je bil izvoljen tov. Miha Donko in svetovalcem pa tovariši Alojzij Ja-mernik, Franc Purgaj in Ignac Sene-kovič, sami trdni in zavedni pristaši kmetske misli. Učinek klerikalnega farbanja je bil kratkotrajen. Iz Jarenine nam poročajo, da se je tam radi agrarne reforme, razdelilo med drugim tudi posestvo, njiva in travnik, približno 7 oralov, graščine Jareninski dvor, ki spada pod nemški klošter Štift Admont in ki ga je imel v najemu jareninski g. dekan. Dobro se še spominjamo, kako se je govorilo, da se naj pomirimo, ker v tej novi državi bo imel mali posestnik in viničar najboljše, kajti razdelila se bodo vsa veleposestva, tudi cerkvena in škofovska, se bodo razdelila med ubogo ljudstvo. In res je ubogo ljudstvo verjelo. Vsi Jareninčani dobro vedo, da so to posestvo dobili z malo izjemo najbolj upravičeni in revni ljudje in vendar je jareninski dekan tako nevoščljiv tem revežem, da je pošiljal tožbo za tožbo na okrožni agrarni urad oziroma na agrarno direkcijo v Ljubljano, da naj se to posestvo revežem odvzame in naj se nemudoma g. dekanu vrne, ker je on v silni revščini, tako da ne more na noben način živeti v Jarenini, dočim interesentje tega posestva ne rabijo ter ga zato tudi čisto zanemarjajo. Ve pa vsa javnost, da je jareninski dekan eden najbogatejših duhovnov v celi lavantinski škofiji. Močna. Dne 18. avgusta 1924 je bilo pri posestniku Francu Ribič vlomlje-, no in tat je odnesel 800 K gotovine med tem časom, ko so bili vsi domači na travniku pri nalaganju sena. Orožniški patrulji postaje Šmarjeta ob Pesnici orožnikoma gg. Žnidaršič in Frangež se je posrečilo po daljšem poizvedovanju izslediti tatu, in sicer v osebi uglednega posestnikovega sina Antona C. iz Močne, kateri je pri aretaciji izjavil službujočima orožnikoma prošnjo, da ga spustita, oziroma da mu naj odpustita ter da bo zadevo poravnal. Udeležiti se je mislil mla-deniškega shoda, ki se je vršil 23. in 24. avgusta v Mariboru in mu je primanjkovalo denarja. Oko pravice pa ni tako mehkosrčno in ga je ovadilo sodniji, katera mu bo pokazala, po katerem paragrafu se ne sme na tak način denar izposojevati. Dotičnik ima po izpovedbi sosedov že več takih grehov, kateri so po paragrafih kazenskega zakona neodpustljivi. — Kaj morala človekova, glavno je politika in hinavščina! Mariborski drobiž. G. veliki župan dr. Pirkmajer je v četrtek popoldne oddal svoje agende. Novi veliki župan g. dr. Fr. Vodopivec pa je v soboto nastopil svoje novo mesto. — Rok za vlaganje kandidatnih list za občinske volitve je od 23. t. m. do 1. septembra. — Industrijsko - obrtna razstava se vrši mirno in brez hrupa. Obisk razstave pa je kljub temu zadovoljiv in tudi obiskovalci razstave so zadovoljni, ker so res razstavljeni samo krasni izdelki. Zato se je tudi na letošnji razstavi sklenilo več kupčij kot na prejšnjih. — Kandidatna lista narodnega bloka je bila kot prva vložena dne 23. t. m. zjutraj pri srez-kem poglavarstvu. Opozarjamo naše mariborske pristaše, da je to skupna lista vseh slovenskih strank. Volitve se vršijo dne 21. septembra. Druga kandidatna lista je socialistična z nosilcem prof. Favaiem, tretja pa je nemška z nosilcem dr. Lothar Miihl-eisenom. — Napad božjasti na ulici. Na Koroški cesti je padel delavec V., kateri se je, dasi božjasten, navlekel alkohola. Ker ga bolnica, ki takih bolnikov ne sprejema, ni sprejela v oskrbo, se ga je moralo oddati v policijske prostore. — Nesreča pri delu. Pri popravljanju kazinske dvorane se je pleskarjema Tomažiču in Pihleriču prevrnila lestev, pri čemur je dobil Tomažič vsled padca malo rano na glavi,. Pihlerič pa si je izpahnil nogo. Šmarjeta ob Pesnici. Mladeniškega shoda in pohoda v Maribor v nedeljo, 24. avgusta se je udeležila korpora-tivno večina občinskih odbornikov fare Sv. Marjete z županom iz Pesnice pod komando mežnarja Anžeka. Namen je bil najbrž ta, da dosežejo pravočasno, da se jih uvrsti v »viteze sv. Duha« in da od vlade izposlujejo, da drugič pri sličnih prireditvah dfi kredit na razpolago, da ni potrebno izposojevanje denarcev, ki bi se ne strinjalo s paragrafi kazenskega zakona, kakor slučaj v Močni. Sv. Lenart nad Laškim. Gospodje okoli »Jutra« in »Domovine« so najbrž čitali, kako korajžno smo se borili tukaj pri občinskih volitvah proti klerikalcem. Obliznili so si vseh deset prtov, — in sklicali shod v gostilni tov. Deželaka dne 17. t. m. V kratkem govoru ni demokratski govornik proti klerikalcem nič drugega povedal, kakor da je malo postrašil s klerikalno avtonomijo. Nato je dobil besedo tov. Tovornik, kateri je stvarno kazal na delovanje raznih strank pri raznih zakonih. Opozoril je na zadnjo carinsko tarifo, izdano od Pašič-Pribičevičeve vlade. Demokratski govornik sam ni nič oporekal, češ da o carinah ni informiran. Zborovalci, skoraj izključno pristaši SKS, so mirno poslušali ta govorniški dvoboj. Kaj pa piše »Domovina«? Med drugim je najbolj značilen sledeči stavek: »Končno se je oglasil k besedi g. Tovornik (SKS), ki je napadal klerikalce, demokrate, v splošnem vse stranke, s poudarkom, da bodo samostojneži še vedno največ dosegli pod vodstvom klerikalcev.« Kako naj to razumemo? Pač tako, da dopisnik v enem stavku sam sebe stavi na laž. V začetku stavka piše, da je klerikalce napadal, na koncu pa jih je stavil za voditelje! Resnica pač je, da je tov. Tovornik med drugim rekel: »V današnjem položaju se meni pač zdi manj nevarna monštran-ca kakor puška.« Hotel je s tem reči to, kar je, da smo trenutno za vlado g. Davidoviča, četudi je zraven g. Korošec, bolj kakor za Pašič-Pribičevi-čev nasilni režim, ki je hotel s surovo silo zatreti naš mladi kmečki po-kret. Laž pa je dalje pisanje »Domovine«, da so Tovornika napadali zaradi tega lastni pristaši. Napadel ga je le demokrat Jančič ter mu z vpitjem odvzel besedo ter kršil s tem zbo-rovalni zakon. Čudno, da »Domovina« ne poroča še o tisočih udeležencev, ki so se shoda udeležili. Razno. Ljubljana Kralja Petra trg štev. 8/1. sprejema hranilne vloge po 8%. Večje in stalne vloge do 12 %• l!llliii!!ll!i!l!lili!iii!li!illllliiili Somišljeniki in prijatelji! Pri občinskih volitvah smo sijajno napredovali na Kranjskem in Štajerskem. Število glasov za SKS se je proti številu glasov, ki smo jih dobili lani pri skupščinskih volitvah, več ko po-trojilo. Na delo sedaj, da se potroji tudi število naročnikov »Kmet. lista«. Le na ta način bomo pravilno izkoristili uspeh občinskih volitev. Vsak dosedanji naročnik mora pridobiti vsaj enega novega ročnika! Prijatelji, na delo za popolno zmago! Naročnina znaša do konca tega leta ravno 10 dinarjev! Kolo jahača in vozača v Ljutomeru priredi v nedeljo 31. avgusta 1.1. svojo vsakoletno jesensko dirko v kasu in galopu na dirkališču v Ljutomeru. Vozači so svoje uspehe v Ljutomerski spomladanski dirki sijajno izboljšali v Mariboru oziroma Varaždinu in Zagrebu ter je upravičeno pričakovati novih uspehov. Dirkalno in jahalno društvo v Št. Jerneju priredi svojo letošnjo dirko konj v nedeljo 31. avgusta ob 2. uri popoldne. — V slučaju trajno neugodnega vremena se vrši dirka v nedeljo dne 14. septembra z istim sporedom. — Podrobnosti so razvidne na plakatih. Savez zemljoradnika je imel v zadnjem času celo vrsto lepo uspelih shodov po Srbiji in Bosni. Razpolo-| ženje med kmečkim ljudstvom je po-| vsod najboljše. Cela naša stranka je j dobila pri lanskih skupščinskih vo-I litvah nad 170.000 glasov. Upati je, i da se pri prihodnjih volitvah to število podvoji. Zopet nesreča na Triglavu. V nedeljo se je smrtno ponesrečil na severni steni Triglava visokošolec Vladimir Topolovec, sin viš. revidenta državne železnice. Na smrt je bil obsojen pred zagrebškim vojaškim sodiščem narednik Rumpl, ki je dne 25. marca v pisarni 4. armijske oblasti ustrelil svojega prijatelja, zagrebškega trgovca Kel-kovica, ker mu ni hotel dati zahtevanega posojila. Planet Mars se je te dni nahajal v največji bližini zemlje, in sicer 56 milijonov kilometrov. S švicarske gore Jungfrau so ga astronomi opazovali z velikimi daljnogledi in poročali novico, da na Marsu sneži. Na večih krajih skušajo priti naši zemljani potom radiotelegrafa s prebivalci Marsa v stik. Nekatere radiopostaje so dobile menda že nekake znake in menijo, da so to signali z Marsa. Strašne posledice kitajske povod-nji. Vsled zadnjih nalivov so v provinci Šanghaj na Kitajskem reke prestopile bregove in preplavile velikansko ozemlje. Nekatera poročila pravijo, da je utonilo petdeset tisoč oseb. Na tisoče in tisoče vasi je pod vodo. Stradajočih ljudi je nad dvajset milijonov. Strašen roparski umor. V noči od 22. do 23. t. m. so neznani roparji vdrli v hišo Fr. Klenovška v vasi Ma-tovec, Boštajn ob Savi. Dva roparja sta vlomila skozi okno v sobo ter z revolverji napadla moža in ženo. Tretji je stražil pred hišo. Na zahtevo, da se jima izroči denar, je gospodar skočil pokonci, a v tem trenutku mu je eden izmed roparjev porinil nož v trebuh. Nato sta roparja davila in pretepala ženo, dokler jima ni izročila denar — 2000 Din. — Tudi hlapca so pretepli in zvezali, ko je pritekel na pomoč. Mož je takoj podlegel rani v trebuh in umrl. Roparjev še niso našli. Strela je udarila preteklo soboto v hišo posestnika Fr. Anžina iz Stane-žič pri Št. Vidu nad Ljubljano. Ubila je dve kravi, poslopje je popolnoma pogorelo. Zavarovan je bil za malo vsoto. Vremenske nezgode — svetovni pojav. Ne samo pri nas nam uničuje silno neurje naše domove, naše vasi, uničuje polja, pokončuje ljudi in živali. Tudi drugod se dogajajo te nesreče in v še hujši meri. Tako na Kitajskem in Japonskem, kjer je uničenih na tisoče hiš, na tisoče ljudi je postalo žrtev vode in viharjev, cele Najboljši bakreni kotli za žganjekuho, vsake vrste se dobe pri Maks Weiss, prvi bakrokotlar prodajalna Ljubljana, Sv. Petra c. 33, lastna delavnica Planinska cesta 168 Ljubljana VII. pokrajine so uničene. O tem poročajo listi naravnost strahovitosti. Škoda je sploh neprecenljiva. Pa ne samo to. Preostalim ljudem, celim pokrajinam preti lakota, ki bo nastala, ker so uničeni pridelki, uničene tovarne, razna podjetja, železnice itd. Kako si zamorci predstavljajo Boga. Razume se, da si ga predstavljajo kot zamorca. Pred kratkim se je v Newyorku vršil velik kongres zamorcev, na katerem so sestavljali svoje zahteve. Med drugim pravijo, da priznajo Boga le, če je včlovečen kot zamorec. Pravijo, da če so zamorci ustvarjeni po božji podobi, tedaj je Bog istotako črnokožec. Prijetne vesti za revmatične. Po svetovni vojski trpi na tisoče in tisoče ljudi na težkem revmatizmu in si išče zdravila po raznih kopališčih. Poznano je, da je mladi ruski zdravnik in bakteriolog dr. Rahlejev našel zdravilo Radio-Balsamica, izvanred-no sredstvo proti vsem vrstam rev-matizma. Zdravilo dr. Rahlejeva se osnuje na principih proteinove terapije, ali je prepariran za zunanjo uporabo. Pri uporabi Radio-Balsami-ca revmatične bolečine brzo prenehajo in nastopi popolno ozdravljenje. Radio-Balsamica ima tudi to prednost, da je absolutno neškodljiv srcu, ne ostavlja nikakih znakov niti na koži, niti organizmu in po njegovi uporabi popravlja cel organizem, o čemur pričajo priznanja profesorjev in zdravnikov, kakor tudi ozdravljenih bolnikov. Bolniki, ki so se leta zdravili z raznimi zdravili in v kopališčih, so ozdravljeni z 2 do 3 stekleničkami tega čudodelnega zdravila. Zdravilo se izdeluje in dobiva v laboratoriju dr. Rahlejeva, Beograd, Kosovska br. 43. Edino najboljši šivalni stroji in kolesa so JOSIP PETEUNC-a UUBUANA (blizu Prešernovega spomenika ob Ljubljanici) znamke GRITZNER in ADLER za rodbinsko, obrtno in industrijsko rabo v vseh opremah, najnižja cena, lOletna garancija. Pouk t vezenju, krpanju perila in nogavic dobe kupci strojev brezplačno. Istotam igle, olje, posamezni deli za stroje in kolesa. Sprejemamo tudi popravila. Gospodarstvo. Združene bohinjske mlekarske zadruge razstavijo ob priliki letošnjega kmetskega praznika na Bledu dne 8. septembra, večjo množino svojega planinskega sira. Ker se bo razstavljeni sir prodajal obenem na drobno in na debelo v kosih od 30 kg naprej, bo letos ustreženo lansko leto od mnogih strani izraženi želji, da se namreč posetniki kmetskega praznika prepričajo lahko o kakovosti razstavljenega blaga že na licu mesta in morebitno svojo potrebščino krijejo že z nakupom iz prve roke. Vsem našim pristašem priporočamo, da izrabijo to ugodno priliko. KONJSKA RAZSTAVA NA VELE-SEJMU. V nedeljo 24. t. m. je velesejem visoko povzdignila razstava konj. Razstavljenih je bilo 135 konj različnih pasem. Razstavo je otvoril načelnik kmetijskega ministrstva g. Mitrovič ob navzočnosti številnih dostojanstvenikov. Po otvoritvi se je začelo pre-movanje. Tudi nekaj kupčij je bilo sklenjenih, vendar lastniki po večini niso hoteli prodati konj. Cene so bile precej visoke, zahtevali so za konja po 30.000 dinarjev. Razstavo je obiskalo številno občinstvo. Še nikdar ni bil velesejem tako dobro obiskan. V prihodnj ištevilki bomo prinesli opis razstave izpod peresa - strokovnjaka. DRUGO MEDNARODNO ZBOROVANJE HMELJARJEV V ŽATCU DNE 15. AVGUSTA 1924. Tega zborovanja se je udeležilo blizu 60 zastopnikov iz Češkoslovaškega, iz Nemčije, Jugoslavije (gosp. Roblek), iz Poljskega in Francije. Ko so posamezni delegati poročali o stanju hmeljskih nasadov v domačem okolišu, je na podlagi teh podatkov poročal gosp. ravnatelj Gauba o množini letošnjega pridelka in o svetovnem tržnem položaju. Na podlagi tega poročila se da sklepati, da je v nekaterih okoliših sicer upanje na dobro letino, vendar so pa tudi dežele, katere bodo manj pridelale kot lani. Situacija za hmeljarje celega sveta je torej izvanredno ugodna, ker pivovarji nimajo nikakoršnih zalog. Z ozirom na to se je po daljšem razpravljanju sklenila sledeča resolucija: »Danes zbrani hmeljarji Srednje Evrope so prišli do prepričanja, da bo svetovna letina le pri najugodnejših vremenskih ramerah med obiranjem krila svetovni konzum. Ni torej vzroka, da bi hmeljarji svoj pridelek zametavali za ceno, katera bi ne krila pridelovalnih stroškov; hmeljarjem se nasprotno priporoča, svoj pridelek prodajati le v manjših partijah, da bodo dobivali pošteno plačilo za svoje prizadevanje. Svetovno cenitev letošnjega pridelka bo objavil poseben odbor mednarodnega hmeljarskega kongresa v času od 1. do 10. septembra t. 1. Mednarodni hmeljarski kongres obsoja najostrejše predprodajo hmelja in poziva vse hmeljarje, da jo opustijo zanaprej, ker zamore le občutno škodovati hmeljarstvu.« Dokler se ne ustanovi Centrala vseh hmeljarskih organizacij Srednje Evrope, se naj izvršujejo in razpošiljajo poročila o stanju nasadov itd. v posameznih državah po dosedanjem načinu. Leta 1925 se bo vršilo mednarodno zborovanje srednjeevropskih hmeljarjev v Miinchenu. Poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeljskih nasadov. Tudi v minulem tednu so vremenske nezgode ovirale razvoj hmeljske rastline. Obiranje goldinga se je pričelo pomalem in bo njegova letina večinoma daleč zaostajala za lansko. Stanje poznega hmelja se je nadalje tako poslabšalo, da je izključeno, da bi se že sedaj tudi le približno dala določiti množina njegovega letošnjega pridelka. Došlo je že več hmeljskih pre-kupcev.^ Za kratek čas. Oče in sin. Oče sinu: »Veš, da me boli, ako te moram kaznovati.« Sin očetu: »Verjamem, da vas boli, toda ne na istem mestu, kakor mene.« TISKARNA MERKUR LJUBLJANA Simo« Gregorčičeva ulica a ti ši. 15 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiinnffliiimi Tiska časopise, poset-nice, knjige, brošure, letake, cenike, pravila, lepake, vse trgovske in uradne tiskovine itd. v eni in v več barvah Lastna knjigoveznica niiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiuiiii Telefon St. 552 R«SALONIT< se izdeluje v vseh poljubnih dimenzijah in barvah. Dolgoletno jamstvo jamči za izborno kakovost. »SALONIT« je za pokrivanje streh in izoliranje sten proti vlagi najboljši materijal sedanjosti, kateri se uporablja širom cele Evrope. — Proračune, kataloge, cenike in navodila pošilja brezplačno: »Split« d. d. za cement Portland, Ljubljana. Posestva, hiše, vile, mline, žage po ugodnih cenah_ prodaja K. Troha MARIBOR, Slovenska ulica 2 ia bukovo oglje dobro žgano, popolnoma suho in vilano ter brez primesi kupuje za takojšnjo in poznejšo dobavo v vagonskih dobavah družba Carbcnaria, Kočevje. Ista prevzema vsako količino dobrega blaga ter ga plačuje vedno po najvišjih cenah. Ponudbe prosimo zaeno z navedbo razpoložljive količine, cene in dobavnega roka na naslov: Družba Carbonaiia,Kočevje. LJUBLJANSKA POSOJILNICA r. z. z o. z. V NOVOPREUREJENIH PROSTORIH MESTNI TRG št. 6 ^ LJUBIMI MESTNI TRG št. 6 obrestuje vloge na hranilne knjižice in tekoči račun po S 7. Večje in stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje tudi višje po dogovoru. Sprejema v inkaso fakture in cesije terjatev. Posojila daje proti popolni varnosti na vknjižbo proti poroštvu in proti zastavi. GOVSKA BANKA D. PODRUŽNICE Maribor, Novo mesto, Rakek, Slovenjgradec, Slovenska Bistrica > UUBUANA Brzojavi: Dunajska cesta št. 4 (v lastni stavbi). Telefoni: trgovska. Kapital in rezerve Din 18,500.000 -. 139> 146>458- Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje. EKSPOZITURE: Konjice, Meža - Dravograd 01 Urednik: Ivan Pucelj. Natisnila tiskarna >Merkur<, trg.-ind. d. d. v Ljubljani.