10
Diego Valeri:
Pesmica
Zeleno kresnico prestregel eem zate v grmu zelenem. Predraga, rokd zdaj razkleni! Odpri še srce! Prinašam
ti   zvezdo, ki snel sem
Jo  daleč na nebu nebeškem -
za  drobno srce,
za  drobno roko,
ki  ju ljubim.
Listi      in      listi...
Padajo listi, listi v počasnem dežju
v tem sladkem, obupnem večeru!
Listi, listi: velike mokre teže
listov divjega kostanja, zeleni in nežni,
trepetajoči listi robinije.
Padajo v mrzlem soju lampijonov,
padajo na svetli ulični tlak...
Midva pa hodiva, hodiva,
drug ob drugem brez besed,
težko noseč v srcu
isto breme otožnosti.
Padajo listi, padajo. In morda je nekaj,
kar umira medtem v najinem življenju,
ki tako umira in noče umreti.
11