GLASILO KOMBINATA DELAMARIS
IZOLA, junija 1965
INTERNA IZDAJA
LETNIK VII.
AlIM
ŠTEV. 5
Anketa je uspela
Anketa o uvedbi 46-umega delovnega tedna, ki smo jo izvedli 27. in 28. aprila, je za nami. Glede na odziv lahko rečemo, da je
anketa uspela. Tistega dne je bilo izročeno na delu nrisotnim delavcem ter je bilo od njih pobranih naslednje število anketnih listov:
Izročenih anket
Vrnjenih anket
delav- vodili-	delav-
cev mih skupaj cev
vodilnih skupaj %>
Tovarna
Ribiči
Skupaj
1166
39
99
7
1265
46
1073
36
92
7
1165
43
92
93
1205
106
1311.
1109
99
1208
92
Trenutno še ni podatkov, koliko izmed 1208 anketnih listov, kolikor je vrnjenih, je tudi veljavnih. Pri površnem pregledu anketnega materiala je opaziti, da je marsikdo pri posameznem vprašanju obkrožil kar dva odgovora ali pa na posamezno vprašanje sploh ni odgovoril. Tako izpolnjeni anketni listi so seveda neveljavni.
Prav gotovo bo tako množičen odziv na anketo, saj jo je izpolnilo 92 «/o vseh, ki so bili tistega dne prisotni na delu, omogočil dobro in temeljito analizo, (id bo predstavljala mnenje celotnega kolektiva.
Glede udeležbe posameznih delovnih enot pri anketiranju lahko rečemo, da je bil odziv pri vseh delovnih enotah približno enak. Izjema je le ribolovni obrat, kjer nam ni uspelo razdeliti več kot 46 anketnih listov, ker je bilo tistega dne le nekaj ladij v izolskem pristanišču.
Anketiranje je bilo ononimino (brez navedbe osebe, ki je izpolnila anketni list). Anketne liste smo prav zaradi zagotovitve anonimnosti oddajali pri vratarjih.
Vsi artketni listi so imeli označeno šifro anketne Skupine, te pa so navadno delovne enote ali oddelki, lahko tudi več delovnih enot ali več oddelkov, odvisno pač od števila zaposlenih. Gre namreč za to, , da so posamezne anketne skupine dovolj velike, reprezentativne, zaradi boljše analize. Analiza ankete, ki so jo izpolnjevali delavci, bo zajela 15 anketnih Skupin.
Anketa za vodilne delavce je zajela le 99 ljudi, zato je bilo nujno, da smo anketo razdelili le na šeslt anketnih skupin, vprašanje pa je, če so te dovolj reprezentativne.
Anketni material že obdelujemo. Rezultate ankete pa bomo lahko Objavili v naslednji številki »Našega glasa«. Računamo, da bo dokončna analiza izdelana konec maja.
Pri bežnem pregledu ankete je opaziti, da se je velika večina anketirancev odločila za skrajšanje delovnega časa v soboto, da večini ustreza delovni čas z začetkom ob 6. uri zjutraj itd. Opaziti je tudi, da je bilo v anketi navedenih zelo malo pripomb in predlogov glede dela in poslovanja v podjetju. Velika večina anketirancev pa je odgovorila, da je na njihovem delovnem mestu možno zvišati delovno storilnost za 4,5 odstotka.
Mnogo več bomo o rezultatih ankete objavili v naslednji številki »Našega glasa«.
46-urni delovni teden zahteva elaborat
Elaborat o uvedbi skrajšanega delovnega časa bo upošteval specifičnost problematike posameznih delovnih enot in tudi problematiko znotraj enot. Opremljenost in mehaniziranost posameznih delovnih enot v inašam kombinatu nista povsod enaki. Zato se nam pri uvajanju skrajšanega
delovnega časa pojavljajo tri variante:
1. delo strojev je glavni nosilec proizvodnje (DE hranila v prahu, oljarna itd.);
2. fizično delo in prizadevnost delavcev je glavni nosilec proizvodnje (DE predelava ribe, obrat Kozina itd.);
3. delo strojev in fizično delo sta v enaki meri nosilca proizvodnje.
Tam kjer je delo strojev glavni nosilec proizvodnje, bo treba iskati take rešitve, ki bi:
— povečale izkoriščenost in s tem kapaciteto strojev na efektivno delovno uro;
— povečale razpoložljivi fond delovnih ur 'strojev;
— zagotovile konstantno kvaliteto izdelkov kljub povečani kapaciteti ;
— zagotovile prodajo izdelkov kljub povečani proizvodnji.
Tam kjer Sta fizično delo in prizadevnost delavcev glavni nosilec proizvodnje, pa bomo morali iskati take rešitve, ki bi:
— izboljšale organizacijo in pripravo dela;
— izboljšale delovna sredstva in delovne pogoje;
— izboljšale strokovnost, odgovornost, stimulacijo in delovno disciplino.
Večina naših enot je pravzaprav nekje med obema navedenima skrajnostima, zato bo bolj ali manj nujno upoštevati ene in druge zahteve.
Vsi ti ukrepi se bodo morali odraziti v povprečno 4,5 "/t višji storilnosti, tako da bi v skrajšanem delovnem času opravili islto delo kot prej v 48 urah.
Elaborat o uvedbi skraišanega delovnega časa bo izdelan na osnovi analize ankete, ki smo jo izvedli konec aprila.
Elaborat bodo izdelale strokovne službe, komisija za skrajšani delovni čas pa bo morala pri tem odigrati odločilno vlogo. Sicer oa je tudi sestav komisije tak. da nam že to zagotavlja dober elaborat. (Nadaljevanje na 2. strani)
Elaborat bo verjetno imel itri poglavja, če ne bo izdelan za vsako delovno enoto ločeno.
I. Posnemanje sedanjega stanja
— izkoriščanje kapacitet delovnih naprav
— izkoriščanje delovnega časa delavcev
— analize normativov delovnega časa in materiala
— anailiza fiksnih stroškov
— analiza organizacije
■— analiza delavnih pogojev
II.Ugotavljanje rezerv v odnosu na sedanje stanje
III. Plan ukrepov za izkoriščanje ugotovljenih notranjih rezerv.
Dela pri izdelavi elaborata ne bo malo, zato bodo morali predvsem vodilni delavci zastaviti vse
Vzdrževalni obrati Kozina
Pločevinasta embalaža
Izbrali smo samo nekaj vprašanj in odgovorov na ta vprašanja, tiste, za katere menimo, da so najzanimivejši.
Pri posameznem odgovoru je navedeno, koliko odstotkov anketirancev v omenjenih treh delovnih enotah je odgovorilo na vprašanje.
Vprašanje:
Kaj te pri tvojem delu najbolj
ovira?
Odgovori:
— nejasna navodila za delo:
vzdrževalni obrati	7	°/o
Kozina	5	°/o
pločevinasta embalaža 5 %>
— nepravočasna dostava materiala:
vzdrževalni obrati 16°/o Kozina	7	"/#
pločevinasta embalaža 1G °/o
sile. Kdaj lahko pričakujemo uvedbo 46 - urnega delovnega tedna, je težko napovedovati, kajti to je odvisno od izdelave elaborata, ki ga bo delavski svet kot naj višji organ moral tudi potrditi.
Nekaj delnih rezultatov ankete
Anketni listi nekaterih anketnih skupin so že obdelani. Navajamo nekaj odgovorov na anketna vprašanja vzdrževalnih obratov, obrata Kozina in DE pločevinaste embalaže. Tabela prikazuje, koliko anketnih listov je bilo v teh anketnih skupinah izdanih, vrnjenih in veljavnih:
Anketni listi izdani vrnjeni veljavni 96	71	61
49	44	37
144	136	104
Vprašanje:
Za prehod na 46-urni delovni teden bi morali zvišati delovno storilnost za 4,5 "/o. Ali je takšen dvig delavne storilnosti na tvojem delovnem mestu mogoč?
Odgovori:
— je mogoč:
vzdrževalni obrati	82°/o
Kozina	76 %>
pločevinasta embalaža 46°/o
— ni mogoč:
vzdrževalni obrati 18 °/o Kozina	24 "/o
pločevinasta embalaža 54 °/o
Vprašanje:
Ali kdaj resno razmišljaš, da bi zapustil podjetje?
Odgovori:
— razmišljam:
vzdrževalni obrati 33 °/o Kozina	32 °/o
pločevinasta embalaža 16 "/o
— ne razmišljam:
vzdrževalni obrati 67 °/o Kozina	68 "/o
pločevinasta embalaža 84 “/o
Na vprašanje, ob katerem času vam najbolj ustreza začetek delovnega časa, se je odločilo za 6. uro v DE pločevinasti embalaži 78 °/n, v vzdrževalnih obratih pa 74 °/o anketirancev. V obratu Kozina pa je na navedeno vprašanje odgovorilo 57 "/o anketirancev, da jim najbolj ustreza delovni čas z začetkom pozimi ob 7. uri in poleti ob 6. uri.
Za sedaj objavljamo odgovore samo na nekaj vprašanj, in sicer samo za nekatere anketne skupine. Zato danes ne komentiramo odgovorov; to bomo storili v naslednji številki, ko bo izdelana tudi popolna analiza ankete.
slaba kvaliteta materiala:
vzdrževalni obrati	2	°/o
Kazina	51	°/o
pločevinasta embalaža 12 °/o
pomanjkljiva del. orodja:
vzdrževalni obrati 28 %> Kazina	5	%
pločevinasta embalaža 5 °/o
pogosto menjanje dela:
vzdrževalni obrati 13 "/o Kozina	5	°/o
pločevinasta embalaža 36 °/o
■ nič me ne ovira pri delu:
vzdrževalni obrati 34 °/o Kozina	22	°/o
pločevinasta embalaža 26 °/o
Volišče v oddelku predelave paradižnika (Foto Vižintin)
RezultJi volitev
Volitve v delavski svet in delovne enote so za nami. Od petnajstih delovnih enot, kolikor jih ima naš kombinat, so volili v vseh enotah, razen v garaži, polovico novih članov delavskega sveta, ker je dosedanjim potekel mandat. Le v garaži, kjer imajo samo enega člana v delavskem svetu, niso volili novega, ker ima dosedanji dvoletni mandat in bo ostal član še eno leto.
Po volilnih 'imenikih imamo 1.708 volivcev. Od tega je na 17 voliščih glasovalo 1.277 volivcev, 180 jih je glasovalo po pošti. Tako je bilo skupno oddanih 1.457 glasovnic, kar predstavlja 85,3 °/o. Veljavnih glasovrtic je bilo 1199, tako je veljavno volilo le 1.140 ali 78,2 °/o volivcev.
V delavskem svetu je potekel mandat 25 članom. Za ta mesta je »bilo na zborih delovnih enot sprejetih 37 kandidatov. Sokan-didatov niso postavili v devetih enotah, ampak so jih kandidirali toliko, kolikor je bilo tudi izvoljenih.
Mnogo zanimivejše so bile volitve v odbore delovnih enot, ker je bilo na vsaki glasovnici nekaj izbire.
Pregled izida volitev po posameznih enotah nam daje naslednjo sliko:
DE »PREDJED«:
V volilnem imeniku sta 302 volivca. Glasovalo je 244 delavcev, 80,8°/». Z 202 veljavnima glasovnicama je volilni odbor ugotovil naslednji izid:
glasov
REPIC Jože	178
JERMAN Marija	155
VALENČIČ Marija	133
MARINČIČ Slavka	128
Poleg teh štirih kandidatov, ki so bili izvoljeni v DS, sta glasove dobila še kandidata:
glasov
KEKIČ Nevio	115
ŠIRCA Ivanka	110
V odbor DE je bilo s 177 ve-
ljavnimi glasovnicami izvoljenih 8 novih članov:
glasov
BUCINEL Ester	159
KALIGARIČ Marija	174
KAPELJ Alojzija '	149
RUTAR Boris	159
MIKLAVČIČ Andrej	144
SABADIN Milena	150
BIRSA Fani	149
MARINIČ Magda	154
Ostali kandidati so dobili: KRAŠEVEC Danica	137
NIKOLIČ Marina	143
DE »PREDELAVA RIB«:
Od 265 volivcev je glasovalo 231 ali 87,1 %>. Izvoljeni so bili trije člani DS, ki so pri 175 ve-
ljavnih glasovnicah dobili nasled-
nje število glasov:
KRANCAN Milan	175
JUNC Bogomir	175
PRIBAC Klementina	175
V odbor DE je bilo s 182 veljavnimi glasovnicami izvoljenih 7 članov:
	glasov
BABIC Marjan	135
KALIGARIČ Franko	139
BARBO Aldo	132
GREGOR Ana	134
GREGORIČ Norma	142
LUKOVEC Elizabeta	137
BEŠTJAK Marija	123
Kandidat BORDON Vili	je do-
bil 121 glasov.
DE »UPRAVNE SLUŽBE«:
Od 273 članov DE je glasovalo 231 volivcev, od tega 26 po pošti, kar predstavlja 84,6%. Z 201 veljavnimi glasovnicami so bili v DS izvoljeni trije kandidati:
glasov
BUONASSISI Vinko	142
ZIHERL Milan	130
PAVLETIČ Tomaž	138
Ostali kandidati so dobili: POROPAT Vera	79
BRATINA Radovan	46
RUDL Zvezda	80
V odbor DE so bili z 205 veljavnimi glasovnicami izvoljeni:
glasov
BAJT Jože	164
CHICCO Sonja	161
PAVLETIČ Tomaž	171
DEŠKO Rafael	172
Poleg 14 izvoljenih kandidatov je prejela JUKIČ Sonja 136 glasov.
DE »PLOČEVIN. EMBALAŽA«:
Po volilnem imeniku je v enoti 156 volivcev, od tega jih je glasovalo 130 ali 83,3°/«. S 103 veljavnimi glasovnicami so bili v DS izvoljeni:
glasov
OGRIZEK Matko	95
DELLORE Italo	94
KLEVA Ardenijo	65
Izvoljeni nista bili:
NOVAK Slava	52
DEKLEVA Marija	53
Za odbor DE so bili s 103 ve-
ljavnimi glasovnicami izvoljeni:
PRELEC Mafalda	glasov 71
TREBEČ Silva	93
CHICCO Elvino	96
KLEVA Milan	76
MORATO Henrik	82
OGRIZEK Matko	79
Glasove sta dobila še:	
VALENČIČ Jože	68
MISLOVIČ Marija	58
E »RIBOLOV«:	
Od 210 volivcev jih je glasovalo	
160 ali 76,5 «/o, od tega 147 po pošti. S 154 veljavnimi glasovnicami so bili v DS izvoljeni:
glasov
RADMAN Ivo.	127
PRELAZ Marjan	143
GRGETA Silvo	135
Kandidat PISAK Ivan je dobil 58 glasov.
V odbor DE so bili s 148 veljavnimi glasovnicami izvoljeni:
MILOTIC Renato	134
ZANKOLA Guerino	115
BOŽIC Anton	127
BARUCA Nerino	115
GRUDEN Aldo	100
HRVATIN Mario	112
Glasove so dobili še:
HARI Ivo	63
ANTOLOVIC Alojz	67
TOMAŽIČ Jože	52
DE »VZDRŽEVANJE IN ENERGETIKA«;
Od 109 volivcev je glasovalo 96 volivcev, to je 88,0 %>. V DS je bil z 81 veljavnimi glasovnicami izvoljen:
TRAMPUŽ Ivan, ki je dobil 81 glasov.
V odbor DE so bili z 80 veljavnimi glasovnicami izvoljeni:
IPAVEC. Ernest '	72
VIŠNJEVEC Zmago	62
SUTLOVIC Stanko	59
SMOKOVIC Oktavijo	66
VRTOVEC Jože	66
TOMAŽIČ Franc	49
Kandidat PRUNK Avgust je dobil
46 glasov.
DE »SKLADIŠČE GOTOVIH IZDELKOV«:
Od 96 volivcev jih je glasovalo 80 ali 83,3 »/o. V DS je bil s 75 veljavnimi glasovnicami izvoljen: KALIGARIČ Marjan, ki je dobil 36 glasov.
Ostala kandidata:
ŠIRCELJ Marija	24
HROVAT Marija	15
V odbor DE so bili izvoljeni: GOMBAČ Jože	50
LIPEJ Franc	46
ŠIRCELJ Marija	48
MEDOŠ Slava	51
KALIGARIČ Marjan	54
Ostali kandidati:
BERNETIČ Erminija	37
SERAŽIN Zora	32
GAČNIK Zdenka	32
DE »KOZINA«:
Od 58 volivcev po imeniku jih je glasovalo 53 ali 91,3 %>. S 47 veljavnimi glasovi je bila v DS izvoljena SUSIC Milenka V odbor DE so bili z 51 veljavnimi glasovnicami izvoljeni:
SEGULIN Franc	45
DOBRILA Danica	32
PAVLIČ Branka	35
RIBARIČ Marija	33
Ostali kandidati:
VIŠNJEVEC Neva	29
ROZAČ Štefanija	13
KAVRE Sonja '	17
DE »JUHE«;
V enoti je 57 volivcev, od tega je glasovalo 53 volivcev ali 93 odstotkov. Veljavnih glasovnic za DS je bilo 53, izvoljena je bila
MARKEŽAN Ana	28
Ostala kandidata:
KAURIN Marija	3
TERBIŽAN Ivanka	22
V odbor DE so bili izvoljeni: PAVLETIČ Slavica	32
DEŽJOT Ida	36
GREGORIČ Stazijo	33
MARKEŽAN Ana	38
Ostala kandidata:
DODIČ Oliga	29
ANTONAC Marija	32
DE »PARADIŽNIK«:
'V volilnem imeniku je 39 volivcev, glasovalo jih je 33 ali 84,6%. Pri volitvah za DS je bil s 33 veljavnimi glasovnicami izvoljen
SERAŽIN Franc	16
Ostala kandidata:
FURLAN Marija	5
JAZBEC Štefan	12
V odbor DE so bili z 28 veljavnimi glasovnicami izvoljeni: KOŽLIN Angela	24
KRAMF Karmela	24
TULJAK Jože	27
TAVČAR Branko	26
Ostali kandidat:
ROŽIČ Ferdo	11
DE »HRANILA V PRAHU«:
Od 37 evidentiranih volivcev jih je glasovalo 34 ali 92,0“/o. S 24 veljavnimi glasovi je bil v DS izvoljen MEDOŠ Marcel V odbor DE so bili izvoljeni:
SKOK Jože	19
KOCJANČIČ Srečko	22
FRANK Jože	24
VRTOVEC Marija	19
Ostali kandidat:
MIKOLIN Ivanka	16
DE »LITOGRAFIJA«:
Od 29 volivcev po imeniku jih je glasovalo 27 ali 93,1 %>. V DS
je bil izvoljen PALČIČ Ivan	20
En glas je dobil BABIČ Fabijo V odbor DE so bili izvoljeni: MARTIČ Marija	15
STIPANČTČ Jolanda 15 PALČIČ Ivan	14
LOVRIČ Merica	14
Ostali glasovi:
BARUCA Jože	10
BAJC Ivanka	12
DE »ZABOJARNA«:
Od 19 volivcev jih je glasovalo
15.	to je 78,9 "la. V DS je bila iz-
voljena
LEBAN Marica	13
En glas je dobil ŠIK Marjan V odbor DE so bili izvoljeni: GRDINA Ernest	14
VOLK Franc	13
RUPNIK Ivanka	14
ŠTAVER Anton	15
Ostali kandidat:
SAMEC Draga	4
DE »OLJARNA«:
Po vovilnem imeniku je v enoti 16 volivcev, ki so vsi volili. Vse glasovnice so bile veljavne. V DS
je bil izvoljen MOLK Janez	16
V odbor DE so bili izvoljeni: KOCJANČIČ Anton	12
MEZGEC Alojz	15
KOCJANČIČ Jože	13
PAHOVIČ Blaž	12
Ostali kandidati:
GUSTINČIČ Franc	8
KOCJANČIČ Roman	4
DE »GARAŽA«:
Ta enota je volila samo odbor DE. Od 42 volivcev jih je glaso-
valo 34, to je 81,0 %>, od tega 7 po pošti. Veljavnih glasovnic je 30, v odbor so bili izvoljeni:
MAKOVEC Stane	22
RUPNIK Julij	25
ZAFRED Franko	26
NARDIN Zorko	19
LOZEJ Gabrijel	21
MRMOLJA Rado	17
Ostali kandidati:	
BOŽIČ Lucijan	13
GOMBAČ Karlo	14
KALIGARIČ Oktavijo	10
FERFOLJA Franc	13
Zaradi boljšega pregleda navajamo ob koncu vse novoizvoljene člane delavskega sveta:
REPIČ Jože JERMAN Marija VALENČIČ Marija MARINČIČ Slavka KRANCAN Milan JUNC Bogomir PRIBAC Klementina BUONASSISI Vinko ZIHERL Milan PAVLETIČ Tomaž DELLORE Italo KLEVA Ardenijo RADMAN Ivo PRELAZ Marjan GRGETA Silvo TRAMPUŽ Ivan KALIGARIČ Marjan SUSIČ Milenka MARKEŽAN Ana SERAŽIN Franc MEDOŠ Marcel PALČIČ Ivan LEBAN Marica MOLK Janez
Od navedenih so bili že v dosedanjem delavskem svetu: Milan KRANČAN, Vinko BUONAS-SISI, Milan ZIHERL, Marjan PRELAZ, Silvo GRGETA, Marica LEBAN in Janez MOLK.
Čestitamo!
Vi!
;
Volišče v oddelku predelave rib in predjedi (Foto Vižintin)
Stanovanjska izgradnja
Ko je delavski svet razporejal sredstva po zaključnem računu iz leta 1964, je upošteval predlog stanovanjske komisije in komisije za finančna vprašanja in odobril za stanovanjsko izgradnjo 60 milijonov. Ta sredstva res niso v skladu z našimi potrebami, ki so mnogo večje, vendar bo tudi s tem denarjem lahko rešenih nekaj nujnih primerov. Po sklepu delavskega sveta bo ta denar uporabljen takole:
1. za novogradnje 36,500.000 din
2. občinskemu stanovanjskemu skladu za popravilo 12 stanovanj članov ZB 1,600.000 din,
3. stanovanjski zadrugi Delamaris 8,500.000 din
4. za nakup novega stanovanja
2,900.000	din
5. stanovanjskemu skladu za popravilo stanovanj naših delavcev 10,500.000 din.
Predvideni znesek za novogradnje bo porabljen kot kredit po 2 milijona 18 članom kolektiva, ki bodo v zadrugi gradili stanovanjske hiše. Ta kredit bodo dobili novi zadružniki pod istimi pogoji, kot jih daje stanovanjski sklad.
Za 12 članov ZB iz našega kolektiva bomo omogočili popravi-
Novi upravni odbor
Na prvi seji delavskega sveta, ki je bila dne 21. maja 1965, je bil fzvoljen novi upravni odbor. Izmed 12 kandidatov, od katerih smo jih volili 10, so bili izvoljeni:
Ester BUCINEL inž. Dušan FERLUGA Ernest IPAVEC Jože JAMŠEK Rajko MAKOVEC Ivan MARTINČIČ Franc PANGERŠIC Pavla ŠIK Ivo RADMAN in Marija DEKLEVA.
Poleg članov upravnega odbora je bilo izvoljenih tudi 9 namestnikov, in sicer:
Slavka BERTONCELJ Majda ČERNELIČ Milan HOJNIK Marija KALIGARIČ Pavel KOMEL Lucijan LEBAN Marija MARINČIČ Ivan PALČIC in Anton STANIČ
Na prvi seji upravnega odbora, ki je bila 26. maja, je bil za predsednika izvoljen inž. Dušan FERLUGA, za njegovega namestnika pa Rajko MAKOVEC.
Novoizvoljenemu upravnemu odboru čestitamo in želimo čim-več uspeha.
lo stanovanj s tem, da bomo nakazali občinskemu stanovanjskemu skladu 1,600.000 din. Ta sredstva bo sklad dodelil kot kredit našim prosilcem. Ta oblika dodeljevanja kredita je za nas ugodna zato, ker k našim sredstvom doda tudi sklad svoja sredstva in tako poveča skupno kvoto.
V kombinatu se bo formirala nova stanovanjska zadruga. Za 18 zadružnikov je delavski svet zagotovil kredit po 2 milijona din vsakemu. Ta posojila bodo dobili zadružniki pod naslednjimi pogoji:
— Prednost pri dodelitvi posojila bodo imeli prosilci, ki se bodo obvezali, da bodo odstopili sedanje stanovanje podjetju.
— Pri dodeljevanju posojila bomo upoštevali kriterije, ki so navedeni v 7. členu pravilnika o razdeljevanju stanovanj. (Ta pravilnik je bil v celoti objavljen v prejšnji številki »Našega glasa«).
— Prosilec je dolžan, da ostane v delovnem razmerju s podjetjem najmanj 10 let. Ce pa preneha delovno razmerje pred tem, je dolžan posojilo vrniti v roku enega leta.
— Posojilo se bo vknjižilo na stavbo.
— Pri prodaji stanovanjske hiše, za katero je podjetje dalo posojilo, ima podjetje predkupno pravico.
— Če lastnik proda stanovanjsko hišo drugemu, je dolžan vrniti posojilo v treh mesecih.
— Posojila se bodo dodel jevala prosilcem, ki bodo lastniki stanovanjskih hiš. V primeru prodaje nedokončane hiše se bo ocenila dejanska vrednost vloženih sredstev in delo po kontrolni knjigi zadruge.
Ker so interesenti za gradnjo in popravilo stanovanj tudi čla-
ni kolektiva, ki stanujejo izven naše komune, so se člani delavskega sveta po daljši razpravi odločili, da bodo v letu 1965 imeli prednost pri dodeljevanju posojil za novogradnjo delavci iz komune Izola.
Prosilcem za popravila stanovanj izven naše komune bo komisija upoštevala kriterije, ki veljajo pri dodeljevanju teh sredstev.
Naša stanovanjska komisija bo po ogledu pripravila seznam prosilcev in višino sredstev, ki jih posameznik potrebuje za popravilo stanovanja.
Posojilo za popravilo stanovanja bo vračal posojilojemalec 20 let z 2% obrestno mero. Posojilo bo vračunano v najemnino stanovanj. Trenutno je za popravila stanovanj 77 prosilcev, od tega 32 bivših borcev.
Nekaterim dosedanjim zadružnikom, ki imajo hiše že pred dograditvijo, pa zaradi finančnih sredstev ne morejo naprej, je delavski svet odobril dodatni kredit v skupnem znesku 8,500.000 din. Kredit bodo dobili:
Lucijan LEBAN Stanko SUTLOVIC Karl GOMBAČ
S.	FRANČEŠKIN Albin MORO Zvonko FILIPI
500.000 din 2,000.000 din
1.500.000 din
1.500.000 din
1.500.000 din
1.500.000 din
Skupno s CZP »Primorski tisk« Koper bomo v Izoli odkupili stanovanje v novem bloku. Tega skupnega vlaganja v isto stanovanje smo se lotili zato, ker žena dela pri »Primorskem tisku«, mož pa pri nas. Po zadevni pogodbi bomo dali mi 2,900.000 din, naš partner pa 2,500.000 din. »Primorskemu tisku« bomo vložena sredstva vrnili v štirih letih in stanovanje bo v celoti naše.
Te odločitve je sprejel delavski svet na 13. seji 13. aprila 1965 in so v nekaterih postavkah drugačne, kot so bila prvotna predvidevanja, ki so bila objavljena pred nekaj meseci v našem glasilu.
SGP Stavbenik Izola prejel priznanje za delo pri obnovi Skopja
Naraščanje ribolova po svetu
Celotna svetovna proizvodnja rib, rakov, školjk in drugih vodnih žirvali je znašala 1962. leta
44,720.000	ton, kar predstavlja nov rekord. Ta količina je približno za 7 »/o večja od svetovne ribolovne proizvodnje v letu 1961, ko je ta znašala 41,830.000 ton, kar predstavlja rekordno količino.
Od doseženega svetovnega ulova rib v letu 1962 je bilo 12 milijonov ton uporabljenih za ribjo moko, namenjeno za živalsko hrano. Ostanek, ki znaša približno 32 milijonov ton, gre v obliki svežih, zmrznjenih in konzerviranih proizvodov za prehrano ljudi.
Japonska je na prvem mestu med državami, ki lovijo ribe. V letu 1962 so ulovili skupno 6 milijonov 863.700 ton rib, kar predstavlja malenkostno povečanje nasproti 1961. letu, ko je Japonska dosegla 6,710.500 ton ribolova.
Drugo mesto v svetovni, lestvici zavzema Peru z ulovom 6,830.000 ton, kar predstavlja znatno povečanje v primerjavi z ulovom, ki ga je ta država dosegla v 1961. letu, ko so nalovili 5,243.100 ton. V zadnjih 15 letih Peru vsako leto povečuje svoj ulov za nekaj odstotkov. Ljudska republika Kitajska je v tem letu dosegla 5 milijonov ton in se je plasirala na tretje mesto. Leta 1961 je znašal ulov v SZ 3,250.000 ton, v ZDA pa 2,931.900 ton, iz česar je razvidno, da je ulov v ZDA v letu 1962 rahlo nazadoval.
Države, ki so v letu 1962 dosegle nad 500.000 ton ulova rib.
6. Norveška	1,338.000	t
7. Kanada	1,115.100	t
8. Južna in Jugozahodna Afrika	1,062.700	1
9. Španija	1,006.000	t
10. Velika Britanija	973.9001
11. Indija	944.400	t
12. Indonezija	943.000	t
13. Danska	928.400	t
14. Island	832.600	t
15. Francija	737.000	t
16. Cile	638.000	t
17. SR Nemčija	632.700	t
18. Portugalska	518.200	t
19. Filipini	504.700	t
Ta podatek govori, da predstavlja azijski ulov 1962. leta 39 %> celotnega svetovnega ulova, kar je dvakrat več od ulova, ki so ga
v tem času dosegle evropske in južnoafriške države.
TUNA — GLAVNA VRSTA RIB
V MODERNEM RIBOLOVU
V letu 1962 je bilo na vsem svetu ulovljenih 2,380.000 ton tune, skuš, palamid in drugih rib iste vrste, kar je za 150.000 ton več kot v 1961. letu.
Ta vrsta rib predstavlja 5,3 “/o od celotnega svetovnega ulova v 1962. letu, ko je bilo nalovljenih 44,72 milijona ton raznih rib.
Japonska doseže največji ulov teh rib, saj njena proizvodnja 1,167.800 ton predstavlja skoraj polovico svetovne proizvodnje. Japonski sledijo ZDA s 169.700 tonami tune in z drugimi ribami iste vrste, kar je za 9.300 ton manj od ulova rib v letu 1961.
Peru pride na tretje mesto s 151.500 tonami, za njim pa Španija z 72.300 tonami. Leta 1958 je spanija nalovila 73.500 ton tovrstnih rib.
Od ostalih držav, ki so ulovile preko 500.000 ton tune, sta samo Formoza 1(5.700 ton) in Indija (62.900 ton).
NAJVEČ RIB NA SVETU ULOVE AZIJSKE DRŽAVE
V letu 1962 so azijske države še enkrat presegle vse svetovne rekorde v ribolovu. Njihova proizvodnja je v tem letu dosegla 17,52 milijona ton.
Gornji podatek kaže, da azijski ulov rib v 1962. letu predstavlja 39 %> celotnega svetovnega ulova, kar je več kot dvakratno od ulova, katerega so v istem letu dosegle države Evrope in Južne Amerike.
Glavne ribarske države Azije so: Japonska, Ljudska republika Kitajska, Indija, Indonezija in Filipini.
EVROPSKI RIBOLOV
JE DOSEGEL NOVI REKORD PROIZVODNJE
Evropska ribolovna proizvodnja je dosegla v letu 1962 novi rekord. Z 8,35 milijona ton predstavlja evropski ulov 19 %> od celotnega ustvarjenega svetovnega ulova v istem letu. Čeprav je bil svetovni ulov v letu 1962, ko je dosegel 42,72 milijona ton, rekorden, je evropski ulov v tem letu 18,35 milijona ton tudi rekorden in predstavlja 19°/o svetovnega ulova.
Evropska ribolovna proizvodnja se je v letu 1962 povečala za
190.000	ton od proizvodnje v letu 1961.
Kljub temu je delež evropske proizvodnje v skupni svetovni ri-
bolovni proizvodnji zmanjšan. In kot vidimo, predstavlja evropski ribolov leta 1957 25»/», 1959 22 »/o, leta 1961 20%> in leta 1962 19%>. Iz navedenega sledi, da na vsem svetu ribolov mnogo hitreje napreduje kakor v Evropi, zato se naš delež zmanjšuje iz leta v leto.
Norveška pride na prvo mesto med evropskimi državami z 1 milijonom 338.000 tonami ulovljenih rib v 1962. letu. Španija zavzema drugo mesto z 1,006.000 tonami. Niti ena druga evropska država ni v istem letu ulovila več od milijona ton rib.
Velika Britanija z 944.000 tonami zavzema tretje mesto, za njo pride Danska z 928.400 tonami, Islandija z 832.600 tonami, Francija s 737.000 tonami. DR Nemčija s 632.700 tonami in Portugalska s 518.200 tonami.
Evropske države, ki so v istih letih dosegle manj kot 500.000 1 ulova, so:	Holandija 321.900,
Švedska 290.900, Italija 218.600, Poljska 179.600, Finska 64.700, Belgija 59.900, Jugoslavija 30.300, Irska 29.900 in Madžarska 21.000 ton.
Ko manjka nekaj minut do malice
UPRAVIČEN STRAH
»Kaj se pa držiš tako kislo?«
»V Izoli bo po planu letos 500 pogrebov naprav 95 v lanskem letu, pa se bojim, da nisem na spisku.«
O civilni zaščiti
Delavski svet je za potrebe civilne zaščite v tem letu odobril
1,570.000	din. To je pomemben znesek, kar dokazuje, da so samoupravni organi pravilno razumeli važnost te službe v našem kombinatu. Letos je prvo leto delovanja te službe pri nas, zato tudi ni brez začetniških težav.
Delo te službe ne smemo jemati kot suho službeno dolžnost, ampak je tu nekaj več, saj gre za plemenito delo reševanja ljudi in našega skupnega premoženja ob elementarnih nesrečah. Za tako delo pa ni dovolj samo pripravljenost in oprema. Poskrbljeno je tudi za to. štab, tako sc imenuje vodstvo civilne zaščite, je v sodelovanju z drugimi organi v komuni organiziral tečaje, v katerih se usposabljajo posamezne ekipe za svoje naloge. Splošni del je bil enoten za vse ekipe. Povprečna udeležba na teh predavanjih je bila 50 “/o, kar je za naše razmere zadovoljivo. Ta sicer nizki odstotek opravičuje dejstvo, da naši moški delajo v izmenah, ženske so pa v popoldanskem času zaposlene z gospodinjskim delom. Vse ekipe še niso imele predavanj o svojih specialnostih, to bo opravljeno po programu, za nami je pa že tečaj sanitetne službe. Ta služba je ena najvažnejših v primeru elementarne nesreče, žal pa vse naše tečajnice tega niso vzele dovolj resno. Za sanitetno službo je bilo izbranih 7 tovarišic, ki imajo pogoje in so primerne za tako delo. Tečaj je organiziral občinski štab civilne zaščite za udeležence iz več podjetij, s čimer je bila zagotovljena kvaliteta predavanj. Kljub temu pa so nekatere naše tovarišice to svojo dolžnost zanemarile in od sedmih so samo tri uspešno končale tečaj in opravile izpit.
Tečaj prve pomoči so opravile: Lili jana BUDIHNA iz oddelka juh, Kristjana LIPOVEC iz oddelka
juh in
Justina SKRT iz oddelka pločevinaste embalaže.
Vsem trem tovarišicam izrekamo pohvalo z željo, da bi jih posnemali tudi ostali.
,NAS GLAS’ izdaja kolektiv konscrvne industrije »DELAMARIS« Izola — List urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik AVGUST BREZAVŠČEK — Tiska tiskarna CZP Primorski tisk v Kopru.
Obenem pa upravičeno grajamo tiste štiri, ki so brez vzroka zavrgle izkazano jim zaupanje in s tem pokazale, kaj čutijo do našega kolektiva. V prihodnje bomo poimensko navedli tudi imena takšnih sodelavcev.
Resda je obiskovanje tečajev v popoldanskem času dodatna dolžnost in obveznost, vendar je delavski svet odobril, da bomo vse zamujene ure plačali. Plačilo teh ur velja seveda za tiste, ki bodo tečaj uspešno zaključili.
O delu civilne zaščite in o usposabljanju njenih članov bomo v našem glasilu še poročali.
Žarko Visnič
V večletni praksi prevajanja Inozemskih reklamacij našega blaga in uradnih spričeval o pregledu ali analizi oporečnega blaga naše produlkcije sem se vedno bolj prepričal, da o neki Strogi objektivnosti pri dajanju mnenj o kvaliteti in zdravju naših proizvodov skoraj v nobenem primeru ni mogoče govoriti. Vedno in povsod je še nekaj zraven, kar soodloča. Ta nekaj je lahko antipatija s splošnega, vsakdanjega stališča neke uradne osebe do uvoženega, torej ne našega, tujega blaga, drugič nacionalni ponos, da je uvoženo živilo spričo domačih, naših sposobnosti nepotrebno, in tretjič antipatija, Iki gre do pravega sovraštva do države izvoznice. Psihološki odnos do obravnavanega predmeta, ki ga mora oceniti kot kvalitetno ali nekvalitetno, zdravo ali pokvarjeno, je v vsakem posameznem primeru dejstvo, ki vpliva na oceno. Dvojna mera, kadar gre za ocenitev domačega in uvoženega izdelka, je že v človeškem bistvu.
Znano je, da je med zakonodajami, ki se tičejo živil, zakonodaja Združenih držav Amerike najstrožja, naravnost profesorsko pedantna, in to tudi pri nebistvenih vprašanjih. Tej oblastni ustanovi: Food and Drug Administra-tion (Uprava za živila) in drugim je že marsikateri izvoznik očital mretirano strogost z namenom, da brzda uvoz, mi pa ji lahko očitamo, da je v dobi našega izvoza v ZDA vedno pokazala odpor do jugoslovanskega blaga. V tistem psihološkem odnosu do blaga pri uradini osebi na carini, v laboratoriju, pri živilski policiji do našega blaga tudi ni izključena — politika! Tako so izvozniki očitali diskriminacijo v tem smislu tudi francoskim uradom pri oce-
Tov. Bruno Klančič, novi podpredsednik občinske skupščine občine Izola
njevanju uvoženega blaga. Iz izkušnje smemo reči isto tudi o italijanskih oblasteh.
Cesto se zgodi, da je naše blago ocenjeno kot neprimerno za človekovo prehrano samo v enem mestu, medtem ko isto blago prodajajo v raznih mestih iste države. Dobavimo n. pr. tri vagone istega izdelka, iste kvalitete ter istega datuma proizvodnje, toda reklamirajo le en vagon, ostalih dveh pa ne, ker sta šla pač nekam drugam. Odvisno ie torej od ljudi, ki ocenjujejo, nikakor samo od dejanske vrednosti, kvalitete in čistosti blaga.
V uradnih dokumentih srečaš tudi neprevedljive izraze, zvite in dvoumne, ali prazne, brez pravega pomena, z namenom, da je mogoče na koncu nnnisati sklep, da je izdelek — sumljiv. Taka oseba ima tudi svoje zadoščenje, če je njej nesimioatičnemu tujemu producentu novzročila stroške; pozneje lahko tudi popusiti, če zahtevamo boli strokovno in na-tančneišo analizo reklamiranega blaga. Cesto je st&lišče takega f.i-nancaria hinavsko zakonito, češ da zastopa interese potrošnika, ne uvoznika — trgovca. Oikrog poi-mov varljivo ime, znamka, označba, podatki itd. je diskusija popolnoma brez haska, če tak človek kot uradna — torei odločujoča oseba — meni, da to ali ono lahko vara notrošnika. In takih stvari smo že mnogo doživeli in jih še bomo.
Zatorei ne smemo soditi kvalitete naših izdelkov le po številu reklamacij iz inozemstva, temveč se rajši vprašaimo, kako nai delamo. da nam taki sovražni in neobjektivni elementi ne bodo mogli več škoditi. Tukai pa se začne drugo noglavje, če ga bo hotel kdo načeti.
0 reklamacijah našega blaga iz inozemstva
Mladinski pevski zbor pozdravlja štafeto
Nov čas - nova spoznanja
Nežni jutranji žarki mladega sonca so tipaje pobožali speče obličje Tatjane. Nemirno se je obrnila v postelji im počasi odprla zaspane oči:
»Hm, saj res, danes pišemo slo-vensiko nalogo. Le 'kakšen bo naslov? Ah, bom že nekako napisala ...«
Zlezila je s postelje, se hitro oblekla in teklo v šolo, zakaj zadnje minute pred osmo so hitro polzele -naprej... Stopila je v razred, pogled ji je begal od enega obraza k drugemu. Vsi so bili zamišljeni, nekako otožni. Stisnilo jo je pri srcu:
»Mar bom res med temi ljudmi samo še nekaj dni, kratkih kot minute?«
Ozrla se je k Bobu, iki je slonel ob peči, in se mu nasmehnila.
»Hm, niti Bob ni vesel kakor običajno. Mar tudi njega mučijo enake misli? ... Le kako mi bo takrat, ko se bomo razšli, vsak po svojih patih, vsak za svojimi željami in cilji? Vem, težko mi bo, misli se mi 'bodo sto- in stokrat vrnile med sošolce. Oh, kolikokrat smo se prerivali in prepirali, toda na koncu smo se le široko zasmejali in vse obrnili v šalo! Res je, 'toliko ljudi, različnih — toda kljub temu enakih, se je zbralo v tem razredu! Nisem si mislila, da bo tako težko slovo od teh šolskih klopi, od tovarišev. Kolikokrat sem iz dna duše zasovražila ta prostor, obdan s štirimi stenami! Kolikokrat so mi misli med profesorjevim predavaniem ušle v bodočnost, ki me je čakala... Mar sem res itako tireioe-nela po tem, da bi se rešila vzdušja, ki je zavladalo v tem četverokotnem iprosltoru s 30 dijaki, kadar je profesor nepričakovano odprl redovalnico!?«
Tatjana je sedla na stol in si podprla glavo z dlanmi. V premišljevanju jo je zmotil Bob, ko jo je vprašal:
»Ti, Tatjana, kaj praviš, kakšen bo naslov naloge?«
»Ne vem, Bob, toda kaj ni popolnoma vseeno, kakšen je naslov? Pisati iboš moral le tisto, kar ti leži na duši.«
»Prav imaš, Tatjana!«
Spremljala ga je s pogledom:
... in tudi Bob bo šel po svojih not ih, morda mu bodo misli včasih zaplavale nazaj, med te šolske klopi. Kdo ve, če se ibo kdaj katera ustavila ob meni? Zal mi bo za njim, za tem veselim in nagajivim Bobom. Kolikokrat sem bila jezna nanj, kadar me je nepričakovano presenetil in mi nagajal. Toda, saj mu v resnici nisem nikdar zamerila, celo vesela sem bila, da je zmotil monotonost... In drugi? Kam 'bodo šli, kaj jim bo prinesel novi čas? Morda razočaranja, morda vesela presenečenja ... Kdo ve!
Sedai sedimo tu — v razredu — in čakamo, kdai bo prišel profesor z zvezki. Čakamo in vse oči tiho govoriio o strahu, o želii, da naloga ine bi bila nrotežka. Zopet so naše misli skupaj kot trdna ve1*...
Vrata so se odprla, profesor je vstopil. .Te morda fiut.il, kaj se gndi v duši dnakov? Morda! Na tplhlo je napisal naslov:
— Nov čas, nova spoznanja —
Tatjana se je prvi hip prestrašila. naslov se ii je zdel tui, od-dalien. Pogledala je Boba in se spomnila, kai io je še pred nekaj minutami težilo. Nasmehnila se je in sama selbi dejala:
»Da, da, nov čas sam prinaša nova spoznanja ...«
PREDVIDEVANJA
V večini evropskih držav vlada veliko zanimanje Aa letovanje v Jugoslaviji. Po sporazumih, ki jih imajo naše potovalne agencije pričakujemo iz ZR Nemčije, Avstrije, Italije in drugih držav 20 do 30 odstotkov več turistov kot jih je bilo lani.
Čeprav se je turistična sezona šele začela, je devizni dotok iz te dejavnosti 30 odstotkov večji kot lani v tem času.
Lansko leto je bil devizni priliv iz turizma 93 milijonov dolarjev, letos pa se jih pričakuje 120 milijonov dolarjev. Gostinci računajo, da bo letos obiskalo Jugoslavijo okrog 3 milijone tujih turistov. Za sprejem tolikega števila tujih gostov je zgrajenih nad 30 novih hotelov, ki imajo okoli 4 milijone postelj, pri privatnikih je pa pripravljenih okoli 20.000 ležišč.
DOM V LEPENI ZOPET ODPRT
Letos smo nameravali odpreti počitniški dom v Lepeni nekaj prej kot prejšnja leta, vendar nam je muhasto vreme to preprečilo. Odprli ga bomo 20. junija in je prva skupina že zbrana. Cena celodnevno oskrbe bo za člane kolektiva in svojce, ki niso v službi pri drugem podjetju 600 din. Na podstrešju je penzion nekaj nižji, in sicer za odrasle 500 din, za otroke pa 300 din. Kot svojce se tu smatra moža, ženo in otroke. Za ostale svojce ie določena cena penziona 1.300 din. Za ostale goste, ki bodo lahko sprejeti v dom le, če bodo prosta mesta pa velja celodnevna preskrba 1.500 din. Priia-ve sprejema in daje informacije tov. Žarko Višniič v kadrovsko socialnem sektorju.
IZOLA-TREBNJE 3:0
V nedeljo je bila v Izoli odigrana prvenstvena odbojkarska tekma II. republiške lige med TVD Partizanom iz Izole in Trebnjami. Kot je bilo pričakovati, je Izola zmagala z visokim rezultatom 3:0 (15:2, 15:8, 15:12), vendar pa tekma ni navdušila številnih gledalcev, ki so se kljub slabemu vremenu zbrali na igrišču. V prvem setu je Izola visoko povedla in vse je kazalo, da se bo •končalo s setom 15:0. V nadaljevanju Izolčani niso več igrali zbrano, podaje niso bile točne, udarci so bili medli, igra sploh ni bila borbena in dinamična, kar pa je bilo predvsem posledica srečanja dveh kvalitetno različnih ekip.
Prihodnjo nedeljo gostujejo Izolčani v Kropi. Po pričakova-njiji pa se bosta poleg Izole potegovala za prvo mesto še Kočevje in Šenčur.