Marija Makarovič O ljudskem zdravilstvu z Dolenjskega in iz Bele krajine' V prispevku je obravnavano gradivo o preprostem, nestrokovnem, ljudskem zdravilstvu, ki je bilo zbrano v času od 1950 do 1983■ leta. V gradivu o ljudskem zdravilstvu, ki ga hranijo Slovenski etnografski muzej, Dolenjski muzej in Belokranjski muzej, so strnjeno podani: vsebinski pregled gradiva, naravna zdravila in njihova uporabnost, čarovni postopki zdravljenja, omembe o zdravilcih in vrednotenje gradiva. The author analyzed the material on simple, non-professional, folk medicine collected between 1950 and 1983. Drawing upon this material, which is kept at the Slovene Ethnographic Museum, at the Museum of Dolenjska and at the Museum of Bela Krajina, the paper focuses on the following themes: survey of the available material; natural medicine and its applicability; magical healing methods; healers; evaluation of material. Slovenski etnografski muzej v Ljubljani, Dolenjski muzej v Novem mestu in Belokranjski muzej v Metliki hranijo poleg drugih narodopisnih podatkov tudi gradivo o preprostem, nestrokovnem, ljudskem zdravilstvu. Precej zadevnih podatkov je tudi v nalogah za t. i. Sklad Krkinih nagrad, ki jih hrani strokovna knjižnica Tovarne farmacevtskih izdelkov Krka v Novem mestu. Gradivo, ki vsebuje številna pričevanja o naravnem in čarovnem zdravljenju ljudi, in deloma tudi živine, je bilo zbrano v sestavu skupinskih ali posameznih, pretežno narodopisnih raziskovanj v letih 1950 do 1983- Podatki, ki na splošno niso bili zbrani po enakih raziskovalnih kriterijih, izvirajo iz naslednjih krajevnih skupnosti ali občin in nekaterih pripadajočih naselij s širšega območja: 1. Brusnice in Težka voda (G. Suhadol, Dolenja vas, Gabrje, Gumberk, Jugorje, Leskovec, Velike Brusnice, Veliki Cerovec).1 Prispevek je bil okrog leta 1985 naročen in napisan za zbornik o ljudskem zdravilstvu, ki ga je nameravala izdati Tovarna farmacevtskih izdelkov Krka v Novem mestu, vendar pričujoči in drugi članki doslej Se niso bili objavljeni. 1 Terensko gradivo, 73 enot, zbrano leta I960, 1981, 1983, hrani Dolenjski muzej, Novo mesto. 2. Grosuplje (Boga vas, Dob, V. Gaber, Gajniče, Glogovica, Gradež, Huda Polica, Mali Vrh, Petrušnja vas, V. Pece, Podboršt, Podgorica, Pokojnica, Radohova vas, Rdeči Kal, Rožnik, Sad, Sela, Št. Jurij, Št. Pavel, Tlake, Udje, Velike Lipljene, Vino, Zaboršt, Zg. Slivnica).2 3. Kostanjevica (Črešnjevec, Črneča vas, Dobe, Grič, Lipovec, Malence, Oštrc, Podbočje, Prušnja vas, Ržišče, Slinovce, Vodenice, Vrbje).3 4. Mokronog (Bistrica, Draga, Gorenja vas, Log, Martinja vas, Ostrožnik, Prelesje, Preloge, Slepšek, Sv. Vrh, Trebelno, Gorenje Laknice).'1 5. Predgrad ob Kolpi (Predgrad, Jelenja vas, Paka).’’ 6. Razni kraji v Beli krajini (Semič, Vinica, Sela, Trata, Mladica, Golek, Drašiči).6 7. Razni kraji na Dolenjskem (Sela pri Ratežu, Šmarješke Toplice, Uršna Sela, Laze, Mirna peč, Birčna vas, G. Vrhpolje).7 8. Šentjernej (Cerov Log, Dol, Dolenja Stara vas, Dobrava, Drama, D. Gradišče, Groblje, Pleterje, Prapreče, Prekopa, Roje, Šmalčja vas).H 9. Šentrupert (Draga, Hom, Okrog, Prelesje, Straža, Zaloka).9 10. Šentvid pri Stični (Artiža vas, Dob, Glogovica, Grm, Grumlof, Hrastov Dol, Male Češnjice, Velike Pece, Vrh, Griže, Vrhpolje, Zaboršt)."’ 11. Žužemberk (Budganja vas, Breg, Jama, Mačkin hrib, Mačkovec, Podgorje, Poljane, Sadinja vas, Skopice, Stavča vas, Sv. Marjeta, Šmihel, Trebča vas, Valična vas, Vrh)." V članku, kjer je upoštevano v navedenih naseljih zbrano ljudskozdravilsko gradivo o zdravljenju ljudi, je strnjeno podana naslednja vsebina: 1. Vsebinski pregled gradiva 2. Naravna zdravila in njihova uporabnost 3. Čarovni postopki zdravljenja 4. Omembe o zdravilcih 5. Vrednotenje gradiva 1. Vsebinski pregled gradiva Ljudskozdravilsko gradivo z Dolenjskega in iz Dele krajine vsebuje zapise o zdravljenju z naravnimi, to je rastlinskimi zdravili in zdravili živalskega, mineralnega, človeškega, deloma pa tudi rastlinskega izvira. Prevladujejo pričevanja o poznanju različnih zdravilnih zelišč in drugih naravnih zdravil ter o namenu in načinu uporabe. Precej manj pa je podatkov o dejanski uporabi različnih rastlinskih in drugih naravnih 2 Terensko gradivo, 63 enot, zbrano leta 1950, hrani Slovenski etnografski muzej. 3 Terensko gradivo, 53 enot, zbrano leta 1956, hrani Slovenski etnografski muzej. * Terensko gradivo, 15 enot, zbrano leta 1951, hrani Slovenski etnografski muzej. 5 Terensko gradivo, 50 enot, zbrano leta leta 1980, 1983, hrani Slovenski etnografski muzej. Terensko gradivo, 20 enot, zbrano leta 1965, 1979, 19K1, hrani Belokranjski muzej, Metlika. 7 Terensko gradivo, 3 enote, zbrano leta 1955 in 1983, hrani Dolenjski muzej, Novo mesto. Drugo gradivo je iz naloge: Danica Zupančič, Zdravilne rastline pri nas in njihova uporaba, Novo mesto, 1978 (rokopis za Sklad Krkinih nagrad). H Terensko gradivo, 10 enot, zbrano leta 1952, I960, hrani Slovenski etnografski muzej. Terensko gradivo, 24 enot, zbrano leta 1983, hrani Dolenjski muzej, Novo mesto. ‘J Terensko gradivo, 6 enot, zbrano leta 1961, hrani Slovenski etnografski muzej. 10 Terensko gradivo, 25 enot, zbrano leta 1950, 1981, hrani Slovenski etnografski muzej. 11 Terensko gradivo, 17 enot, zbrano leta 1957, hrani Slovenski etnografski muzej. zdravil. Dokaj pičlo je tudi gradivo o zdravilcih. Še skromnejša pa so druga, z zdravstveno kulturo povezana pričevanja. Poleg naravnih zdravil in njihove uporabnosti so opisani, prav tako za zdravljenje nekaterih zunanjih in notranjih bolezni, tudi različni čarovni postopki zdravljenja. V gradivu je omenjenih 112, večinoma poznanih rastlin, ki so jih navedli vprašani in naj bi se po njihovem mnenju uporabljale v ljudskem zdravilstvu (tabela 1). Med njimi je več kot polovica (59%) zapisanih, bržkone zaradi večinoma nesistematičnega zbiranja podatkov, le po enkrat do dvakrat. Samo 24% rastlinskih zdravil je omenjenih od šestkrat do štiridesetkrat, na primer slez devetkrat, netresk desetkrat, lipa štirinajstkrat, bezeg osemnajstkrat, suličasti trpotec enaindvajsetkrat, pelin sedemindvajsetkrat in kamilice štiridesetkrat. Za ilustracijo navajamo naslednjo tabelo, ki kaže vrste zelišč in število njihovih omemb v obravnavanem gradivu. V naslednji tabeli je upoštevana približno polovica zdravilnih rastlin.12 Tabela 1. Rastlinska zdravila in število omemb v ljudskozdravilskem gradivu z Dolenjskega in iz Bele krajine. Ime rastline Latinski naziv Skupaj omemb ajda Fagopyrum sagitatum 3 arnika Arnica montana 11 barvilna košeničica Genista tinctoria 1 bazilika Ocymum basilicum 2 bela detelja Oxalis acetosella 2 bezeg Sambucus nigra 18 bob Vicia faba 1 borovnica Vaecinium myrtillus 6 božji rokavci - 1 breza Betula alba 7 breskev Prunus persica 1 brezstebelna kompava Carlina accaulis 1 brinj Juniperus communis 16 bršljan Hedera helix 2 bršljanasta grenkuljica Glechoma hederacea 3 čebula Allium cepa 11 česen Allium sativa 17 detelja Trifolium 2 divji kostanj Aesculus hippocastanum 1 dobra misel Origanum vulgare 2 dren Cornus mas 1 oncijan Gentiana 2 u Pri določevanju botaničnih in latinskih imen sem uporabljala naslednje priročnike: Pavle Bohinc, Slovenske zdravilne rastline, Ljubljana 1979; Heinrich Neuthaler, Zdravilna zelišča, Trst 1977; Richard Wilfort, Zdravilne rastline in njih uporaba, Maribor 1978; Andrej Martinčič in Franc Sušnik, Mala flora Slovenije, Ljubljana 1984. gabez Symphytum officinale 1 gladež Ononis spinosa 2 habat Sambucus ebulus 2 hermelika Cochlearia armoracia 5 hrast Quercus robur 3 hren Armoracia lapathifolia 6 hruška Pyrus communis 1 jablana Malus pumila 1 janež Pimpinella anisum 7 jelenov jezik - 1 kamilica Matricaria chamomilla 40 kijasti lisičjak Lycopodium clavatum 1 konjščica - 1 konoplja Cannabis sativa 2 kopriva Urtica 7 korenje Daucus carota 3 koruza Zea mays 6 kostanj Aesculus hippocastanum 4 kozji jeziček - 1 krompir Solanum tuberosum 1 krvavi mlečnik Chelidonium maius 2 krčne rože - 1 kumina Carum carvi 9 lapuh Tussilago farfara 5 leska Coryllus avellana 1 lilija Lilium 1 lipa Tilia platyphillos 14 lovor Laurus nobilis 1 luštrk Levisticum officinale 2 mačkino zelje - 1 majaron Origanum majorana 2 mak Papaver 1 marijin štumfek - 2 materina dušica Thymus serpyllum 2 melisa Melissa officinalis 2 metlika Artemisia vulgaris 2 mrtva kopriva Lamium album 7 netresk Sempervivum tectorum 10 Poleg navedenih rastlin se zvečine po enkrat ali dvakrat omenjene še: buča, jagoda, ječnica (narečno ime za doslej neznano rastlino), kriščeve rože (narečno ime za doslej neznano rastlino), meta, navadna glistovnica, navadna krvenka, navadna marjetica, navadni podraščec, navadni repik, oreh, oves, pelin, peteršilj, pljučnik, praprot, preobjeda, preslica, proso, ptičja dresen, robida, rž, rdeča pesa, regrat, rman, roženkravt, rožmarin, sivka, sladka koreninica, slez, sliva, smetlika, smreka, sporiš, srpe (narečno ime doslej neznane rastline), šipek, špajka, tavžentroža, tobak, trpotec, velecvetni lučnik, vijolica, vinska rutica, volčin, volčja češnja, vranji parkeljc, vrtnica, zelena, zelje, zidni kaček, žajbelj, žefran, želod. V tabeli navedeni podatki kažejo, čeravno so bili, kakor omenjeno, zbrani nesistematično, precej razširjeno poznavanje in bržkone tudi uporabo nekaterih zdravilnih rastlin. Med pogosteje omenjenimi rastlinami so predvsem tiste, ki so tudi sicer splošneje znane v slovenskem ljudskem zdravilstvu, npr. bezeg, lipa, netresk, kamilica in pelin. Spričo nesistematičnega zbiranja podatkov je razumljivo, da za nekatera območja sploh nimamo podatkov o rastlinskih zdravilih, za katera predvidevamo, da bi jih ljudje morali vsaj poznati, če že ne tudi uporabljati, npr. kamilice, pelin, bezeg. Podobno ugotavljamo tudi za nekatere druge zeli, kar nazorneje kaže tabela 2. Sestavljena je prav tako za ponazoritev števila omemb o posamičnih zeliščih po posamičnih območjih. Tabela 2. Število omemb nekaterih zelišč po območjih v ljudskozdravilskem gradivu z Dolenjskega in iz Bele krajine (v tabeli navedene številke od 1 do 11 ustrezajo Številkam in pripadajočim krajem, ki so navedeni pri seznamu naselij). Ime rastline 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 Skupaj arnika 2 1 0 1 1 0 0 3 1 1 1 11 bazilika 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 bezeg 4 1 1 2 0 0 0 5 1 4 0 18 borovnica 0 1 0 0 0 0 0 3 2 0 0 6 brinj 2 2 0 2 0 3 0 2 0 5 0 16 dobra misel 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 2 gabez 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 gladež 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 janež 1 0 0 1 0 1 0 2 0 2 0 7 kamilica 3 2 3 2 4 0 0 17 0 7 2 40 lipa 2 0 0 1 2 1 0 3 2 2 1 14 melisa 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 2 netresk 2 1 0 0 1 0 0 4 0 2 0 10 njivska preslica 1 0 0 0 0 1 0 0 1 3 0 6 pljučnik 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 poprova meta 1 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 4 slez, navadni 0 0 1 0 0 0 0 1 1 5 1 9 Šentjanževka 2 1 1 2 0 1 0 1 3 0 3 14 volčja češnja 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 žajbelj 1 2 0 0 0 1 1 0 0 2 0 7 Poleg rastlinskih zdravil so v obravnavanem gradivu navedena še druga, prav tako naravna zdravilna sredstva, med njimi predvsem živalskega, mineralnega, človeškega in deloma tudi rastlinskega izvira. Podobno kot rastlinska zdravila so največkrat omenjena na celotnem obravnavanem območju po enkrat do dvakrat (v 59%), redkeje pa tudi po večkrat (tabela 3). Tabela 3 Različna naravna zdravilna sredstva in skupno število omemb v ljudskozdravilskem gradivu z Dolenjskega in iz Bele krajine. Poimenovanje in število omemb Poimenovanje in število omemb Poimenovanje in število omemb alkohol 3 mast, pasja 8 sladkor, kand. 1 apno, živo 1 mast, polšja 11 slanina 1 blato, človeško 2 mast, zajčja 5 slina 2 blato, kravje 1 mast divjega mačka 1 smetana 7 blato, kurje 1 med 2 smodnik 4 blato, potočno 2 milo 2 smola 11 cunje 1 mleko, kislo 1 smrkelj 1 črvojedina 2 mleko, kravje 8 sneg 1 dim 3 mleko, materino 14 sol 3 droži 9 moka 2 sopara 2 fige, konjske 10 mozeg 2 studenčnica 2 galun 2 mravlje 1 škorpijon 1 jajce 16 olje, hudičevo 1 toplota 8 kadilo 1 pajčevina 5 urin, človeški 5 kafra 1 pepel 1 urin, živalski 1 kis 11 pesek 3 ušesno maslo 1 klobuk 3 petrolej 3 vino 10 kost 1 placenta 2 vino, črno 2 kovanec 1 pljunek 6 voda 8 koža, ježeva 2 pijavka 3 voda, blagoslovljena 3 kri, menstrualna 1 predivo 4 voda, mlačna 2 kruh 3 prašnica (goba) 1 voda, vrela 1 loj 1 rosa 1 vosek 1 lizol 1 salo 21 zemlja 1 maslo 7 satovje 1 žganje 34 mast 6 seno 7 žganje, prvo 6 mast, jazbečja 4 skuta 1 žolč 2 mast, kurja 1 sirotka 1 žveplo 2 mast, lisičja 2 sladkor 4 Med šestinosemdesetimi v tabeli navedenimi naravnimi zdravili prevladujejo sredstva živalskega izvira. V nadrobnostih se kaže, da je največkrat, to je štiriintridesetkral omenjeno žganje, sledijo salo, ki se omenja enaindvajsetkrat, jajce šestnajstkrat, žensko mleko štirinajstkrat, po enajstkrat pa polhova mast, kis in smola ter po desetkrat konjske fige in vino. • Podobno kakor za rastlinska zdravila navajamo tudi za druga naravna zdravila za ilustracijo nekaj primerov poznavanja posamičnih zdravilnih sredstev po posamičnih območjih (tabela 4). Tabela 4. Število omemb nekaterih živalskih, mineralnih in drugih zdravilnih sredstev po posamičnih območjih v ljudskozdravilskem gradivu z Dolenjskega in iz Bele krajine (v tabeli navedene številke od 1 do 11 ustrezajo številkam in pripadajočim krajem, ki so navedeni pri seznamu naselij). Ime 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 Skupaj alkohol 0 0 0 1 1 0 0 1 0 0 0 3 blato, potočno 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 0 2 črvojedina 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 2 fige, konjske 1 0 1 3 1 0 1 0 2 1 0 10 jajce 1 1 2 6 0 0 0 1 2 2 1 16 kruh 0 0 1 1 0 0 0 0 1 0 0 3 mast, polšja 1 0 0 1 3 2 0 0 2 1 1 11 mozeg 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 2 mleko, materino 0 1 1 3 2 1 0 0 1 0 5 14 pesek 0 1 0 0 1 0 0 0 0 1 0 3 placenta 0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 2 pijavka 0 0 0 0 1 0 0 0 0 2 0 3 salo 0 1 1 5 4 0 0 1 1 4 4 21 smola 1 2 1 1 1 0 0 0 0 4 1 11 studenčnica 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 1 3 urin, človeški 0 0 0 2 1 0 0 0 0 2 0 5 voda. vrela 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 vosek 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 žganje 7 1 1 6 3 3 2 2 2 6 1 34 žolč 0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 2 V obravnavanem gradivu je zapisanih tudi okoli 120 postopkov čarovnega zdravljenja, združenega z različnimi kretnjami, zagovarjanjem, uporabo navadnih in posvečenih predmetov. Na Dolenjskem in v Beli krajini, kjer je prav tako kakor drugod na slovenskem etničnem ozemlju po drugi svetovni vojni pospešeno zamiralo čarovno zdravljenje, je večina čarovnih načinov zdravljenja zapisana po enkrat do dvakrat, redkeje tudi večkrat, npr. zdravljenje bradavic, urokov, zlatenice. Veliko pogosteje so se starejši ljudje samo še spominjali pričevanj o nekdanjem čarovnem zdravljenju. Obravnavano gradivo priča predvsem o poznavanju rastlinskih zdravil in njihovi namembnosti. Le do neke mere pa se poučimo, da so se ljudje tudi v resnici zdravili in po njihovem mnenju ozdravili z navedenimi naravnimi zdravili ali čarovnimi postopki. Ob bolezni so se vsaj nekateri zatekli tudi k zdravilcem, ki so v obravnavanem gradivu le nekajkrat natančneje omenjeni. 2. Naravna zdravila in njihova uporabnost Navedena rastlinska, živalska, mineralna in druga naravna zdravila naj bi po pričevanju ljudi z različnih krajev Dolenjskega in Dele krajine zdravila različne notranje in zunanje bolezni. Med njimi na primer nekatere bolezni dihal, prebavil in sečil, nalezljive in otroške bolezni, bolezni srca in ožilja, sklepov in mišic, ženske bolezni, bolezni kože in podkožja, bolezni čutil in živcev ter poškodbe. Različna naravna zdravila naj bi se uporabljala na več, za notranjo ali zunanjo rabo primernih načinov. Med njimi na primer rastlinska zdravila kot čaj, sok ali sirup, pa tudi pripravljena z mlekom, vinom, žganjem, medom in žganjem ali kot obkladki in obliži ter v sopari. Vrste bolezni in po mnenju ljudi ustrezna zdravila zanje, navajamo pod poglavitnimi skupinami bolezni tabelarno, in sicer zaradi večje preglednosti in bolj smotrne izrabe prostora (tabela 5).13 Tabela 5- Uporaba naravnih zdravil za različne notranje in zunanje bolezni po ljudskozdravilskem gradivu z Dolenjskega in iz Bele krajine. Uvrstitev in vrsta bolezni Rastlinska zdravila -čaji za notranjo rabo Rastlinski in drugi naravni pripravki za notranjo rabo Rastlinska in druga naravna zdravila za zunanjo rabo 1. bolezni dihal angina bezeg, kamilice, pelin, slez, tavžentrože, žajbelj gadova mast, polhova mast, maslo, smodnik v toplem mleku, med v čaju brinjevo olje, gadova mast, polhova mast, gretje, kamilice, laneno predivo, konopljino predivo, proso, oves, vdihavanje dima iz orehovih lupin, mrzel in suh ovitek, nožna kopel nahod ni podatkov pelin z vinom dimljenje z orehovimi lupinami, mrzel ovitek, suh ovitek, nožna kopel kašelj bezeg, lapuh, lipa, pelin, sladke koreninice, velecvetni lučnik kurjek v mleku, regratov med, smrekovi vršički, sirup ozkolistnega trpotca, žganje z medom olje, kamilice na toplem olju 11 Pri uvrstitvi in razvrstitvi bolezni sem upoštevala sistematiko v delili: Vinko Möderndorfer, Ljudska medicina pri Slovencih, Ljubljana 1964 in Jože Zadravec, Ljudsko zdravilstvo v Prekmurju, Murska Sobota 1985- prehlad bezeg, borovnice, kamilice, lapuh, lipa, rman, šipek, tavžentrože čaj z medom in limono, gadova mast, polhova mast, pelin v žganju, tavžentrože v žganju, prevretek žganja in sladkorja gretje z vročimi kamni ali s peskom, soparjenje, nožna kopel v mlačni vodi, mlačen ovitek, vdihavanje sveže vode, vdihavanje dima iz orehovih lupin pljučnica ovsena slama, smrekove vejice mleko, sok rdeče pese, smodnik ali bučno zrnje na toplem mleku mrzel obkladek, droži z vinskim kisom, kislo zelje, sirotka, skuta, kislo mleko vnetje rebrne mrene ni podatkov ni podatkov borova smola, smrekova smola prsne bolečine ni podatkov ni podatkov zavreto vino s soljo naduha brezstebelna kompava, melisa brinjevec, čebula, hren, med, česen v žganju droži, soparjenje s prevretkom smrekovih vršičkov, svinjska mast jetika, pljučna jagodove korenine, ječnica. konjščica, kopriva, navadni repik, pelin, pljučnik, preslica, ptičja dresen, regrat, slez, tavžentože gadova mast, pasja mast, smrekovi vršički v sirupu, slanina, urin ni podatkov rak, pljučni ni podatkov pijača iz 4 celih jajc, limoninega soka, pol del sladkorja in konjaka ni podatkov vročina bezeg, šipek čaj z medom in limono, kislo mleko, sok rdeče pese, smodnik z mlekom kislo zelje, obkladki: iz droži, sirotke, mrzle vode, kisa, v sparjenem kisu namočene droži mrzlica ni podatkov ni podatkov gretje z vročimi kamni ali s peskom, kislo zelje _2. bolezni prebavil in sečil zobobol ni podatkov ni podatkov česen, čebula, hren, alkohol, droži, kamilice, kis in hren, nožna kopel v slani vroči vodi, sol, tobak, čik tobak, trpotec, žganje z zelenimi orehi, vranji parkeljc, soparjenje: z metlikovim čajem ali na tleč tobak politim žganjem želodčne bolečine ali krči hermelika, kamilica, kamilica in janež, lipa, melisa, pelin, preobjcda, rman, tavžentrože, vinska rutica v žganju namočena arnika, encijan, tavžentrože, vinska rutica, zeleni orehi, brinjevec, bučno seme na mleku, navadni repik na mleku, sok konjskih fig, stolčen rman in pelin, posušen in zdrobljen kokošji mlinček ni podatkov zastrupljen želodec baldrijan, pelin, tavžentrože mleko ni podatkov trebušne bolečine barvilna košeničica, borovnice, vrtnica, navadni volčin, pelin, tavžentrože prežgana rdeča koruza, stolčeno repno seme na vodi, cvet lilije v žganju, v stepenem jajcu ocvrte kamilice ali bazilika, žganje divji kostanj, domač kis, obkladek z vročim peskom, v žganju namočen divji kostanj rana na želodcu rman ni podatkov ni podatkov rana na dvanajsterniku ni podatkov brinjevec, brinjevo olje, žganje ni podatkov črevesni krči ni podatkov v žganju namočen pelin ali zeleni orehi ni podatkov pomanjkanje želodčne kisline ni podatkov brinjevce ni podatkov neješčnost pelin ni podatkov ni podatkov napihovanje janež, kumina ni podatkov gretje z vročim peskom driska bezeg, borovnice, posušene, dobra misel, janež in kumina, kostanj, tavžentrože ajdovi žganci, borovničevo žganje, ocvrte borovnice z jajcem, prežgana ajda ali želod, suhe hruške, trdo skuhano jajce, v žganju namočen polaj, tavžentrože, kumina, brin in janež, žganje soparjenje s prevretkom kostanjevih listov, bezga in tavžentrož zapeka kamilice, rdeča detelja, sporiš, šentjanževke brinjevec ni podatkov vnetje ledvic materina dušica, preslica, rman ni podatkov soparjenje, zidni kaček vnetje gladež, pelin, preslica, ni podatkov gretje mehurja tavžentože zapiranje vode breza, brin, gladež, kumina, lipa, pelin, preslica, peteršilj, roženkravt, šentjanževke, tavžentrože v žganju namočen janež smrekovi vršički, bor, brin, domače milo, ovsena slama, senen drobir vodenica njivska preslica ni podatkov brezovo listje, habat, krompir, peteršilj in preslica, repa, kurjeki in pšenični otrobi žolčni kamni regrat, kamilica, metlika ni podatkov gretje z opeko, zmes terpentinovega mila, masla in sladkorja bolezen Jeter rman ni podatkov zmes skute in kisa zlatenica kamilice in suličasti trpotec, bezeg, kriščeve rože, pelin, rman, ni podatkov potenje v razgreti krušni peči 3- nalezljive bolezni gripa bezeg, lipov čaj z žganjem česen, vroče mleko z medom, hermelika v žganju ni podatkov španska ni podatkov mleko, žganje ni podatkov . 4. otroške bolezni .nespečnost mak ni podatkov ni podatkov neješčnost pelin, tavžentrože, vrtnica z jajcem ocvrta vrtnica ni podatkov trebušni krči kamilice, kumina sok konjskih fig s toplo vodo, žensko mleko ni podatkov močenje JKJstelje šentjanževke ni podatkov ni podatkov zapeka janež ni podatkov ni podatkov vnetje kože ni podatkov ni podatkov ajdova ali koruzna moka, črvojedina, šentjanževke božjast ni podatkov jelenov nastrgan rog, srpe na mleku ni podatkov oslovski kašelj brezstebelna kompava bela deteljica ali tri oslovske dlake z mlekom ni podatkov ošpice, rdečke, .škrlatinka bezeg, kamilice ni podatkov ni podatkov gliste ni podatkov čebula z vodo ali brinjevo olje, ogrlica iz ocvrta, česen z mlekom, oljem ali vodo, česen in pelin, kuminovo olje, kumina s sladko vodo, limonin sok s sladkorjem, vino, z mlekom poparjen kruh, žagnje česna, mazanje zgornje ustnice s česnom, navadni volčin in česen, petrolej, dimljenje pleničk s kumino, prežvečen čik tobak 5. bolezni srca in ožilja oslabelo srce borovi vršički, lapuh, materina dušica, melisa, pelin, rman, vijolica špajka v žganju, rdeča pesa ni podatkov srčni napad ni podatkov vino z namočeno sivko in rožmarinom ni podatkov pritisk breza, glog ni podatkov ni podatkov slabokrvnost materina dušica, pelin, rman, šentjanževke, tavžentrože čebula, kopriva, regrat, rdeča pesa ni podatkov poapnenje žil ni podatkov česen v žganju ni podatkov krčne žile meta ni podatkov konjske fige, pajčevina zlata žila ni podatkov v vinu namočen pelin hrastove skorje, domače milo, senen drobir z žganjem, jazbečeva mast kila ni podatkov ni podatkov kilo potisniti nazaj in navezati kamen na tisto mesto 6. bolezni sklepov in mišic revmatizem ni podatkov vinska rutica v žganju borova smola, breskvino listje, droži, poparjene s kisom, hermelika v žganju, jazbečeva mast, koprive, med s koruzno moko, mravlje v alkoholu, navadni slez, ovsena, v vodi kuhana slama, potočno blato, razgret pesek, rosa, salo, senen gorski zdrob ali sparjen senen zdrob, soparjenje, v vinu kuhana praprot, žganje bolečine, krči v nogah ni podatkov materina dušica, ocvrta z jajcem arnika, hermelika, kamilice, pelin, rman, lapuh in navadna glistovnica, hren z žganjem, kis in med s koruzno moko, salo, vino pretegnjenje v pasu ni podatkov ni podatkov kadilo in prvo žganje, lastni urin, beljak in maslo 7. bolezni žlez z notranjim izločanjem golša ni podatkov ni podatkov vroč kruh 8. ženske bolezni in porod beli tok bela detelja, brinje, divje koprive, tavžentrože brinjevec ni podatkov menstrualne težave arnika, bob, janež, kamilice, kumina, meta, rožmarin, rman, šentjanževke, tavžentrože, žajbelj kamilice, ocvrte na maslu, v vinu kuhan žefran, zavreto vino gretje, soparjenje s kamilicami, z vinom polita razbeljena opeka pospeševanje poroda ni podatkov ni podatkov soparjenje s kamilicami, dim divje mete ali ježeve kože lajšanje poroda rženi rožički ni podatkov ni podatkov izločanje placente ni podatkov ni podatkov skakanje s klopi porodna krvavitev ni podatkov ni podatkov mrzli obkladki in visoko dvignjene noge poporodne bolečine mačkino zelje ni podatkov mačkino zelje povešena maternica ni podatkov ni podatkov potiskanje maternice v nožnico vnetje prsi ni podatkov ni podatkov zelena, na mleku kuhana bezgova lupina prekinitev dojenja ni podatkov ni podatkov peteršilj 9. bolezni čutil in živcev vnetje oči ni podatkov ni podatkov bezgova goba, janež in drobne bele rožice, kamilice, kravje mleko, lastni urin, materino mleko, sivka in kamilice, slez, studenčnica, zavreta in ohlajena studenčnica, topla voda boleče oči ni podatkov ni podatkov bezgova, 24 ur v vodi namočena goba, mast divjega mačka motnje v očeh ni podatkov ni podatkov sok zrele češnje oslabele oči ni podatkov z jajcem ocvrt luštrek ni podatkov ječmen na očesu ni podatkov ni podatkov kamilice tujek v očesu ni podatkov ni podatkov laneno seme v bolno oko očesna mrena ni podatkov ni podatkov marjetica, slina, vnetje ušesa ni podatkov ni podatkov gretje, kamilice, netresk, toplo olje, pogreta čebula z oljem božjast ni podatkov. na mleku skuhane rože srpe kajenje z navadnim volčinom nespečnost rman makovo zrnje ni podatkov živčnost meta, vinska rutica česnovo žganje ni podatkov glavobol ni podatkov ni podatkov bezeg, droži, hren, kis in hren, kislo zelje, lapuh, mrzla voda, mrzla repa, mrzel obkladek, pelin, pelin v kisu, narezan surov krompir, orehovi listi, orehovi listi in sivka, otrobi v slani vodi, repa in krompir, repnica, slana voda, dim sivke, žlica sladkorja v mrzli vodi 10. bolezni kože in podkožja Rastlinska in druga naravna zdravila za zunanjo rabo oteklina habat, jelenov jezik, konoplja, lapuh, lastno blato, lastni urin, mrtva kopriva, pijavka, preslica, polhova mast, topel senen zdrob lišaj brezov sok, brinjcvo olje, polhova mast, kisla smetana, bršljan in rman, ruša, smreka, trtni sok pege maslo krasta kisla ali prežgana smetana, lisičja mast, v olju namočena vrtnica, trpotec garje orehovo olje, vrtnično olje, studenčnica, slana voda, žveplo, olje, mast tur čebula, kisla smetana in naribano korenje, konjske fige, laneno seme ali koruzni zdrob ali senen drobir ali notranje lipovo lubje kuhano na mleku, navadni podraščec, smola, smetana, sveža repa, neslana slanina bula bezgovo listje v olju, jazbečeva mast, polšja mast, lisičja mast, zajčja mast, laneno, na mleku kuhano seme prisadna pika kamilice srbečica na domačem kisu skuhan tobak zanohtnica pomakanje prsta v krop, kožica sala, pomešana z jajčnimi lupinami bradavica čebula, sol in olje, človeško blato, krvavi mlečnik, junčev urin, z vodo pomešana menstrualna kri kurje oko ušesno maslo _golenja razjeda navadni slez, trtno listje ekcem kamilica, materina dušica in lapuh, rman, galun v vroči vodi mozoljavost kuhana smetana, mleko, zajčja mast materino znamenje placenta vnetje kože kafra zastrupitev kože maslo, žganje razpokana koža loj, polhova mast 11. poškodbe udarnine in podplutbe kislo zelje, vlažen moder papir, mrzel obkladek, obkladek iz domačega ali vinskega kisa, polhova mast, živalsko blato opekline habat in slez, jajčni rumenjak ali beljak, kislo zelje, kislo zelje in milo, lapuh, lešnikovo olje, med, mleko, mrzla voda, olivno olje, orehova stolčena jedrca, staro salo in stolčena konoplja, šentjanževo olje, zeljnati obkladki rane arnikovo žganje, božji rokavček, divji žajbelj, domačega ali divjega zajca mast, drenova smola, encijan, gadova mast, gladišnik, kislo zelje, konopljino olje, kozji jeziček, konjske fige, kravjek, lastni urin, mast, mast divjega zajca, mrena od sala, mazilo iz smole, voska in mozga, navadni žajbelj, osat, osat s smetano, orehovo olje, pesa, polhova mast, prvo žganje, rman, rman s soljo, robidovo listje, salo ali slanina s stolčenim pelinom, smrekova smola, staro salo, šentjanževo olje, trpotec, trpotec in salo, v olju namočen ozkolistni trpotec, listi bele lilije, šentjanževo olje, žganje, žajbelj in staro salo, žolč vnete rane konjske fige, kravjek, mast, salo, žolč slabo celjenje salo s stolčenim gladišnikom ustavljanje krvi jajčna kožica, konjske fige, osat, pajčevina, podvezanje krvavečega in dvignjenega uda, prah prašnice, slanina s pelinom, slina, urin, človeški, zdraviček s smetano, žganje prisadne rane galun z beljakom, kamilice, Marijin rokavček, rman s starim salom, suličasti trpotec gnojne rane bela lilija, drevesni sok, gadova mast, hrastova, v slani vodi kuhana skorja, jazbečeva mast, krčne rože, koruzni, na mleku kuhan zdrob, osat, pečena čebula, pesin list, pesin list in zajčja mast, polhova mast, rman, ržena moka in med, smrekova smola, list svežega zelja, staro salo, stolčena slanina in pelin, žajbelj, žganje, žemlja v mleku namočena ozebline česen, kislo zelje, narezana repa, maslo, sneg, salo, slana voda, svinjski žolč, v vodi kuhan oves pasji ugriz žganje pik čebele kamen, mleko, sršenovo olje pik kače prežvečeni tobak pik škorpijona škorpijonovo olje kurje oko ušesno maslo otisk laneno, na mleku kuhano seme, senen, z mlekom poparjen zdrob, zajčja mast, žganje pretegnjenje mrzli kisovi obkladki, stepeno jajce z beljakom, v cvetu namočeno kadilo izpah bela smola izvin kisovi obkladki, krvenka s salom ali poparjena s kisom, s salom zmešan gabez, pasja mast zlom staro salo, učvrstitev med deski žulj smrkelj V tabeli 5 je navedenih 118 vrst različnih notranjih in zunanjih bolezni in nad 200 različnih rastlinskih in drugih naravnih zdravil, ki naj bi jih uporabljali samostojno ali pripravljene v raznih sestavah. Če povzamemo še določneje: za 41 vrst (34%), in med njimi predvsem za zdravljenje notranjih bolezni, se uporabljajo rastlinska in v čaju pripravljena zdravila, za 38 vrst (32%), prav tako za zdravljenje notranjih obolenj, so navedeni rastlinski in drugi naravni pripravki za notranjo rabo in za 90 notranjih, predvsem pa zunanjih bolezni (76%), pa se uporabljajo rastlinska in druga naravna zdravila za zunanjo uporabo, in sicer pripravljena kot ovitki, obkladki, obliži, mazila, olja, s soparo in dimom. 3. Čarovni postopki zdravljenja V času zbiranja gradiva (1950 do 1983) so se, sicer redkokje, lotevali zdravljenja nekaterih bolezni tudi še s čarovnimi postopki. Med njimi je očitneje prevladovalo le zdravljenje lažjih bolezni, ki bi se večinoma pozdravile tudi same (npr. glavobol, uroki, ječmen na očesu). V primerjavi s podatki o naravnem zdravilstvu je gradivo o čarovnem zdravljenju mnogo skromnejše. Vseeno pa se da posplošeno povzeti, da so enake bolezni zdravili z različnimi postopki ali pa različne bolezni z enakimi ali vsaj podobnimi postopki.H Tudi v obravnavanem gradivu označuje čarovno zdravljenje poleg morebitnega zagovarjanja uporaba magičnih in simpatetijskih sredstev (predmetov in dejanj). Različne postopke zdravljenja notranjih in zunanjih bolezni moremo po vsebini in obliki strniti v naslednje poglavitne skupine: 1. Zdravljenje z uporabo zlatih predmetov (npr. zlatenice). 2. Zdravljenje z uporabo bolnikovih oblačil in njihovo morebitno trganje in odnašanje (npr. pri božjasti). u Podobno se kaže na več mestih tudi v primerjalnem gradivu: Hovorka und Kronfeld, Vergleichende Volksmedizin, Erster Hand, Stuttgart 1908, Zweiter Hand, Stuttgart 1909. 3. Zdravljenje z umivanjem ali brisanjem ob uporabi določenega predmeta (pri bolečinah v udih, gripi, glavobolu, garjah). 4. Podkajevanje z blagoslovljenim lesom cvetnonedeljske butare (pri bolečinah v ušesih in šenu). 5. Pretikanje bolnika skozi cvetlični venec ali drevo (pri mori). 6. Prevezovanje bolnega zapestja s trakom (pri škripanju v zapestju). 7. Prenos bolezni na predmet, žival, papirnati denar ali korenje (pri zlatenici, nahodu, bradavicah, zanohtnici). 8. Zdravljenje z zagovarjanjem in morebitno posebno namestitvijo bolnika (pri slabem počutju, kačjem piku, ranah). 9. Zdravljenje z ovijanjem, dotikanjem, polaganjem ali križanjem ob uporabi raznih in med njimi tudi posvečenih predmetov, združeno z morebitno zarotitvijo (pri angini, mori, urokih, golši, bezgavkah, turih, bulah, vnetih očeh). 10. Zdravljenje, združeno s kretnjami odmetavanja ali glajenja in morebitnim pljuvanjem ali zagovarjanjem (pri zobobolu, zgagi, ječmenu, bradavicah, kurjem očesu). 11. Zdravljenje ali tudi ugotavljanje bolezni z enkratnim ali večkratnim merjenjem bolnika (pri zlatenici). 12. Zdravljenje ali tudi ugotavljanje bolezni z metanjem lihega števila živih ogljev (3, 5, 7) v posodico z vodo, združeno z morebitnim mazanjem z vodo in vnicnim odmetavanjem oglja (pri urokih). Obravnavano čarovno zdravilsko gradivo predstavljamo tudi tabelarno: Tabela 6. Vrste bolezni in čarovni načini zdravljenja ter število omemb po posameznih območjih Dolenjskega in Bele krajine.15 Uvrstitev in vrsta bolezni Načini čarovnih postopkov —ü Število omemb in območje 1- bolezni dihal angina ovitek iz božičnega prediva; ovitek s prtom svetih treh večerov 1: Kostanjevica na Krki 1: Žužemberk 2. bolezni prebavil in sečil zobobol kretnje odmetavanja bolezni in pljuvanje ob gledanju prvega krajca »mladega meseca« (trikratno ponavljanje) 1: Brusnice in Težka voda trebušne bolečine metanje treh ogljev v vodo 1: Predgrad ob Kolpi zlatenica pitje vode izpod zlatega, poprej v vodi namočenega prstana; pitje vode, v kateri je bil namočen cekin; prenos bolezni z bolnikovim urinom v izvrtano korenje; 1: Kostanjevica 2: Grosuplje 1: Mokronog 15 Pri citiranju območij Brusnice in Težka voda, Kostanjevica na Krki, Predgrad ob Kolpi, Različni kraji na Dolenjskem, Različni kraji v Beli krajini, Šentvid pri Stični, smo pri drugem citiranju v tabeli .skrajšano navedli samo Bela krajina, Brusnice, Dolenjsko, Kostanjevica, Predgrad, Šentvid. prenos bolezni v izvrtano in s cekinovim vinom napolnjeno korenje; enkratno ali večkratno merjenje na trebuhu ali hrbtu ležečega bolnika; isti postopek merjenja kot zgoraj, vendar med zahajanjem sonca 1: Šentrupert 2. Grosuplje 1: Kostanjevica nahod prenos bolezni na bankovec, položen na križpotje 1: Brusnice 3. nalezljive bolezni šen podkajcvanje z brinjevimi jagodami in z lesom iz cvetnonedeljske butare 1: Predgrad 4. otroške bolezni slabo počutje zagovarjanje med trojno hišno okno nameščenega otroka 1: Predgrad božjast trganje bolnikovega oblačila zadaj na vratu; isti postopek kot zgoraj s položitvijo oblačila na križpotje; nošenje otrokovega oblačila do lipe na križpotju in trganje 1: Šentvid 1: Žužemberk 1: Žužemberk driska pripretje otrokovih pleničk med hišna vrata; odmet otrokovega oblačila in blata v Kolpo 1: Brusnice I: Predgrad mora narisati pentagram z eno potezo na zibel; pretikanje otroka med debli zrasli iz ene korenine; pretikanje otroka skozi venec spleten iz marjetic; položitev moškega telovnika in dveh nožev na otroka; položitev moških hlač čez otroka; položitev glavnika na otrokove prsi; nastavitev ogledala in noža na otrokovo zglavje 1: Mokronog 1: Kostanjevica 1: Predgrad 1: Šentrupert 1: Žužemberk 1: Šentvid 1: Šentjernej uroki držanje s kuhinjskimi predmeti napolnjenega rešeta nad zibelko; izliv vode z ogljem in ovsom pod otrokovo posteljo; trikratno brisanje otroka po čelu z v tri gube položeno ruto 1: Žužemberk 1: Kostanjevica 1: Predgrad 1: Različni kraji v Beli krajini 5. Bolezni sklepov in mišic bolečine v udih umivanje z novoletno studenčnico 1. Različni kraji na Dolenjskem škripec v zapestju pred okno iztegnjeno roko prevezati v zapestju 5: Kostanjevica 1: Dolenjsko I: Žužemberk mrtva kost bolno mesto pogladiti ali udariti z na grobu ali tujem posestvu najdeno in nazaj položeno ali nazaj vrženo kostjo 2: Kostanjevica 1: Šentrupert 6. bolezni žlez z notranjim izločanjem golša na golšo položiti vroč hlebček kruha in ga nato odnesti na križpot; pogladiti golšo s sveže pečenim hlebčkom kruha; zagovoriti obenem z določenimi kretnjami in gledanju v mlad mesec 1: Kostanjevica 1: Kostanjevica 2: Grosuplje bezgavke pogladiti bezgavke z božičnim brusom; pogladiti bezgavke z božično bradvo in zagovoriti; pogladiti s sekiro in zagovoriti 1: Kostanjevica 1: Kostanjevica 2: Šentrupert 7. bolezni kože in podkožja garje Umiti v studenčnici pred sončnim vzhodom. Umiti v blagoslovljeni vodi in nekomu podariti otrokovo srajčko. 1: Žužemberk 1: Žužemberk tur tur udariti ali pogladiti z božičnim brusom ali votlim ključem in zagovoriti; tur prekrižati z božičnim brusom in zagovoriti 3: Kostanjevica 1: Bela krajina 1: Predgrad bula bulo oviti s prtom treh božičnih večerov 1: Žužemberk zanohtnica prevezati pred okno iztegnjeno roko v zapestju s trakom; dotik z roko, s katero je bil ubit krt pred sv. Jožefom, in zagovoriti 1: Brusnice 1: Šentrupert bradavice izvajati določene kretnje in zagovoriti bradavice ob gledanju v mlad mesec; izvajati določene kretnje in gledati v mlad mesec; prešteti bradavice, zarezati prav toliko zarez na palico in jo odvreči; prešteti bradavice in narediti enako število vozlov na nit in jo zakopati; pomazati bradavice s svinjskimi pljuči; pomazati bradavice s črnim polžem 1: Predgrad 1: Bela krajina 1: Brusnice 1: Brusnice 1: Bela krajina 1: Dolenjsko 1: Šentrupert 1: Mokronog kurje oko gladiti kurje oko, zagovoriti in gledati v mlad mesec; trikrat prijeti kurje oko in ga simbolično odvreči, pljuniti in gledati v prvi krajec 1: Predgrad 1: Brusnice 8. bolezni čutil in živcev vnete oči pred bolnim očesom narediti križ pod 2: Kostanjevica kapjo s šivanko ali s fižolom ali s tribožičnim ključem 6: Bela krajina ječmen na očesu izvajati kretnje žetve pred bolnim očesom in zagovoriti (v nekaterih primerih tudi pljuvati); vrteti roke pred bolnim očesom in lahko tudi pljuvati; mazati s slino bolno oko in zagovoriti; pred bolnim očesom narediti tri križe, istočasno zamahniti s figo, pljuniti in (ponekod) zagovoriti 3: Kostanjevica 9: Mokronog 1: Šentjernej 2: Šentvid pri Stični 3: Kostanjevica 2: Mokronog 2: Šentvid 1: Mokronog 4: Kostanjevica 1: Šentvid boleče uho dimiti boleče uho z blagoslovljeno oljčno vejico 1: Grosuplje glavobol namazati čelo z blagoslovljeno vodo; na čelo položiti obkladek iz blagoslovljene vode 1: Grosuplje 1: Žužemberk uroki zapovrstjo vreči po 3, 5 ali 7 živih ogljev v posodo z vodo (morebitno mazanje z vodo vnic po sencih ali pljuvanje vnic) 6: Brusnice 4: Mokronog 3: Šentjernej 2: Šentrupert 9. poškodbe kačji pik zagovoriti in lahko tudi zakopati pičeni ud v zemljo 1: Predgrad rane zagovoriti ali preventivno brati knjižico z različnimi molitvami 1: Brusnice V tabeli 6 je vpisanih 29 pretežno notranjih bolezni, za katere je v ljudsko-medicinskem gradivu z Dolenjskega navedenih okrog 120 deloma podobnih ali enakih postopkov čarovnega zdravljenja. Med njimi so najštevilnejša in z večine dolenjskih območij vsaj po enkrat zapisana pričevanja za zdravljenje ječmena na očesu s 27 različicami. Sledijo jim pričevanja o zdravljenju urokov pri otrocih in odraslih z 19 inačicami in različicami. Zapisanih je tudi osem, deloma različnih nasvetov za zdravljenje zlatenice in sedem za zdravljenje škripca v zapestju. Drugi čarovni postopki so večinoma zapisani po enkrat. 4. Omembe o zdravilcih Vsaj še v letih zbiranja gradiva (od 1950 do 1983) so nekateri ljudje v obravnavanih dolenjskih naseljih po potrebi sami zdravili razne notranje ali zunanje bolezni. Pogosteje so se zatekali k naravnim zdravilom. O tem pričajo sicer skromni neposplošeni podatki}6 Občasno pa so se zatekli po pomoč k ljudem, ki so bili poznani, da znajo ozd rt ir iti to ali ono bolezen. Večinoma so obiskali zdravilce v domači ali kateri od bližnjih vasi, k onim v bolj oddaljene kraje so se redkeje zatekli. V zapiskih so ohranjeni tudi spomini na zdravljenje ■‘Usmiljenih bratov in sester- in na magnetista, župnika Jurija Humarja. Med ljudmi, ki so bili vešči zdravljenja, pripovedovalci nekajkrat omenjajo svoje starše, ki so zdravili bodisi z zelišči ali s čarovnimi postopki.17 Omenjajo tudi dejansko ali vsaj svetovalno pomoč sosedov ali vaščanov ob različnih boleznih18 in prav tako nekaterih prišlekov. Med njimi so omenjeni tudi berači19 in obrtniki.20 Za večino obravnavanih območij imamo tudi pričevanja o zatekanju k bolj ali manj znanim zdravilcem. Poleg nedoločnih in posplošenih podatkov, ki pričajo o njihovi dejavnosti, je nekaj krajevno opredeljenih.21 Precej več pa je preverljivejših pričevanj z navedbo zdravilčevega imena in priimka ali vsaj njegovega hišnega imena ter navedbo kraja bivanja.22 Občasno je navedena tudi vrsta bolezni, ki jo je ta ali oni ozdravil, in omenjen način zdravljenja.23 Med zdravilci je omenjenih okoli dvajset moških in žensk, ki so zdravili z naravnimi zdravili ali s čarovnimi postopki, predvsem med svetovnima vojnama in tu in tam še po drugi svetovni vojni, le redko pa v času, ko je bilo zbrano gradivo (1980 do 1983). Navajamo nekaj pričevanj o zdravilcih, ki so zdravili - nekateri tudi še v času zapisov (1950 do 1983) - različne bolezni: - V Lužarjevem Kalu je živela Plevnikova Franca. Bila je samoukinja in je zdravila ljudi.2" - Bušjak v Št. Vidu pri Stični je obvezoval zlome. Stolkel je gaber in salo, napravil žavbo in povezal. 25 - Očesno mreno je -zlizavala« Pirnarca iz Ledeče vasi.26 - Zagovarjat zna Slavček iz Ovčjega Potoka. Zna na pamet, njega je naučil oče in on lahko pove samo enemu. Še danes hodijo k njemu.27 - Tomaž iz Rakovnika je oddelal, če je kača pičila človeka ali žival.28 - V Sobračah je zagovarjal kačji pik Amražek. Umrl je leta 1966. Na hitro je zagovoril. Potem pa so šli še naprej k zdravniku, da ni šlo naprej. Amražek je bil Cimerman.29 u' Največ takšnih podatkov je v diplomskem delu: Peter Jamnikar, Zdravilstvo pod Gorjanci (Ljubljana, Oddelek za etnologijo FF) in v navedeni nalogi Danice Zupančič. 17 Dolenjski muzej, Novo mesto, etnološka kartoteka, npr. zapis St. 2904. 18 Slovenski etnografski muzej, Arhiv - terenski zapiski (odslej SEM TZ): teren 5, Grosuplje, podatek Marije Kotnik, Glogovica 24, zv. 1. str. 55-60. 19 SEM TZ: teren 5, Grosuplje, podatek Leopolda Primca, Podboršt 1, zv. 4, stran 5, 6. 41 SEM TZ: teren 5, Grosuplje, podatek Franca Grabljovca, Glogovica 7, zv. 1, stran 69. 1 Belokranjski muzej, Metlika, Arhiv - etnološka kartoteka, npr. podatek Angelce Plut - Vidrih, Semič 32, z dne 10. 7. 1981. 1 Dolenjski muzej, Novo mesto, Arhiv - etnološka kartoteka, na primer podatek na kartonu št. 2894. M Prav tam. “ SEM TZ: teren 5, Grosuplje, podatek Jože Piškurja, Glogovica, s.n., zv. 1, stran 22. i5 SEM TZ: teren 5, Grosuplje, podatek Matije Kozlevčarja, Petrušnja vas, s. n., zv. 6, s. p. a SEM TZ: teren 13, Kostanjevica na Krki, podatek je iz Itžišča 1, zv. 22, stran 57. '7 SEM TZ: teren 6, Mokronog, podatek N. Dolinarja, zv. 17, stran 11. “ SEM TZ: teren 18, Šentrupert, zv. 5, stran 33. 0 SEM TZ: teren 5, Grosuplje, podatek Amalije Kovačič, Zaboršt 5, zv. 5, stran 8. - V Ivančni Gorici je na skrivaj ruval zobe Sadarjev Gustl. Za plačilo ni nič maral. Zobe je pulil .še okoli leta 1950.30 - V Stranjah je bil srednji kmet Kovač, v Praprečah pa Jožman, mali kmet. Oba sta še pred drugo svetovno vojno pulila zobe.31 - Pavliček iz Fužine je zagovarjal, če je koga kača pičila.32 V Če.šnjicah pa Mokarjev oče in je pomagalo.33 - Janez Kovačič iz Grobelj je bil ljudski zdravnik. Ruval je zobe s kleščami. Naučil se je v partizanih.M - Rastrišnikova iz Dobrove je že umrla, zdravila je z zelišči.35 - Blizu Pleterij je živela ljudska zdravnica Dežman - Simončič in je zdravila ljudi.36 Poleg posplošenih podatkov o zdravstveni pomoči »usmiljenih bratov in sester« je tudi dvoje preverljivejših pričevanj, ki nas poučita o zdravstvenem delovanju pleterskega brata Bernarda in ene od šmarjeških usmiljenih sester.37 O zatekanju po zdravstveno pomoč k župniku s Primskovega, magnetistu Juriju Humru (1819-890), je precej podatkov. Med njimi tudi nekaj zgodb, ki so prežete s pretiravanjem o njegovi čudodelni moči.38 Skoraj nerazumljivo pa je, da v obravnavanem gradivu ni zaslediti podatkov o iskanju zdravstvene pomoči pri zdravilki Mariji Wambolt, čeprav vemo, da so hodili k njej bolniki iz različnih dolenjskih krajev. O tem pričajo vpisi v njeni Knjigi bolnikov v letih 1895 do 1910, kjer so navedeni kraji, npr. Hrib, Mirna, Sele, Slepšek, Št. Rupert, Trebelno, Vrh.39 5. Vrednotenje gradiva Obravnavano gradivo, ki je bilo zbrano v letih 1950 do 1983 v večjih in manjših dolenjskih in belokranjskih naseljih, vsebuje nad 600 podatkov o naravnem in čarovnem zdravljenju ljudi. Kaže, da so bili pri zbiranju gradiva upoštevani le nekateri raziskovalni vidiki. Zapiski nudijo le bolj ali manj naključne in posplošene podatke o poznavanju različnih naravnih zdravil in morebitnih čarovnih postopkov. Prav tako posplošena in skopa so tudi pričevanja o dejavnosti razmeroma velikega števila omenjenih zdravilcev. Zato lahko sklenemo, da je gradivo, ki je bilo na splošno zbrano brez določenega raziskovalnega vzorca, precej nepopolno. To potrjujejo tudi tabele od 1 do 5. Kljub omenjenim pomanjkljivostim, ki omogočajo le deduktivno uporabo doslej skorajda neizkoriščenega gradiva, so zapisana ustna pričevanja o zdravilstvu z Dolenjskega ■* SEM TZ: Ivančna Gorica, zapiski iz leta 1981, zv. 5, stran 2. 31 SEM TZ: Stranje, Praprače, zapiski iz leta 1981, zv. 5, stran 10. 32 SEM TZ: teren 14, Žužemberk, Julijane Kužnik, Stavča vas 15, zv. 16, stran 15-16. 13 SEM TZ: teren 14, podatek Terezije Mausar, Valična vas 20, zv. 16, stran 20-21. 11 Dolenjski muzej, Novo mesto, Arliiv - etnološka kartoteka, zapis št. 2659. 35 Dolenjski muzej, Novo mesto, Arliiv - etnološka kartoteka, zapis št. l639a. 14 Dolenjski muzej, Novo mesto, Arliiv - etnološka kartoteka, zapis št. 2654. 17 Peter Jamnikar, Zdravilstva pod Gorjanci (diplomsko delo na Oddelku za etnologijo FF), Ljubljana 1983, stran 52-53. 3S SEM TZ, teren 5, Grosuplje, podatek Antona Dremlja, zv. 1, stran 22 sl. ® Arliiv Slovenije, Knjiga bolnikov Marije Wambolt, 1895 - 1910. Na rokopis me je prijazno opozoril prof. dr. Stane Granda. Hvala! in iz Bele krajine dragoceno gradivo. Zakaj z upo.števanjem obravnavanega in drugega zadevnega gradiva, in z dopolnilnim sistematičnim raziskovanjem, bi lahko bila podana celovitejša in v krajši sintezi že nakazana podoba o ljudskem zdravilstvu na Dolenjskem.'10 Če primerjamo poznavanje raznih zdravilnih rastlin in njihovega učinkovanja v obravnavanem gradivu z gradivom v doslej najpopolnejši slovenski ljudskomedicinski knjigi Vinka Möderndorferja,41 je vrednost dolenjskega ljudskomedicinskega znanja le 24 %. Če pa ga primerjamo z zbirko prekmurskega gradiva,42 pa je vrednost precej večja, 68 %, če dodamo še primerjalne podatke z eno od nemških ljudskomedicinskih izdaj/3 je stopnja obravnavanega dolenjskega poznavanja zdravilnih rastlin 82% in nekajkrat večja v primerjavi z zelmi, ki jih je priporočal župnik Kneipp.44 Navedene primerjave pa pričajo o razmeroma visoki stopnji ljudskega poznavanja rastlinskih zdravil in do neke mere tudi o njihovi dejanski uporabi. Kar zadeva čarovno zdravljenje, je v primerjavi z naravnimi zdravili znanih precej manj postopkov in tudi za manjše število bolezni - podobno kakor je ugotovljeno tudi že za celotno slovensko ozemlje. V času in prostoru, kjer je prav tako kot v večjem delu slovenskega ozemlja čarovno zdravljenje z redkimi izjemami zamrlo že po drugi svetovni vojni, pa so pričevanja o različnih čarovnih postopkih in zapisi zarotitev izjemno pomemben prispevek za poznavanje zadevnega ljudskega zdravilstva na Dolenjskem in v Beli krajini. Zdravilsko znanje je vsekakor prihajalo na dolenjsko in belokranjsko ozemlje po različnih, vendar podobnih poteh kakor na druga slovenska območja. Zato moremo glede izvira obravnavanega zdravilskega znanja povzeti nekatera znana dejstva.45 Povzeti in poudariti jih kaže še posebej zato, ker se zavoljo več vzrokov pripisuje ljudskemu naravnemu zdravilstvu, še posebej v zadnjem času, veliko večji pomen, kakor ga lahko zaznamo pri ljudeh. In ker še marsikod vlada mnenje, da korenini vse ljudskomedicinsko Znanje v sivi davnini in se je kot tako preskušalo in dedovalo iz roda v rod. Nedvomno so sodelovali tudi pri širjenju in poglabljanju ali vzdrževanju morebitnega podedovanega zdravilskega, predvsem naravnega, deloma pa tudi čarovnega znanja na Dolenjskem in v Beli krajini, veliko stvarnejši in lažje preverljivi dejavniki. Med njimi ne kaže prezreti tudi za naše ozemlje neposredno pomembne odredbe Karla Velikega, navedene v t. i. delu Kapitularij o posestvih,46 in njenih daljnosežnih posledic za razvoj gojenja zelišč v zahodni in srednji Evropi. Namreč: v seznamu 72 poimensko navedenih rastlin, ki naj bi jih gojili na kraljevskih posestvih, so navedena tudi različna, še danes znana in uporabljana zelišča, med njimi npr. kumina, koromač, meta, lakota, rutica, slez, rožmarin in žajbelj.47 Samostani, ki so nastajali v zgodnjem srednjem veku tudi na slovenskem ozemlju, so bili na splošno še pred koncem 18. stoletja med drugim tudi središča zdravilske 4,1 Janez Bogataj, Iz ljudske medicine na Dolenjskem, v: Zgodovinski oris zdravstva na Dolenjskem, Knjižnica zdravstvenega vestnika, 1. zv., Ljubljana 1973. 11 Vinko Möderndorfer, Nav. delo, stran 15. Jože Zadravec, Nav. delo, stran 318 - 320. Hilde Sieg, Gottesegen der Kraute, Berlin 1936. " Novi veliki Kneippovpriročnik. Utemeljitelj Sebastian Kneipp in Bonifaz Keile, Ljubljana 1980, stran 238 sl. 15 Navedena so na primer v delili: Drago Mušič, Iz zgodovine medicine na Dolenjskem, Zdravniški vestnik, ponatis iz Številke 12, leta 1938, stran 3 - 8; Janez Bogataj, Nav. delo, str 26 sl.; Peter Borisov, Od ranocelništva do začetkov znanstvene kirurgije na Slovenskem, Ljubljana 1977, stran 21 - 34. 46 Marko Šunjič, Hrestomatija izvora za opstu istoriju srednjeg veka, Sarajevo 1980, stran 236 - 243. 17 Nav. delo, stran 242. dejavnosti/8 Ponekod na Dolenjskem so imeli v tem pogledu pomembno vlogo še v 20. stoletju. Zdravilsko znanje je prihajalo k nam s tujimi menihi, ki so ustanavljali samostane v naših krajih in na samostanskih vrtovih gojili nekatera zdravilna zelišča za lastne potrebe, pa tudi za potrebe drugih ljudi. Prav tako kot v nekaterih drugih samostanih na slovenskem ozemlju so se ukvarjali z zdravilstvom tudi v dolenjskih samostanih, na primer v Novem mestu, Kostanjevici in Pleterjah/9 Zdravilske knjige, ohranjene v nekaterih samostanih, pa prav tako pričajo, da so menihi svoje znanje nenehno poglabljali.50 Menihi, ki so se ukvarjali z zdravilstvom predvsem iz karitativnih pobud, pa so prav na ta način širili osnovno zdravilsko znanje tudi med ljudstvom. Že v 15. stoletju so v nemškem jeziku izšle tri znamenite knjige o zeliščih.51 Pozneje so se jim pridružile še druge. Zato ni naključje, da so se vsaj že v 18. stoletju začeli širiti tudi na slovenskem ozemlju ljudskomedicinski rokopisi, sestavljeni po tujih, predvsem nemških pa tudi italijanskih poljudnih medicinskih delih.52 Razširjeni so bili tudi na Dolenjskem.53 Prva znana rokopisa v slovenskem jeziku o čarovnem zdravljenju, izvirata prav z Dolenjskega - to sta srednjeveška zagovora iz cistercijanskega samostana v Stični.53 Prepisovanje različnih zarotitev pa je bilo znano v kmečkem okolju še vse 19- in deloma tudi 20. stoletje.55 Po sredini 19. stoletja so vsekakor vplivale na širjenje zdravilskega znanja Kmetijske in rokodelske Novices poljudnimi zdravstvenimi prispevki.56 Na prehodu v 20. stoletje so se jim pridružile še Kneippove knjige.57 Zato pomeni tudi obravnavano etnomedicinsko gradivo z Dolenjskega do neke mere skupek pridobljenega in podedovanega zdravilskega znanja. Summary Material on Folk Medicine from Dolenjska and Bela krajina The paper analyzes the material on natural and magic healing from Dolenjska and Bela Krajina, collected between 1950 and 1983. Even though this material had not been collected in a systematic manner, it contains basic and valuable data which would be of great value for a possible comprehensive study on folk medicine in Dolenjska and Bela krajina. Medicinal, and especially herbological knowledge, has once again became popular in this part of Slovenia. This is also due to numerous advices on how to heal with plants, published in newspapers, magazines and books. The material on ethnomedicine, collected in the Dolenjska and Bela krajina areas, therefore represents part of an acquired and inherited knowledge on healing and curing. w Peter Borisov, Nav. delo, stran 21. 19 Nav. delo, stran 23. 50 Drago Mušič, Nav. delo, stran 257. 51 Milan Dolenc, O dozdaj zbranih Ijudskomedicinskih rokopisih, Trudit tones 4, Ljubljana 1977, stran 249. Peter Borisov, Nav. delo, stran 19. v Milan Dolenc, Nav. delo, stran 257. 51 Balduin Saria, Srednjeveški zagovor iz Stične in njegove paralele, Etnolog X - Xi/1937 - 39, stran 245 - 253; Gregorius, I. Libri Moralium, zv. III, 4 in 5 del, fol. L: Zagovor proti zobobolu. Rokopis na pergamentu, iz druge polovice 12. stoletja. 55 Milan Dolenc, Nav. delo, stran 252. v‘ Kmetijske in rokodelske Norice, objave zdravstvenih nasvetov, na primer v letih 1845 - 1858. 57 Domači zdravnik, po naukih in izkušnjah župnika Kneippa, Celovec 1892.