METOVALEC. llustrovan gospodarski list. Uradno glasilo C. kr. kmetijske družbe ^jjfflca za vojvodino kranjsko. »Kmetovalec« izhaja 15. In zadnji dan v mesecu ter stane 4 K. za se učitelje in ljudske knjižnice pa le 2 K na leto. - Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na vsi strani 90 K, na '/.strani 60 K, na '/„ strani 30 K, na «/. strani 15 K in na '/., strani 8 K. Pri večjih naročilih rabat. Družabnikom 20 •/. popusta Vsaka vrsta v „Malih naznanilih" stane 30 h. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. Ponati si iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir O Obseg : Naznanilo kmetovalcem. - Soseda Razumnika konjereja. - Poziv. - Paša in krma po tujih gozdih. - Škropljenje trt" kranjske''-r|nseratiPraSanJa 0dg0V0ri' ~ Kmf't,Jske n™ce. - Družbene vesti. - Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe Kosci in žanjice za kmetovalce. Deželni odbor kranjski je po posredovanju deželnega odbora goriškega dosegel, da se dajo goriški kosci in žanjice za letošnjo košnjo in žetev kranjskim kmetovalcem na razpolago, in sicer ood sledečimi pogoji: Kosci dobe poleg stanovanja dnevno mezdo 4 kron, Če se sami prehranijo. Če jih hrani delodajalec, dobe pa le 2 K 50 v dnevne mezde. Žanjice, ki se lehko uporabijo tudi za druga ženskam primerna poljska dela, dobe pri lastni prehrani 2 K 50 v na dan, če jih pa prehrani delodajalec, dobe pa le 1 K 50 v na dan. Vrhutega morajo delodajalci v vsakem slučaju prevzeti tudi stroške za pot iz Štajerskega v kraj dela kakortudi stroške vrnitve glede prevzetih delovskih moči. Če se bo zahtevalo zadostno število delovskih moči, bo deželni odbor priredil posebni železniški vlak za prevoz delavcev, da se znižajo potni stroški. Kmetovalci iz Kranjske, ki so voljni pod navedenimi pogoji prevzeti kosce in žanjice, naj to čimprej sporočijo deželnemu odboru, koliko koscev odnosno žanjic se zavežejo prevzeti. Opomnja c. kr. kmetijske družbe kranjske. V gorenjem razglasu deželnega odbora označene dnevne plače so za dobre delavce v današnjih razmerah naravnost nizke, zato nujno zahtevamo od naših kmetovalcev, ki dobe primorske begunce na pomoč, da ubogim trpinom vsestransko ustrežejo, Če se izkažejo pridni in vestni delavci. Naj se jim da dobro prenočišče, dovolj hrane, kakršne so vajeni (kajti malokje se bodo mogli sami prehranjevati) in primakne naj se jim tudi na plači, če prevzeto delo vestno in pridno vrše. Begunec, ki je moral zapustiti svoj dom, je največji revež, zato mu olajšamo njegovo bridko usodo in Bog zna, če koga od nas enaka ne zadene, zato se držimo načela: Danes meni jutri Tebi! Vojne dajatve, poškodbe in drugo. Vsled vojne z Italijo je prišla tudi naša dežela v najbližjo soseščino bojne črte, vsled česar se bodo tudi od nas zahtevale žrtve in se bodo zgodile marsiktere poškodbe na naši imovini. Te žrtve do-prinašati je naša sveta dolžnost, ker so za končno zmago neobhodno potrebne. Nepotrebne škode pa nI treba nikomur trpeti, zato c. kr. kmetijska družba kranjska kmetovalcem tole objavlja: Vsaka dajatev vojaštvu se mora od njega plačati. Če se takoj vzeta reč ne plača, zahtevati je vsaj potrdilo od častnika, da se je res vzela, drugače se pozneje težko dobi plačilo — Škodo, ki jo vojaštvo vsled svojih vojnih operacij in kar je ž njimi v zvezi mora napraviti, je takoj naznaniti bližnjemu vojaškemu poveljniku in je zahtevati, da se škoda ceni in plača, oziroma vsaj potrdi zaradi poznejše iztirjatve. — V slučaju sovražnega upada v kako našo pokrajino ostanite kmetovalci vsi na svojem mestu, t. j. na svojem domu razen, če vojaštvo odhod zahteva. Sedanja izkušnja v Galiciji kaže, da je še najbolje za one, ki so ostali pod lastno domačo streho. Pomoč vojakov pri kmetskih delih. BHzu bojne črte in v etapnem prostoru (pri nas v okrajnih glavarstvih Postojna, Logatec, Kranj in Radovljica), kjer stoji veliko vojaških krdelov, ki še niso v boju, bodo vojaki v svojem prostem času od slučaja do slučaja gotovo radi pomagali kmetovalcem z delom In vprežno živino. Z lepo In primerno prošnjo pri poveljnikih posameznih krdel, se bo gotovo dobila taka vojaška pomoč, za ktero naj vojaki dobe primerno odškodnino, ki jo določi poveljnik, ali ki se na primeren način dogovori. Zlasti naj se daje poleg denarja tudi prostovoljno priboljšek na hrani ali na Čem drugim. Pomislite, da so taki vojaški pomočniki večinoma kmetovalci, ki so morali zapustiti svoj dom in zamenjati plug s puško in da so tudi naši ljudje na oddaljenih bojiščih nadvse hvaležni tistim, ki jim olajšajo težak boj za našo slavno in lepo domovino, za ktero tvegajo tisto, na čemer Človek najbolj visi, t. j. svoje življenje. Sedanje maksimalne cene za žito ostanejo v veljavi do 31. julija t. 1. Vse nove pridelke, razen tistega, kar bo kmetovalec za prihodnje celo leto neobhodno doma potreboval, si bo prisvojila uradna vojna žitna družba In ker vse kaže, da bo letošnja letina Izborna, zato je že sedaj gotovo, da bodo nove maksimalne cene, po kterih bo imenovana žitna družba pridelke pokupila, znatno nižje. Kdor ima še sedaj nepotrebno velikih zalog, naj jih pravočasno proda, če ne bo Imel veliko izgubo in kdor bo svoje žito hitro omlatil in pred 31 julijem po stari ceni prodal, bo vsekako več zaslužil kakor tisti, ki bo s prodajo odlašal. Prihodnje leto ne bo pomanjkanja In bo pravočasno vse tako urejeno, da nihče ne bo mogel po oderuško špekulirati. Dopusti vojakom za žetev in mlatev. Enako kakor za pomladansko obdelovanje bodo dobivali vojaki, ki niso v bojni črti ali v etapnem prostoru, dopuste za žetev in mlatev, in sicer po načelih, ki so objavljeni v današnji številki ..Kmetovalca". Načelne odredbe c. in kr. vojnega ministrstva in c. kr. domobranskega ministrstva glede žetvenih dopustov vojakom, ki niso v bojni črti ali v etapnih prostorih v svrho ugotovitve žetve. Za bojno črto se nahajajoče moštvo, v prvi vrsti samostojni kmetovalci, njih svojci in kmetijski delavci dobe žetvene dopuste na njih ustno prošnjo pri raportu ali pa vsled prošnje njih svojcev potom okrajnega glavarstva. Samostojni kmetovalci dobe dopust le sa delo na svoji kmetiji. Bolni vojaki, ki so že toliko okrevali, da so zmožni opravljati ali vsaj nadzirati kmetska dela dobe tudi dopuste, če njih delo ne stavi v nevarnost zakesnitve njih popolnega okrevanja. Vojaki, in črnovojniški delavci, ki stražijo mostove, bodo dobivali v posebno velikem številu dopuste. To velja tudi za črnovojnike in voznike, ki so najeti po vojnem dajatvenem zakonu, in ki se nahajajo v zaledju pri vojaških krdelih. Tisto moštvo, ki straši vojne ujetnike ali ki se v bolnicah zdravi, ne dobi nobenega dopusta. Načelno se bodo dajali dopusti le v tiste kraje, kjer prosilec dejansko kmetuje. Doba žetvenega dopusta znaša vobče 14 dni. Ce službene razmere dopuščajo, se čas za potovanje tja in nazaj ne bo v to dobo vračunil. Za moštvo, ki je vojaško že izvežbano, se morejo dopusti raztegniti na tri tedne. Podaljšanje teh dopustov se more dovoliti le izjemno in v nujnih slučajih. Dopnstniki dobe za čas svojega dopusta vse vojaške pristojbine. Občine ali posamezni posestniki morejo dobiti za vršitev kmetskih del skupine do 20 mož pod poveljstvom kakega podčastnika za čas od dveh do treh tednov. Za take skupine je prositi potom okrajnega glavarstva pri sosednji vojaški štacijski komandi. Tudi moštvo teh skupin dobiva za čas dopusta vse vojaške pristojbine. Za njih stanovanje in prehranitev imajo skrbeti dotične občine, oziroma dotični kmetovalci. Strošek za prehra-nitev se jim pa povrne od podčastnika. Visokost takega povračila določi okrajno glavarstvo. Kak preostanek v denarju pri menaži dobe vojaki. Vsakemu možu in podčastniku je od delodajalca dati denarno priklado, ki je primerna dnevni mezdi dotičnega kraja. C. in kr. vojno ministrstvo, oziroma c. kr. domobransko ministrstvo odveze na podlagi utemeljene prošnje samostojnega kmetovalca za omejen čas od vojaške službe. Tozadevne prošnje je vložiti potom okrajnega glavarstva. Imenovani ministrstvi ste določili, da so tisti strojniki in kurjači za kmetijske stroje, ki so v vojaški službi, na razpolaganje občinam, posestnikom in lastnikom strojnih mlatilnic. Ti strojniki in kurjači gredo na dopust 20. junija t. I. v one občine, v kterih so pred vstopom k vojakom delovali, ne da bi se zanje moralo šele prositi, dovolj je, če dokažejo, da zvršujejo tak poklic. Tudi strojniki in kurjači, ki delajo v tvornicah ali v obrfih na podlagi vojnega dajatvenega zakona, morejo dobiti za čas mlatve dopust, če tisti čas niso neobhodno potrebni. Po možnosti se bo odposlalo tudi strojnike in kurjače od armade na bojnem polju v tiste občine, kjer so poprej svoj poklic zvrševali. Doba dopusta za to moštvo je določena do konci septembra t. I. Pri tehniških krdelih in zavodih neobhodno potrebni strojniki in kurjači ne dobe dopustov. Da se pri delovanju dopustov take kmetijske strojnike in kurjače ne prezre, se je odredilo, da okrajna glavarstva pri občinah njih imena poizvedo in se dožene, če so v občini potrebni. Kmetijski strojniki in kurjači ne dobe s a čas svojega dopusta nobenih vojaških pristojbin, zato jih morajo delodajalci plačati kakor nevojaške osebe tega poklica. Soseda Razumnika konjereja. 17. Glistava žrebeta. Nekaj mesecev je bilo poteklo, odkar sta se bila ono nedeljo popoldne Razumnik in Kopitar pogovarjala o pravilnem krmljenju žrebet. Kopitar je res poskušal se kolikor mogoče natančno ravnati po Razumnikovih naročilih. Živalim seveda spočetka nova izprememba ni bila prav nič všeč, po nekaj dneh pa so se vendarle privadile suhi krmi. V svoje veliko veselje je tudi opazil, da je tudi vsa odrasla živina postala veliko lepša in se celo ni več toliko potila. Tudi pri žrebetih se je dobri vpliv suhega krmljenja kmalu jasno pokazal. wr Podoba 25. Nekega lepega dne je pa moral Kopitar v svojo veliko žalost opaziti, da njegovi žrebeti začenjati kar vidno hujšati in vsak dan slabši postajati. Mali Tresek je bil posebno čuden. Dlaka mu je bila raskava, mršava in takorekoč brez bleska. Tudi shujšal je močno. (Glej podobo 25.). Jedel je pa vendar rad, še celo rajši kot drugo žrebe, čeravno je bilo poslednje veliko lepše videti. Kopitarju je bilo seveda zelo hudo in večkrat se je zaraditega že razjezil. „Gotovo je tej nepriliki samo ta preklicana izprememba krme kriva," se je hudoval Kopitar. „Zdi se mi, da se je to pot Razumnik pošteno urezal in menda vendarle toliko ne ve, kot mu drugi vaščanje pripisujejo." Zopet je zaukazal krmiti živali po stari navadi, t. j. dajati jim mokre krme. Preteklo je zopet nekaj tednov, toda kakor je bilo videti tudi sedaj žrebeti nista postali nič boljši, čeprav je zopet krmil po starem. Nasprotno: Tresek je postal še bolj mršav in suh, pa tudi drugo žrebe je postajalo vsak dan slabše. Kopitarju pa še posebno ni ugajalo vedenje malega Treska. Opazil je namreč, da se isti večkrat ozira proti zadnjemu delu života, da obenem stoka in da se včasih vrže na tla ter se hoče valjati. Taki napadi so trajali vselej le nekaj minut, ko pa so bolečine odjenjale, je zopet zobal z največjo slastjo. Kopitar je še vedno upal, da bo vse še samood-sebe postalo dobro, česar je seveda čakal zamanj. Sam si ni vedel pomoči, Razumnika ni hotel vprašati in istotako tudi živinozdravnika ne. Nekega dne ga je pa zagledal Razumnik, ki je prišel mimo ter ga je vprašal: „No, Kopitar kako ti pa kaj žrebeti ob novem krmljenju uspevati? Dolgo ju že nisem videl. Morati pač že zelo lepi biti." Kopitar je bil v zelo veliki zadregi. Praskal se je za ušesi in ni vedel kaj in kako bi odgovoril. Slednjič je vendar odgovoril in sknšal skrivati jezo: „Izprememba v krmi žrebetom ni storila dobro. Strašno sta se izpremenili in skoraj ju ni več spoznati. Pričeli smo jim zopet dajati mokro krmo, pa tudi s to si ne more ti skoraj prav nič okrepiti." „Poglejva kaj jima vendar je," je odvrnil Razumnik ter odšel s Kopitarjem proti žrebetnemu tekališču.- Presenečen je vzklikuil: „Za božjo voljo, to vendar nista oni živali, ki sem jih zadnjič videl tako lepi, zdravi in veseli. Kakšni pa sta!" Podoba 26. „To imam sedaj od suhega krmljenja," tako je godrnjal Kopitar. „Če bo šlo tako dalje, ju niti prodati ne bom mogel. Kdo pa naj kupi taki pokveki?" Razumnik ga je takoj posvaril rekoč: „Kopitar, tej nepriliki nisem jaz kriv, niti ne moj dobri nasvet, marveč mora biti tu vse kaj drugega." „Pa kaj naj bi bilo ?" je zvedavo povzel Kopitar. „Ali nisi opazil, da bi bile šle kdaj gliste od žrebet," ga je vprašal Razumnik. Kopitar je nekaj časa premišljal ter dejal nato: „Da, prejšnji teden sem opazil v odpadkih Treskovih glisto, ki je bila gotovo daljša kot moj prst." (Glej podobo 26.) »Potemtakem je pa lehko reči, kaj da je žrebetom," je odvrnil Razumnik. „Glistavi ste. Gliste spočetka niso ravno nevarne, toda vseeno je skrajni čas, da se proti temu kaj stori, ker sicer bi znal naposled vendarle izgubiti obe živalci." „To bi bilo strašno," je prestrašeno odvrnil Kopitar. „Kaj pa naj storim, da jim odpravim gliste?" „Najbolje je pač, da greš v mesto k živinozdrav-niku in ga poprosiš, da ti priporoči kak odpomoček," mu je svetoval Razumnik. Kopitar si ni dolgo pomišljal, marveč je ubogal Razumnika in se takoj napotil v mesto. Živinozdravnik je Kopitarju priporočil neko sol (Tartarus ceneticus), ki je izvrstno sredstvo proti glistam. Omenjeno sredstvo je pa tudi zelo strupeno, če se ga daje v prevelikih množinah, zato je treba v enakih slučajih vedno vprašati za svet, kako in v kolikih množinah naj se isto daje glistavim žrebetom. Kopitarju je bilo naročeno, da naj razdeli celo množino zdravila v dve polovici, kteri naj v dveh jutrih takole pripravi: Vsako jutro naj rastopi za dotični dan določeno polovico zdravila v čašici vroče vode, nato pa naj vse skupaj iz čašice zlije v škaf vode. Žrebetu pa ponavadi tako pripravljena pijača smrdi in jo prav nerado ali pa tudi sploh ne mara piti, zato žrebeta, ki ga mislimo zdraviti, prejšnji večer ne smemo napajati, da je drugo jutro tembolj žejno, ker potem zdravilno pijačo tem raj še pije. Kopitar se je natančno držal živinozdravnikovih navodil, zato sta žrebeti zjutraj radi izpili zdravilo. Resnično, učinek je bil naravnost čudovit. Tretji dan je šlo že 25 deloma živih, deloma že mrtvih glist od žrebet. Bile so po 12 do 15 cm dolge. Četrti dan je prišel tudi Razumnik pogledat v Kopitarjev hlev. Medtem, ko se je mudil v hlevu, je šlo samo od Treska najmanj 50 glist. Tudi od drugega žrebeta jih je šlo jako veliko. „To je pa res naravnost strašno," je vzkliknil Kopitar začudeno in z nekako grozo, ko je videl toliko glist. „Pod takimi pogoji se pač ni prav nič čuditi, če je ubogi Tresek začel tako upadati. Ta strašna zalega bi lehko ubogo žival popolnoma uničila." „Le vesel bodi Kopitar, da si še o pravem času in pravilno začel zdraviti svoji živali," mu je zatrjeval Razumnik. „Mislim, da se ne motim dosti, če ti rečem, da bi bile gliste v kratkem spravile 'žrebeti tja, kjer ni muh. Če se z zdravljenjem predolgo odlaša, potem je odpravljanje glist dostikrat precej sitno in ne brez nevarnosti. Dostikrat se tudi zgodi, da gliste prederejo čreva in tako pridejo v trebušno duplino, vsled česar potem povzročijo vnetje trebušne mrenice." „Res sem prav zelo vesel, ker sem poslušal tvoj svet," je veselo zatrjeval Kopitar. „Sedaj pa tudi popolnoma uvidim, kaj je bilo mojim žrebetom in nikakor več ne zvračam krivde na začeto suho krmljenje." „Zaradi neškodljivosti suhega krmljenja si pač lehko popolnoma brez skrbi," mu je pojasnjeval Razumnik. „Le krmi še naprej tako, kot sem ti priporočal, pa boš videl, da se živalci v nekaj mesecih popolnoma popravite. Ovsa seveda tudi ne sme primanjkovati. Dobro bo tudi, če zdravljenje čez tri tedne zopet ponoviš. Če je namreč ostala še kaka glista v kteri izmed živalic, se bo nesramna zalega zopet razmnožila in stara nesreča je zopet tukaj." Kopitar se je natančno ravnal po Razumnikovih nasvetih in je čez tri tedne res zopet ponovil zdravljenje. To pot pa zdravilo že skoraj več ni imelo prilike, da bi delovalo, kajti od enega žrebeta ni šla nobena glista več, od Treska pa samo dve mrtvi, vendar je bila previdnost dobra in utemeljena. Žrebeta je zopet začel krmiti le s suho krmo in z ovsom tudi ni varčeval. Nekaj tednov je poteklo in živalci sta se prav primerno popravili. V rasti sta sicer res nekoliko zaostali, vendar je upal Kopitar, da se bo dalo tudi to s primernim krmljenjem in oskrbovanjem popolnoma izenačiti in popraviti. V njegovem upanju ga je potrdil tudi Razumnik, ki mu je rekel, da se prestana bolezen žrebetoma v doglednem času ne bo prav nič poznala, če bo pametno in pravilno krmil svoji živalci. J. Poziv k nabiranju in pridelovanju zdravilnih rastlin. Svetovna vojska je prizadela kupčiji in prometu z zdravilnimi sredstvi in dišavami kakortudi njihovemu uporabljanju silno hud udarec. Ker so zaprta nektera trgovinska pota in se je stem preprečilo privoz sirovih rastlinskih produktov, iz kterih se napravlja zdravilne preparate, so cene mnogih zdravilnih pripomočkov silno poskočile. Polegtega je pa zavladalo veliko pomanjkanje nekterih važnih rastlinskih dišav. Da smo zadostno preskrbljeni z zdravilnimi sredstvi, je velikega pomena in ker se razen tega vedno bolj in bolj povprašuje po gotovih, neizogibno potrebnih rastlinskih dišavah, se čuti potreba, da poskušamo po možnosti nadomestiti tuje dišave, kterih začasno pogrešamo, z enako učinkujočimi produkti iz domačega rastlinstva. Zato je potrebno, da gojimo v večjem obsegu kot dozdaj domače ali tuje potrebne zdravilne in uporabne rastline. Ti razlogi so napotili podpisani odbor: 1. Da opozori vse one ljudi, kteri so se že pečali z nabiranjem zdravilnih rastlin, ali kteri se hočejo stem pečati, na to pri gotovi zvedenosti dobičkonosno delo. Pri tem delu se lehko uspešno uporabljajo otroci in starejši ljudje, če se jih je o tem primerno podučilo. Poudariti se pa mora, da se doseže samo z dobro kvaliteto nabranih dišečih rastlin primerno ceno in da se mora če mogoče prej, ko se začne nabirati, priskrbeti odjemalcev. Umevno je, da je uspeh zagotovljen le pod tem pogojem, če nabiralec natančno pozna ne samo rastline, ktere hoče nabirati, in njih dele, temveč je potrebno, da se priuči veljavnih pravil in izkušenj o nabiranju, sušenju in nadaljnem ravnanju z dišečimi rastlinami (drogami). Letos naj se nabira v prvi vrsti sledeče: Althaea officinalis, liste navadnega sleza; Arctostaphylos officinalis, liste gornika (medvedjega ušesa); Artemesia absinthium, zelišče pravega pelina; Aspidium Filixmas, korenine glistne podlesnice; Atropa belladonna, volčje črešnje (norica, paskvica); Colchicum autumnale, gomolje jesenskega pod-leska; Convallaria majalis, zelenje (zelišče) šmarnice ali jurjevice; Datura Stramonium, liste navadnega kristavca ali svinjske dušice; Digitalis purpurea, liste rdečega naprstca ali na-prstnika; Equisetum arvense, njivno preslico; Erythraea centaurium, zelenje (zelišče) svedreca (zlatega grmička, tavžentrože); Hermaria hirsuta in H. glabra, kosmati in gladki kilovnik; Hyoscyamus niger, liste črnega zobnika ali blena; Matricaria Chamomilla, pravo kamilico; Ononis spinosa, korenine trnatega gladeža; Plantago major, veliki trpotec ali pripotec; PolygaIa araara, zelenje (zelišče) ramšelje ali gre-benuše; Rhamnus Frangula, skorjo (lubad) navadne krhlike; Sambucus nigra, cvet in jagode črnega bezga; Secale cornutum, ržene rožičke ; Taraxacum ofticinale, korenine navadnega regrata ; Tiiia grandifolia in T. parvifolia, cvet lipe; Triticum repens, Rad. Graminis, korenine plazeče pirnice : Verbascum, velecvetni lučnik ali papeževo svečo. Končno lehko koristi tudi nabiranje želoda, brestovega semena, (iz kterega se napravlja olje), divjega kostanja itd. 2. I)a opozori poljedelce in vrtnarje, kteri se začasno bavijo z gojenjem zdravilnih rastlin, in one, ki hočejo v to svrho porabiti prostore, kterih dozdaj niso uporabili za pridelovanje zelenjadi in okopavine in so za to manj pripiavni (n. pr. zapuščeni vinogradi) da obrnejo primerno' letnemu času posebno pozornost na gojenje sledečih rastlin : Aconitium Napellus, Althaea ofticinalis, Artemisia Absinthium, Chrysanthemum cinerariaefolium, Digitalis purpurea, Gentiana lutea, Herniaria, Melissa oificiualis, Meutha piperita, Meutha canadensis, Rbeum, Salvia ofticinalis, Saponaria ofticinalis, Valeriana ofticinalis, Verbascum in nadalje oljnatih semen (n. pr. solnčnice). Tudi v poznejših letih se bode gojenje zdravilnih rastlin tam dobro izplačalo, koder so v to ugodni predpogoji in se je pravočasno priskrbelo odjemalce za te produkte. Ker je pri gojenju zdravilnih rastlin treba precejšnjih izkušenj, se priporoča, da vsakdo začne gojiti v majhnem obsegu iu se prej o posebnostih te kulturne panoge poduči; kajti drugače stvar lehko spodleti. Podpisani odbor daje rad interesentom navodila za poskuse in druga pojasnila o nabiranju, ravnanju in možnosti prodaje posameznih rastlinskih dišav. Semena in sajenke zdravilnih rastlin se lehko dobe, v kolikor zaloga pripušča pri odboru. Pismena vprašanja in obvestila naj se pošiljajo komiteju pod spodaj navedenim naslovom, ustna pojasnila daje informacijski urad komiteja, Dunaj II., Schiit-telstrasse 71, (Telefon 2326), koder se tudi lehko opazuje izpostavljene drogijske vzorce in zbirke. Kdor si hoče ogledati poskusna polja za gojenje zdravilnih rastlin v Korneuburgu, mora prej to naznaniti odboru. Dunaj, v pomladi 1915. Odbor za pospeševanje gojenja zdravilnih rastlin v Avstriji. Dunaj III., Trunnarjeva cesta 3. Predsednik: Dafert 1. r. Paša in krma po tujih gozdih. C. kr. deželna vlada je zvedela, da menijo kmetovalci po nekterih krajih v deželi, da smejo letos neomejeno pasti po tujih gozdih ne glede na to, če imajo pašno pravico ali če je paša gozdnopolicijsko dovoljena. Tudi člani žetvenih komisij so baje izrazili to mnenje in večinoma nameravajo pomagati živinorejcem (kočarjem), ki nimajo nič ali le malo posestva, do paše po tujih gozdih. Očitno je, da se krivo tolmači uaredba kmetijskega ministrstva z dne 6. maja t. 1., drž. zak. št. 111., o zagotovitvi krme in paše v 1. 1915., ki se nanaša na krmo ali pašo po travnikih, pašnikih in planinah, ne pa na gozde. Opozarjamo, da je gorenje mnenje napačno in da se tuji gozdi, če ne obstoje na njih posebne pašne pravice, ne smejo brez dovoljenja gozdnega posestnika, uporabljati za dobivanje krme ali za pašo živine. Pov-darjamo tudi, da ministrska naredba z dne 6. maja t. 1., drž. zak. št. 111., ni nameravala niti izpremeniti pravnih razmer v gozdih niti razveljaviti obstoječih oblastvenih pašnih prepovedi za določene gozdove. Škropljenje trt. Prišel je čas, ko je treba trte v prvič škropiti proti peronospori ali paležu. Tega dela naj nihče ne zamudi, ker zna sicer bolezen v sedanjem mokrem vremenu trto hitro napasti. Za prvo škropljenje jemljemo enoodstotno galično-apneno zmes (na 1U0 l vode 1 kg modre galice in 1 kg neugašenega ali živega apna), ali enoodstotno Martini-jevo zmes (na 100 l vode kg modre galice, '/2 kg galuna iu 65 dkg živega apna), ali enoodstotno raztopino tenaksa (1 kg tenaksa na 100/ vode brez apna), ali pa l'/a do 2odstotno perocidovo-apneno zmes (na 100 l vode l'/a do 2 kg perocida in 30 dkg živega apna). Neugašeno apno se najprej z 2—3 l vode ugasi in potem vsaj v 20 l vode dobro razmeša v redek apnen belež (apneno mleko). V ostalih 80 l vode se že poprej namoči in raztopi galica, oziroma galica in galun ali perocid. Obe raztopini se na to zlijete skupaj in se zmes dobro premeša. Pri napravi perocidovo-apnene zmesi je vselej treba izliti perocidovo raztopino v apnen belež, ne pa narobe. Nato se še z reagenčnim popirjem preskusi, ali se je vzelo dovolj apna. Če se pomoči v zmes košček belega fenolftaleinovega. popirja, mora postati rdeč. Če ostane popir bel, se je vzelo premalo apna in se ga torej mora še dodati. Kdor jemlje namesto neugašenega apna že uga-šeno, ga mora vzeti na težo dva- do trikrat več, ker je ugašeno apno težje kot suho, živo apno. Deset do 14 dni po prvem škropljenju, torej tik pred cvetenjem, se škrope trte v drugič in tri do štiri tedne po drugem škropljenju v tretjič. Za drugo in tretje škropljenje je vzeti za polovico močnejše raztopine kot v prvič. Pri vsakem škropljenju je treba tudi grozdje temeljito poškropiti. Novomesto, 1. junija 1915. B. Skalicky. Počrnenje vina Počrnenje vina je pri nas zelo razširjena vinska napaka. Ljudje jo radi zamenjavajo z rjavenjem vina, toda črnenje vina se od rjavenja bistveno razlikuje. Rjavenje vina iu mošta povzročajo kvasi, ki okisajo raztopljive brezbarvne vinske sestavine, da postajajo rjave in neraztopne. Vino na zraku potemni, pozneje pa porjavi; polegtega se navadno zgosti ter izloča rjav kalež. Počrnenje vina je pa nekaj povsem drugega in nastopi, če se v vinu železov okis kemično spaja s čreslovino v črnilo ali tinto, ki se deloma poseda na dno. Barva počrnelega vina je črnkasta, vijolčasto-črnkasta ali pa čisto črna; stopnja počrnelosti je v zvezi z množino nastalega črnila. V kozarcu počrni vino, če mu prilijemo večjo množino kisle vode, v kteri so raztopljene razne že- leznate soli ; te delajo s čreslovino v vinu črno usedlino, ki da vinu značilno črnkasto barvo. Rdeče vino ali črnina, ki ima vsled dlje časa trajajočega kijenja na tropu več čreslovino, počrui močneje od belega, ki je nima tuliko. Vino počrni s slatino tem hitreje, čim bolj alka-lična (lugasta) je in pa čim več je dolijemo. To pa zato, ker vežejo lugaste spojine kislino, ki prosta črno usedlino razkraja. Ce dolijemo počrneli zmesi kisle vode in vina več kislega vina, črna barva zmesi zopet večinoma ali pa docela izgine. Vino počrni le tedaj, če je v njem raztopljeno železo v obliki železnatega okisa ali železnate soli, in sicer tem rajše, čim več čreslovine in čim manj kisline je v njem. Tudi zračni kisik pospešuje črnenje. Zato je mlado vino koj po kipenju, čeprav je v njem železo, pred prvim pretakanjem še svetlo; železo je namreč v njem še v taki obliki, ki ne daje s čreslovino črne spojine. Ko pa vino pretočimo, se navzame zračnega kisika, železo v njem raztopljeno se pretvori v železnati okis, ki dela s čreslovino vezan črnilo. Vino mora torej po pretekanju kmalo počrueti. Razen tega pa počrni vino v sledečih slučajih • 1. Ce se železo v njem preveč pomnoži, 11. pr. v sodu, ako je v dotiki z zarjavelim železom. 2. Če se preveč pomnoži čreslovina, kar se zgodi, če primešamo čreslovine vinu z bolj zagatnim (trpkim) okusom, ali pa če leži vino v novi leseni posodi itd. 3. Če zmanjšamo množino kisline v vina, to je če mešamo kislo vino z manj kislim, če vino raz-kisamo z ogljikovo-kislim apnom, če hoče vino zavreti ali pa če je močno kanasto. (Kan in druge glivice razkrajajo vinske kisline.) 4. Če se okisa železnati po d k is v vinu (oksid ul) v železnati okis (oksid), kar se godi pri pretakanju mladih vin. Vsako vino, ki črni, mora torej imeti v sebi železo. Najbolj pogosto pride železo v vino, če se rabi ob trgatvi ali v kleti železno orodje, ali pa če sega v sod kak žebelj, vijak tako, da je v dotiki z vinom ali moštom, zlasti če je železo zarjavelo, ker železna rja. zveza železa s kisikom, se v vinu veliko laže topi kakor železo samo. Če železo ni rjasto, se prevleče, če pride v dotiko s čreslovino, s tenko plastjo črnila, ki brani nadaljne okisovanje, posebno če z njo ni dolgo v dotiki*), dočim se rja v vinu hitro raztopi, ostane v njem ter povzroča črnenje. Tam, kjer bi moralo biti železo v stalni dotiki z vinom pa ga ni mogoče vedno snažiii, ga zamaži ali zalij s parati tiom, ki je sicer še malo znan, pa izvrsten kletarski pripomoček. Parafin je bila, vosku podobna tvarina brez duha in brez okusa, ki se ne topi niti v vodi, niti v alkoholu ali vinskem cvetu in torej ne more dati vinu ni-kakega duha ali okusa. (Iz manj čistega paralina se delajo tudi sveče.) Če se paralin segreje, postane tekoč in se da prelivati, mazati, dokler se zopet ne strdi. Predmet, kterega hočemo namazati s parafinom n. pr. vratica, ki imajo na notranji strani vdolbljen vijak, dobro osušimo, nekoliko segrejemo, nato pa za-lijemo vijak z vročim paralinom. Raba smole, loja ali celo katrana ni umestna, ker more od teh snovi dobiti vino kak slab duh ali okus; to se zlasti rado pripeti pri močnih finih vinih. Ker ima vsak rastlinski sok v sebi nekaj raztopljenih železnatih soli, pride železo tudi naravnim potom v vino. Toda navadno ga je tako malo, da nima učinka. Več železa more priti v vino, če je grozdje blatno, posebno od temnordeče ali rumenkastorjave na železu bogate^ zemlje, kakršne je v kranjskih vinogradih obilo. Če je vkljub snažnemu in skrbnemu ravnanju z vinom prišlo vanj toliko železa, da vino vsledtega črni, je treba črnilo spraviti umetnim potom iz vina. To se naredi takole: Vino se predvsem pretoči, pa tako, da pride močno z zrakom v dotiko. Najbolje je, če se pretaka skozi nalašč zato napravljeno cedilo, pritrjeno na pipo. Zrak napravi, da se vse železne snovi v vinu hitro okisajo, vino močno počrni, posebno če mu dodamo 8—10 g ta 11 i na na M, kar je treba pri bolj mehkih vinih, t. j. pri takih, ki niso dolgo ali prav nič kipela na tropinah. Kakih 8—10 dni nato pa čistimo vino z želatino; te se vzame za kaka 2 g več kakor tanina, torej 10 do 12 g na 1 hI. Stehtana želatina se 24 do 36 ur namaka v mrzli vodi; mrzlo vodo odlij, ter prilij gorko, in tako dolgo mešaj, da se želatina popolnoma raztopi. Nato napravi v škafu s snažuo brezovo metlico gosto peno (sneg), ter mu dolivaj med vednim mešanjem in stepanjem za čiščenje namenjeno vino. Ko je čistilo temeljito prelito in stepeno, ga vlij v sod, kjer ga z ostalim vinom dobro premešaj; sod napolni do vrha in ga zabij. Po čiščenju tolči prvi čas s kladivom večkrat po nekoliko na doge, da se jih ne prijema čistilo. Čez kakih 14 dni se čistilo usede na dno, z njim pa tudi vse črnilo. Očiščeno vino pretoči v snažen, poprej nekoliko zažveplan sod. Vinu, ki ima malo kisline, dodaj pri ti priliki bolj kislega vina, ali pa, če tega ni, na vsak hektoliter 100 g vinske kisline. Če se vino po prvem čiščenju ne zboljša, je treba čiščenje ponavljati. Vprašanja in odgovori. Na vsa kmetljsko-gospodarska vprašanja, ki dohajajo na c. kr. kmetijsko družbo kranjsko ali na uredništvo .Kmetovalca", se načelno odgovarja le v .Kmetovalcu". Odgovori, ki so splošno poučni, se uvrste med .Vprašanja in odgovore", na ostala vprašanja se pa odgovarja pismeno, če je priložena znamka za odgovor. Odgovarja se edinole na vprašanja,ki so podpisana s celim imenom; brezimna vprašanja ali taka, ki so zaznamovana le z začetnimi črkami, se vržejo v koš. V .Kmetovalcu" se pri vprašanju nikdar ne natisne vprašaloevo ime, ampak vedno le pričetne črke imena in kraja. Redno se v vsaki številki odgovori le na tista vprašanja, ki so prišla vsaj 4 dni pred izdajo lista; na pozneje došia vprašanja se odgovori v prihodnji številki. Kdor takoj želi odgovora na kako kmetljsko-gospodarsko vprašanje, mora priložiti znamko za odgovor. Na vprašanja, ki niso kmetljsko-gospodarska, se ne odgovarja v »Kmetovalou«, ampak le pismeno, Se Je pismu priložena 1 K • znamkah kot prispevek k družbenemu pokojninskemu zakladu. Zadnje zlasti velja za pravne odgovore, ki seveda morejo biti le splošne vsebine, kajti uredništvo ne more poznati vseh včasih zelo važnih okoliščin in zato za take odgovore ne prevzame nikakega jamstva. Vprašanje 78. Sčim se odpravijo na repi bolhe, ki mi vsako leto skoraj popolnoma uničijo mlade rastline takoj, ko pridejo iz zemlje? (M. 1). v L.) Odgovor: Na vseh vrstah rastlin iz razreda križnic, med ktere se šteje tudi repa, delajo škodo zlasti na mladih rastlinah prav majhni tirošeeci, ki jih je več vrst in jih imenujemo bolhače. Najbolj je razširjen in škodljiv zeljski bolhač (Haltica oleracea). Ta bolhač bržkone tudi najbolj uničuje Vašo repo. Zatiranje vseh vrst bolhačev je enako. Kot domače sredstvo proti bolhačem velja posipanje mladili rastlin po kakem dežju ali zjutraj ob rosi s suhim cestnim prahom. Če ni dežja ali rose je rastline poprej poškropiti. Drago domače sredstvo je škropljenje rastlin s pelinovo vodo zjutraj ali zvečer. Pelinova voda se naredi, če se dene v kake 50 litrov vrele vode dobro prst pelinu in se ga pusti 12 ur v njej namakati. Ta sredstva semtrrtja pomagajo, toda uspeh ni zanesljiv. Boljše sredstvo je njivo, na kteri je ml da repa, na dsn vsaj po dvakrat prevlačevati z deščico, ki jo na gorenji strani namazana s katranom. Vznemirjeni bolhaM skačejo in padajo na katran, kjer vsled njegove lepljivosti obtiče in poginejo. Najboljše in najzanesljivejše sredstvo proti bolhačem je škropljenje rastlin z raztopino od arzerove^a kislega bakra, ki je zeleno barvilo in ki se dobi v drogerijah pod imenom švajnfurtsko zelenilo. To barvilo je silno strupeno, zato je pri porabi potrebna velika previdnost in je paziti, da ne pride kaka žival do mlade poškropljene repe. 50 gramov švajnfurtskega zelenila se dobro pomeša v 100 litrih vode in se končno pridene nekoliko apnenega beleža, ker drugače raztopina lehko rastline oškoduje. Na 100 litrov raztopine je dodati 4 do 5 litrov apnenega beleža, ki se naredi, če se v tej množini vode ugasi 50 do 60 gramov živega apna. Pri porabi je tukaj popisano zmes pridno mešati. Vprašanje 79. V bližini sosedovega sveta imam čebelnjak, zato se semtertja pripeti, da se kak roj mojih čebel vsede na sosedovo drevje. Sosed mi pa zabranjnje na njegovem svetu spravljati roj in zahteva za spravljanje roja 2 K plačila. Ali je sosed upravičen zabraniti spravljanje mojih rojev in ali sem zavezan mu zato kaj plačati, če stopim na njegov svet? (J. Z. v L.) Odgovor: Čebelni ro;i so isto, kar so domače živali in če uidejo na tuj svet, jih ima lastnik pravico tamkaj zasledovati ter je dolžan vsled zasledovanja na tujem sve:u povzročeno škodo povrniti. Če čebelnega roja v dveh dneh ne pospravite, postane last dotičnega, na čegaver svetu se je vsedel. Vaš sosed torej nima pravice Vam braniti Vaš roj na njegovem posestvu v teku dveh dni pospraviti in ste le dolžni mu povrniti škodo, če jo sploh naredite. Vprašanje 80. Na moji senožeti, ki je zaraščena s smrekami je polh smrekam tako lubje objedel, da so se popolnoma posušile. Ker se bojim nadaljne škode vprašam kako je polha zatreti? (J. K. v L.) Odgovor: Polha ni težko zatrt ti, ker se silno rad ujame v primerne pasti, ki jih pri Vas na Notranjskem dobro poznajo. Sicer pa ne verjamemo, da bi bil polh Vaše smreke obglodal, kajti on se preživlja navadno le z želodom, z žirom, s sadjem, z jajci in mladiči majhnih gozdnih ptic in se le v sili loti prav mladega bukovega drevja. Bržkone je kak drug škodljivec Vaša smreke obglodal in Vam priporočamo obrniti se do ondotnrga okrajnega gozdarja, ki bo najbolj vedel dognati pravega škodljivca. Vprašanje 81. Čegavi so jelenovi rogovi, ki se najdejo na lastnem svetu v gozdu, ali so od lastnika sveta ali ol najemnika lovišča, kajti zadnji jih od mine zahteva, dasi sem jih sam najdel na svojem svetu? (,T. I. v V.) Odgovor: Rogovi divjačine, ki imajo neko denarno vrednost, so prirastek divjačine in če odpadejo so last najemnika lovišča, Vi ste torej zavezani najdene rogove izročiti najemniku lovišča in imate pravico zahtevati primerr.o najdenino. Vprašanje 82. Poleg svojega gozda, ki sem ga nedavno kupil, je tudi nekaj pašnika, ki je relko zaraščen s smrekami in sedaj sem jaz ta pašnik pogozdil. Na tem pašniku je moj sosed vedno pasel, kar sem mu pa sedaj prepovedal, ker sem vso parcelo pogozdil. Kako naj proti sosedu postopam, da mu zabranim pašo na pogozdenem pašniku? (J. G, v Š.) Odgovor: če je dotična parcela v katastru vpisana za pašnik in ima Vaš sosed na njej služnostno pravico do paše, potem Vi pašnika ne smete pogozditi, ker stem kratite njegovo pravico. Vprašanje 83. Ali je kajnit dobro gnojilo za ajdo in ali bi bilo prav, če bi se obenem gnojilo tudi s kalijevo soljo ali pa s hlevskim gnojem? (M. L. v N.) Odgjvor: Kalijeva sol je ravnotako kalijevo gnojilo kakor kaj uit. Kalijeva sol je le očišč-n kajnit, ki ima v sebi približno trikrat toliko kalija k:kor kajnit in prav malo klorovih sp>;in, kterih ima kajnit veliko. Klorove spojine so za nekt re rastline in tudi za ajdo naravnost strupene in zato V; s odločno svarimo ajdi gnojiti s kajnitom. Se kalijeva sol ni dovolj čista in ni dobra za gnojenje ajdi tik pred setvijo, ampak naj se rabi za gnojenje t.i>ti rastlini, t, j. žitu, ki rase pred fjdo. Najbolje je, Če se seje ajda na dobro zagnojen svet in se ji pognoji samo s kakim fosfatnim gnojilom, ki povzroči nastavo obilnega zrnja, seveda, Če tcga vremenske ra mere ne preprečijo. V letošnjih razmerah je na razpolaganje samo kostna moka kot, fosfatno gnojilo. Gnojenje s hlevskim gnojeni strniščni ajdi je seveda samonasebi dobro, a ima ti slabo stran, da ajda silco bujno rase, pozno cvete in zori, vsled česir je večja nevarnost, da jo slana vzame. Kmetijske novice. Živinorejska zveza za kamniški politični okraj na Homcu tem potom ponovno opozarja svoje člane kakor-tudi druge živinorejce, da priglasijo živino v planinsko pašo na Križko planino. Živina se žene na planino dne 24. junija zjutraj zgodaj. Pot je zaznamovana s plavo barvo, na kar naj vsak paai, ker Zveza ni odgovorna za škodo, ki bi jo povzročila živina, ko se žene na planino. Žene se skozi Tunjice ali tk