8.«.!5. W Ptuj, 22. junija 1956 i^.„u. k. Glasilo SZDL ptujskega okraja _ Uprava in uredništvo Ptuj, Lackova ulica 8 — Telefon 156, NE Ptuj §tev. 643-T-206 — Ure- juje uredniški odbor — Odgovorni urednik Janez Petrovič — Rokopisov ne vračamo — Tiska Mariborska tiskarna — Cena 10 din — Letna naročnina 500 din, polletna 250 dinarjev V četrtek preteklega tedna sta oba zbora OLO na skupni seji poslušala poročilo o delu ljudskega odbora in poročilo o deLu upravnih organov. O delu ljudskega odbora je poročal predsednik OLO tov. Jože Tramšek, ki je med dru- gim dejal sledeče: Okrajni ljudski odbor je imel od svoje izvcditve v septembru lanskega leta devet sej, na ka- terih je obravnaval skupno 158 zadev. Dejstvo, da je v tem času sprejel le 11 odlokov in drugih predpisov dokazuje, da se mora ljudski odbor še vedno ukvarjati z množico drobnih zadev, ki jih naša zakonodaja prepušča v odločanje ljudske- mu odboru, čeprav so mnoga ta vprašanja izrazito upravnega značaja, in bi jih brez škode reševali sveti ali pa celo uprav- ni aparat sam. Tak sistem —o tem bodo morali v prav krat- kem času razpravljati organi republiške in zve2aie skupščine — praktično onemogoča, da bi ljudski odbor, na podlagi teme- ljitih analiz, pretresal posame- zna področja gospodarskih in drugih dejavnosti v okraju ter sprejemal smernice za njih razvoj. Komisije temeljito prouCujejo sejni material! Odbomiške komisije pred vsako sejo zelo natančno pro- učijo vsa vprašanja, ki so jih sv^ predložili za obravnavanje na seji ljudskega odbora. Seve- da pride zaradi tega ves ma- terial pred ljudski odbor skrb- no pripravljen in vsestransko osvetljen, tako, da je pogosto diskusija na seji prav zaradi tega manj živahna. To pa go- tovo ni edini vzrok, da odbor- niki na sejah premalo razprav- ljajo. Verjetno preveč površno proučujejo predloge, katere že prejmejo neka.i dni pred sejo in bi imeli dovolj časa za po- svetovanje z volivci in občin- skimi odbori. Nasploh je ugotovljeno, da se odborniki premalo poslužujejo pravic, ki so jim zagotovljene po statutu in poslovniku. Tako predsedstvo v vsej dosedanji poslovni dobi ni prejelo nobe- nega predloga za obravnavo kakega vprašanja na seji. V zvezi z delom upravnega apa- rata je bilo postavljenih le nekaj vprašanj in še to samo na sejah, kjer seveda ni mo- goče vedno takoj dobiti izčrp- nega odgovora. Odborniki iz- ven sej le izjemoma vzdržuje- jo stike s predsedstvom in z upravnim aparatom itd. Komisija za prošnje in pritožbe je bila brez dela Kot so skoraj vse komisije ljudskega odbora zelo dejavne, ]->a se komisija za prošnje in pritožbe ves čas ni niti enkrat sestala in to iz enostavnega razloga, ker ni prejela nobene prošnje ali pritožbe. To doka- zuje, da državljani, kot tudi gospodarske in druge organiza- cije ne poznajo vloge te komi- sije. Pogosto se obračajo na vse mogoče forume in celo na sa- mega maršala ter s tem zavla- čujejo rešitev svoje zadeve, saj se njihov slučaj lahko razišče in razčisti le v okraju samem in prav to nalogo ima odborni- ška komisija za prošnje in pri- tožbe, ki lahko v vsakem slu- čaju da vsaj pravilen pouk, če že ne more zadeve ugodno re- šiti.__________.. ^.............. Nekatere pomanjkljivosti v delu svetov z uvedbo novega komunal- nega sistema so dobili tudi sveti ljudskih odborov nov zna- čaj in postali na neki način organi družbenega upravljanja. Čeprav je treba priznati, da so v tem času mnogo prispevali k demokratizaciji naše oblasti, pa je pri njihovem dosedanjem delu le treba opozoriti na ne- katere negativne pojave! Nekateri sveti ljudskega od- bora že kadrovsko niso bili dobro sestavljeni. V nekatere je bilo imenovanih preveč stro- kovnih ljudi iz raznih ustanov in zavodov, ki se ne zanimajo dovolj za celotno delovno pod- ročje sveta, temveč se smatra- jo bolj za zastopnike svojih ustanov in zavodov. Tudi ne- kateri zastopniki družbenih or- ganizacij jemljejo to svoje »za- stopstvo« preveč ozko — pasiv- no spremljajo delo sveta in .se razživijo šele takrat, če se ob- ravnavajo stvari, ki so v ne- posredni zvezi z njihovo orga- nizacijo. Celo nekateri ljudski odborniki, ki so bili v svete imenovani prav zato, da bi bili gonilna sila, niso opravičili pri- čakovanj ljudskega odbora. Povečini se sveti še niso po- polnoma znašli v svoji družbe- no-politični vlogi, temveč se lotevajo predvsem upravnih vprašanj in to na način, ki po- gosto ni v skladu z njihovimi pristojnostmi, ali pa zaidejo v drugo skrajnost in so pri goto- vih vprašanjih preveč načelni. Resna ovira za usp>ešno delo so tudi pomanjkljivosti v sami organizaciji. Tako se na primer svet za turizem ni mogel uspeš- no uveljaviti, ker je iz njego- vega delokroga izločeno gostin- stvo kot glavna opora turizma. Svet za gospodarstvo zajema vse gospodarske panoge in je kot tak preobložen s problemi, ki jih pri najboljši volji ne mo- re vsestransko obravnavati in reševati itd. Iz tega nujno sle- di potreba po reorganizaciji ne- katerih svetov, kar bo izvršeno že na tej seji. Predlog je tak. da bi se dosedanji svet za go- spodarstvo razdelil na tri sa- mostojne svete in sicer-, svet za plan in finance, svet za trgovi- no, obrt in industrijo in svet za kmetijstvo in gozdarstvo. Poleg tega pa bi se naj iz sedanjega sveta za gospodarstvo vključilo gostinstvo v svet za turizem, komunalne zadeve, ceste in promet pa bi zajel dosedanji svet za urbanizem. Tudi dose- danji svet za fizkulturo zaradi izoliranosti ni pokazal posebne aktivnosti, zato bo vsekakor smotrno, če se spoji s svetom za šolstvo. Sveti se resne- poglabljajo v problematiko Kljub naštetim pomanjkljivo- stim v dosedanjem delu svetov pa so vsi, od prvega do zadnje- ga, jemali svojo odgovornost pred ljudskim odborom in druž- bo zelo resno in opravili delo. ka ga v takem smislu ne bi inogel nihče drugi. Svet za notranje zadeve in splošno upravo je imel 4 seje. Obravnaval je poblematiko na- cionalizacije, prometa in tajni- štva za notranje zadeve. Raz- pravljal je tudi o predlogu sprememb okrajnega statuta. Svet za gospodarstvo je na devetih sejah razpravljal o predlogih, prošnjah in pritož- bah občinskih ljudskih odbo- rov, gospodarskih organizacij in državljanov ter rešil preko 200 zadev. Z velikim čutom od- govornosti je proučeval in odo- braval negospodarske investici- je v skupnem znesku 135 mili- jonov dinarjev Poleg tega je kompleksno obravnaval poslo- vanje trgovine in obrtništva. Svet za šolstvo je imel 6 sej, na katerih je obravnaval pro- blematiko šolstva, šolskih uspe- hov, kadrovska vprašanja, predvojaško in izvenarmadno vzgojo. Dalje je razpravljal o poročilu o kmetijskih gospo- darskih šolah, o poročilu komi- sije za štipendije itd. Svet za zdravstvo se je ob- širno bavil s problematiko zdravstva in zdravstvenih usta- nov. Imel je 10 sej. Svet za socialno varstvo je na 8 sejah obravnaval problemati- ko socialnega varstva in social- nih domov. Svet za kulturo in prosveto je imel 4 seje. Proučeval je vprašanja kulturno-prosvetnih ustanov, izobraževalnega dela med kmečko in delavsko mla- dino ter problematiko muzeja in spomeniškega varstva. Svet za delo in delovna raz- merja, ki je imel 5 sej, se je poleg ostalih vprašanj s svoje- ga področja še posebno jMiUt>- bil v vprašanja zaposlitve žen- ske delovne sile in invalidov, ter vključevanja mladine v po- klice. Svet za urbanizem, ki Je imel doslej umetno zožen de- lokrog, je na 4 sejah največ razpravljal o nesmotrnosti gradnje medih stanovanjskih hišic v mestih, o gradnji ceste Ptuj—Kidričevo s podaljškom na cesto Maribor—Ljubljana, o gradnji dravJikega mostu v Ptuju, o potrebi izdelave okraj- nega regionalnega načrta in občinskih regulacijskih načrtov itd. J Svet za turizem in svet za fizkulturo sta bila nedejavna in po svoje tudi neživljenjska, kar bo treba popraviti pri re- organizaciji. Vsak je imel lepo eno sejo. Predsedstvo ljudskega od- bora je v tem času ob pomoči političnih organizacij posvetilo glavno skrb ureditvi novih ob- čin in njihovega upravnega aparata. Ugotoviti je treba, da so se vse občine v glavnem do- bro znašle v novem komunal- nem sistemu, ki se seveda še izpt^lnjujejo. Tajnik OLO tov. Lojze Frangež je poročal o delu upravnega aparata Upravni organi okrajnega ljudskega odbora so organizi- rani v skladu z zakonom o ure- ditvi občin in okrajev ter za- konom o pristojnostih občin- skih in okrajnih ljudskih odbo- rov. Njihova naloga je nepo- sredno izvrševanje zakonov in predpisov, ki jih izdajata Zve- zna in Republiška ljudska skupščina ter predpisov okraj- nega ljudskega odbora. Upravni aparat ptujskega okraja je organiziran v petih tajništvih — notranje zadeve, splošna uprava in proračun, gospodarstvo, zdravstvo in so- cialna politika ter prosveta in kultura. Poleg tega sta še dva upravna zavoda — za planira- nje in statistiko, tri uprave — za dohodke, za gozdarstvo in ceste ter katastrski vurad. Po- sebne naloge p>a so poverjene še okrajnemu javnemu pravo- branilcu, sodniku za prekrške in ix)sredovalnici za delo. Okrajna uprava ima po si- stemizaciji odobrenih 189 de- lovnih mest, zasedenih pa je 171, torej 18 manj. Za vsako delovno mesto je predpisana šolska izobrazba in strokovna u^K>sobljenost. v tem pogledu je stanje okrajnega aparata precej kritično, saj ima od predvidenih 36 delovnih mest za uslužbence z višjo izobraz- bo to izobrazbo samo 16 usluž- bencev, od predvidenih 73 de- k)vnih, mest s srednjo izobraz- bo, jih ima tako izobrazbo le 61, vsi ostali usiužb«Kri pa imajo nižjo šolsko izobrazbo. Pomanjkljiva šolska izobrazba Novi predsedniki svetov ulu rtuj (manjkajo tov. SoUer, ve- ble in Ilovarjeva) predstavlja na nekaterih delov- nih mestih resno oviro dobre- mu poslovanju, v večini prime- rov pa so se uslužbenci, ki si- cer nimajo ustrezne izobrazbe, s prizadevnostjo in lastnim iz- poi>olnjevanjem tako uspK>sobi- li, da so v celoti kos svojim nalogam. Delovna disciplina v upravi je v glavnem zadovoljiva, prav tako tudi ekspeditivnost v de- lu. V tem se je stanje v pri- meri s prejšnjimi leti znatno izboljšalo, saj je bilo v letu 1954 v istem obdobju nad 10% nerešenih spisov, v letošnjem pa že manj kot 5%, pri čemer je treba upoštevati, da se ad- ministrativno poslovanje v tem času nI zmanjšalo. Na seji OLO so bili razrešeni dosedanji predsedniki in člani svetov Zaradi potrebe po reorgani- zaciji svetov okrajnega ljud- skega odbora in nekaterih nuj- nih kadrovskih sprememb je OLO razrešil vse dosedanje predsednike in člane svetov ter izvolil nove. Število svetov se je od dosedanjih desetih po- večalo na enajst. Za predsednike novih svetov so bili izvoljeni: Belšak Franc — Svet za no- tranje zadeve in splošno upra- vo; Petrovič Janez — Svet za plan in finance; Jere Alojzij — Svet za indu- strijo, obrt in trgovino; Kolarič Ciril — Svet za kme- tijstvo in gozdarstvo; Bratec Rudi — Svet za turi- zem in gostinstvo; Veble Ivan — Svet za urba- nizem gradbene in komunalne zadeve; Sotlar Jože — Svet za delo; Bračič Vladimir — Svet za šolstvo; Krajnčič Ivan — Svet za pro- sveto in kulturo; Kancler Julka — Svet za so- cialno zdrav.stvo; Ilovar Zora — Svet za social- no varstvo. Imenovana sta bila tudi nova upravna odbora za upravljanje okrajnega kmetijskega sklada — za pred- sednika upravnega odbora Vo- bič Ivan in za upravljanje Okrajnega gozdarskega sklada — za predsednika upravnega odbora Jureš Anton. Za predsednika gledališkega sveta za upravljanje Mestnega gledališča Ptuj je bil imenovan Bračič Vladimir. Ločeni seji OLO Na ločenih sejah sta oba zbora razpravljala o predlogu Odloka o občinskih taksah in o predlogu Odloka o določitvi vinorodnih in nevinorodnih ob- močij Oba odloka (o katerih smo že obširno poročali v zad- nji številki »Ptujskega tedni- ka«) sta bila sprejeta v predlo- ženi oblikL Nadalje sta oba zbora raz- pravljala še o nekaterih drugih zadevah. v obCini lešje se dviga Število Članov szdl Od skupno 20 vaških odborov SZDL na področju občine je z akcijo za pridobivanje novih članov SZDL dosedaj končalo 8 vašikih odborov, dočim je v ostalih akcijah še v teku. Ze se- danji rezultati kažejo, da se bo število članov SZDL v občini znatno d\'1gnilo. Saj se je sa- mo v 8 vaških odborih, ki so poslali zaključna poročila bilo vpisanih v članstvo 595 novih članov SZDL. Med vsemi pred- njači vaški odbor Ptujska go- ra, ki je pridobil skupno 333 novih članov SZDL in tako zvi- šal število članstva za celih 300 odst. Tudi vaška odbora Grdina in Naraplje sta zvišala število članstva za 100 odst, vaški od- bor Etobrina za 95 odst. in tako naprej. Razen nekaj izjem se tudi v ostalih vaških odborih kaže. da bo akcija uspešno iz\'edena. Pred\'ideva se. da se bo v ob- čini skupno povi5gio število članstva SZDL za 80 odst. Mo^I člaol S^OL Akcija za povečanje števila članstva SZDL v območju Ptuja Akcija za povečanje števila članstva SZDL na območju Ob- činskega ljudskega odbora v Ptuju se bliža koncu in bo v tem tednu končana. V akciji so se posebno izka- zali mestni tereni SZDL v me- stu Ptuju. Najbolji med njimi je vseka- kor V, teren, ki je uspel včla- niti v organizacijo vse volivce svojega terena. Tudi ostali mestni terem ^ dosegli lepe rezultate: I. teren SZDL je dvignil član- stvo na 99 odst.; II. teren 98 odst.; III. teren se je tudi izboljšal in povečal svoje članstvo na 99 odst.; IV. teren je včlanil 97,1 odst.; VIII. teren - Breg je dvignil članstvo na 98.7 odst.; IX. teren — Tnrni.Sče je dvig- nilo število čianstva na 92,5 odst.; X. teren — \'l€ava je dose- gel 97 odst.; Za VI. teren — Budino in Krčevino še rmnanK) točnih po- datkov, toda tudi tam poročajo o lepih uspehih. Kot je razvidno iz števiBc in odstotkov včlanjenih voiivoev, je število Hanstva v SZDL na terenih Ptuja tudi pred anketo bilo veliko in je znašal pi^ko 84 odst. vseh volilcev. Največ.ie število novih članov je dobil IV. teren SZDL, Id je doibdl 109 novih članov. Čeprav je težišče akcije bilo usmerjeno na vaiške terene SZDL, se pri njih akcija ne- kako počasneje izvaja. Med vaškimi tereni in odbori S2T>L so dosegli zaenkrat naj- bolji uspeh pri »Gradisu« v Ki- dričevem, ki je dvignil članstvo SZ na 95 odst. vseh volivcev. kako poteka anketa v cirkovcah Kakor drugje, tako Je tudi v cirkovški občini v teku akcija za povečanje števila članstva v polnem teku. Ker občani sedaj najbolj sušijo, je čas za akci.io nekoliko nepovoljen, vendar neugodno vreme pripomore, da odborniki najdejo ljudi doma in akcija ob dobri organizaciji in tehnični pripravi zadovoljivo poteka. Po dosedanjih pjoročilih je število članstva naraslo doslej za okrog 25 odstotkov. Akcija pa še ni končana. V nedeljo so bili posebno uspešni delavci pri anketi Ba- števc Janko, Frangež Marija. Letenja Leopold in Javemik Slava v Jablanah, v Starošin- cih učiteljici Pele Marija in Ck>- lob Nada ter Kirbiš Anton in Marčič Ivan. V Šikolah in Str- gonjci akcija tudi dobr© uspe- va, prav tako v Gorici, kjer pa je odstotek volivcev, ki so č-lani SZDL že itak ugoden. V samih Cirkovcah bo uspeh verjetno najboliši. V Zupečii vasi in v (Nadaljevanje na 2. strani) Spoznajmo naše občine — dan es Juršince Pomoč SZDL organom delavskega samoupravljanja Pred nekaj tedni so bile za- ključene volitve v delavske svete in upravne odbore v go- spodarskih organizacijah. Ob- račun dela, ki je bil ob tej pri- ložnosti napravljen, jasno kaže, da se v delavskem samouprav- ljanju uveljavlja vedno večje število članov delovnih kolekti- vov. Ctargani delavskega samo- upravljanja So v zadnjih letih zrasli v močno telo socialistič- nega upravljanja podjetij, ki je pokazalo ogromno življenjsko alo in napredek ter tako do- kazuje, da pomeni enega glav- nih členov v razvijanju sociali- stične demokracije. Obračun dela pa tudi kaže, da še organi delavskega samoupravljanja vedno potrebujejo skrbne po- moči pri pravilnem uveljavlja- nju v vodstvu podjetij. Da bi se delavski sveti čim- preje otresli nekaterih slabosti in težav, ki nastajajo pri u- pravljanju podjetij, največkrat zaradi nepoučenosti posameznih organov upravljanja o njihovih pravicah in dolžnostih, mnogo- krat pa tudi drugače ni moglo biti, saj so delavski sveti doslej upravljali podjetja v dokaj tež- kih in neurejenih gospodarskih pogojih, je OOSZDL v Ptuju imenoval komisijo za družbe- no upravljanje, ki naj skrbi za prirejanje najrazličnejših oblik usposabljanja članov delavskih svetov za upravljanje podjetij. Komisija za delavsko samo- upravljanje je v ta namen že organizirala prvi dvodnevni se- minar za predsednike delav- skih svetov in upravnih odbo- rov ter direktorjev podjetij, na katerem so bile podane osnov- ne smernice za delo DS v novih gospodarskih pogojih. Letošnji iružbeni plan in novi ukrepi naše gospodarske politike na- rekujejo, da se bodo morala podjetja zelo hitro prilagoditi novim pogojem proizvodnje in potrošnje. To pa terja od orga- nov delavskega samoupravlja- nja precejšnje dinamike, go- spodarske sposobnosti in socia- listične discipline. Temeljito je bil proučen tudi poslovnik de- lavskega sveta in upravnega odbora ter vloga direktorja v podjetju. Razprava na seminarju je po- kazala, da bodo take oblike de- la z delavskimi sveti še po- trebne, zato je bil soglasen sklep udeležencev seminarja, da se jeseni in v zimi organizira- jo 10-dnevni seminarji, katere naj v začetku obiskujejo pred- sedniki delavskih svetov in upravnih odborov, pozneje pa še ostali člani organov delav- skega samoupravljanja. Na teh seminarjih se bodo udeleženci spoznali z delovanjem ekonom- skih zakonov, nujnostjo uvedbe najstrožjih mer varčevanja pri materialnih stroških in dviga- nja produktivnosti dela kot osnovnih pogojev za dvig živ- ljenjskega standarda. Posebno skrb pa bo potrebno posvetiti tudi upoznavanju pK>trebe po tesnejši povezavi podjetij in organov delavskega samouprav- ljanja z organi družbenega u- pravlJanja v soc. zavarovanju, zdravstvu, šolstvu, občini in z njenimi sveti. Sklep udeležencev seminarja, da ^e naj jeseni in v zimi orga- nizirajo seminarji internatsko, je vsekakor zelo pameten, saj se bodo imeli na ta način ude- leženci seminarja možnost tudi izven rednih predavanj in raz- prav konkretneje pomeniti in izmenjati izl^ušnje o oblikah reševanja posameznih proble- mov upravljanja v podjetjih. 2_ l»Trj 22. JUNIJA 195C Obtičite razstavo povo;nih izumov in tehničnega napredka v LubSjani Razstava povojnih izumov in tebničnega napredka FLRJ v Ljubiljani traja od 16. do 24. junija letos ter je prva te vrste pii nas. Sicer vsaka razstava aH sejem prikaže gotov napre- deik gospodarstva, toda ta pri- reditev se ukvarja samo s teh- ničnim razvojem naše industri- je, prometa, elektrogospodar- stva in drugih gospodars^kih panog, po drugi strani pa naznava- njo tehničnih kadrov v indu- striji z vsemi novimi pridobit- vami tehnike. 7. raznimi doma- čimi izumi, katerih praktična uporaba bo prispevala k zbolj- šanju in povečanju produkcije in drugiiTi novostim. Oba dela razstave — razstava izumov in razstava tehničnega napredka napolnjujeta vse raz- stavne prostore Gospodarskega razstaivišča. IZUMI Za razstavo izumov se je pri- javilo 288 izumiteljev s 437 izumi» in sicer 130 izumiteljev iz Srbije, 73 iz Slovenije in 85 iz Hrvatske in BiH. Vse prijavljene izume je pre. gledala posebna tehnična žirija. Žirija je pregledala tehnično dokumentacijo izumov in odo- brila 333 izumov 229 izumite- ljev, ostale pa je izločala. Vsi odobreni izumi so ras^stavljesni v oblilsi modelov, piro-totipov, skic ali fotografij. Ti izumi se nanašajo na naj- različnejše panoge proizvodnje, tehnike, prometa in tudi na razne tehnične izpopolnitve itd. Zanimivi in gospKKlarstko po- tnemibni so zlasti izumi, M jih razstavlja Metaktr&ki imetituit, Kemični inštitut, 2ielezama Je- senice in druge tovarne in in- štituti, predvsem zarad tega, ker so deloma že praktično uporabljeni. RAZSTAVA TEHNIČNEGA NAPREDKA Na tem delu razstave raz- stavlja 54 največjih podjetij, inšfctttrtov in iistanov iz čete Jugoslavije. Pri tem sodeluje 38 podjetij oz. ustanov iz Slo- venije, 6 iz Srbije, 5 iz Hrvat- ske. 2 iz BiH in 3 žz Ap. Voj- vodine. Samostojno na razstavi na- stopa Ljtidska tehnika, ki pri- reja svojo razstavo pod naslo- vom »Otrok, tehnika in šola«. Velik del paviljona »C« s pri- bližno 450 m' ureja glavni od- bor Ljudske tehnike Slovenije, kot organizator tega dela raz- stave. Prikazane so mnoj^c praktič- ne in vzgojne igračke za različ- ne starosti otrok, samodejav- nost osnovnih organizacij Ljud- ske tehnike na področju teh- nične vAgoje mladine, dejav- nost šol, gimnazij in učiteljišč v tej smeri, pripomočki za uči- la kakor tudi prototipska de- javnost mladih tehnikov. Raz- stava prikazuje politehnično vzgojo mladine v šoli in izven nje, uspehe organizacij Ljudske tehnike za tehnično vzgojo mla- dino in podobno. Razen mnogih šol in organi- zacij Ljudske tehnike so posla- le na razstavo nmogo gradiva tudi razne ustanove in tovarne za proizvodnjo igračk in učil. Veliko pozornost med temi vzbu- jajo predmeti Zavoda za šolsko opremo in šolskega servisa iz Zagreba, tovarne tehničnih igračk »Mehanotehnika« iz Izo- le, Državne založbe v Ljubljani in druge. Med mnogimi zani- mivostmi LT je zlasti železnica Zagorskega rudnika v mdniatu- ri. Kot samostojen razstavljaivec nastopa tudi Jugoslovanska ar- mija, ki prikazuje različno športno orožje in primere pre- usmeritve vojne industrije na proizvodnjo predmetov široke potrošnje. Elektrogospodarska skupnost prikazuje razvoj elektrogospo. darstva po vojni. Prikazan je tudi nastanek elektrarne od projekta do konč- ne realizacije. Zakai tekajo mra«t|||e po zelenih rasilinah? Cela vrsta kmetijskih rastlin služi mravljam za sprehajali- šče. Opazimo jih na solati, fi- žolu, bobu, pesi, vrtnicah, ri- bezu, na mladem sadnem drev- ju in celo na osatu in marsi- kje drugje. Povsod zapazimo umi tek pridne mravlje. Mnogi ne vedo pomena in namena te- kanja, zato ne bo odveč, če malo bliže spoznamo delo, ki ga mravlje opravljajo. Mravlja je gozdni sanitet, ker pospravlja ostanke poginulih živali. V mnogih primerih naj- demo mravljo v shrambi, kjer stikajo za slaščicami (sladkor in med). Hrane mravljam so predvsem razne sladkarije. Vprašujemo se, kaj neki išče mravlja na kmetijskih rastli- nah, če ji je sladkarija naj- ljubša hrana. 2e pred stoletjem so zapazili, katere živalice skr- bijo posredno za hrano mrav- lji. Med drugim je listria uš ti- sta, ki izloča sladko tekočino, ki je mravlji priljubljena hra- na. Povsod na zelenih rastlinah, kjer so listne uši zasidrane na mladih listih in vejicah, pa so mravlje njih stalni gost. Mrav- lji so listne uši dojna krava, zato jih celo neguje in prenaša iz sadike na sadiko, iz vejice na drugo, s spodnjih vej v vrhove itd. Toraj povsod tam jih odna- ša, kjer je listnih uši preveč ali pa zaradi odmiranja paše nimajo možnosti življenja in proizvajanje sladke tekočine za mravlje. Mravlje niso škodljive trd- nejšim kmetijskim rastlinam direktno. Škodijo rastlini s tem, da nanjo prineso listne uši in tako pospešijo razvoj teh. Kdor odpravlja oziroma preprečuje pot mravlji na sadi- ko (drevo), sicer prepreči širje- nje uši. ne bo pa tega prepre- čil vse dotlej, dokler ne uniči listne uši same. Letos je najti mnogo listnih uši na vseh sadikah. Cim než- nejša in bujnejše rastoča je rastlina, tem več uši najdemo na njih. Zato je prav, da pre- gledamo po vrtovih, parkih pred hišo in po sadovnjaku, zlasti novo zasajena drevesa. Ko smo ugotovili listne uši, jih je treba takoj začeti preganja- ti. Listno uš najlaže uničimo z namakanjem ali temeljitim škropljenjem pod list rastline in na posamezne vejice z me- šanico tobačnega izvlečka in mazavega mila, mušjega lesa, tekočega pantakana. Navedena sredstva so gotovo smrt listni uši Njih raba je enostavna. Močilo oziroma škropivo pii- pravimo iz vode in enega od navedenih sredstev. Za lUO li- trov vode vzamemo ali 1 kg to- bačnega izvlečka in 1.5 kg ma- zavega mila ali enostavno 10 kg nikotina brez dodatka mila, ali 1 kg tekočega pantakana, ali 4 kg kukovine mušjega lesa. S škropivom uničujemo uši te- densko po dvakrat, ker so skri- te pod zavitim listom, na spod- nji strani so nekako mastne in se jih škropivo težko prime. S temi sredstvi smo uničili žive uši, njih zarod in posamezne živalice ostanejo nezadete, žive, kar je dovolj za ponovni za- rod, ker se kaj hitro množe. Listna uš škoduje listu, ovira ga v razvoju, listna funkcija za sadiko je omejena, v mnogih primerih uničena. 2e zadnjič smo povedali o važnosti lista za vsako rastlino, zato lega ne po- navljamo. Vinogradniki dobro vedo, kaka škoda nastane na trti, ako peronospora ali toča uniči trti list. Tega naj se za- vedajo tudi vrtičkarji, sadjarji in poljedelci. Listnih uši na sadikah je pa mnogo, škoda ki jo povzročajo bo velika. Zato pozivamo na za- tiranje teh. Povsod, kjer vidi- mo mravljo na sadikah, poišči- mo listne uši in jih takoj uni- čujmo, sicer jim zrastejo krila za lažje razšir]enje. Cena nikotinolu je 90 do 100 dinarjev, tekočefu pantakanu 135 din za 1 kg. Zahtevajte jih v svojih zadružnih trgovinah. Ing. Zoreč Egon O utisih z BkiNunlfe po Slavoniji in Boronfi (Nadaljevanje) Takoj v začetku opaziš, da novi plačni sistem v kmetijstvu vpliva na povečanje storilnosti dela. Zaslužek po učinku, po času, je torej tudi v kmetijstvu nujen. Doslej je pač najbolj ne- urejen plačni sistem v kmetij- stvu. Mnoga posestva nimajo namreč mnogo evidence o do- seganju norm Sistem zaslužka se mora v tem letu urediti po vseh posestvih. Želim opisati izkixšnje kme- tijskega posestva »Jasenovac«. Organizacija proizvodnje in uve- ljavljanje novega načina nagra- jevanja delavcev na tem pose- stvu je izkristalizirana Vseka- kor bi bilo treba tek način vpe- ljati povsod in tako revidirati dosedanji sistem nagrajevanja. Novo organizacijo dela in pro- izvodnje kot tudi novi plačni sistem je na tem posestvu vskla- jeno s splošnim gospodarskim razvojem dežele in družbenimi odnosi. Dohodek iz poljedelstva in živinoreje na tem posestvu je visok Povečal se je od 150 tisoč na 200 tisoč po hektaru. Delo je v celoti mehanizirano in uveljavljen je novi način nagra- jevanja delavcev. Celotna polje- delska proizvodnja na tem ob- jektu je podrejena proizvodnji mesa in mleka. Namesto tride- set raznih kmeti.iskih pridelkov jih prideluje posestvo le šest, in to v glavnem za potrebe živin- ske krme Poljedelska dela so tu povsem mehanizirana, tako da porabijo za pridelek 1 mtc jjšenice 4,4 efektivne delovne ure, kar jp mnogo manj kot prej. Pri pridelku ječmena (30 metercentov na hektar) je dose- žena skoro svetovna raven, kar bo vplivalo tudi na pridelova- nje pšenice Brutoprodukt je na tem posestvu za 50 odstotkov večji kot lani dobiček pa je isto- časno narasel od dveh milijonov na 35 milijonov dinarjev letno. Lani je delavec ustvaril 450.000 dinarjev, letos pa vsak delavec povprečno dva milijona Storil- nost je torej narasla za 400 od- stotkov. Hkrati se je število de- lavcev zmanjšalo od 180 na 84. Tudi proizvodni stroški so se zmanjšali To posestvo prodaja sedaj meso po 160 do 170 din kg, medtem ko je na drugih pose- stvih še mnogo dražje. Vidimo torej, da je objekt »Jasenovac« kažipot, kako se naj naša go- spodarstva preorientirajo. ' Tudi tu je govedoreja močno zastopana, in to po simentalski fjasmi. Uvažajo pa tudi mobuiice, čmo-t)ele frizijske in pa rdeče danske. Letni povpreček molz- nosti gre do 4500 litrov. Spre- minjajo tudi strukturo v pra- šičjereji. Poleg domače svinje goje tudi veliki jorkšir. Po ogledu tega objekta nas pot vodi v center posestva, to je Belje-Kneževo. Tu so uprav- ni prostori posestva, stanovanja strokovnjakov itd. Nas zanima- jo velike strojne delavnice. Po- g!ed nanje daje videz tovarne. Celotna mehanizacija je tu za- stopana Tu med drugim izde- lujejo razne avtomatične na- prave, aparate za molžo, avto- matske napiajalnike, prevozne in stabilne škropilne agregate, sušilnice za zeleno krmo, pre- delujejo traktorje »Ansaldi« itd. Skratka vse, kar rabi posestvo, se i2xieluje tu. Spotoma si ogle- damo tudi sladkorno tovarno. Pot nas vodi v tako zvani »Ko- •kingrad«. Tu je perutninarska farma. Pravo mestece. Na tisoč kokoši leghom, rodesisland, sussex. Zadnje imenovana pa- sma ima večjo nesnost in tudi večjo težo. Prav lepo je vire je- na valilnica. Močno je zastopa- na vodna perutnina, gosi in ra- ce. Večer je že in s tem je ogled najvažnejšega v Bel ju končan. Prav vsi smo z ogledom zado- voljni. Marsikaj novega in ko- ristnega smo videli. Naslednji dan je čas ogledov v Osijeku in bližnji okolici. Zjutraj smo si ogledali tovarno vžigalic ir- mlekarno, kjer iz- delujejo mleko v prahu. Naj- plodovitejši pa je bil ogled za- druge v Retfali. Najprej nekaj o organizaciji te zadruge. V zadrugo je vklju- čenih 750 članov, od tega je 481 delavcev in uslužbencev stalno zapKJslenih v zadrugi. Organi zadruge so skupščina, zadružni svet, upravni in nad- zorni odbor. Najvišji organ Je skupščina, ki io redno sklicuje zadružni svet. Zadružni svet je povsem no- vo telo v zadrugi odnosno v za- družništvu. Smisel je v tem, da čim več zadružnikov sodeluje pri neposrednem upravljanju. Upravni odbor je 11-članskL Po svoji funkciji je izvršilni or- gan zadruge. Upravni odbor je izbral iz svoje sredine tako zva- ni direktorij ali izvršni odbOr, kakor ga imenujejo. Ta sestoji iz predsednika zadružnega sve- ta, predsednika upravnega od- bora, upravnika in njegovega namestnika ter še 4 ostalih od- bornikov. Direktorij pa odloča predvsem o tekočih nalogah med sejami upravnega odbora. Nadzorni odbor nadzoruje ce- lotno delo odborov in usluž- bencev zadruge. Sme zamenjati posamezne člane upravnega od- bora ter postavlja na njihova mesta druge. Ne more pa izme- njati nad polovico odbornikov. Komisije: vsaka dejavnost (obrt, kmetijstvo, trgovina, iz- voz) ima še svoj poseben organ (komisijo). To je tako zvani »>ru- kovodeči organ pogona«. Odnos zadružnikov do zadruge je pra- vilen. Zadruga je usmerjena v: a) trgovino, b) obrtništvo, c) kmetijstvo, č) izvoz. Vsak sek- tor ima več obratov, v vsakem obratu pa je več delavnic. Tale obrat vodi šef, na čelu delav- nic pa je strokovni mojster, ki vodi proces v delavnici. Vsak obrat ima tudi svojo delavni- co. KMETIJSKO GOSPODAR- STVO ZADRUGE: Posestvo je osnovano v 1. 1953 iz zemljišč bivše kmečke de- lovne zadruge, nekaj iz zemlji- šča zemljiškega maksimuma ter zemljišča bivše mestne eko- nomije. Strokovno vodstvo je poverjeno inženirju agronomu. Celotna površina je 742 ora- lov. Zadružniki so vložili od tega 120 oralov, ostalo pa sploš- na ljudska imovina, ki je dana zadrugi v izkoriščanje. Največ površin pa zavzemajo žitarice (38*/«), prvenstveno: pšenica, koruza, oves, zatem krmske rastline (25*/o), ki so nujne za- radi živinoreje, industrijske rastline zavzemajo 19^/t in to največ sirek za metle in vrbo. Zadruga ima svojo delavnico za izdelavo metel in košaric. Vrt- nine zavzemajo 13"/o, travniki in pašniki pa 'i' odstotke. (Nadaljevanje prihodnjič] Delo in varnost STVEVILKA 3 in 4 Izšli sta tretja in četrta šte- vilka strokovnega časopisa »De- lo in varnost«, ki ga izdaja Za- vod za proučevanje organiza- cije dela in varnosti pri delu LRS v Ljubljani. To je do da- nes prvi in edini list v državi, ki se bavi s perečimi vpraša- nji produkcije in varčnega go- spodarjenja v industrijski pro- izvodnji, z vprašanji smotrne, znanstveno utemeljene organi- zacije dela. z vzgojnimi vpra- šanji kadrov v gospodarstvu in s problemi preprečevanja ne- sreč pri delu, to je zdravstveno in tehnično zaščito. V prizade- vanju za hitrejši razvoj in na- predek našega gospodarstva ter za povečanje storilnosti dela ima časopis, pri katerem sode- lujejo priznani strokovnjaki, brez dvoma zelo i>oniemben de- lež in nanj še posebej opozar- jamo vsa industrijska podjetja, gospodarske organizacije in strokovnjake. Tretja številka časopisa pri- naša naslednje članke: »Pravil- niki o premijah so obvezni«, Mitja Kamušič: »Bistvo in glav- na načela premij skih sistemov v gospodarskih organizacijah«. Ing. Pavle Vrbič: »Organizacija proizvodnje, storilnost in plač- ni sistem v premogovnikih«, Ing. R. Ahčan: »Organizacija proizvodnje, storilnost in plač- ni sistem pri rudniku lignita Velenje«, Ing. Vinko Preželj: »Vpliv organizjacije dela in plačnega sistema na produk- tivnost dela pri rudnikih Tr- bovlje-Hrastnik«, Ing. Ana Naj- žar: »Onečiščenja v zraku in asanacija delovnih mest v in- dustriji«, Ing. Janko Svajger: »Varnost pri delu v luči stati- stike«. Prof. M. Battestin: »O- brazni ščitniki«, članek o me- todi praktične izobrazbe vodil- nega kadra v proizvodnji, Ing. Boris Gostiša: »Prirodni brusi in umetni brusilni koluti«. Vsebina četrte številke: Fra- njo Aleš: »Izkoristimo izkušnje drugih«, Ing. Ervin Perne: »Vpliv organizacije dela na oce- nitev delovnih mest«, Mitja Kamušič: »Problemi sestave premi jskih pravilnikov«. Dr. Leon Jerovec: »Znanstvena or- ganizacija dela in plačilni si- stem«. Ing. Janko Svajger: »Varnost pri delu v luči stati- stike«. Dr. Stane Lajevec: »In- dustrijski stol domače proiz- vodnje«, prof. M. Battestin: »Fluorescenčna razsvetljava«, »Ščitnik za golenico«, Ing. Bo- ris Gostiša: »Prirodni brusi in umetni brusilni koluti«. v sredo, 6. junija 1956 (za liter, kilogram ali kos) Čebula 80 do 100, česen 60, fižol 60, grah 80, kTOmpir (sta- ri) 15, krompir (novi) 70, ko- leraba 40, cvetača 80, kumare 140, peteršilj 60, solata (endi- vija) 40, Sedata (v glavah) 30 do 40, špinača 80 do 100, korenček 60, koruza 35. pšenica 40, oves 30, proso 50, koruzna moka 40, koruzni zdrob 50, surovo maslo 500, mleko 30, smetaina 140. sir 80, kokokši 500, piščanci 5O0, kozlički 700, češnje 50, borovni- ce 100, lisičke 60, jajca 14, ja- gode (vrtne) 200, jagode (gozd- ne) 200. Letošnja matura na ptujski gimnaziji K letošnji maturi na ptujski gimnaziji se je prijavilo 29 kandidatov. Izpit so opravili vsi s prav lepim uspehom. Kandidati so že v času svojega šolanja pokazali veliko študij- sko prizadevnost in interes za naše sodobno družbeno dogaja- nje. Slednje se je odražalo zla- sti ob živahnih razpravah v Marksističnem krožku, pa tudi v drugi šolski in izvenšolski dejavnosti. Za letošnje matu- rante je značilno da so ob tra- dicionalni predaji ključa svo- jim naslednikom docela opusti- li cilindre in spremenili običaj v prisrčno slovo od svojega profesorskega zbora, nato pa v prijetno zabavo s sedmošolci, polno duhovitih šal in mla- dostne razigranosti Ob zaključku mature je če- stital abiturientom k uspehu odposlanec SPK LRS prof. Po- lenc Anton, ki jih je obenem spomnil na pomembne naloge v naši družbeni skupnosti, ki jim je omogočila in jim bo tudi v bodoče — vsestranski in svo- bodni razvoj. Q''weink\ PVV II. izmene I so uspešno pravili svo|e na oge Obvezniki predvojaške vzgo- je II. izmene so na taborjenju v Lovrencu na Dravskem polju končali z lepimi uspehi na vo- jaškem, političnem, športnem in kulturnem polju. Pred zaključkom taborjenja ii. izmene je po petnajstdnev- nem uspešnem delu na vzgoj- nem polju biia konferenca, na kateri je organizacija Ljudske mladine sprejela nove člane. Sprejeti so bili iz področja Podlehnika 34 mladincev, iz Polenšaka 14, iz Ormoža 27, iz Miklavža pri Ormožu 15, s Ko- ga 14 in iz Ptuja 3 mladinci, ali skupno 107 mladincev iz ii. izmene. Po sprejemu so pionirji iz Kidričevega uprizorili mladin- sko igrico »Grudica«, s katero so mladince zelo navdušili. Zvečer so se mladinci zbrali ob tabornem ognju, ki je bil prirejen v počastitev sprejema novih članov v organizacijo Ljudske mladine. Bagar Feliks Sprejem novih članov v mladin sko organizacijo Vodna ikupnoit 10 melioracijo pB5ni§l«e lioliiiB u Pto^u Na podlagi 10. člena Osnov- nih pravil Vodne skupnosti za melioracijo Pesnišike doline in sklepa Upravnega odbora z dne 14. aprila 1956 sklicujemo REDNO LETNO SKUPŠČINO ki bo v petek, dne 29. junija 1956, ob 7. uri v dvorani OK 22CS v Ptuju v naslLednjim Vse člane skupščine purosimo, da se zasedanja gotovo udteieže. Delegati, ki iz opraivičenih raz- logov ne bodo prišli na zase- danje, naj to po možnosti pred- hodno javijo upravi Vodne skupnosti. Skupščina bo pričela z dedom točno ob 7. uri. Kolikor ob do- ločenem času ne bo sklepčna, bo po enoumem čakaniju skle- pala veljavno ob vsakem šte- vilu navzočih delegiiitov. Ptuj. dne 15. jumija 1956. Upravni odbor. (Nadaljevanjje s 1. sitarani) Pleterjih sicer občnega ziaora niso imeli, vendar so tudi tam dosegli z nabiranjem čianstva lepe uspehe. DOSEDANJI REZULTATI V OBCINI SREDIŠČE GHede poteka ankete za na- biranje novih članov SZDL ▼ občini Središče je treba ome- niti, da v samem Središču delo še ni povsem steklo, bolj še pa je v Godenincih, kjer so z de- lom že zaključili in prav tako na Grabah. V obeh vaseJi a> nabrali precejšnje števiio novih članov Za organizacijo, pripom- niti pa je, da je to števiHo glede na odstotek volivcev bilo že pred anketo zelo ugodno. V Obrežu je akcija v teku kakor tudi v Salovcih. Težave so na Vitasnu in v Vodrancih, kjer bavsi čla- ni organizacije zatrjujejo, da ao jih bivši občinski funkcionaiji na občini na Kogu ssffnovojjno črtali iz organizacije in invajo sedaj tozadevne pomisleke. Vsekakor pa bodo tudd v teg ofeičini kot celoti prav got^o storili vse. da se število Oan- stva še poveča kljub temu, da tudi pred anketo ni bil odstotek članov na Steviio volivcev maj- hen. POZIV DAVČNIM ZAVEZANCEM Pozivamo vse davčne zave- zance, da v 8 dneh od dneva prejema položnice za plačilo za- padle takse po tar. štev, 61-66. Po tem roku se bo uvedla pri- silna izterjatev. OLO Ptui. Uprava za dohodke dnevnim redom: 1. otvoritev; 2. izvolitev verifikacijsike ko- misije in ugotovitev sklepč- nosti; 3. izvolitev delovnega pred- sedstva; 4. izvolitev zapisnikarja in 2 overovateCjev; 5. poročilo upravnega odbora; 6. poročilo nadzornega odbora; 7. zaključni račun za 1. 1955; 8. diskusija po poročiUh; 9. sprejetje proračuna dohod- kov in izdatkov za 1. 1956; 10. določitev riajvišjega zneska posojila, najetega v letu 1956 in kratkoročnega kre- dita; 11. siklepi; '2. razDo. PTUJ. 22. JUNIJA 1956 Predsednik občine Juršinci tov. Toplak Janža USODA današnje občine Juršinci je ves čas raz- pa-av o formiranju novih občin viisela na tehtnici. Že je vse kazalo, da je ne bo, toda na koncu se je le rodila — taka kot je danes. Zakaj je bilo to- liko pomišlJanja in prerekanj? Vfid tisti, ki so iskreno želeli, da bi se komuinailni sistem kar naj- bolje uveljavil, so prav dobro vedeli, da male in gospodarsko šibke občine same v sebi nikoli ne bodo našle vseh tistih sli- ki' bi bile Lspcsobno v zadostni meri podpreti naše delovne i ju. di v njihovih stremljenjih po gospodarskem in kutumem na- , predlkiu. Da juršinsika občina teh sil ne bo rdilcoli imela, je bilo jasno od vsega začetka, toda treba je bilo popustiti. V tem delu Slovenskih goric namreč ni nobenega takega središča, ki bi nase pritegovalo širšo okoli- co. Tako središče bi bilo v pre- ' teklosti prav gotovo nastalo — nekje v pesniški dolini — če na videz tako nedolžen potok kot je Pesnica, ne bi bil tako mu- hast in nebrzdan. Pesnica po- plavi skoraj vsako leto, samo na tem ožjem področju, preko tisoč hektarjev ravninsikih zem- ljišč, zato pa je ostaila lepa pes- niška dolina nenaseljena in ]5redstavlja nekako mi-tvo pod- rofije, ki že od nekdaj razdva- ja vasi in Ijtidi v tem kotu Slo- venskih goric. Tokrat je torej še zmagala Pesnica, toda na koncu in to v kratkem bo zma- gal človek, ko bo uredil njeno strugo in jo napravili larotko. Sedež občine je v Juršincih, To je mala prijazna vasica na dnu ozke doline, Ici jo obkro- žajo položni slovenjegorišlci gri- či. Juršinci so res nekalco v zemljepisni sredini, niso pa niti gospodarsko niti kulturno sre- dišče občine. Nase pritegujejo kanaaj dobro tretjino občine, ostali dve tretjini pa si delita Polenišak in Vito-mard, ki 3u Juršinci prekašajo samo s tem, da je tu sedež občinskega urar- da. Pokrajinska slika Oibčine je zelo lepa, kot so lepe vse Slo- venske Gorice — nekaj ravni- ce, nekaj dolinic, največ pa gri- čev, ki so tu bolj, tam manj po- ložni. V rajvnici so njive in travniki, po pobočjih pa se vr- stijo gorice in sadovnjaM, pa travniki in paišnikl in njive in listnati gozdoa^i. Strnjenih naselij je malo, za- to pa te gledajo hiše in hiši- ce z vsieh TX)ibočij in slemen. Tod bivajo prijazni in skromni ljudje, ki pa se vse preveč tr- dovratno oklepajo starih navad, kar jih odvrača od pridobitev našega časa, ki si le počasi uti- rajo pot. posebno v kmetijsko proizvodnjo. Morda je teniu ne- koliko kriv tudi strup iz belih goric (šmarnica) — toda kje na svetu živijo ljudje brez napak? Poplava Pesnice 8. 5. 1954. Pod ročje med Pacinjem in Mostjein na levi strani ceste, gledano v smeri Pacinje Na juršinskih tleh je v junaški borbi padia „Lackova četa" Za časa narodnoosvobodilne borbe so se j^l^šinski občani do- bro držali. 2e leta 1941 jo do- mači zdravnik dr. Špindler, pri- čel skupno z LacI^om organizi- rati odpor proti okupatorjem, a je bil še isto leto skuipno z ne- katerimi drugimi ustreljen. Le- ta 1942. so se borca »Lackove čete« prav radi zadrževaili na j'Ur§in«ikLli tleh, na katerih se je v avgustu 1942 tudi tragič- no končala tako uspešno z^ačeta pot »Lackove čete« — to je bilo v Mc^jeh. Povedati je treba tudi to, da se je iz jirršuiske lavi rodu zna- ni slaviist in literarni zgodovi- nar, profesor ljubljanske uni- verze, akademik dr. Anton Slod- njak. Rodil se je leta 1899 v lartečki hiši v Bodkovdh. V Hvaletincih pa je bil rojen zna- ni rodoljub dr. Fran Jurtela, ki je pred prvo svetovno vojno bil glavni organizator borbe proti nemškemu nacionalnemu in go- spodarskemu pritisku. Razen nekaj učiteljev in obrt- nikov so v občini sami kmetje. V notranjosti občine prevladu- jejo mali kmetje in bajtarji. Ti v sezoni odhajajo od doma in si služijo kruli z zidarstvom in te- saretvom. Znani so tudi juršinsiki ^»pijači«, ki jih kličejo četo na Piimorsko, ker znajo zares mojstrsko cepiti vinsko trto. Toda vsi se spet vračajo domov, k ženam in otrokom — ne prav vsi. mladina ostaja tudi v sv-e- lu in se za^posluje v industriji. V nasprotju z drobnolastniško noti-anjostjo pa so se v ravnici, ob robu pesniške doline, v vsej dolžini okrog osem kilometrov, lazvili povečini sami veliki kmetje — »gruntarji«. Na tak razvoj zemljiške posesti so prav gotovo bistveno vplivale perio- dične poplave Pesnice, 1^ so že od nekdaj onemogočale stalno naseljevanje v natra_most rav- nic. Tod pred osvobadftvijo niso bili redki Icmetje s 25 hektarji obdelovalne zemlje, bili pa so tudi taki s 40 do 50 hektarji. Njihov vpliv se je seveda raz- širil tudi na hribovsko zaledje, kjer so imeli svoje gorice in vi- ni čari je. Vse življenje se v juršin&ki občini odvija, Izot že rečeno, skoraj izključno v kmetijski proizvodnji. Pet tisoč prebival- cev je torej neposredno ali po- sredno odvisnih od tega kar bo dala zemlja. Zemlje je okrog 6100 hektar- jev, od te pa dobra polovica obdelovalne. Njiv je 1800 ha, ti*avnikov 1350 ha. sadovnjakov 260 ha in goric 240 ha. V letošnjem ot)čin9kem druž- benem planu se predvideva na- rodni dohodek po posameznih kmetijskih panogah v sledečih razmerjih: poljedelstvo 41 odst., •živinoreja 2& odst., sadjarstvo 15 odst., vinogradništvo 12 od- stotkov in gozdarstvo 10 odst. $ola Juršinci Dvig kmetijske proizvodnje m Pesnica najbolj skrbita kmetovalce Zdvinoreja, ki bi nag v bodoč- nosti, poleg sadjaiistva, pastala ključna tanfitijsika panoga v ob- čim, trenutno ne daje tistega dohodka, kot bi bilo pričako- va:ti z ozirom na povnšinie, ki se izteoriščajo v živinorejske svrbe. Temu je glavni vziok že nekajkrat omenjeni sovražnik: poplave. Večji del travnikov le- ži ravno v pesniški dolini, ki jih zadnja leta poplavja Pesnica letno 3 do 4 krat. Letos so bilo že tri poplave in računajo, da bo tretjina sena sploh neupo- rabnega, ostalo pa bo zelo slabe kvalitete, kar mora slabo vpli- vati na mlečnost krav ter rast in zdravje vse živine. Vsd kmet- je, Id imajo zemljo na poplav- nem področju so že več let vMjučem v »Vodno zadrugo« in nestrpno pričakujejo, kdaj bo urejanje struge, ki je že pričeto v Gorišnišiki občini, prodrlo na juršinsiko področje. Ko bo Pes. niča ukročena, se bodo pogoji za živinorejo znatno zboljšali. Del poviržin bo treba odvzeti tudi pdijedleLstva, ki zaraitE tež- ke itovinafte ziemlje nima poseb- nih možnotgti razvoja i« 3* ^a- siejali s krmnimi rasfclmami oei- roanria spreimemti v traivaafflce. Naravnost odlični pogoja so za sadjanstvo. Sad^e, prečss^9&n ja- boika, s tega poditočja, je biik> v prejšnjih časih na glasu. riški kapar je povzročil zadnja leta mnogo škode. Še leta 1946 je bilo na področju občine od- kupljeni h .preko 80 vajgonov notj - kvalitetnejših .jesenskah in zkn- skiih .jabolk, llansko leto pa sa- mo se 40 va^mov. Iz te zagate bo lahiko pomagala samo načrt- na obnova, o kateri se med ljud- mi, posebno pa v sadjarskih odsekih KZ mnogo raapraadja. Kmetijska zadruga Juršinci ee je že lotila konkretnega dela s tem, da je ustanovila dreves- nico. Tudi vinogradništvo ima v gotovai delih zelo dobre po- goje. Dejstvo, da je že marši- ka^teri jurišinski vinogi-adnik do- bil za svoje vino diplomo vinarsikih razstavah, pač v ce- lot zavrača mnenje nekaterih, da so juršinske gorice edinole za »šmamico«. Že preje smo rekli, da se jur- šinski kmetje neradi oprijem-. Ijejo naprednejših metod v kmetijski proizvodnji. To je morda povedano nekoliko pre- ostro, morali bi reči, da spre- jemajo samo tiste novos^ti, ki so se že v njihovi ožji oklici dobro izkazale. Prav gotovo Je predvsem naloga lonetijsikih zadinig, da take dokaze tudi priskrbijo. Te naloge se vse tri KZ v občini tudi dobro zave- dajo, posebno juršiniska, ki je v teh prizadevanjih na en, če bi se sveti ljudskega otfcara malo bolij razgibali. Clo- \'ek se ne moire znebiti vtisa, da so obtičali nekje v btetu in ne znajo naprej. Prav gotovo Jt» njihovo delo t^je tudi zaradi tega, ker nimajo trdne opore v političnih organizacija'!!, saj je inaela na primer Socialistič- na zveea do nedavnega včla- njeniii le 32 odst. volivcev, zad- i?ji čas se to stan.)e popravlja in vse izgleda, da bodo število članstva povečali za pi'eko 100 odst. Potem bo lju (Zadružni dom). Izven. Predprodaja vstopnic v Kmetijski zadrugi Lovrenc na Dravskem polju. Nedelja. 24. junija 1956: Napo- vedana predstava komedije »Škandal« v Majšperku odpade in bo v nedeljo, dne 1. julija 1956, ob 20. uri v Majeperku (Sindikalna dvo- rana Tovarne voCrienih izdel- kov). Torek. 26. junija 195G, ob 16. uri: Avery Hopwood »ŠKANDAL«, komedija v treh dejanjih. Abonma red LMS-1. Torek, 26. junija 1956, ob 20. uri: Avery Hopwood »ŠKANDAL«, komedija v treh dejanjih. Abonma red »B« in Izven. Sreda, 27. junija 1956, ob 20. uri: Avery Hopvvood »ŠKANDAL«, komedija v treh dejanjih. Abonma red »A« in Izven. Četrtek, 28. junija, ob 16. uri: Avery Hopwood »ŠKANDAL«, komedija v treh dejanjih. Abonma red LMS-2. Četrtek, 28. junija, ob 20. uri: Avery Hopwood »ŠKANDAL«, komedija v treh dejanjih. Izven. Petek, 29. junija, ob 20. uri: Avery Hopwood »ŠKANDAL«, komedija v treh dejanjih. Gostovanje v Ormožu (I>om »Partizana«). Abonma iz Iz- ven. — Predprodaja vstopnic pri trg. podj. »VZOR«, Or- mož. Sobota, 30. junija ob 30. uri: Avery Hopwood »ŠKANDAL«, Drago 2iupančič komedija v treh dejanjih. Gostovanje v Ljutomeru (Dom kulture). Abonma in Izven. Predprodaja vstopmic pri bla- gajni kina. Nedelja, 1. julija, ob 15. uri: Avery Hopwood »ŠKANDALki, komedija v treh dejanjih. Izven. Nedelja, 1. julija, ob 20. uri: Avery Hopvi^ood »ŠKANDAL«, komedija v treh dejanjih. Gostovanje v Majšpei-ku (Sin- dikalna dvorana Tovarne vol- nenih izdelkov). Abonma in Izven. Torek, 3. julija 1956, ob 20. uri: Avery Hopwood »ŠKANDAL«, komedija v treh dejanjih. Izven. — Zaključek sezone 1955-56. Uprava . Mestnega gledališča Ptuj naproša tem ix>tom vse abonente, ki še niso poravnali obrokov abonmaja, da vplačajo iste pri svojih predstavah pri gledališki blagajni aU pa v pi- sarni gledališča. JAVNI NASTOP HARMONI- KARSKE ŠOLE V PTUJU Ob koncu šolskega leta, v po- nedeljek, 18. junija so učenci harmonikarske šole pod vod- stvom toV.' Baša Andreja prire- dili v dvorani Titovega doma nastop z izbranim pestrim spo- redom. Igrali so učenci harmonikarji narodne, partizanske in umetne pesmi. Nastopili so posfimezno in v skupinah. Prikazali so uspehe v harmonikarski šoli v šolskem letu 1955/^6. V prvem delu sporeda so na- stopili harmonikarji prvega od- delka, med njimi tudi cicibani s tremi pesmicami. Vse točke so izvajali učenci s sigurnostjo, zato so bLli na- grajeni z burnim aplavzom in priznanjem poslušalcev. Zanimivo je gledati med mla- dimi harmonikarji priletnega požrtvovalnega tov. Baša An- dreja, učitelja naših harmoni- karjev, ki se trudi že nad dvaj- set let z našimi ponirji, da ne pozabijo naših lepin pesmi. Za trud in uspeh, katerega je imel z našimi malčki, je bil tov. Baša nagrajen z obilnimi šopki, katere so podarili mali harmonikarii svojemu požrtvo- valnemu učitelju. V drugem delu sporeda je iz- vajal višji oddelek tov. Frasa Ferda prav tako posamezno kot v skupinah razne narodne, par- tizansike in umetne i>esmi. Bih so prav tako kot prvi nagrajeni z burnim apla\rzom. Za trud so učenke nagradile tov. Frasa s šopki cvetlic. A, Skrb S^etfa tr prosvetfo ZA IZOBRAZBO UCITELJSTVA V tednu od 18. do 24. junija 1956 je Osnovna šola P*fcuj zo- pet zaživela. Dnevno se zbere v njej od 80 do 100 učiteljev iz vsega okraja, ki se z veseljem in velikim zanimanjem udele- žujejo risarskega in pevskega tečaja. — Vrši se od 8. do 12. ter od 14. do 18. ure. Tečaj risanja tispaano vodi tov. Ivo Jane iz Maribora, pevski tečaj pa tov. Hasl in Jože Gre- gorc, ki s svojim prijaiznim sproščenim predavanjem priteg- neta larav vsakega poslt^alca, čeprav je tekom osemumega — napornega pnisostvovanja pou- Ica še tako utrujen. Udeleženci tečaja smo vod- stvu tečaja prav hvaležni za nji- hovo skrb. Svojo hvaležno^ jim bomo pa iadtazaii z uspeš- nim in poglobljenim delom v novem šolskem lettL (Nadaljevanji Vloga učnega mojstra pri vzgoji in izobraževanju vajenca Naše vajence želimo pravilno vzgajati in izobraže\'ati, zato pa jih moramo v prvi vrsti poznati z njihove psihološke strani. Po- znati in spoznati moramo nji- hovo dobo, ki je najbolj zani- miva in Za nje tudi najbolj od- ločilna in lahko tudi najbolj uspešna za njihov nadaljnji raz- voj — to je na vajenčevo pu- berteto. Velikokrat se vzgojno pregre- šimo, ker premailo F>oznamo va- jence v tej dobi. ker jim privo- ščimo premalo očetovske topli- ne in ker jih precenjujemo ali pa podcenjujemo. Vajenčeva puberietna poseb- nost se najbolj kaže v njegovem vedenju. Mnogi smatrajo mla- dostno zaletelost in vedrino za neposlušnost, sanjavost in za- ptrtost, za potuhnjenost. Napakam pri učenju sledijo navadno na- pačne sodbe in prestrogi za- ključki, ki vsiljujejo vajencu občutek, da je manj .s]X)i50ben za doiemanje. Tu se rodi klica občutka manjvrednosti, ki se razvija kakor bolezen do ob- čutka nesposobnosti in sovra- štva do Tx>klica. čeprav so dani pogoji, da bi vajenec v stroki dobro napredoval. V svoji življenjski razvojni dobi pubertetnika ima vajenec telesnorazvojne značilnosti ter svoje duševne posebnosti. Močno se zemima za vse doga- janje v okolici. Odkriva se mu nov svet. Odkrivati prične družbeno pogojenost individual- nega življenja. Ne zagleda le sebe v družbenem okviru, am- pak tudi družbo samo in pro- bleme v novi luči. Osebno ga začne zanimati zakonitost druž- benega razvoja, politična, eko- nomska in socialna vprašanja, vprašanja o smislu življenja, vprašanja človekovega mesta in pomena v svetu. Nanj pritiska tisoč vprašanj in ta naval mu spodnaša tla. Potreboval bi člo- veka, ki bi ga držal v ravno- vesju in mu odgovarjal na nje- govih tisoč vprašanj. In ker ga navala in razočarania značilni nima, nastopajo pod težo tega konflilcti. Trga so od staršev, ker se mu zdi njihov svet za- starel, preveč urejen, dokončen, premalo uglašen na njegove lastne probleme. Trga se od svo- jih vzgojiteljev in mojstrov ter učiteljev, ker ne znajo prisluh- niti njegovim razvojnim potre- bam in njegovemu razpoloženju. Vsa ta raznovrstnost ga nr>&6e iz enega področja v drugo. V njem so njegova viharna ču- stva in njegov lok razuma se vedno bolj napenja. Zato je pu- bertetnik — vajenec tako nesta- len in omahljiv v svojem raz- položenju in dejanjih. Kmalu za- čuti in spozna, da je nedovršen in z vnemo išče to, da bi kma- lu postal odrasel človek. Zave- da se, da je v marsičem odvisen od odraslih in bo od njih rad sprejel to. kar mu še manjka, za čemer hlepi. Vedeti hoče, po kom oblikuje svojo podobo in komu lahko verjame, komu lah- ko zaupa. Ko bi se vajenčevi star^ učitelji in mojstri zave- dali, kako neuismiljeno kritično jih opazujejo mlade oči in k^o važen je zgled njihove osebno- sti, bi izločili iz svojega govor- jenja in ravnanja vsako zani- kmost, dvoličnost, ivekultur- nost in kompromisnost. Le s svojo doslednostjo, pravičnostjo in visoko moraJnoetjo, uvidev- nostjo, kultumostjo, s čutom za dolžnost in ta.ko dalje bodo naj- bolje vzgajali ne pa z moral- nimi pridigami. ki kažejo na razliko med besedami in deja- nji. .__ IVAN CANKAR: f J v 'm i\jego\>a pra\>ica »Brez sovraštva na pot; težje je v srcu sovraštvo nego brid- kost; brez sovraštva so pota — obe roke mu stisni v pozdrav, za roko ga polji v hišo, kakor sina, ki je zablodil!« Še se je ozrl na hišo in po polju, po senožetih, lokah in daljnih pašnikih, in je šel v dolino. Velika in lepa hiša je sodni- ja, sredi trga stoji v Dolini, dolgo vrsto oken ima, visoka vrata in nad vrati cesarskega orla. Čudno in sitno je bilo Jerne- ju, ko je stopil v prostrano ve- žo, strah ga je bilo tistega kra- ja, ki je bi' poln jeze in kletve, hudih in krivičnili pravd in krivih priseg. Naproti mu je prišel služab- nik, suhljat in upognjen starec, ki je nesel pod pazduho velik sveženj i-umenih papirjev. »Bog daj dober dan!« je rekel Jernej in se je odkril. »Kaj bi rad?« je vprašal slu- žabnik godrnjaje in je preme- ril Jerneja s čemernim in ne- prijaznim pogledom. »Kaj bi rad?« se je nasmeh- nil Jernej in je gledal na suh- ljate služabnike globoko dol, dolg do stropa, kakor ]e bil. »Nikogar ne mislim spraviti na vislice, verjemite! Kaj bi člo- vek po nepotrebnem žalil člo- veka? Drugi naj se pravdajo, drugi naj prisegajo in kolnejo, Jernej se ne bo pravdal! Le po- slušajo naj in razsodijo, brez jeze in brez zlega!« Začuden in zlovoljen je gle- dal krivenčasti služabnik. »Kaj blebečeš, koga iščeš?« »Pravičnega sodnika!« Služabnik se je namrgodil, pokazal je s kazalcem na stop- nice in je šel. Culo in škornje na rami, pa- lico v roki, je stopil Jernej p>o- časi po temnih stopnicah. Pri- šel mu je naproti majhen, ko- ščičast kmet, ki je mahal z obema rokama in je bil v obraz ves zaripel od jeze. »Razbojniki, razbojniki raz- bojniki!« Jernej se je hudo ■'■^čudil. »Kdo jO razbojnik?« Košči časti kmet je odhitel mimo in ni nič odgovoril. »Jeznorit človek!« je i>omislil Jernej in je zmajal z glavo. »Med pravične sodnike je šel, pa je našel razbojnike!« Stal je na hodniku in ni ve- del, na katere duri bi potrkal, in ko je stal in gledal, so se odprle duri na steza j. Zelo dolg in zelo suh človek, črno oble- čen, kozjebrad, je stopil iz so- be, šel je mimo in je pustil duri odprte. S klobukom v roki, plah in radoveden je gledal Jernej v izbo. Tam za leseno pregrajo, za veliko, s p>apirji obloženo mizo je sedel sodnik; debel, plešast gospod z dolgimi brki in nejevoljnim obrazom. Za drugo mizo je pisal mlad pisar. Sodnik je vzdignil glavo in je pogledal po strani na Jerneja. »Kaj pa je?« Z opreznim korakcwn je pre- stopil Jernej prag, »Pravice iščem, krivico to- žim!« je rekel Jernej. »In mi- slim, da sem prišel na pravi kraj!« Pisar je nekoliko okrenil gla- vo in se je nasmehnil, tudi sodnik je privzdignil obrvi. »Le brž povejte!« Jernej je zvrnil culo in škor- nje na klop, stcpil je k pregra- ji in se je naslonil nanjo z obe- ma rokama. »Sodnik, jaz nisem hudoben človek, nikomur ne tirivoščim zlega, tudi tistim ne, ki so mi po krivem storili. Pravico me- ni, drugim ne krivice in ne kri- vega povračila — to je pravda po božji volji! Zato ne maram, da bi gnali Sitarja iz hiše, s culo in škornji na rami. kakor sem šel jaz; kaj šele, da bi ga vklepali in ga gnali skozi vas in ga metali v ječo. Tudi oka- rati ga ni treba pred drugimi ljudmi, zakaj užaljen bi bil — naj sam opravi s svojo vestjo! Pravico, komur pravica! Kri- vičnemu pa usmiljeno prizana- šanje in odpuščanje!« Strmela sta obadva, sodnik in pisar. »Kaj se ti blede, človek kr- ščanski?« je vzkliknil sodnik. »Kaj nisi ti Sitarjev Jernej s hriba?« »Tisti sem!« je pokimal Jer- nej urno. »Štirideset let sem že tisti Sitarjev Jernej s hriba! Ampak mladi si je zdaj nekaj izmislil — recimo, sodnik, da si je le za šalo izmislil, le Iz porednosti in prešernosti: na, Jernej, je rekel, poveži culo in vzemi romarsko palico in poj- di! Ne, recimo, voli kupovat, ali seno prodajat, temveč na levo pojdi, ali na desno, ali kar na- ravnost, kamor se ti pot bolj zložna zdi; in nikoli več se ne povrni! Zdaj si star in, ker ti je hrbet upognjen, ker se ti kole- na že tresejo, zdaj pojdi! Tako je rekel — vi pa odprite bukve, sodnik in razsodite po pravici!« Pisar se je nagnil preko pa- pirjev in se .je smejal, da so se mu pleča tresla: sodnik je na- gubančil čelo. »Kaj torej hočeš tukaj? Cemu si prišel?« Od čuda je odprl Jernej usta in je molčal. »Cemu da si prišel?« je vpra- šal sodnik tako osorno in je gledal tako mrko, da je Jernej izpustil pregrajo ter upognil hrbet še niže. »Saj sem razložil svojo zgod- bo po vrsti, brez laži in Brez olepšav: tako se je godilo in nič drugače. Kaj bi še pripovedo- val, čemu bi prežvekaval? Vaša je sodba in beseda, ne moja! Vi ste zdravnik; pokazal sem rano, pa jo zacelite!« Zmerom bolj se je čudil sod- nik in zmerom bolj osorno je gledal; tudi pisar se je smejal zmerom bolj. »Ne utegnem mož,« je rekel sodnik, »ne utegnem,« je rekel, »da bi se pogovarjal z vami o steklem polžu in o jari kači! Kar imate povedati, če kaj imate, povejte brez ovinkov, drugače pa se izgubite!« Tako je rekel sodnik, Jernej pa ni razumel, prestopal se je z noge na nogo. popraskal se je za ušesom in ni vedel kaj bi. »Kako. sodnik? Ce stopim k štacunarju, da bi kupil tobaka, kaj mi bo ponujal soli? Prišel sem vprašat za pravico, vi pa: čemu si prišel? Razložil sem svojo pravdo, vi pa: kaj blebe- češ? Nisem prišel kupovat soli, gluhi štacunarji, tobaka mi dajte!« Vrnil se je čemerni suhljati slu?^bnik z drugim, še večjim svežnjem papirjev pod pazdu- ho. »Ti, Krušnik,« mu je ukazal sodnik, »primi tega človeka za roko in mu pokaži, kje da .so stopnice in kod se pride na ce- sto!« In res je prijel suhljati slu- žabnik Jerneja za roko, tako krepko ga je stisnil, da se je Jernej začudil: »Glej, taka je spetka!« Na glas pa je rekel Jernej: »Tudi nad teboj, krivični sod- nik so še sodniki; in nad vsemi je Bog!« Vzel je culo in škornje in pa- lico in je šel. Pred stopnicami pa se je vrnil in stopil z dolgi- mi koraki še enkrat pred pre- grajo. »Zdaj vem. krivični sodnik, zdaj vem, kaj je rekel tisti kmet — Bog ga je razsvetlil! »Ne kraj pravice — preklet je ta kraj, zavetišče krivičnih pravd in krivih priseg!« Zamahnil je z roko, .še je ho- tel reči, služabnik pa ga jc i.u- nil preko praga. (Nad^Ujevanje sie-di) ptuj, 15. junija 1956 5 Kako bi obvladali glad Vsako leto se poveča število prebivalstva na svetu za 25 do 30 milijonov. Postavlja se vpra- šanje, ali je mogoče vse te nove ljudi v dovoljni meri prehraniti. Dve in pol stoletji je že pre- teklo, odkar je na to vprašanje angleški ekonomist Maltus od- govoril s kategoričnim »ne«. To- da sodobni znanstveniki odgo- varjajo na to vprašanje pritr- dilno. V zgodovini je bil čas, ko je celokupno število prebivalstva bilo 10 milijonov. Danes živi na svetu 2 milijardi 4O0 milijonov ljudi, to število pa se z vsakim dnem vedno hitreje veča. Vsakih 24 ur bi lahko našteli 70 do 80 tisoč ljudi,več. V enem letu je to skupno 25 do 35 mili- jonov. To je toliko, kolikor je prebivalcev v Španiji, v Meksi- ku ali na Koreji. Vsa ta usta je treba nahraniti. Življenje je neprestan proces izmenjave materij med rastli- njem in živalstvom in vsega kar jih obdaja Od prehrane je odvisna rast dojenčka, zame- njava porabljenega tkiva in predvsem energija za življenje in delo. Živalski organizem je kemični motor, ki zahteva vsak dan določeno količino goriva, da bi lahko funkcioniral. To pomeni vsakdanje potrebe po hrani. Računa se, da ima samo 30 odstotkov prebivalcev sveta doVolj hrane; 20 odstotkov pre- bivalcev je toliko, da se pre- hrani, polovica prebivalstva na svetu pa se hrani le slabo in si z muko ohranjuje življenje. To pomeni, da je treba znatno po- večati proizvodnjo hrane Na srečo je to že stari pro- blem. Ze leta 1798 je Robert Maltus ugotovil v svoji knjigi, ki je povzročila mnogo razbur- jenja, da je to nerešljiv pro- h]em. Prišel je do žalostnega zaključka, da človek v tem po- gledu ne more 'ničesar storiti razen, da omeji povečanje pre- bivalstva na nivo, s katerim se povečuje proizvodnja pre- hrambnih predmetov. Toda — Maltus se je motil. Zanemaril je dvoje velikih na- ravnih bogastev: velike povr- šine, primerne za proizvodnjo hrane v Ameriki, na drugi stra- ni pa sodobno znanost, ki .spo- sobna povečati plodnost zemlje in kmetijsko proizvodnjo. Nova zemljišča, nove vrste kultur, sistematična uporaba umetnih gnojil, uspešen boj proti rast- linskim boleznim in škodljiv- cem — vse to je doprineslo, da se je povečala proizvodnja hrane. Vendar v svetu v celoti še ne izkoriščajo možnosti, ki jih nudi znanost. Cenijo, da bi bilo mo- goče, če bi vsi pridelovalci hrane uporabljali one metode, ki jih uporabljajo najboljši med njimi, možno podvojiti proiz- vodnjo hrane. To bi omogočilo, da bi se prebivalstvo sveta v dovoljni meri prehranjevalo in da bi sploh ne bilo potrebno usposobijavati novih zemljišč za proizvodnjo hrane. Da pa bi zadovoljili tudi po- trebam bodočih generacij, bo potrebno še nadalje zboljševati te metode in privajati kulturi nova zemljišča. Tudi džungle v tropskih predelih in puščave je mogoče obdelovati, prav tako široka prostranstva visokega se- vera. Seveda ne na isti način in ne v iste namene. Končno so tu še morja in oceani, ki so bogati z živalskim in rastlinskim sve- tom, iz katerih pa pridobiva človek le droben del za pre- hrano. Da bi povečali proizvodnjo je nujno, da obogatimo znanje pri večjem delu kmetijskih pro- izvajalcev. K temu je še dodati nenehno raziskovalno delo v vseh področjih, da bi odprli nove možnosti in izglede za po- večanje proizvodnje hranil. Znanost bo zmagala nad pušča- vo, džunglo in morjem. Le da bo treba v tem pohiteti. Dosedanji rezultati raziskovonja raka v ZDA in ZSSR Newyorška zdravstvena usta- nova, ki se je specializirala za raziskovanje in borbo proti ra- ku in sovjetska Medicinska akademija sta pred kratkim skoraj istočasno objavili svoje najnovejše izsledke v razisko- vanju raka. Čeprav je napre- dek pomemben, rezultati na Zahodu kakor na Vzhodu še niso takšni, da bi lahko priča- kovali skorajšnjo zmago nad rakom. Viden sovjetski znanstvenik, član Medicinske akademije Ti- mofejevski, je ovrgel teorijo, po kateri bi celice, ki jih je zajel rak, ne mogle ponovno dobiti svoje prvotne strukture. Raziskovanja, ki jih je opravil s kulturami celic, ki jih je za- jel rak, so pokazala, da se z izpremembo pogojev, posebno pa s spremembo prehranjeva- nja celic da doseči, da izgubijo celice svoj rakast značaj in po- novno dobijo strukturo, ki se približuje normalni. Ni pa še popolnoma jasno, ali je Timofejevskemu uspelo, da bi že rakaste celice dovedel do »skoraj normalnega stanja«, ali pa samo to, da je preprečil, da bi normalne, vendar še ne rakaste celice ne postale raka- ste. V časopisu »Sovjetska zna- nost« je profesor Blohin, ob- ravnavajoč delo Timofejevske- ga iznesel tezo, da se tumor po- javlja najčešče pri osebah z Ija resen problem ventilacije, raznimi kroničnimi boleznimi in da pred pojavom raka ob- stoja neka vrsta predrakovega stanja, neke vrste kronična vnetje. Zaradi tega vnetja in zaradi cesto se ponavljajočih iritacij nastanejo motnje v cen- tralnem živčnem sistemu. Rast vnetih in iritiranih celic posta- ne lahko zaradi tega anarhična in rak je tu. Toda izkušnje sovjetskih znanstvenikov so po- kazale, da je na ta proces mož- no vplivati, da ga je možno ustaviti in da predrakasto sta- nje nikakor nujno ne vodi k raku. Diagnostik lahko organi- zira obrambo pred rakom in razvoj tumorjev prepreči z zdravljenjem starih obolenj, z odstarnjevanjem raznih iritacij in zboljševanjem življenjskih in delovnih pogojev. Iz tega bi lahko sklepali, da je dosegel" Timofejevski uspehe samo pri predrakastem stanju, ne pa že pri rakastem. Poročilo newyorške zdravstve- ne ustanove tudi govori o znat- nih, vendar samo delnih rezul- tatih. Pri raku želodca se je zvišalo število primerov, ki jih je mogoče operirati od 10 do 75%. Tehnični uspehi so omo- gočili operacije pri raku na je- trih. V zadnjih dvajsetih letih se je odstotek ozdravljenj sar- koma (najnevarnejša oblika ra- ka) povečal od 6 na 39 in pol odstotkov. Vzgojili so viruse, ki hitro in popolnoma uničuje- jo celice gotove vrste raka, ki se pojavlja pri ljudeh — toda samo v epruveti. Najuspešnej- še sredstvo, ki danes obstoja za omejevanje — toda samo za omejevanje — posledic leuke- mije je kemični proizvod, ki so ga nazvali 6 — merkaptopurin. Z odkritjem salkove vakcine proti otroški paralizi, ker je to prva zmaga nad neko bolezni- jo, ki jo izziva virus, so nastali novi upi. S tem odkritjem so samo odprte možnosti za pre- okret v raziskovanju raka, ven- dar je do rezultatov še precej daleč. TRANSISTOR - čudovit pajek Ce bi znašli električno žar- nico, ki ne bi bila večja kot radirka in ki ne bi nikdar pregorela, potrošila pa komaj stotinko električnega to- ka, ki ga trosijo-običajne žar- nice, in če se ne bi segrela in se ne bi zdrobila, če jo vržemo ob zid, bi brez dvoma mislili, da je to naravnost »čudež«. Približno tak čudež se je zgodil s skrajno občutljivimi steklenimi cevmi radijskih in televizijskih sprejemnikov, so- dobnih sluhovodov in elek- tronskih računskih strojev, ki jih nadomešča sedaj tako ime- novani transistor, to je naprava iz kovine germanij, ki ima ob- liko drobnega pajka z dolgimi, kot las tenkimi kraki Znan- stveniki pozdravljajo to iznajd- bo kot največjo pridobitev za pospeševanje komunikacij, od- kar je ameriški iznajditelj Lee De Forest izdelal prvo radijsko cev. Takih drobnih »pajkov« iz germanija lahko držiš kar 100 naenkrat v svoji pesti. Zato bo- do novi radijski sprejemniki in razne komunikacijske naprave neprimerno manjše in lažje kot so sedanje, pri tem pa bodo veliko zanesljivejše in bodo trosile veliko manj električne- ga toka ter bt/do veliko traj- nejše. Transistorji odpirajo no- ve široke možnosti za tehnični razvoj radia televizije, radarja in številnih vojaških in letal- skih elektronskih naprav. Cevi radijskih sprejemnikov, na podlagi katerih se je v dvaj- setem stoletju razvila industri- ja elektronskih naprav, niso v bistvu nič drugega kot svoje- vrstne žarnice. Ko je Edison ugotovil, da se žareče niti iskri- jo, je vtaknil v žarnico pozi- tivni konec, da vlovi te iskrice, to je negativne električne na- boje ali elektrone. Tako je sko- zi žarnico strujal električni tok. Pozneje se je De Forestu posrečilo voditi z anteno v žar- nico slabe radijske valove, ki jih je veliko močnejši tok elek- tričnega voda ojačil in spreme- nil podzvočne radijske valove v zvočne. Odkar je Forest tako odkril radijsko cev, so jo zelo izboljšali, kljub temu pa še ve- dno lahko pregori kot njene prednice, navadne električne žarnice. Ko so v laboratorijih začeli delati na projektu transi- storja, so že dolgo poznali določene kristalnate liovine, ki so slično kot germanij v dolo- čeni meri prevodnila električ- nega toka. Končno se je skupi- ni raziskovalcev vseučilišča Pardue posrečilo znatno očistiti kovino germanij, da je lahko služila kot električni polpre- vodnik, kar je znatno pripomo- glo, da so iz nje izdelali več električnih kontrolnih naprav. Med svojimi tozadevnimi po- skusi so znanstveniki prišli na to, da se atomski ustroj čiste- ga germanija popolnoma spre- meni v posebno sestavino iz- redno majhnih votlin, ki jih ne vidiš niti pod drobnogledom, in »brezdomnih« blodečih elek- tronov, če de vaj o v njega na posebni način tuja telesca. Cim puščamo skozi to kovino elek- trični tok, se njene votline zač- nejo premikati kot mehurčki v tekočini in nepovezani elektro- ni hitijo, da zavzamejo v njih svoje mesto. Znanstveniki so dognali, da se ti mehurčki in elektroni ta- ko razporedijo, da ovirajo svo- bodno strujanje električnega toka. Po mnenju De Foreste iz- polnjuje taka razvrstitev v ko- vini germanija nalogo antene in primora električni tok, da ojači radijske valove in jih spremeni v zvok. Ker ni potrebno ogrevati elek- tronov germanija, prihranimo v tem primeru veliko električ- nega toka. Tudi hlajenje pre- gretih'cevi, kar cesto predstav- odpade. Bodoče »večne« pritlikave žepne radijske sprejemni- ke s transistorji, ici ne bodo potrebovali niti električ- ne baterije niti priključitve na električni vod, bodo lahko iz- delali iz čisto enostavnega ma- teriala. Ti radijski sprejemniki bodo zlasti zelo pripravni za taborjenja, za lovce, za rudo- sledce in za kmetovalce na nji- vah in pastir je. na pašnikih. Le majhna toplota, morda samo telesna, bo zadostovala za nji- hov pogon Pri dosedanjih po- skusih je zadostovala celo to- plota, ki sta jo povzročili ob medsebojnem stiku dve plošči- ci različnih kovin ali toplota goreče cigarete. Zlasti pri avtomobilskih ra- dij.sldh sprejemnikih bodo tudi transistorji igrali važno vlogo, ker bodo lahko zmanjšali nji- hov obseg na eno desetino in ne bodo potrebovali več elek- tričnega toka, kot ga poti^^^buje sedaj majhna žarnica, ki raz- svetljuje števce na deski pred vozačem, to je samo neznaten del tistega električnega toka, ki ga sedaj črpa cev iz baterije avtomobilskega radijskega spre- jemnika. Današnji avtomobil- ski radijski sprejemniki potre- bujejo za povečanje napetosti baterijske struje od 8 na 130 voltov poleg vibratorja še transformator in regulator elek- tričnega toka, da lahko sprej- me radijske oddaje. Vse te p>o- možne naprave bodo odveč pri novem avtomobilskem radij - skem sprejemniku s transistor- ji, ki bo črped potrebni elek- trični tok neposredno iz elek- trične baterije, kar bo znatno zmanjšalo njegovo ceno, težo in obseg. Prvi transistor, ki so ga iz- delali, funkcionira šele pet let, vendar upajo inženirji, da bo- do transistorji trajali »večno« tako, da jih ne bo treba izme- njavati kot je treba nadomesti- ti radijs^ke cevi. Transistorje bodo zato čvrsto in trajno vde- lali v radijske sprejemnike in prihranili na prostoru in na materialu, ki ga potrebujejo sedaj za izdelovanje tulcev ra- dijskih cevi. Končno imajo ra- dijski sprejemniki s transistor- ji to prednost, da ni treba ča- kati, da se segrejejo, preden začnejo sprejemati oddajo. Ta- ko bodo novi radijski sprejem- niki s transistorji veliko manj- ši, lažji, enostavnejši in za- nesljivejši kot današnji. LJUDJE SO VISJI Neki ameriški antropolog, ki je več let proučeval vpliv pod- nebja na rast ljudi, je prišr" do zanimivih zaključkov. Dognal je, da višina ljudi raste vzpo- redno z oddaljenostjo kraja prebivanja od tropskega pasu. To pomeni: čim hladnejši je kraj, tem višji ljudje tam pre- bivajo. VAS NA PRODAJ V departementu Cote d'Or v Franciji prodajajo neko vas. Razen cerkve in pralnice je vse naselje, pet kmetij in 180 ha zemlje na prodaj. V zadnjih le- tih je vas popolnoma izumrla. Mlajši ljudje so šli v mesta in tovarne, stari pa so pomrli in vas je danes popolnoma prazna. STROGO PREPOVEDANO V Zahodni Nemčiji je lastnik nekega gozda mislil, da mu bo- do ljudje brez drv očistili gozd in je nabil na prvo drevo tablo s sledečimi besedami: »Dovo- ljujem pobirati suho listje, veje in ostale odpadke « Toda nihče se zato ni zmeniL Ko pa je na- bil tablo, da je najstrožje pre- povedano pobirati listje in od- £adke, je bil goed vedno ost. Piuiska kronika pripoveduje... 38. juni.ia 1902. S šolskim le- tom 1898-99 so odprli na ptuj- ski gimnaziji peti razred. S tem Se je začela nižja gimnazija stopnjema izpopolnjevati v o-semrazredno gimnazijo. Tride. £et let je preteklo od tistega časa, to je od ustanovitve nižje gimnazije v letu 1869, da s© se uresničila prizadevanja po po- polni gimsaaziji v Ptuju. Na ža- lost Oa so tedanji vladajoči kro- gi določili tej ustanovi p>osebne namene, to je čuvanje in šir- jenje nemštva na Spodnjem Štajerskem. Za to so skrbeli nemški vzgojitelji, katerih šte- vilo je iz leta v leto narašča- lo, slovenskih profesorjev pa Jo bilo čim dalje manj, v le'tu 1905 n. pr. od 14 učiteljev samo še dva. Tudi število slovenskih dija- kov je stalno padalo. Ko je obstajala samo nižja gimnazija, BO imeli večino še slovenski di- jaki, v letu prve velike ma- ture v šolskem letu 1901-2 pa je bilo izmed 167 dijakov le še 37 slovensidh. V takratnem os- mem razredu je bilo 13 dija- kov, od teh 4 Slovenci (Babic Rudolf, Bezjak Karel, Gregorič Karel in Hiter Ivan). Maturi. tetne naloge so pisali v času od 2 do 7. junija 1902, in sicer iz latinščine, grščine, nemščine in matematike. Iz neobveznega predmeta slovenščine so pisali nalogo: »Nevihte v življenju uničujejo in plodijo kakor ne- vihte v naravi«, in sicer pri profesorju Karlu Ozvaldu, po- znejšemu univerzitetnemu pro- fesorju na pedagoški stolici fi- lozofske fakultete v Ljubljani. Ustne izpite so opravili dija' ki 27. in 28. junija ,izdelalo jih je sedem, štirje so bili odklonje- ni do jeseni, dva pa za eno leto. Šolsko leto se e takrat začelo s 16. septembrom in končalo s 15. julijem. 30. junija 1920, Ustanovitev narodne države v letu 1918 je povzročila temeljite spremembe tudi na ptujski gimnaziji. Od- stavljen je bil zadnji nemški ravnatelj Schobtnger, njegovo mesto pa je prevzel domačin Fran Vajda. Ob nastopu novega, slovenskega ravnatelja je ob- iskalo ptujsko gimnazijo 200 di- jakov, med njimi samo 37 Slo- vencev. Gimnazija se je le po- stopoma prelevila v slovenski zavod, med 16 abiturijenti v šol. ekem letu 1918-19 je na pri- mer še vedno velika večina Nemcev in le ena četrtina Slo- vencev. Ob koncu šolskega leta 1919-20 pa je bilo med 228 di- jaki le še 29 učencev nemške narodnosti. Prva, res slovenska matura na ptujski gimnaziji pa se je zaključila 30. junija 1920. Od petih maturantov so bili štirje domačini in sicer Kasipor Udo. Lešnik Aleš. Stuhec Bela in Stuhec Marija, ki so vsi vispeš- no prestali zrelostni izpit. llDuii vrsta dirigiranih izstrslhou Raketa, imenovana Redstoun, vkleščena v jeklene vilice je pripravljena za poizkus. Deček, ki ne 6uti dotika niti bolei^ine Britanski nevrologi se že dalj časa bavijo z nekim dečkom, iz Penburyja, ki ne čuti dotika niti bolečine. Ta izredno redek primer »ganglineuropatije« se trenut- no upira vsem naporom medi- cine. Deček ne čuti toplote niti mraza niti električnega toka. Nekoč, ko je bil še čisto maj- hen, mu je padel v oko prah, da nekaj trenutkov ni ničesar videl. Z nohti si je tako močno spraskal oko, da so mu morali rešiti vid le z operacijo. Pred kratkim se je nevede naslonil na razbeljeno peč. Ničesar ni čutil in ko je meso začelo og- Ijeneti, je pritekel nekdo iz dru- ge sobe, ker je zavohal smrad. Mali deček bi ostal brez noge. Starši so mu dali izdelati po- sebno obleko, da bi ga kolikor toliko zavarovali. Vsaki dan ga temeljito pregledajo, da bi ugo- tovili, če ni dobil kakšnih res- nejših poškodb. NESREČA NIKDAR NE POCIVA V zadnjih dneh so se ponesre. čili in se zdravijo v ptujski bol- nišnici: Klemen Franc iz Slo- venje vasi (konj ga je poškodo- val po glavi); Meško Ivan iz Se. nešč (si je iK>škodoval roko); List Matilda iz Središča (pretres možganov); Pšajd Liza iz Drste- Ije (poškodba noge); Medved Uršula iz Mihove (poškodba glave); Vršič Marija iz Bukove (poškodba noge); Plohi Konrad iz Cirkulan (poškodba prstov na roki); Vertič Alojzija iz Ptuja, Prešernova 27 (poškodba roke); Majhen Ivan iz Otoka — Virje (px>škodbe obraza in roke); Fe- konja Vinko iz Kungote (po- škodba noge); Zadravec Tomaž iz Pavlove (poškodba roke). Vsem ponesrečencem želimo skorajšnje okrevanje. OPOZORILO Ker knjižnica terena Vičava- Orešje julija ne bo poslovala, prosim vse izposojevalce, da vrnejo izposojene knjige v so- boto, 23. t. m. v Kulturnem do- mu na Vičavi od 16. do 18. ure popoldne. Milojka Alič, knjižničarka Iz pozaMlene bronibe (V spomin in opomin) V stari knjigi iz leta 1739, ki je nekoč vsebovala zapiske o gojitvi in prodaji rib iz 15 rib- nikov obsežne graščinske pose- sti NEGOVA v Slov. goricah, je pozneje neki kronist upora- bil prazne, še nepopisane stra- ni za svoje zapiske o zgodovini negovske graščine in njenih zemljiških podložnikov. Od teh zapiskov je med dru- gimi ohranjen tudi list. ki go- vori o razmerju med graščakom in slovenskim kmetom, njego. vim podložnikom in tlačanom. Naj nas ta orumeneli list iz pozabljene kronike spomni ne- da\Tiih stoletij, ko je naš po- deželski delovni človek tičal v težkih okovih fevdalnega druž- benega reda. Tedaj je poznal nad seboj kruto oblast. To je bila oset^a vsemogočnega gra- ščaka ali oblastnega graščinske- ga oskrbnika. Tako govori »eznani kronist: ... Bilo je med njimi (gra- ščaki) mnogo takih, ki so se bahali; »Jaz sem četrta božja oseba na zemlji.« Graščaka j« moral kmet braniti muh, dru- gi čakati pred vrati, če se jo morebiti zljubilo gospodu po- slati ga po šnofanec (njuhalni tobak v prahu). — iŠtrahoma se je bližal gradu. BlLže grada, bliže vnraga. — Ko je kmet grad le zagledal, upadla mu je srč- nost; od daleč se je začel od- kašljevati, vsekovati in poniž- no snemati klobuk. Boječ se je priplazil po stopnicah do kanc- lijskih vrat. Bojazljivo je po- trkal, si s tresočo roko popra- vil razmršene lase in čakal, da se kdo notri zadere: »Herein!« Gorje kmetu, če je naravnost povedal, kaj hoče in se ni naj- prvo ponižno zahvalil za vpra- šanje. — Slovenski kmet je moral na- mesto ostalih stanov dajati si- nove v vojake. (Vojna služba je bila do Napoleonovih vojn dosmrtna. Tedaj je bila zniža- na na 10 do 14 let.) — Meščan in gospod sta bila tega krvne- ga davka prosta. Da, ti grašča- ki, ki so jim bili ubogi sloven- ski kmetje manjvredni od ži- vine, so bili tako prevzetni in oholi, da so rekli: »Kmet naj z voli seno žre, a gospod naj z njim ravna kot z oslom.« »LE VKUP, LE VKUP, UBOGA GMAJNA!« V očigled vsemu temu je vzplamtel nazadnje tudi v na- šem ponižnem kmetu srd. Ker ni našel nikjer drugje pomoči, si je skušal pomagati sam. — Taicrat so se razjarjeni dvigni- li nad svojim zatiralcem kmetje v avstrijskih deželah kot en mož ter zahtevali svoje pravi- ce. A tudi tolcrat je prevladala krivica nad zatirano pravico, graščak bogatin nad siromakom kmetom. Zahtevali so samo svoja prava, kakor nam to po- roča zgodovina. Nismo grabili po tujem blagu, nego le svoje blago smo hoteli zavarovati. Hoteli smo služiti le enemu vladarju, ne sto gospodarjem. Kljub temu jih je zadelo straš- no maščevanje: 136 kmetov in 15 njihovih voditeljev So v Gradcu obesili, nataknili na kole in raztrgali na četvero. — Nemški graščaki so se potem rogali slovenskemu kmetu in se hvalili v robati., pesmi, kako so jih uničevali. V njej se nahaja tudi znani klic, s katerim so kmetje drug drugega izpodbu- jaU: Leuhkup, leuhkup, ovoga gmajna! Tako nesramno so se norčevali trinogi iz slovenskih kmetov mučenikov. GRADOVI IN NJIHOVE RAZVALINE — GLASNIKI ZGODOVINE Kot svareč opomin na te na- še najkrutnejiše sovražnike na- šega ljudstva nam je čas zapu- stil žalostne razvaline, ki nalik onemoglim pošastim, posejani po gričih naše domovine, štrlijo proti nebu. Drugi, še žalostnej- ši spomini na ono dobo, so po- samezno stoječi križi, katere so postavili pozneje slovenski kmetje v znamenje, da so tamkaj stale vislice, na katere So brez usmiljenja dali obesiti vsakega pcdložnika, ki se je kaj protivil neusmiljenim in krivičnim graščakovim nared- bam. Te križe so postavili s*lo- venski trpini, kmetje, da jim ostanejo glasno govoreče priiče, da so tu končali mnogi, mnogi njihovi bratje, katere so dali pomoriti oni, za katere so v turških nadlogah žrtvovali svo- jo kri, katero so z lastnim tele- som branili... A. Klasinc 6_ PTUJ. 25 .nTNTJA 1956 Nalaghneiši t\m\ Avlo moio drnšiva Plui so spreieli spom nska oOiihovan a 16. junija je bila v prostorih Avto-moto društva Ptuj svečana seja društva, posvečena 10. ob- letnici Ljudske tehnike in 10. obletnici ustanovitve Avto-mo- to Zveze Slovenije. Svečani seji so prisostvovali visaki gostje med njimi: gene- ralni sekretar Avto-moto Save- za Jugoslavije tov. Branko Sa- vičevič, predsednik Avto-moto Zveze Slovenije, predsednik Turistične komisije pri Avto- moto Zvezi Slovenije tov. Zupan Nino predsednik Okrajnega ljudskega odbora Ptuj tov. Tramšek Jože, predsednik Ob- činskega ljudskega odbora Ptuj tov. Vogrinc Janko in sekretar Avto-moto Zveze Slovenije tov. Košiček Lado. Goste in člane Upravnega od- bora AMD Ptuj je pozdravil dolgoletni predsednik društva tov. Segula Peter, nakar je po- dal referat o 10-letnem delova- nju društva sekretar tov. Krajnc Viktor. V svojih pozdravnih besedah je predsednik Avto-moto Zve- ze Slovenije tov. Jala so potrebni s'ti>D!!magala društvu. V zaključku se je tov. Krajnc zahvalil vsem navzočim funk- cionarjem za obisk ter v imenu Avto-moto društva Ptuj oblju- bil, da bo Avto-moto društvo v letošnjem tekmovanju v po- častitev 10. obletnice Ljudske tehi ike zastavilo vse sile za do- sego čim boljšega rezultata v tekmovanju. ........._____...........k. v... 11« okffi'iie strelske tekme v nedeljo, 17. junija so bile druge okrajne strelske tekme, katerih se je udeležilo 22 dru- žin s 119 tekmovalci. Kljub te- mu, da je lahko streljalo ob enem 16 strelcev, se je prire- ditev zavlekla do poznega po- poldneva. Pi-ihodnjič bo treba razdelili strelce v dve skupini, ki bosta v dveh dnevih stre- IjaU. Po pozdravu predsednika OSO je spregovoril republiški sodnik tov. Geč, ki je pohvalil okraj- ni strelski odbor, da je v teku enega leta toliko napravil za dvig strelstva, seveda brez po- moči ljudske oblasti ne bi šlo, kateri gre posebna pohvala. Po streljanju na ljudski tarči se je od 141 strelcev plasiralo za streljanje na »Titovi tarči« 25 strelcev. Četudi so bili strelci že izmučeni so uspehi zadovo- ljivi. Zlati znački sta prejela tov. Seka z 219 krogi in Kola- rič z 200 krogi. Prvi je član SD Drava, drugi Kidričevo. Srebrni znački sta prejela Antoni č in Cizelj, oba Kidričevo. Bronaste značke so prejeli Pšajd in Hoj- nik iz Ki<'Mčevega, Laura in Kunstak Železničar, Predanič OLO, Koželj Železničar in Lah Ivan Podgorci. Mnogi dobri strelci niso mo- gli doseči predpisanega števila krogov, so pač bili preveč utru- jeni Upajmo, da bo prihodnjič bolje. Z. v nedeljo, 10. junija so bile končno po večkratnih pripra- vah izvedene na Tumišču konj- ske dirke. Toda tudi tega dne je številnejši obisk preprečilo slabo vreme. Vendar se je na dirkališču zbralo okrog 3000 ljudi, ki so z zanimanjem sle- dili dirkam. Skoda je, da je ozvočenje prostora funkcioni- ralo tako slabo. Gledalci zaradi lega niso bili sproti obveščeni o poteku dirk in o nastopajo- čih, kar jih je precej motilo. Na nedeljskih dirkah so prvič nastopile jahačice mari- borskega kluba »Borec«, ki so se odlično izkazale. Rezultati: I. dirka: enovprežna vožnja 4—12-letnih konj na progi 1800 metrov. — Zmagovalec Ludvik SI a vi č s kobilo Fistro. II. dirka: enovprežna vožnja 4—12-letnih kasaških konj na progi 2200 m. — Zmagovalec Ludvik Slavič s Frajlico. III. dirka: preponaka galop- ska dirka za 4-letne in starejše konje na progi 2000 m. —Zma- govalec Milan Senanovič na žrebcu Sako. IV. dirka: enovprežna vožnja Za 3 do 12-letne kasaške ko- nje na progi 1800 m. — Zmago- valec Ivan Pirher z žrebcem Primi. V. dirka: ravna galopska dir- ka za 3-letne polnokrvne in pol- krvne konje na progi 1600 m.— Zmagovalec Ferdo Papst. VI. dirka: »Concours Hep- pique« — pi-eska kovanje za- prek, kategorija »P«. — Zmago- valec Jože Bere s konjem Mur- gatšom. VII. dirka: dvovprežna kasa- ška dirka za 3-letne in starejše konje na progi 2400 m. — Zma- govalec Joško Slavič s kobila- ma Pema in Proja. VIII. dirka: ženska ravna ga- lopska dirka na progi 1400 m. — T^.magova^kp Nada Pajt^ak. VABIMO VAS na otroško prireditev združeno z razstavo otroških izdelkov v nedeljo. 24. jtmija 1956 v vrtcu Ptuj. Razstava Je odprta od 8. do 16. lire. Prireditev bo ob 14. uri. Isti dan ima otroško razstavo tudi vrtec na Bre?u. Uprava vrtca Dnevni spored za nedeljo, dne 24. junija 1956 6.00—7.00 Nedeljski jutranji pozdrav — vmes ob 6.05—6.10 PoročP.a in vre- mciiska napoved. 7.00 Nap-oved časa, ro- roOiia. vremenska napoved 'n objava tlnevtiega sporeda, 7.15 ReKlamt. 7.30 Radijski koledar m prireditve dneva. 7.35 Operetna glasba. 8.00 OtroSka pred- stava — Erich Kastner: Pikica in Ton- ček. 8.40 Piisan spored slovenskih na- rodnih p€<;mi. 9.30 Se pomn.te tovari- ši .. . Ob praznik« 1. brigadt VDV. itl.OO Nedeljski simfoitičiii koncert; Artcnin Dvorak: Če*rta s'.•n'fotiija; Friderik Cho- pin; Koncert za klavtr in orkester št. 1 v e-molu. 11.15 Oddaja za BenesTie Slo- vence. 11.35 Stare melodije v novih oti- lekah. 12.00 Pogovor s poslu^r.lci. 1210 Opoldanski glasbeni spored. 1300 Napo- ved časa. t>oT0čila, vremenska napoved, pregled dnevnega sporeda in obvestila- 13.15 Zabavna glasba. vmes reklame. 13.30 Za našo vas. 14.15 ?.c!eli ste — poslušajte — I. 15.00 Napoved časa. po- ročila, vremenska napoved in obvestila. 15.15 želeli ste — poslu^^ajtel — 11. 16.30 Drago Ulaga-Slavfco Tiran: Na iz- letu z Tožetom čorcm. 17.00 Promenad- ni koncert. 18.00 Radijska i^ra Annv Tichv; MatiMa in ubeJnfk (ponovitev). 18.52 Glasbena med<:ra. 19 00 7aha'.-na glasba, vmes reklame 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Večerni operni koncert. 21.00 Spo.rtna poročila. 21-15 Popevke fa ritnti. 22.00 Napoved časa, t>0Točila. vre- menska napoved in pregled sporeda za naslednii dan. 22.15—23.00 No^ni kon- cert. Blaf Amič: Gcrdovi pojo, simfonič- na pe-nitev. Bori« Papandopulo: Uporni- ki, kantata. 22,15—23.00 T'KV pTogrram: Plesr? srlasba. 23.00—24.01 Of^tfaia za tujiTifi - na valu 327,1 • (Preoos tf Zafieba). PRODAMO že rabljene omare, posteljne omarice in omare predalnike. Ogled vsak dan med 7. in 12, uro v ustanovi Dom za duševno defektne otroke r>amava pri Ptuju. HiSO z gospodarskim poslop- jem taJioj vseljivo in 69 arov zemlje ob vznožju Ptujske gore pri Veliki o^i prodam. Naslov v upravi. 5 kom RABLJENIH OKEN 100x80. vezna vrata (hrasto- va), 2 sobnih vrat s podbojem, vse v dobrem stanju prodam. Naslov v upravi. RABLJENO KOLO odsilužim z mizarskim delom Naslov v upravi. NOVO HiSO z manjšim po- sestvom blizu postaje Oslu- ševci ugodno prodam. Vpra- šati pri Markrab Avgustu, Podgorci. VINOGRAD s hišo ugodno pro- dam pri SI. Radencih. Pisme- ne ponudbe na Milan Kle- menčič, Gregorčičeva ul. 4/II., Maribor. Moško kolo »Viktoria«. dobro ohranjeno, prodam. Naslov v upravi. Posteljo brez vložka in tri kar- nise prodam. Naslov v upravi Klavir prodam. Cena po dogo- voru. Kristina Bombek, Ve- lika Nedelja. TRGOVSKEGA POMOČNIKA sprejmemo takoj v službo. Pismene ponudbe na nojdov »Petrol«. Ptuj. Ali f e še dosti takih ? Svetloba nastajajočega dne je polagoma napolnila sobo in poščegetala v nosu Blažoka, da se je prebudil iz trdnega sna. Za trenutek je odprl oči. jih v hipu zopet priprl ter se obmil k steni, da najprej razmisli o svojih sanjah, ker iz sanj je sklepal, kakšno bo tisti dan vre- me in sploh vse, kar bo tisti dan ali v bližnji bodočnosti do- živel. Ako pa takoj, ko se pre- budiš, odpreš oči in se zagledaš v svetla o(kna. mahoma pozabiš na sanje, to ie Bla^ek iz lastne prakse vedel. Na sanje pa ni smel pozabiti, ker ni mogel ves dan živeti v nevednosti, kaj mu je namenila usoda, ker ga baje sanje niso nikoli preva- rale. Ko je pregledal bodočnost prihajajočega dne, se je dvignil in pomislil, s katero nogo naj najprej stopi na tla, da bo imel srečen dan, ker ob gotovih dne- vih ti prenese srečo levica, dru- gače pa desnica. Ni se takoj spomnil pravilnega zaporedja, zato je stopil z obema nogama hkrati, da ne bi napravil na- pake. Hitro Se obleče, prebudi še ženo. ji naroči glede otrok, da bodo pravočasno gnali na p>ašo in druge vsojkodnevne ma- lenkosti. Sam se odpravi na od- daljen travnik kosit. Med potjo opazi, da mu pri- haja naisproti soseda z motiko na rami, ki je šla na njivo. »Prekleta babg!« je glasno po- mislil in brž zavil za bližnji grm, si odpel predpasnik in ga vrgel preko rame, da bi tako pred sosedo, ki ga je že opazila, opravioi: svoje dejanje. Ko je ženska bila n-.imo. je zadovo- ljen nadaljeval pot. kajti če zju- traj prvo sreča.š žensko, imaš nesrečen dan. on pa se je tej nesreči izognil. Pridno je kosil, dokler ni končal z ostankom, ki je prejš- nji večer oistal koscem. Posiled- njič obriše koso. se zadovoljno ozre po dolgi vrsti svežih in vi- sokih brazd, svečano vzdihne »križi buoži« ter se utrujenih korakov napoti domov. Na pra- gu je opazil mačko, kako si z nežno šapico gladi smrček. »Ko- ga le bo prineslo še danes k nam. ko se maček umiva« — je tuhtal v svojih mislih... Na mizi je že čakali zajtrk — žganci in gobja juha, pa tudi družina je bila pripravljena, da z njim vred posede okrog mize. Med jedjo se je mlajši sinko' spomnil, da je sosedu davi od- nesla lisica kuro in to povedal. »Tiho s takimi stvarmi pri je- di« — je zarentačil nad brbljav. cem, — čez čas pa ponovno po- vedal, kakor že neštetokrat, da se o lisici in jastrebu med jed- jo ne sme govoriti, ker sicer v kratkem obišče eden ali drugi še njihove kure; »to si enkrat za vselej zapomnite !< je nazadnje pribil. Nastalo tišino je pretr- gala žena, ki je pov^dalei, da je na njivi ob gmajni p>opasla živina precej krornipirja. Oči vseh so se obrnile na Frančeka, ki je sinoči tam pasel in ki je spremenil barvo, da si mu lahko krivdo kar iz obraza bral, vendar je krivdo trdovratno za- nikal in jo valU na sosedove pastirje. Pri tem ga je v nosu poščegetalo, da je dvakrat zapo- redoma kihnil. To je očeta Bla- žeka propričailo, da je sin ne- dolžen, ker če se komu po iz- govorjeni besedi kihne, je to znak, da je izgovoril čisto re- snico. Po jedi se je Blažeku začelo kolcati. »Kdo me spet vlači sko- zi zobe?« je dejal glasno, v mi- slih pa je ugibal, kdo neki o njem kje govori, ker oe uga- neg tistega, ki o tebi govori, kol- canje takoj neha; tokrat pa se menda ni mogel spomniti pra- vega, ker ga je kar naprej cu- kalo. Nato se z otroci odpravi na travnik sušit krmo. Po bližnjem drevju se je preletavala jata vran in igraje v zraku spuščala svoje znane glasove krakra-krk in ta »krk« se razume tudi kot .>crk«. Mahoma odloži vile in gi-ablje ter stopi nazaj naročat ženi, ki je še pospravljala v ku- hinji, da naj ja pazi na svinje, ker vrane napovedujejo uimo. Na travniku se je Blažek na- enkrat zdrznil, opozorivši tudi otroke na petje črne žolne ali ma\T:ce, ki je v bližnjem gozdu čivkala svoj tanki spiiiš, spiiiš. Vsi so nareto prisluškovali, do- kler ni rtič v lahnih sunkih po- letel v drvigi gozd in med letom zaregljal svoi zateq'i truktruk- truk. »Zapomnite si otroci,« jih je poučeval, »v kratkem bo tu v bližini nekdo umrl; m a vrča že nosi trugo.« Otroke je to pre- vzelo in jih navdalo s tesnobo, ker smrt je strašna reč in ni šaCa. ako v neposredni bližini slišiš njeno odposlanko. Potem se je njih pogovor sukal samo o tem čudnem ptiču, ki gnezdi v duplih, katera pa sam iz- dolbe v vrhovih starih dreves. Gorje tudi človeku, ki bi na- šel gnezdišče in uničil mladiče, zakaj še tisto leto bo nesrečne smrti umrl. To je podprl tudi s konkretnimi primeri. Tako je mini! dan brez kake nesrr^e ali posiebnega dogodka. Zvečer, ko se je od dela utruje- na družina pripravljala na po- čitek, je začel na hrušM pred hišo čiik s svojo nočno popev- ko. Blažek. ki je ravno poteg- nil eno nogo iz hlačnice, brž potegne hlače naz^a] in odvihra na dvorišče s krepelci preganjat zlobno ptico, ki s svojimi gla- sovi kliče bolezen v hišo. »Ata ali si ga zadel?« se oglasa za njim sinHao. ki je tudi pritekel iz postelje. Se žena je prižla po- gledat na prag, a o čuku ni bilo ničesar več slišati. Tedaj v go- zdu nad sosedovo hišo zalaja lisjak. »Glej, glej, sosedova bo pa pankrta zibala,« nekako ško- doželjno pripomni žena. »Saj je tudi čas, da to razuzdanko en- krat zadene pokora« — jo do- polni Blažek. To ju je nekako pomirilo in z zadovoljstvom so se odpravili spat, — novim sa- njam in novim slcrivnostim na- sproti. Se več je teh modrosti in opozoril narave, ki pa se pojav- ljajo ob raznih priložnostih tn raznih letnih časih. Napačno bi bUo misliti, da je Blažek sam odkrit te ^o-ivnosti. Ne, s tem ga je seznanil! oče in tega ded. Tako se to . prenaša iz roda v rod. Morda bodo v to verovali še Blažekovi otroci, ako ne bo- do v učenju prišli malo dalje od njihovih prednikov ter ne bodo več sužnji mistike in vraž. Fideršek Franc Kaj menite, tovariš urednik? (O lovu na pasje repe) Pri hiši smo imeli lepega in dobrega psa čuvaja, za katere- ga sem dal 2000 din. Ker pu- ščamo hišo večkrat samo, smo psa navadili na verigo, na ka- teri je vedno prikljenjen. Psa nismo navajali na prostost m ni vedel nič drugo kot lajati (divjega zajca verjetno nikdar niti videl ni). Nesreča je hotela, da je na.š pes 21. maja verigo pretrgal in se odpravil malo oicrog. Ver- jetno je odšel k sosedovi flori na ženitev. Štefanu Sevru, lovcu iz Vi- tana, ki je ravnokar prišel mi- mo, se je ko je zagledal naše- ga čuvaja porodila misel, da bi ga ustrelil. Menil je: čuvajev rep je 15 točk, točke pa 300 din. Puiško k licu in ker ga ni za- del, še enkrat in še enkrat, skupaj 5-krat. Ljudje, ki so to opazovali, so Sevra opozorili, da se je pes utrgal in zbežal, da je nedolžen in ga rotili, naj ga puisti, toda vse zaman. Nisem lovec, ven- dar bi lovce opOBoril na to, da ni vsak pes ropar. Ko so prišli ljudje na kraj nesrečnega kon- ca mojega čuvaja, so se nad Severom zgražali, toda Sever je snel puško z rame in jo nape- ril na človeka s ix>veljolletne inventure zaprta sledeče dneve: skladišče železnine o<\ 21. do 30. juni,ia 1956 „ galanterije od 25. do 30. juni.ja 1956 tekstila od 27. do 30. junija 1956 špecerije od 28. do 30. junija 1956 V tem ča.^u se prodaja ne bo vršila in pro.-imo cen j. odjemalce, da se pravočasno oskrbijo s potrebnim blagom! panonija, ptuj