Our Write Ua Today
Advertising
rates are REASONABLE____
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki,
TELEPHONE: CHelsea 3—1242
M ŠT* NA DAN DOBIVATE
C "GLAS NARODA"
PO POŠTI NARAVNOST NA SVOJ DOM (izv&eml nedelj ta praznikov).
Yt ZA $6.- NA LETO NAD 300 KDAJ
■•ter*« mm (*•«»■« Ctmmš Matter September Slat, IMS at tbc Off k« >1 New S*rk. N. T.
No. 294. — Stev. 294.
Act af CancreM af March tri, 1879.
NEW YORK, WEDNESDAY, DECEMBER 20, 1939—SREDA, 20. DECEMBRA, 1939
Volume XLVII. — Letnik XLVI1.
PARNIK "COLUMBUS" POTOPLJEN
Posadka je potopila tretji največji nemški potniški parnik
Nemški potniški parnik "Cdlumbus", ki je imel 32,000 ton, je potopila njegova , lastna ■ posadka 400 milj od Cape Henry, Va., drugi nemški tovor-r»; -nrnik "Arauca" pa je pred angleško križarko pribežal v Port Everglades, Fla. Kapitan Wilhekri Daehne je rajši potopi svoj parnik, kot p9 da bi ga vjela angleška križarka, ki je bila v bližini. AMERIŠKA KRI2ARKA REŠILA POSADKO
Ob 7. zvečer je poveljnik ameriške križarke Tuscaloosa, kapitan Harry A. Badt, sporočil državnemu departmentu, da se Columbus še drži nad vodo in da gori. Dalje je naznanil, da je vzel na svoj krov 570 mož posadke in 9 žensk z nemškega par-nika.
POSADKA BO PREPELJANA NA ELLIS ISLAND
O potopu "Columbusa" je bil predsednik Roosevelt natenčno obveščen. Naselniški uradniki so odločili, da križarka Tuscalosa prepelje nemško posadko na Ellis Island v neworskem pristanišču.
KRI2ARKA SLEDILA "COLUMBUSU"
Ko je Columbus, ki je bil vtretji največji nemški potniški parnik, odplul iz Vera Cruz, Mehika, mu je sledila neka angleška križarka, čije ime pa ni bilo objavljeno, v namenu, da ga vja.me. Kapitan DaeKne pa je parnik potopil, . da ni padel Angležem v roke.
Izvoz iz Amerike
ec november ni bil ničkaj dober za ameriške eksporter je. — Angleška blokada je uspešna.
WASHINGTON, D. C., 18.1 poslanega rv Nemčijo bombaža, sto' ki *o Potrebni pomoči in dec. — Tekom tretjega mest- 'žita in tobaka.	|>odpore, in eela zadeva bi bi-
Kdo naj upravlja relief?
Po mnenju ameriške trgovske zbornice bi bilo to znatno ceneje. Le v skrajni potrebi naj priskoči vlada na pomoč.
WASHINGTON, D. C., 18. dec. — Trgovska zbornica Združenih držav je zavzela stališče, naj bo poiverjena zadeva reliefa posameznim državam, češ, da bi bilo na ta način do>ti lažje skrbeti za li-
ca evropske ivojue je izvoz iz Prejšnji mesec so znatno o-Združenih držav znatno naza- mejile svoje nakupe v Ameri-doval, kar je razvidno iz poro-'ki Anglija, Kanada in skandi-čila trgovinskega departmen- | navske dežele. Precej so naku-ta. Meseca novembra je bilo pile južnoameriške republike,
eksport i ranega iz Združenih toda nikakor ne dovolj, <Ja binosti krajevnim problemom držav za J*7 milijonov dolar - J njihovi nakupi krili primanj - j l>irektna soudelžba »vezne jev blaga, doeim je znašal eks-'kljaj, ki se je pojavil na drugi j vlade pri reliefu je polegtega port meseca oktobra mili-1 strani.	I tudi v zvezi z ogromnimi stro-
la tudi znatno cenejša. — Zvezna Vlada je preda-
leč, — je rečeno v tozadevnem sklepu, — ter nikakor ne more posvečati potrebne pozor-
Garner bo kandidiral
^""»vi, da si noče vnaprej za jamčiti podpore delegatov. — Zanaša se na narod, da bo odločil.
jonuv dolarjev.
deske bloka-
O u-|>esiiosti an_------- --------, ...	,
,	i - i i • i-i	dolarjev, meseca no»veinbra i>i
de priea dejstvo, da |ebiloiiio-'	' .	, ,	1
• t • *• ...........le .»I milijonov dolariev.
goce dobiti Nemčiji meseca	J	J
novembra iz Amerike samo za! Trgovinski department je
J(MM> dolarjev blaga, »ločim je mnenja, da je nazadovanje
predstavljala 'lanskega okjto - | eksport a le začasen pojav. V
bra množina blaga poslanega J zimskih in pomladnih mesecih
Kk»port v Anglijo je znašal Ški. < V bo šlo še nekaj časa ta-meseca oktobra 51 miiijonov ^ ko dalje, mora dežela zaiti v
v Nemčijo, nad dvanajst mili-j se bo trgovina nedvomno zna-
jonov dolarjev. Največ je bilo t no povečala.
INTERNACIJA POSADKE "GRAF SPEE"
BUENOS AIRES, Argentina, 20. dec. — Predsednik Roberto M. Ortiz je odredil, da bo 1,039 častnikov in mornarjev nemške bojne ladje "Admiral Graf Spee" interniranih in bodo nekateri poslani v notranjost dežele, daleč od morja.
Predsednik je odločil, da nosi Nemčija stroške interniranja in sicer do konca vojne. Kapitan H. Langsdorff je prišel s svojo posadko v Buenos Aires, zatem, ko je v nedeljo zvečer potopil bojno ladjo "Admiral Graf Spee" izven pristanišča Montevideo.
Predsednik je proučaval mednarodno pravo
Predsednik Ortiz je ves da n proučeval mednarodno pravo, da dožene, kdo bo plačal za preživljanje nemških mornarjev, ki so postali nepovabljeni gostje Argentine.
Slednjič je predsednik Ortiz odločil, da bodo kapitan Langsdorff in njegovi častniki ostali v Buenos Airesu, mornarji pa bodo poslani na različne kraje v notranjosti dežele.
Onstran morja...
ZRAČNI BOJI V EVROPI
LONDON, Anglija, 20. dec. — Po največji bitki v zraku v ponedeljek nad Helgolain'skim zalivom zatrjujejo Nemci, da so dosegli veliko zmago nad Angleži, češ, da so izstrelili .'M angleških bombnikov, sanii pa da so izgubili samo diva Messer-.-i-hmidtova zasledovalna aeroplana.
Angleži so izstrelili 6 nemških aeroplanov
Angleški pijoti so KjKiročili,- da so se v bitki nad Ilelgoland-skim zalivom pojarvili ]N»vsem novi M nscli mid t ov L aeropla-ni, ki so znani pod znakom ME-110 in lete ]k> 379 milj na uro.
bitki je bilo 40 posameznih spopadoiv, v katerih je bilo izstreljenih (i nemških aeroplanov.
D
anasnja m
lad
i n a
JI letni farmer Ray Johnson se's 17 letnim Robertom AVesta-
gospodarski polom.
S poudarkom, da je relief zadeva državnih in lokalnih oblasti, omenja poročilo, da je vsel akor tudi zvezna pomoč potrebna, toda le v najnujnejših slučajih.
Nadalje priporoča trgoivska zbornica, naj zvezna vlada pre-J pusti državam nekatere da ve* j ne vire, predvsem davke na zapuščine in dohodninski davek.
UVALDK, Tex., IS. dee. — Podpredsednik John Nanee (iarner je rekel včeraj časnikarjem, da 1 jo >kušal na demokratski narodni konvenciji doseči pred.-ediriško nominacijo.
— ('e mi bo nominacija po-nudena, jo bom sprejel, je dejal. Vsak, ki mi>li, da bom skušal že vnaprej dobiti dele-
po^itavljeno postavnim določbam.
Politični krogi so mnenja, da bo imel Garner na prihodnji demokratski konvenciji precejšen vpliv. Njegova nominacija je seveda še veliko vprašanje časa.
Značilno je, da je Garner prvi demokrat, ki ni rekel: — Predsedniško nominacijo bom gate na mojo stran, se moti. skušal doseči le poti pogojeni, Vso zadevo prepustim narodu, če predsednika Roosevelta ne <V bo hotel narod, naj kandi- bo mogoče pod nobenim pogo-d i rani, Imiu pač kandidiral, jem pregovoriti k kandidatu-Imenovanje kandidatov j»' iz- ri.
! RAZGLEDNIH
t__
je poročil včeraj s 141etno Jennie Stanton. Nevesta je bila že enkrat poročena in sicer lani
Premalo mornarjev na tankerjih
NEW ORLEANS, La., lb. dec. .— Pomožni zvezni pravdni k Cooley je v zveznem sodišču obtožil Standard Oil Company of New Jersey, da je bilo tekom mornariške stavke v Raton Rouge v Louisiani na nekaterih njenih tankerjih premalo mornarjev ter jih je bilo med njimi dosti brez licenc in ne dovolj usposobljenih za delo. Stavka je izbruhnila letošnjo pomlad ter je trajala več tednov. Moštvo na tankerjih, vozečih od tukaj proti New Vorku, je bilo tako
lom. Mlada žena je tako dobro malo izvežbano, da se le po
razvita, da bi ji vsakdo priso- čudnem naključju ni zgodila
dil osemnajst let.
nobena večja nesreča.
NLBR je treba izpremeniti
Lewisov Kongres zahteva kazensko zasledovanje vseh kršilcev Wagnerjeve postave. — Oblast Delavskega urada je treba omejiti, — pravi odbor CIO.
USA—REZERVNA ZAKLADNICA VSEGA
SVETA
Poglejmo, kaj mur^jo Združene države dobavljati bojnji»čiii» se državam. Saj In niliee nt- mi-li na orožje v ožjem pomenu be->ede. Ne Je velike orožarne iMipont de Nevers bodo zdaj sprejemala naročila zveznih držav; u«> >amo velike tvornice letal Curtis, bodo mogle pošiljati proizvode v Evropo, ampak Združene držav«;, rezervna zakladnica v-ega sveta, bodo mogle pošiljati vse snovi za v.-e industrije, tinli za prehrano. Samo kavčuk, ki ga uporabi industrija v veliki množini, importira.
Toda zaradi blokade bodo z vsemi temi pošiljat vami preskrbljeni silim Krancija in Anglijo, ki pač obvladata morje.
Po širnih ravninah ameriškega juga raste več kot dlve tretjini bombaževega pridelka vsega sveta. Petrolej, ki je živec modernega vojskovanja, vre i/, tal obronkuv pogorja Alabama in po dolinah Kalifornije, kjer g:i pridobivajo več kot tri četrtine vse svetovne proizvodnje.
Več kot polovica bakra v.-ega sveta prihaja iz PSA. Gled:* na železo in premog ni Amerika tolikega pomena,: ker imata Anglija in Francija sami mnogo premoga in železa. Velike pa so ameriške zaloge svinca, cinka, aluminija, fosfatov, žvepla, pri rodnega plina, rjavega premoga, dalje proizvodenj srebra in živega srebra ter zlata.
Se večja pa je izdelava industrijskih predmetov. Tako je v prvi vrsti industrija avtomobilov, dalje predelovanje svile in gumija, industrija stroje., ki krije <",n odstotkov vse potrelm sveta. Ve«'- kol po|ovi<*a električnih, kemičnih in papirnih industrijskih izdelkov sveta e prav tako proizvaja v ogromni ameriški državi.
To -o podatki, ki so na tehtnici gos|K>darske vojne jako mogočnega »vpliva. Zatorej se pač nihče ne more čuditi, da .-o bili v Londonu in Parizu neizmerno veseli, da je zmagal novi zakon v ameriškem kongresu. Dozdeva se, da mora biti vojaška zmaga na strani iMih, ki bodo mogli gospodarsko vzdržati do zmagovitega konca.
WASHINGTON, D. C., 11).
dec. — Lewisoiv Kongres za j indu^trijalno organizacijo, ki je bil svoječasno dovoljen s
mesec svoje predloge glede spremembe delavske postave.
dolin L. Lewis, predsednik
povsem za-jC|0 je izjavil, da bo njegova poslovanjem De-:_______ .1.......	. ,
lavskega urada (National La-
I organizacija predložila prihod
PARNIK "TACOMA" PRIDRŽAN	< St^'^'^^«!,,jt,mu ko"^u zakonodfj"i
MONTEVIDEO. Uruguay. 20. dec. — Medtem uveljavljenje treh amendmen-! Le^'^L ^sltUir^soTilne ko bojna ladja "Admiral Graf Spee" še vedno go- tov k podani u delavske od- ' iu,/"11""" *» '~°<"lja '"'
ri, razpravljajo uruguayske oblasti o tem. kaj naj	predlagani amendmen-
b.i	M-T-	•* * . . iti so naslednji:
i napravile s tovorom Pfrnika^ Tecoma , ki jej h z vseini kr-ilci Wagner-
sledil 4 Grafu Spee" iz pristanišča. Parnik "Taco- Ijeve postave je treba kazensko
ma" je hotel odpluti iz pristanišča, toda oblasti so | P^opati.
ga vstavile in ga pripeljale nazaj..
MTaco«na" ima na. krovu torpede
Pristaniščne oblasti so mnenja, (nadalj. na 2. st.)
SMRTNA KOSA
V torek poopU1 ne je v Vetrans Hospital iv North])ort, L. I., N. V., umrl Sloiveneeni <lohro znani William Dobson, star 42 lot. Na inrtvaKkem odru leži v pogrebnem zavodu Peter Jare-ma, E. Ttli Nt., New York. — Zapušča ženo Tessie in hčer. Pogreb bp v|>ftek, 22. detienrbra ob 10 dopoldne iz cerkve St. Nicholii* a« 2nd St., na pokopališče 8t. John'*. Prizadeti družini nase sožalje.
2)	Deiavski urad ne sme dovoliti ustanavljanja strokovnih unij v območju indu-strijalno unij^ke organizacije;
3)	Vlada ne sme dati nobenih naročil delodajalcem, ki so prekršili postaivo za delavske odnošaje.
Edmund M. Toland, odvetnik posebnega zborničnega odbora, ki preiskuje poslovanje Delavskega urada, je povabil CIO, naj predloži prihodnji
zaščite, narodnega zdravja ter stanovanjskih in davčnih zadev.
Delavski urad dosti premilo ravna s kršilci Wagnerjeve postave in si prilašča preveliko oblast iv vprašanjih, katera organizacija naj zastopa delavstvo pri kolektivnih pogajanjih.
Z ozirom na vse to ne more dobiti delavstvo potrebne zaščite, do katere je upravičeno.
— Zadnja odločitve Delavskega urada so bile preveč naklonjene Ameriški delavski federaciji ter so v gotovem pogledu ogrožale obstoj CIO.
BITKA Z NEMŠKO PODMORNICO
— Delavski urad dosti premilo ravna s kršilci Wagnerjeve postave. Nekatere korpo-racije se sploh menijo za določbe De-lavskga u rani a in ravnajo po sfvoji volji, kakor da bi ne bile podvržene nobeni kontroli.
Lewis predlaga za razna kršenja globo od 1000 do 20,000 dolarjev oziroma v šestmesečno zaporno kazen ali pa oboje.
Amendment, ki naj bi pre-jmvedal vladi dajati kontrak-te kršilcem delavske po.-tave, je naperjen v prvi vrsti takim! korporaeijam kot so naprimer j Bethlehem Steel, Douglas Aircraft in Standard Oil Co. of New Jersey.
Po Lewisavem mnenju je nezaposlenost najbolj pereč a- ( meriški problem ter predlaga v to svrho program za javna' dela,-pri katerem naj bi dobilo Angleški mornarji dvigajo podmorsko bombo, da jo vržejo najmanj tri milijona osefy delo proti nemški podmornici. Te bombe so najuspešuejše o-in zaslužek,	I rož je proti podmornicam.
o t* A m RIBOD A" — N«w Y®ft
Wed nesday, December 20, I 939
SLOVENE fYTTGOSIiAV) DAILY
-GLAS NARODA"
AMI
l.
o( «tur« otfioin: NEW IOU, N. X.
		46th	Year	i
mm	UBD	mi DAT flXCBP>	r KJKBIZI« AKD HOUOlll	
iiwtiMMM am Ifn—irint				
flftcafto	tet*	NUltesiMlkl	Bi New York m nk	» leto . . 97 00 .... M,a IS.50 o teto .. • fS.BC
Ift K r* poi	tata	V ••••M flOO •••••••••• mmmm. . |UG	Em pol tet« ........ Zrn huaewtH m «•!	
				
		Bte.ulpHw		
4 LAH	nBODi" UHAJA VUKI UiR IZVTKM&l			NIDIU IR
				
41	• NAI	too A", n« WKST lt HIAraONt: 1	te mm, NKW m«tea »-mi	IOU, M. 1.
KAKO GOSPODARIJO . . .
"Timce" poroča, da je iz uradnega nemškega |»uročila razvidno, da zasleduje nemška politika v osvojenem ozemlju vzhodnega dela Evrope dvoje glavnih ciljev: Poljake je treba ponižati na »ajniijo stopnjo ter skrbeti za podvig nemške pro-s|»eritete.
Vsako sodelovanje Poljaki jo izključeno, ker mora biti vsak Nemec prežet z idejo, da morajo biti vsa njegova prizadevanja naperjena proti Poljakom. Misel na enakopravnost med Nemci in Poljaki se ne sme niti za hip pojaviti. Poljaki morajo biti vsepovsod ločeni od Nemcev.
To uradno nemško poročilo se zaključuje z utemeljitvijo, da se ne sme pod nobenim pogojem pripustiti poljske kulture in naraščanja polj-ke^a gospodarstva.
Nedavno je bil obokal znani ameriški časnikar Villard češki protektorat (zasc<leno češko-moravsko ozemlje) ter opisal v lon<Ionskem "Daily Tele^rapliu", kako se tfodi /'eliom pod nemško nadvlado.
Posežki iv kulturno življenje gredo tako daleč, da je bilo prepovedano predvajanje "Slovanskih plesov", skladbe slavnega češkega skladatelja Dvoraka, češ, da bi utegnilo to l»ovzročiti "javne nemire."
Nemci so zaplenili tri četrtine čeških zgodovinskih
knjig.
Nemški prebivalci protektorata •><* imajo obračati v pravnih zadevah izključno le na nemška posebna sodišča. Tudi Čehi se morajo v največ slučajih obračati na ta sodišča, dočim ni Nemcem nikdar treba podrediti se češkemu sodišču.
Poleg tega ima državni protektor pravico »spremeniti vse sklepe čeških sodišč, celo sklepe glede izključno čeških zadev.
Nemška sodišča na Češkem in Moravskem zavzemajo potemtakem stično stališče, kot so ga svoječasno zavzemala evropska sodišča v Egiptu in na Kitajskem.
■— Nemci zaključuje Villard, — se zanašajo na silo ter onemogočajo vsak sporazum med zmagalcem in premagancem.
— Tekom kampanje proti poljskim izobražencem je bilo poslanih stodvajset profesorjev krakovske uniiverze v nemška koncentracijska taborišča.
SLOVENSKO-AMERIKANSKI KOLEDAR
Danes je izšel £<>41etnik Slovensko - Atnerilrareškega Koledarja. Koledar izdaja uredništvo vsako leto, kolikorto-liko v podporo lista. Da list odgovarja času, potrebuje, tfci se ga tehnično vzdrži na površju, in da se čim mogoče izboljšuje. — Ž ito ste uaprošeni, da nam greste na roko, in naročite Koledar. Le os je splošno zanimiv in vemo, da se Vam bo dopadel. Ce-n je 50 centov in lahko pošljete svoto v znamkah, ako bivate \ Zuružeiiih državah. Tiskati smo ga samo omejeno število. — Ne bi sj dane- naročili enoga izvoda Slovensko-Amerikanskega Koledarja ?
SILNE ŽRTVE
Dasi trnja sedanja vojna komaj tri mesece, je zahtevala že ogromne žrtve. Poleg vojakov, ki so padli na bojišču ali pa leže ranjeni v bolnišnicah, znaša materijalifa škoda, povzročena samo na Poljskem, milijone in mBlijone dolarjev.
Stroški priprav za sedanjo ivojno dosegajo astronamske številke. 8amo Nemčija je potrošila v to svrho devetdeset tisoč milijonov mark.
Dnevni vojni stroški Anglije znašajo trideset milijonov dolarjev, v kar pa ni všteta škoda, povzročena bojuim ladjami in letalom.
Ce bo trajala sedanja vojna samo eno ali dve leti, bo uničenih več vredno in bo število žrtev večje kot jih je bilo tekom zadnje vojne, ki je vendar omajala gospodarsko živi jene j »'sega sveta in zadala najhujše rane vsej civilizaciji.
(Nadaljevanje s 1. st.) da jeiparnik "Tacoma" vzel na.avoj krov torpede z bojne ladje "Graf Spee" in najbrže v soboto ponoči, ko »e je vstavil tik bojne ladje. .Od «nega konca do drugega so bile raztegnjene velike r&ntahe, da ni bilo mogoče videti, kaj se dogaja za njimi. Oblasti so dognale, da parnik 'Tacoma" ni ničesar izložil na "Graf Spee", vsled igesar so prepričati«?, da je VGraf Spee" kaj posebno važnega in Arajpctti^a zlg&l na tovprng ladjo.
Primorske Vesti
Podgora pri Gorici

PESMARICA
"Glasbene Matice*'
l rini i 1 dr. Josip Cerin
Stane samo $2.—
To je najboljša zbirka slovenski li pesmi za moški abor. Pesmarica vsebuje 1(K> pesmi. —. Dobite jo v Knjigarni Slovenic .Publishing To., 216 W. 18th Street, New York, N. Y.
P^ter Zgaga
/TLI KROFI
IZ KOROŠKE.
A' ujctiiiška taborišča na Kor^kem je pi;i-sj>elo večje število poljskih vojakov ujetnikov. Obla-ti so objavile raz-;;las. s kcvtfrim se prebivalstvu naroča, naj se z ujetniki ne raagovarja in jim ne kaže ne počutja in ne sovraštva. Kdor bi ustniku pripomogel k l»e-
ga, bo ka<znova ali s smrtjo, vora. Zato je to vprašanje še ali z dolgoletno ječo. Prepovedano je tudi visako prenašanj«* pisem ujetnikom arti. «»«1 j njih..
Visein, kil me ,vprašujejo o tej zadevi, naj bo :v pojasnilo naslednja razpraviea nelkega idrijskega rojaka:
— Zgodba o žl i krofu je .silno zamotana. Morda celo bolj, kakor zgodba <J postanku srebrnega rudnika. O tem imajo že vsaj pravljico, dočim ni o žlikrofu na duha ne sluha. Zato so nanj lurijčani ponosni, saj so zaradi žlikrofa središču sveta. Ko so spoznali, da so srebrni rudniki tudi drugje po svet.n, so .se rudniku odrekli in ga prepustili tujcem v izkoriščanje, sami so se pa oprijeli žlikrofa, ki ga ni nikjer drugod. '
Zgodovinarji nikjer ne omenjajo žlikrofa in njegovega iz-
Po kratki bolezni je umrl v .starosti 52 let Ivan Nemec, davčni uradnik. Pokojnik je pripadal znani Nemčevi družini. Služiboval je večinoma v Gorici, pred leti pa je bil premeščen v Forli, odkoder je sedaj prišel d o ulov umret. Hi I je ljubezniv uradnik in po v-od rpoštovan. Kot pošten mož je svojo družino lepo krščansko .vzgojil. Naj počiva v miru. žalujočim iskreno sožalje.
Zima nas je presenetila
iPrve dni minulega tedna je .brila po vsej deželi močna burja. Silila je v vse kote in kotičke, zato nam je bilo vsem mraz, čeprav je toplomer v nižinah kazal še vedno več stopinj nad ničlo. Ko je burja prenehala, na-staki je prava zima, <saj je v najtoplejših predelih dežele začelo zmrzovati. V goriški okolici Mino iiwli do 4 stopinje pod ničlo, tako tudi v Trstu, marsikje v hribih pa celo 7 -topinj. Trgovina s kurivom, ki se je močno |w>-dražilo, je hipoma zacvetela. Kažejo se na znaki, da se bo vreme zopet zjužnilo. Prav l>i .bilo, kajti dnigače bo zima pre-Imda in predolga. Kako sj bodo ljudje »ri sedanji draginji oskrbeli gorak zapeček v sta-.novanju in potfebno zimsko obleko ?
Nov most čez Vipavo
ISkoro tik ob železniškem jnostu, ki pelje .s postaje v Pr-vačini na dornlherško stran, so dobili pred kratkim mtost za pešec. Za osebni piiomet je ta lepa novost prav udobna. Kdor hoče s prvaške postaje proti Pornibergu ali pa narobe, se iiiu ne bo več treba skrivati po železniškem mostu in mu bo prihranjen dolgi ovinek čez spodnji most.
Dornberg
Razprodali so že >koro ves i letošnji vinski pridelek. Cena) je bila v razmerju z drugimi: leti prav lepa. V zadnjih te-1 d nib je šla od l.:?U na 1.40 lire. j Skoda, da je bila letina t«ako pičla. S skromnim izkupičkom sedaj pridno plačujejo davke, da ne zapade globam ali pa še hujšim nevšečnostim. K'kor čujemo. se tnidi druge 1 po Vipavski <I«>1eiie kleti hitro praznijo. če ni-o že prazne.
Zopet dve hudi nesreči
V Avčah pri Kanalu se je zgodila nesreča, ki je zahteva-Ja življenje mlatb-ga posestni-ka. /*4~letni Ivan Munih je šel v gozd i »odirat drevesa. Ker .najbrž ni liil dovolfj previden, je padlo nanj drevo, ki ga je sekal. Obležal je na mestu mrtev.
Druga nesreča se je pripetila v Trenti ihmI Triglavom. Iz* Tolmin.;« j<> ]K'ljal vojaški to-vorni avtomobil gradbeni material na Mojstrovko nad Sočo. Na vozilu je bilo tudi 12 ,vojakov. Na občinski cesti v !>lržini Trente se je ta tovorni voz srečal z drugimi. Šofer je zavozil zelo ob de^ni ro bce>te, .ki je bil zavarovan z zidom. ,Nenadoma se je pa zid zrušil jn tovornik je strmoglavil v iSočo. Pet vojakov je še pravočasno skočili o s tovornika, drugih se<lem pa je zletelo v strugo. Tri nevarno ranjene so prepeljali v vojaško bolnišnico v Vidmu, o-1 ale štiri zdramijo v bližnji vojašnici v Logu.
• »	a .V S.1 S* «?
V OBRAMBO MATERE STA SINOVA UBILA OČETA.
ZNATEN VLOMILSKI PLEN.
y	j pretepu sta ga :
V vasi Tarovu v Bački sta! ^obi!« do smrti. . dva brata Mirko in Dobri v oje Brankov ubila .svojega očeta Milorada. 43 letni Milorad Brankov je bil svoječasno ugleden mizar, v zadnjem ča-u pa je zanemaril <>voj posel in se (Pretekli teden so vlomilei je pričel vdajati pijači. Te Lvlomili v hišo pose-tnrka An-dni je bil zvečer zopet v gostil- .tona Steblovnika v Podgori pri :ii„ kjer je po])ival na vse pre- j(Šmartnem ob Pa k i. X okni -o ,tege. Ko je žena za to zve<le-1 odtrgali železno mrežo in se
J a, je odšla prenočevat v sosedno hišo, ker se je bala njegovih nasilnosti. Ko se je Milorad ponoči vrnil ni j an, je Vpraša! sinova, kje je mati. Ko sta mu povedala, je »grabil nož in je odšel ven, grozeč, da jo bo zaklal. Mirko in Dobrivoj v-ta odšla za njim in ga doli i-
vedno odprto, iu vse, kar pripovedujejo o tej stvari, so samo ugibanja. Tako pravijo o-ni, ki so hodili v nemške šole, da je ž ti krof germanskega plemena. Toda nemški so samo razni Schlinkrapfi, nikakor pa ne žlikrofi, ki so po obliki, po vsebini in |io imenu edinstveni in pristno slovenski pa čeprav ( pravijo še danes Tolminci na-šemu kraju: nemška Idrija.
Ali si more kdo predstavljati da bi bil žlikrof romanske rase.' ldrijčani so sami to raziskovali, pa jih niso našli niti v Parizu niti v Rimu, in če jih tam ni, jih ne bo tudi v Madridu in Bukarešti.
ldrijčani brezpogojno izjavljajo: Žlikrof je slovenska misel, slovensko delo in izdelek. Njegova bodočnost je samo v slovenski hiši, kjer pomaga podpirati vogale vsaj en idrijski zakonski član.
Z ldrijčani, ki >o >e izselili iz Idrije, so se izselili tudi žlikrofi. Idrijski žlikrof ni namreč priklenjen, kakor višnje -gorski polž. Kjer je Idrijčan, tam je tudi žlikrof in obratno.
Bistven in najvažnejši del idrijskega žlikrofa je njegova oblika.
Kuharske knjige ne znajo opisati te oblike, saj je kaj takega popolnoma nemogoče.
Žlikrof ima dve peruti, v sredini luknjico in stati mora | »okolici.
Tak je opis, toda kdo ga razume/ Katera neidrijska kugo v v red ne,d i 1.3(H) din in *»'>(>] harica bi znala samo po tem ,din gotovine. Sreča je bila. f>MKsU ž,,kr»f »»praviti? da vlomilci nii-o našli izkupii
so-edu, kjer je spala mati, to-ja pijani Milorad se je začel r sinovoma pretopati. Toda v sta ga sinova s koli
oplazili v poslopje. Izkoristili iso priliko, ko so bili domači lia polju, ter odnesli razne bla
ka za hmelj, ki g-! je imel po-isdstnik shranjenega v poslopju. Orožni Št vo je ukreni'lo
Jfela na ulici. Tloteki sta ga j vse. da čim(prej izsledi v'omil-/Mlvrjiiti «m1 tega, da bi sel k'ee.
Voščilo za praznike prijateljem v obliki malega oglasa z okvirjem, dva inča v velikosti, Vas stane samo SO centov.
Starostna Pokojnina
KDO JE UPRAVIČEN PO POKOJNINE 7
• •
Nova (postava glede zavarovalnine stopi v veljavo 1. januarja, 1 940.
Ker vemo, da starostna pokojnina marsikoga zelo zanima, zato Vas opozarjamo, da čita-te o tem v članku, ki se prične jutri v Ijstu.
V članku boste prejeli vsa pojasnila glede pokojnine.
——
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:
KRANJSKO SLOVENSKA KATOLIŠKA JED NOT A
Ustanovljena L». aprilu 18W., inkori>orirami 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois POSLUJE ŽE 46. LETO Glavni urad v lahnem domu: 508 No. Ctiica»o St., Jdh-t, Illinois.
SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $4,450,600 SOLVENTXOST K. S K. JEDNOTE ZNAKA i 10.80%
K. S. F Jednota ima nad 35.000 tlanov in članic t odraslem in mladinskem oddelku.
SKD PNO ŠT K VILO KRAJEVNIH DRITTEV 18J
« SKUPNIH PODPOR JE K. S. K. JEDNOTA IZPLAČALA TEKOM SVOJEGA 46.-LETNEGA OBSTANKA OKROG $7,000,000
GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO. DOM ln NAROD!"
Če se hočeS zavarovati pri dobri, pc^teni in solveatni podporni organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenslti Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtntne. razne poškodbe, operaelje, proti ber-lezui in onemoglosti.
K. S. K. Jednota sprejema v srojo sreuo člane in Slanice od 10. do 00. lota: otroke r« takoj i»o rojstvu in do 16. leta. ZavarujeS se lab ko <xl $250 do ?!W00 posmrtnine.
V	Mladinskem o»ltlelku K. S. K. J. se otroci labko zavarujejo v razredu "A" nli "Li." Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c- za razed "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otio ka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnine.
BOLNIŠKA PODPORA':
ZavaruJeS se litbko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesmen* primerno nizek.
K. S. K. Jednota nudi članstvu pet najmodernejših vrst zavarovanja.
Člani in članice nad 60 let stari laliko Drejmejo prloadajočo Jim rezervo izplačano v gotovini
Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh na<i*llnlb »seamen tov.
Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. R. Jed^ote", ki l*na-ja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in članica.
Vsa k Slovenec in Slovenka bi moral (n) biti zavarovanca) t>rl K. K. K. Jednoti kot pravi materi vdov in sirot. fie nisi Član ali članica te im>g«»čne in b«ignte j>odiK«rne organizacije. (»rLriutt se ln pristopi takoj.
V	vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti druStvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli Se nimate drufitrs, spaoajočcaa k tej katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; t*e-ba je le osem oseb v starosti od 10. do 60. leta. — Zu oarlaljna po. jasnila in navodila piSlte na glaraega tajnika;
JOSIP ZALAR, 508 NO. CHICAGO STREET, JOLXKT, ILLINOIS

Luknjica je duša žlikrofa. Kako >c luknjica dela, je |>a zaupna zadeva. V tem tiri \>a skrivnost idrijskega palrnta. lit a-, c hi na V žlikrof laliko stlačiš vso, kar raste na vrtu in le/«' po hlevu, samo smodnika ne prenese, četudi vra-raliijo proti pljiu'niei. Toda pravi, pristni ilrijski žlikrofi >(» le krompirjevi, le redko pomešani z mesom.
Veliko skrbi povzroe« tiuli kuhanje žlikrofov. Xa uro ni tre ha prle^lati. Žlikrof je kuhan, kadar se skuha. Skuha >e pa tedaj, ko priplaiva na vrh vode. Seveda, jee kuhaš žli-krofe v loncu, jih ho malo prišlo na vrh, nevarnost je pa, da nastane pod to plastjo krompirjeva juha z bleki.
S čim jedo idrijske žlikro-fe.' Kako drugače nego z vilicami. Že prav, ali poleg vilic je treba še nekaj. Ta "nekaj" se imenuje golaš ali zabela ali pa pristna idrijska bakalca. To se pravi, moča mora biti. In prava idrijska moča. trta namreč v Idriji ne rase, je samo bakalea, ki spada med vniake. Bakalea pa ne sme biti niti iz teletine, niti iz govedine, ne sme biti iz kuretnine in tudi iz divjačine ne, pač pa edino iz izključno le iz koštru-njega mesa. Cim starejši je koširim in čimbolj po koštru-nu diši, temboljša je bakalca.
Kako je treba jesti žlikrofe? Vsak jih ne zna, kajti to je zopet umetnost zase.
Biti morajo taki, da jih ni treba razpolavljati, ampak celi morajo na drugi svet. Kako! Kar petim hkrati poje mrtvaški zvon. Poslušajte!
Ko pade prvi v želodec, je drugi že v požiralniku, tretji je storil smrt med zobmi, četrti je nasajen na vilice na poti v klavnico, peti, ki si ga izbral za žrtev, se pa trese pred teboj v skledi.
Tempo mora Uiti zmeren, da se prepreči kakšno neljubo srečanje. Poča>i a gotovo in daleč.
"GLAS N A E D D	New Toif
.Wednesday, December 20, 1939
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
NAZNANILO
KONEC IN ZAČETEK
(Sklonila r-e jo «kozi okno. Zagledala ga je globoko sjhj-daj med ljudmi, ki so hiteli v oIm? Allien ulice. Počasi je sel in zamahoval s torbo, (iledala je za njim, tinkler ni izginil za vogalom ulice. 'Konec!
Globoko je zadihala. Nervozno je začela hoditi po soju. "Hegla si je v lase. .
Končno je le odšel. In se ne bo več vrnil. NikUar ne. — jutri, ne po ju trenjem — nikoli, nikoli!
V (M>pelniku je ležala cigareta, ki je ni 1 k)kadil. Na mizi tri hruške, ki jih je bil že včeraj prinetsel. Ni se jih dotaknila. Stojijo tam kakor jih je jbil puwrtil.
Nfvsnvelinilti se je, ker se ji je nenadoma vkradla v misli primerjava — njun prvi in poslednji tlan.
Tukajle je sedel. Ko je stopila milino njega, jo j»* prijel za roko in začutila je nekaj, kakor svojo u*odo. Blazno >i je želela, da bi jo ta človek ljubil. Predstavljala si je življenje ob njegovi -t ran i — in premalo se ji jo zdelo trideset, jneuwalo petdeset let. — V*o večnost bi živela ž njim in njena Ijulnvzen se niti za makovo zrno ne bi zmanjkala. Vzl jubil jo je — globoko in mirno, kakor ljubi rnovki v zrelih letih.
Minevali so nieweci, minilo je leto, dve leti. — Nič*'-ar ni triln vt«č ne na njem ne v njem. če<ar ne bi do pičice natanko poznala. Njegove niujhnc razvadi' in slaljosti. Tn kako je bil »totwUtotno siiruren vanjo. Po tKeh U^titi je bil prav tako plaho prepričan, <l;i pomeni za njo v-e, kakor je bil o tem prepričan prvega d-ne njune Iju-Iwxni.. In živel je v tej svoji brezbrižni gotovosti mesto da bi .si jo skušal iznova osvajati. Kako je mogel n4isliti, da mu pri.patUn za vedno, če mu je pripadala za nekaj časa V teh dveh letih je dobilo njuno življenje n-'taljene oblike, teklo je kakor lena. široka **eka po ravnmi. In zdaj je Hotel s poroko dati tej enoličnosti pečat trganja . . .
Čutila je, d« mu je postala neoMiodun kakor mu je bilo ontrehnih drugih reči, ki on ga ni*o p ni v nič opravljali1 iz, ravnotežja. (hin pa -e ni mogli« mm lo volji ti s tem mirom — hotela je novih dožive-
tij, novih, še nepoznanih rado-j (Na njegovi nesreči boni grant!, tla tudi novega trpljenja.' tlila svojo srečo— jo je zbodlo /rvljenje ob njeni pa je bilo juiova. •
kakor morje brez plime.	I Dvignila je [»ogled k njemu.
In prišel je drugi. Prinesel Solze so ji trepetale v očeh. je v njeno življenje novo vzne-J '"Nikoli te ne boni pozabi-mirjenost. Kako jo je vabilo!la!"
vse na njen*! Njegovi že aivi| (Ali je ponavljala besede dne-laeje, naguban obraz, brra-jg.a prvega ali svoje lastne . . . mejna dobrota, ki utt je sijala' Kaj je Marija?" iz črnih oči, glas, ki ji je vzbu-. Poln nežne skrbi, jo je po-jal nebakašne pradavne sjMjmi-i sadil na stol in pokleknil k ne in jo zanašal kakor vihar.'njej. Skozi sotze se nrti je ble-Ali se mu je mogla upreti? AIi!do nasmehnila.
se je mogla uipreti 1em>u novemu, do ti na duše razi granemu .življenju? Temu zanosu, tej vzhičenosti, tej pravljični melodiji. ki je prvi ni vedel izvabljati iz njene du'sc.
(Zadelo ga je kakor grom iz jannesra *neba.
MMarija, kako je mogoče! Kako nepokolehljivo -eni ver-jel vate?"
»"Prav to je bila tvoja največja napaka ..."
IZafprla je oči. Ni -e marala opominjati na teh nekaj tednov. Postaral se je. Pogled mu je motno blodil okoli sebe. jskal je njo. ona pa se mu je odmaknila, ne da hi vedel kdaj.
iSmilil se ji je in dolgo se je borila s sočutjem do njegovega trpljenja. Kljub temu je prišel tlan, ko mu je morala povedati, da je sleherno njegovo upanje zanlan.
Marija!"
Klical jo je. kakor bi hotel v njej zbuditi mrtva čustva.
Spremila ga je do vrat. Poljubil jo je na čelo.
4*Ne bom te pozabil, Marija" — to ji je v tej smrtni uri zašepetala njegova' ljubezen. Zamahnil je z roko in šel. Zaprla je vrata in jih zaklonila.
Gradila boni svojo srečo na .njegovi nesreči — jo je zbodlo. Kakor da ne delamo vsi tega!
Pogledala je na uro. Tri četrt! SjM-t bo moral čakati.
Napudraki si je lica in se poškropila z dišečo vodo. Potem je stekla |H> stopnicah.
Majhen svetel ključ, ki na je vzela iz torbice, ji je zopet odklenil ta vrata.
IZa-1'nšal je njene korake in prišel naproti. Ot>e roki je iztegnil k njej. Naslonila mu je glavo na rame. Zaprla je oči ,in |K»iušala, kako ji v sircu ohitevajo koraki t »nega, ki je dane> za vethio od^el.
Gledal jo je — po tolikih letih življenja študiranja, po tolikih ljubeznih ga je zdaj oh pogledu v njene vlažfie oči znova obšlo kakor takrat, ko se je prvič zaljubljeno oziral v ženine oči; da se <kloni nad hrezdno in zaman fikuša uganiti, kaj je v njegovem mračnem »globokem dnu . . .
Nenavadna gostišča
PRVO POSILJATEV SMO RAVNOKAR PREJELI IZ
JUGOSLAVIJE
Krasno izdelanih COPAT, ročno tkane iz mehke vo'ne in mehkega usnja, gorke in
komodne; s a ni o rdeče barve. /—■ Zelo pripravne za darila.
Za vse natančnejše tozadevne informacije glede cene itd., se obrnite pismeno na znanega rojaka: Mr. ANTHONY SVET
SLAVIA TRADING CO I 265 Broadway-New York, N. Y.
I
I
i 111 Hll
Poročila iz rajnih naselbin, kjer bivajo in delajo Slovenci
POROČILO iIZ KIRKLAND LAKE-A
Zatmji petek, t. j. 7. decembra, se je vrnil iz obiska v stari domovini belokranjski rojak Jurij Kobe, lastnik briivnice in kozmetičnega salona na Main Street, tukaj v Kirk-
katerim našim rojakom vstre-ženo; vsem ne bo, to se ve. Z vsem še tisti ni zadovoljen, ki je s svojim sinom in oslom imel pot v Trst. — Vseeno, kot rojak, dobro nam došel.
land Lakeu. Tri dni po njego-r ; (Jdavna seja Slov. Uram. vem prihodu, se pa je podal k pevskega društva "Triglav'-',
DARILNE POŠILJATVE
v Jugoslavijo
100 Dinar.---$ 2.50
200 Dinar.---$ 4.75
300 Dinar.--— $ 6.80
500 Dinar.---$10.75
i 000 Dinar.---$21.—
2000 Dinar.--— $41.50
ZARADI RAZMER V EVROPI m Ml« nafte iver*
JmwdOTijo začasno prvLP mto sveto, po kateri je ▼streti In denar varno podam povišana cena, ker m
in tam more zakasniti.
ZA NUJNO POŠILJATE V POSLUŽITE SE **CABI.K ORDER". _ DOPLAČATI JE TREBA	ZA
VSAKO POSILJATEV V JUGOSLAVIJO
SLOVENIC PUBLISHING CO.
: POTNIŠKI ODDELEK l
-216 W«» lSthJtoet, New ZojJl
V Chicagu st> odprli pred j kratkim zelo out len hotel, kij rdaje svojim gostom posebno; r-er-zacijo. vse, kar dobe v ro-| ke, od k07;area do umivalnika, J je postavljeno pod spremenili-' vo barvno svetlobo. To učin-kuje baje razveseljivo dušo ter jame i za mirno spanje. /Seveda je ta hotel razmeroma i dražji od drugih.
Med Santa Cruz iji San Jo-,sejem v Kaliforniji, imajo potniki samo eno možnost prenočevanja: hotel v drevesu. Gre :za ^tan, ki je zgrajtsi na ma-niufskeni drevesu, a deblo tega drevesa inra 23 metrov ol>-H*ga. Ta edini hotel med ol>e-ma mt+domta ima sicer prostora le za malo ljudi, mi d i jim pa dober višins'ki zrak.
Xa>|»rotje tega primitivnega hotela je "hotel odličnikov" v New Yorku. Že ko stopiš vanj, doživiŠ veliko presenečenje. Gosta sprejme Napoleon I. ki ga vljudno in sveča-,110 vodi v garderobo. Plaže hi k I diru k nuu sname Greta (iarbo ter imu da zanjo z dra-/A-tdnim .nasnuehom ga rt le rab* ni li>tek. Lloyd George v na-takarskem fraku 11111 predloži jedilni list, med tem ko igra Franc Sxuhutbert na klavir in eez nekaj oasa se prikaže stari (]>red-seHlTiik ^ibrahain Lin-(ct>ln, <la poizve za nadaljiije go-tove želje. Lastnik tega jiotela je moral dolgo iskati, preden -je našel primerno po-/dofbne osebe, <a posli mu gredo /lobro.
New York pa je poskrbel tudi za ti«te. ki si želijo samote. Tam imajo hotel, kjer gre vse avtomatično in kjer kdiko tudi, avtomatično .prenočiš. Gosta ne sprejme uibee in r=i n»ti-ra sann postreči. Na vratih je razvidno iz napisov, da-li f?o .soTm? preste, kolikšne so, koliko stanejo itd. V avtomat ki je za to pripravljen, vržeš denar, vrat-a se sama od pro in gost >tof>i v por>oln«nia pripravljeno iSo'fKi. V hotelu j«1 hi-tli avtomatski bife, kjer si po-s t režeš z raznimi jedrni in pijačami.
To pa vendarle ni najbolj s<a-.m^feii liotel na svetu. Ta hotel je namreč v Kanadi. Njegovo ime je "kanton št. 137" .Dviga se naiu|reč v bližini te-ga miljnik'a in ker ni daleč na .okrog nofoenega naselja so ?nu dali ime po kamnu. Obe-,nem je gotovo tudi najmanjši .hotel na svetu. V r«a>l>oljše»n /primeru gredo vanj štiri ose-jUe. ki #*e morajo -zadovoljiti skupni m Težiščem1,
Imetje za poži-
rek vode
«
Za vedro votle je prejel neki Američan nekoč majhno imetje. Bilo je v petdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je prišla skupina obmejnih ljudi iz Tex asa v mpsto Oorsieano, tla bi si taiiE privoščila vesel večer.
Ponoči se je eden izmed teh
možakarjev zbudil s -ilno žejo,
a v sobi ni mogel najti vode.
Pogledal je >.kozi okno, opazil
je ljudi, ki so spali n>a dvo-[
rišču, in jim je zaklical, naj
mu prinesejo malo vode. Ker
se nihče ni zanimal, je zakričal
še enkrat: "Kdor mi prinese
* i
malo piti, dobi od mene T bal /.em^je." Na to ponudbo se še J .vedno nobeden ni zganil in žejni mož j«* ponudil HI ha y,emJje. Tudi to ni vplivalo. Zvijal je nagrado na 30 ha. Tedaj je neki moški v-tal in mu prinesel iz vodnjaka vedro vode. .
V tistih dneh je besed-a, ki jo je dal kakšen Texanec, držala in nasletlnji dan je mož z vselili formalnostmi odstopil tistih 30 ha zemlje. Olxlarova-nee. jih je pozneje prodal za 30 tisoč dolarjev In dfanos je ta (Zemlja seveda še dosti več vredna, saj je znano, kako je s teiUi stvarmi v Ameriki.
Neki dečko, ki je prodajal časnike jk> imenu Davis, si je pred časom s prihrankom HM) dolarjev kupil nekaj zemlje pri Miami, Fla., a pri zadnjem dvigu zemljiščinih cen v Floridi je to zemlpj p roti al za 100 tisoč dolarjev. Kupil je potem ;ieki močvirni otok v zalivu .Tairipa, osušil ga je, ga zvezal z mostom s celino ter ga je potem prodal za 18 milijonov dolarjev.
svojcem v stari kraj, rojak Anton Peril ne. Po enajstih letih bivanja v Kanadi se je odločil, da potuje domov k svojim dragim, v času, ko je morje iv resnici razburkano, ne o-ziraje se na torpede, mine in -lične morske pošasti, ki poželjivo čakajo svojih žrtev, kljub temu naši rojaki vseeno potujejo.
Zares so junaki dneva. Tebi, Tone, pa srečno pot v Sent Jernej, — slovenski konjerej-ski kraj — in vesele praznike v krogu TVvoje družine.
V petek 15. dee. pa nas obišče pred kratkim časom pri-spevši iz starega kraja, kanadski misijonar p. Bernard Am-brožič. < )>tal bo pri na.^ do nedelje zvečer. S tem bo vsaj ne-
kot zadnjič poročam* se je za-vršila. Odl>or za leto l!>40 je sledeči: Predsednik, prejšnji .lože Makše, namestnik novi, Rudolf Fajdiga; tajnik, prejšnji, Filip Steklasa, namestnik novi, Janez Jakše; blagajnik notvi, A nt. Kraje, namestnik, Janez Namre; nadzornika, prejšnja, Janez Lavrič. Frane Mole; režiserja jnejšnja, Janez Lavrič in Matija (>tt»ni-čar; gospodarica. Angela Me-le; knjižničar, prejšnji, Jože Piškur: pomožni knjižničar, Janez Jakše.
Pri zaključku poročila, še voščila k božnim praznikom in Novem uletu vsem bralcem tega lista želi —
Poročevalski kurir
iz Kirklanda.
STAR NAROČNIK SE JE OGLASIL
OREEGHTON MINE, Ka-'osebno rad in si naročil li>t nada. — Prosim za malo pro-'Glas Naroda za v stari kraj.
Slovenci sodelovali pri koncertu za božični sklad
KIRKLAND LAKE, Ont., ID. dec. Pri nedeljskem kon-certu v La SaPJe gledališču v K i rk land Lake je bil navzlic slabemn vreHietiu dosežen lep Osjjjeh in je bil čisti preostanek izrtM^en božičnemu skladu Christmas Cheer Funti.
\ saka točka programa je bila kar najlepše izvedena in posebno je občinstvo ploskalo, ko je godba igrala dve skladbi svojega kapelnika Sama Ma-sona "The Legionaries'' iu "The Algoiirjuiits".
Pri koncertu je tmli sodelovalo slovensko pevsko društvt», ki je v mešanem zboru zapelo nekaj krasnih pesmi. Kapeluik M a-on se je pevskemu društvu iskreno zahvalili za lepo petje in sodelovanje.
Millard izpuščen na svobodo
T I'M M INS, Ont., dec. — Charles H. Millard, tajnik CIO za Kanado, ki je bil prejšnji teden aretiran je bil spuščen na svobodo pod varščino pet tisoč dolarjev.
Millard je bil aretiran vsled
t	,	1 ,	, r d / 'i i • i	i govora na zborovanju rudar-
»tora v listu. Od tukaj se nas In Petra Zgaga bi rad poznal.	.
je nekaj namenilo iti v stari kraj, seevda taki, katerih boljše polovice tam žive; zdaj pa
jev v Tinuninsu.
Prva pomoč v rudnikih
Preti več leti je pisal kolono na istem mestu 'Mike Cigara ali Peter ga bita; zato mu že-
že ne gremo na vodo, ker ka-ilim zdravje, da bi polnil svo- EOUYN, Que., 1L». dee._ V
kor je razvid nt) iz poročil, je jo kolono Še več let zdra v in I provinci Quebec je bila vpe-po t o van je še nekoliko z ne- vesel.	Ijana nova odredba, po kateri
varnostjo avezano.	Končno pa želim vsem bral-1,„ora nsak rudnik, v katerem
Tudi jaz sem bil namenjen cem Glas Naroda vesele božič- j«, zaposlenih nad 25 delavcev, iti čez New York, da bi videl ne praznike in srečno Novo le-[imeti potrebno pripravo za pr-Kolumbusa, saj sem ga že št i - to HH0 po širni Ameriki in
Kanadi. Pozdrav!
.Toe Zakrajšek.
rikrat videl. Ali kaj Koluni-bus, prišel bi v Vašo pisarno
PRATIKE M 1940
SMO ZU1»ET SPREJELI . . . JAKO ZANIMIVE SO...NAROČITE TAKOJ
VELIKA BLASNIKOVA ............... 25e
DRLŽINSKA ..................... ...»....... 23f
Tudi smo zopet dobili direktno iz Ljubljane PRISTEN SLAVNI
"BAH0VEC PLANINKA"
ZDRAVILNI CAJ
Najbolje sredstvo zoi>t'r bolezni Selod* ca, jeter, žolt-a, črevesja In mehurja. Urejuje, utrjuje in čisti kri ter daje
telesu nove moei tn energijo. Zoper
zaj>rtje in nLat><> prebavo ni holjepa. Slovi tudi kot si>l()šuo z<lravil<» za
ženske, še [»osebno v prestopnih let:h. Cena 1 škatlja $1.—, 3 škatlje $2.90 .MARIJA CELJSKE ŽELODČNE
KAPLJICE: Cena male »teki. 5©c, velike $1.25 ŠVEDSKE KAPLJICE, za želodec, frreva in vroč-io*»: Cena male stekl. 50r
velike $1.2S Poštnina imenovanega blaga je pros a
Z rsakim naročilom od $1.25 ali v«" poSljemo zraven zastonj naš lepi veliki stenski koledar
SIEVE M0H0RK0 CO.
704 BO. 2ad STREET MILWAI KEE, WIS.
KANADSKO ZLATO ZA LETALA
Kanada pošilja silne množine zlata v Združene države. — V enem samem tednu ga je poslala za stopetnajst milijonov dolarjev.
jvo pomoč ponesrečencem.
_\ko v rudniku tlela na<l f>0 delavcev, tedaj mora biti tekom delovnih ur vcilno pri rokah »vešč bolniški strežnik, tla nudi takojšnjo pomoč poško -dovanim.
WASHINGTON, 1). C., IG. dec. — Uvoz zlata v Združene države je zaivzel tak ob>eg, da bo kmalu dosežena rekordna višina predvojnega časa. Največ ga prihaja iz Kanade, in >e dolgo ni vedelo, v kakšno
desetkrat večji kot tv nekaterih prejšnjih tetinih.
iz Ilolandske je dospelo za devet milijonov dolarjev zlata, s Švedskega za pet milijonov, iz Anglije za t Iva, iz »Japonske za šest iu iz Južne
svrho je namenjeno. Zdaj pa! Afrike za dva milijona.
poročajo iz precej zanesljivega vira, da bo Kanada s tem zlatom nakupila »veliko število vojnih letal.
V tednu, ki se je končal dne G. decembra, je dospelo v Zdr. države za 142 milijonov dolarjev zlata. Samo iz Kanade ga je dospelo za 115 milijonov dolarjev. Uvoz je bil potemtakem
V zvezni rezenvni banki v New Yorku je sedaj za tisoč milijonov dolarjev zlata. LVe-težni tlel te zlate rezerve je namenjen za nakup, orožja, milnici je, preti vsem pa letal. Iz Združenih držav je lahko pošiljati letala v Kanado, kako jih bo Kanada poslala v Evropo, je pa seiveda njena zadeva.
Utonila pri sekanju drv •
R< >U YX, Que., 1!». dpc, — V. Ko I let u, ki je vladna 1'armer-ska naselbina, sta bila v sredo pokopana Ernest Alaric in njegov sin Rene, ki sta utonila blizu 'svojega doma v jezeru ()pa>atika.
Alarie in njegov sin sta šla v gozd sekat drva. Najbrž sta stala na ledu, ki pa se jiiua je vdrl in sta padla v votlo, v kateri sta utonila. Njunih trupel ui^o dva dni mogli najti.
NAJBOLJŠI KANADSKI LETALEC
Najboljši pilot Kanade iz svetovne vojne Billy Bishop se je ponovno vrnil iv vojaško službo. V svetovni vojni se je Bisliop udeležil kakšnih 170 bitk v zraku in je sestrelil 70 nemških aeroplanov. Prejel je za odlikovanje Victoria Cross, t. j. najvišje odlikovanje, ki ga je mogoče doseči v vojni.
Bishop je zdaj star 45 let. L. 11)15, ko se je dal uvrstiti med letalce, mu je bilo 21 let. Štiri mesece je bil v Franciji za iz-vednika, potem se je posvetil pilotiranju. Pokaj&al je izredno lokavost in spretnost. Pred vsem je ;l)il neprekosljav strelec. Potem je doživel nezgodo in je ostavil aviacijo.
Toda 1. 1934 ;se je zopet oprijel pilotskega poklica in je dokazal, da ni utrpel niti najmanj na svoji nekdanji spretnosti. Ni izključeno, da pojde Billy
Bishop zdaj ponovno mi iboji-sče v Evropo in se bo tam srečal s svojimi starimi znanci iz svetovne vojne, pa tudi s svojimi starimi nasprotniki. . .
Delavec našel zlato
VANCOUVER, B. C., Kanada, 19. <lec. — Rudar Harry Cooper iz Cariboo okraja je prišel v Vancouver, da bi stopil iv kanadsko zračno armado, toda je bil zavrnjen.
Hodeč ob reki Jb'raser, je o-pazi'1, da je v pesku ob obrežju precej zlata, zato je sklenil najeti delavce, da bi zanj praii zlati pesek.
Cooper je sklenil, da 5;i nabavi čoln, s katerim bo prevažal zlato in pošto za svoje delavce. Cooper pa pravi, da na delo ne bo sprejel mladih ljudi, češ, da so preveč nemirni, temneč samo stare ljudi.
Zaprta šola v Kanadi
COBALT, 19. dec. — Prišlo je poročilo, da bo po božičnih praznikih zaprta šola v Gi-roux Lake, Coleman School Section št. 3; kar pa bo ostalo učencev, bodo vsak dan pe-ljani v šolo v Cobalt.
Do tega sklepa so prišli v sporazumu s šolsko oblastjo podpiratelji šole, kajti v šolo so hodili samo trije otroci.
Šola je bila (vstantifvljena pred 30 let in je imela tri učne sobe. Rudniki v okolici so večinoma izčrpani in ljudje so se preselili v druge kraje.
Kanadska mesta rastejo
VAL D'OR, Quebec, 19. dec. — Zadnje ljudsko štetje je dognalo, tla imate mesti Val d' Or in Bourlamaque .skupnega prebivalstva 6000 duš. Tri petine ejkatoličanov, dve petini pa pripadate drugim vero-i zpavedan jem.
Dopjnano je tudi biio, -da se je selilno prebivalstvo zmanjšalo in da se je število prebivalcev, ki so se .stalnojjgjPDjcii-li, povečalo.
^ii m i
PDP« N«w Tal

[Wednesday, December 20, I 939
ILOVVII (YU(K*tL5Vy HXTLY
wwiirowiiiiiii;^
Vaški Apostol
Spieal L. GANGIIOFER; za "(H as Naroda" priredil X. X.
12
"K meni sedi," je rekla Nana; "zahvaliti te ti moram."
4'Manif Romanu misliš."
"Drva si mi nacepil, če ne, oi še zakuriti ne mogla."
"O, tisto ni nič."
Kopajoč je pridrsal k mizi.
14 4 Al i te noga boli?"
"Ne boli, ampak odi se mi, da mi je zaspala."
ČM-del* >ta pri mizi in s pritajenim glasom govorila, dočim je v peči prasketal ogenj.
Nara j«' >t<»pila ]>o klej in prilepila streho na cerkvico. J *ri tem jo je Peter t«ko pozorno motril, kot da bi se hotel tfga de'a naučiti. Ko je bila gotov-a, je rekel:
•"Tu cerkvica mi pa res ugaja. To bi mi lahku prodala."
"Ne, ne," s<* je Limarica smeje bnaniLa. "Saj jih imaš Že dovolj doma."	,
"Sosedovemu otroku sem jo obljubil."
"Saj ni rrt*. Vodno tako praviš." \ Peter je zardel.
"Kes je. ('emu bi ne bilo res; prodaj mi jo."
"Saj še ni gotova. Oken Še nima. Streha še ni pobarvana in na tl«»h sredi nje ni nobone trave."
'"Taka, kakršna je, mi ugaja."
Iz izkušnje je vedela, da se gia ne bo iznebila.
"No, ipa jo imej, da bo mir."
"'Koliko pa stane?"
"Nič."
Prestrašen je posle vil eerkvieo nazaj.
"Nak, zastonj nočem." Spodnja ustnica se mm je jMjvesiSa, kakor otroku, ki mu gre na jok. "Pa tako sem se je veselil."
'Tako je bilo vedno. Mati Nana je morala popustiti.
"*No. če jo že moraš imeti, dvaj>etico stane."
Smeje je Peter iskal jk» žepu in prinesel na svetlo majhen "šnjiček. Odvil je vrvico, s katero je bil neštetokrat potezam, oslinil palec kot bi naancraval šteti bankovce, potegnil jz mošnjička goldinar in ga položil na mizo.
•"Dvajsetim bi bila premalo za tako lopo delo. To vzemi. mati, t« da Klir/.abeta jo mora št* pobarvati in >trebo [>ozla-titi. (V ne. je ne vzamem. Jutri zvečer boni prišel ponjo. Saj je prav tako. kaj ne!"
'Da bi ji prihranil odgovor, je vstal tako naglo, kolikor n u je pač dopuščala teža treh centov in odšepal proti vratom.
"Torej do jutr:. In lahko moč, mati Nana! Pa Elizabeto pozdravi!"
Težko je stopal po veži, da se je vsa koliba tresla.
Limarica je smeje gledala za njim. Zdaj se je obrnila i> oil veznim vratom, stoji kakor je iziginil Peter, zdaj stopi .proti kamri, kjer je rpala Beta. kot da bi v mislih primerjala svojegia lepega otroka s tem človekom in pol. Ob teh mislih je zastokala:
""Oli, če bi bi We vsaj malo drugačen. Že vsaj ntalo!" ,ie mrmrala pred se. " Kaj hočemo, ljubi Bog se je zmotil nad njim."
Hotela je zopet začeti delati, pa ji ni šlo iz.]>od rok. Odrinila j*1 od sebe igrače, enela s -stene svetilko in odšla v .kamro. Bil je niajhein prostor, tako majhen, da se je komaj prerinila mimo široke poetel'je. Nobene omare, nobene peči. Obleka je videla na vratih. Edin okrasek teh golih sten je bil lesen križ. Bogu, ki je visel na njem, je odpadla desna roka.
Limarica je obesila svetilko na*l posteljo in opazovala mirno spečo Beto. Ozek obrazek -so ji obdajali kodrasti črtni J88je. "Hvala Bogu, prespala je strah."
Pokrižnla se je, pogledala proti križu in začela moliti. A temi se j< slačila in molila z mrmrajoči ni glasom1. .
Za majhno šupo, ki je bila prislonjena k Limarieni bajti, je i^la žaga v mirna tiho noč.. Da bi Peter ne prebudil Bete. je odnesel leseno kozo za hišo na vrtic ter delal v sivem snažnem svitu uro za uro. Ko je drv-i razsžagal, je začel polena cepiti na tleh, da bi bilo manj ropota. Tako vestno je delal, da ni slišal lufarcev ure.
S<le ob polnoči je nočni čuvaj zapel s svojim h renčečim giaisom, in Peter ze je opazil kako je pozno.
"Se teh par polen," je zamrniral ter so vnovič lotil dela.
'Petje umnega čuvaju jo prihajalo bližjo in bližje.
"Bog maj v an | da svojo pomoč."
T"ra je udarila . . .
Nočnemu mu vaju jo zadnja beseda obtičala v grlu. Pre-pl;LM»n je bi! opatzii ogromno črno prikazen, ki je vršila na Limaričinem v ti h-k a tako nenavadno delo.
"Sveti križ božji!"
Ob tem kriku svoje krščanske duše se je prekrižal1 in p.ičel teč-i, kolikor so ga noge mogle nesti.
4. POGLAVLJE.
Na>l<tin.H'ga jutra, ki j<» naznanjalo lupo nedeljo, je bil Peter zajtrk zaspal. Od napomega dela se je šele okrag «:•* ure vrnil domov. fce parkrat namazal1 boleči členek s k n jo mastjo ter tak? globoko zarspal, da je Roman precej dolgo * pestjo udarjal po vratih, predno ga je zlbudil. .
'Ulj, wtani! Zajtrk in mašo <si zanwlil!"
> Ko je Rinnan zaslišal zaspan "Jozuh, Marija" je odšel.
Zunaj se je v belem jutranjem solncu lesketal sneg, kakor bi bila zemlja potresena % zdrobljenim srebrom. V-se je bilo tako praznično, kakor Roman v svoji nedeljski obleki, hn kateri ni bilo najmanjše prašne pičice. Razlika je -bila je ta, <>a je bila zemlja v *voji beli oibleki, Roman pa v sivi z ju'leaimi našitki. Na telovniku je imel verižico s srebrnimi tolarji, na glavi ,pa klotbuk e krivci za zelenim trakom.
Hotel je »»topiti na ce«to, pa je opazil med ljudmi Lima-rico in njeno hčer, ki sta š i k m<e£i. ' Stopil je nazaj, da bi
t *ki ne mislili, da stoji tukaj in čaka njune zahvale.

Ljubezen pri Američankah
Neki zelo razširjeni ameriški magacin je objavil pred krat-vil u-'pche zanimive ankete. Slo je za ljubezen. Magacin pa se ni obrnil do filmskih ?7vozd, da bi potem objavljal kakšne izmišljene reklamne »godbe, temveč na deset tisoče žensk vseh mogočih slojev, poklicev, starosti in ozemelj v Združenih državah.
"V kateri starosti ste imeli prvi sestanek?" se je glasilo prvo vprašanje. Odgovori so pokazali, da je imelo 80 o<lr=t. vseh deklet ta dogodek že pred J8. letom za seboj.. 7 odist. pa celo v 12 letih. Odgovori priznavajo jKygostoma, brez, nadaljnjega, da delalo prepovedi in izsiljena tajnost ljubezenske sestanke dvakrat vabljivejše.
""Ali ste sprejeli na pr^cn* sestanku )K)lji»b?" je bilo drugo vprašanje. Stood-totni odgovor je bil: "Da." A ta rto-odistotnost velja le do 17. leta, ^►ozneje se ponavljale po vsem videzu neke ovire, kajti 1 »ri 18. letu je prejelo le 80 odst. deklet te starosti poljub že na prvem sestanku.
"Kdaj .ste prejeli prvo ponudbo za poroko?" je bilo nadaljnje vprašanje. Najugodnejša starost za to je leto 18, vendar pa tudi 17-Ietnice ne zaostajajo mnogo. Najmanj (ta je poročnih ponudb dekletom 7. 22. leti, kajti na to starost odpadejo i|>o odgovorih le .*> odrt ot. ponudb.
Vprašanje, kje je padla prva ponudba porode. je dobilo na prvem me^tai odgovor, kakršnega je bilo pri Američankah pričakovati: "V avtu." A ,že na d ni geni mestu zmaguje .romantika: "V cvetočem vrtu." Potem sledi stanovanjska Boba in končno kuhinja.
Sledi vprašanje o letni dobi
prve ženitne ponudbe. Samo ob sebi je umevno, da zmaguje ponilad, vsaj malo. Poletje pa po vsem videzu ni ugodnejše takšnim razpoloženjem in predlogom nego zima, dočim je jesen v tem pogledu sploh najslabša. Anketa je hotela vedeti nadalje za dnevni čas. Ca< od 10. zvečer do 2. zjutraj imu prvenstvo. Na drugem mestu pa je opoldanski čas. Co pa hčerka ob 2. po polnoči še ni doma in izostane do 6. zjutraj, tedaj je samo pol odstotka .verjetnosti, da se je zaročila. To naj bo staršem v svarilo.
Najugodnejše okoliščine za j ženitre ponudbe so tedaj, kakor sklepa magacin: starost 18 let, pomiladfri večer, po 10. in vožnja z avtomobilom. Stvar mora biti že zelo kriva, če bi v teb okoliščinah ne bilo u-pelia.
Presenetljiv je bil odgovor na vprašanje, koliko žen itn ill ponudb je prejela vprašanka pred dokončno poroko. 46 odstotkov žensk je prejelo eno samo ženitno T>onudl>o, to pomeni, da so odgovorPo že prvič "Da." 28 odstot. žensk se je odločilo 7>n drugega ponudnika. in odst. pa za tretiega. Tiste. ki so tretjič odbile, pa so potem v večini primerov obsedele.
jiiiini!i|||.||iiiiiiii||. i|iin"'iiif||-iiiiMiiii|||.||ii ;»imini"?i>iiimniit!lMiiimiin?>iinmiln>n»in
BLAZNIKOVA
Prati ka
za leto 1940
Cena 25c
• poštnino vred.
"Glas Naroda"
216 West 18tb Stresi Nnw York N ▼
PASTI ZA PODMORNICE.
Britske pasti za podmornice so imele že v svetovni vojni veji ko vlogo in jo pričenjajo imeti tudi v tej vojni. Zadnja borba njed takšno pastjo in neko podmornico so je v svetovni vojni izvršila v noči na 9. novembra 1918 v Gibraltarski ožini. Končni a se je s tem,, da ,ie nemška podmornica za \v?e-,loj izginila v globino morja.
(i|||il|IIIUIII||,:l|lltlHI||,|il||llllll||||j|||l»lll!||
lil' 'llllliilil'-*lltii|||iili-'lliniiiill* 'Uiiiiiill'
(Britska admiral iteta tudi odtlej te panoge svoje vojne mornarice ni zanemarjala. Zato bomo v kratkem gotovo slišali kajjveč o teh laidjah, ki jih je proti koncu svetovne vojne križarilo nič manj nego 180 po Sredozemskem morju, v Severnem morju, v Atlantiku in celo v Vzhodnem morju.
Pasti »a podmornice so mas-k i rane ladje, ki so na zunaj podobne vsem mogočim ladijskim tipom, jadrnicam, ribiškim ladjam, kitolovccm, tovor-iiim parnikom in zelo razkošnim potniškim parnikom. Najrajši ,pa so uporabljali skromni tranipski parnik. potepuha morja, ki je bil najprimernejši za lov na podmornico. Na zu-r«aj je videti takšna past po-v-cm nedolžna. Podmornico naravnost izziva, da si jo izbere za plen. Toda za navidezno ,šaro na krrtvu se skrivajo topovi. V rešilnih čolnih so nameščene havbice, pooa rojen
rov ol> kljunu skriva cevi za torpede. Da ima t-nk&na
ladja tudi potopilnih boinlb dovolj na razpolago, se razunle samo po sebi.
<Cim je podmornica opazila takšno lad.}0, je prešla običajno takoj v napad. Naj si je torpedo zaklel ali ne, v vsakem primeru se je dvignil ob boku Ladje silen steber pare, na krovu pa je nastala spretno uprizorjena in dobro uvežbana * panika*. Opazovalci pri podmor-niškem periskopu so laliko o-pazovali, kako so mornarji in čantniki na videz težko poškodovane ladje tekali sem in tja ter skakali v resil-ne čolne. Po tem so se nekateri rešilni čolni odxlaljili od broda, ki ga je zakrivala para. Ta komedija jo podu|oniico v večini primerov spravila na površje. C'iun se je prikazala, pa se je podoba ^premeni.Vi. Britiska vojna zastava se je dvignila na janibor "zadete" lad.je njene kulise -o padle skupaj in njeni topovi so p tvorili bo^en ogenj na nasprotnika, ki je v večini primerov podlegel. .
|niii|HiiMiiiiii|hi|i(a}iii|.||.tiiiinii||l.i|tii,Mit, .....................................................
SVOJO ROJAKINJO
pta ogoljufala za 144.000 dinarjev dva nenjška emigranta, in ,-icer Walter Nanzol in Hans Oefel v Zagrebu. Njuna žrtev je nemška državljanka K frida Oerlicki, ki je ntHlaAnio prišla v .Tngosilavijo. S sel>oj se ji j<* posrečilo prinesti precej denarja. s katerim je nameravala kupiti v Jugoslaviji hotel. Nastanila se je v Zagrebu, kjer so je seznanila z obema pustolovcema. Ta <>va sta ji tako zna-Ja pihati na <lulŠo. da je mlada Ne i l^k a prišla do prepričanja, da ji hočeta samo dobro. Zato jima je zaupala, da namerava kupiti hotel. Takoj sta pe ji pu-tolovca ponudila kot posredovalca.
pošiljatve
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurru.
V ITALIJO
$ 6.00....... Lir 100
11.85 ........ » 200
17.50 ........ " 300
28.00 ........ " 500
56.00 ........ " 1000
KEH SE CENE 8EDAJ BITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE spremembi GORI ALI DOLI
NUJNA NAKAZILA IZVK&ll. &JEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO S L—
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
f TRAVEL BIKE A t!) ti« W. IRth ST., NEW YORK
;iiia je izročila 144,000 dinarjev. za katere sta dejala, da jl!i J>osta ispravila v nego zagrob-^ko banko. Toda kakor hitro f;ta imela pustolovca denar v jokali, sta izginila brez >lf»<lu. Nem!ka jo čakala nekaj dni. tu-4la pustolovcev ni bilo od nikoder. Nekje je zvedela, da -t>i .odšla v Beograd, zato j<- tuli Fama odptova'a tja, kjer j«* svoja zadevo prijavila policiji. Policija je sicer takoj začela .iskati pustolovca po Beogra du, toda le ta ."ta pravočasno začutila pod nogami vroča tla
Dekle je imelo'in sta jo od kurila neznano ^akšmo zaupanje vanju ,da ji-j kam.
T^	v •	• •
l OlICIll spisi

(Nadaljevanje prihodnjič.)
AH V S NEW AMERICAN INTERPRETER. —
Trda vez. 27» si ran'	(Jena $1.10
Učna knjiga za Nemce In ca oue. ki ao Dem-Kine zmožni.
AMERIKA IN AMERiKANCl. Spisal Rev. J
M. Trunk. (608 strani.) Trdo vezano
Opis posameznih držav; priseljevanje Slovencev ; njlbova drufttva ln dru<j» Daruuae natanove. Bogato Ilustrirano.
Cena $5.00
ANfjl.ESKO SLOVENSKO BERILO. SeauvO dr. F. J. Kern. Vezana	Cena $2.00
BURSKA VOJSKA. »5 atranl.
Cena 40c
Kuharske
KNJIGE
LJUDSKA KUHARICA
Nojnovejša zbirka' navodil za kuhinjo in dom. Cena 50c
KUHARICA
965 navodil, 255; strani. Cena: broš $1.25, vez. $1.50
SLOVENSKA KUHARICA
Najpopolnejša iz daja, 728 strani.
$5.oo
BODOČI DRŽAVLJANI naj aarot* kojiiieo — "Bow U become a #Hlieo of Ue United States".
V tej knjigi bo vaa (»ojnimlla In aako-nI aa naseljen«*	Cena 35c-
BREZPOSELNOST IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 airaoL
Cena 35c.
DENAR. Spinal dr. Kari Kngllft. 236 atranl
Denarni problem Je zelo zapleten In tetaven
to (t iil mogoče storiti vsakomur Jasnega. Pisatelj, ki je snan češki narodno-gospodar-akl strokovnjak, je razfilril bvo.1* delo tako. da bo slu£llo sleberoemu kot or len LaCnl spis
9 denarja.	Cena 80c.
DOMAČI ŽIV1NOZDRAVN1K, spisal Franjo Dular. 278 strani. Cena trda vez Cena $1.50 Zelo koristna knjiga za vsakega živinorejca; opis raznlb bolezni ln zdravljenje; alike.
DO ORHIDA DO BITOLJA. 1« Irani.
Zanimiv potopla ■ slikami Hatin krajev nafte stare domovine, ki «m Slovencem le malo mani.
Cena 70c.
(SOVEDOREJA. Bplaal R. .-egvart. 143 atranL
8 sllksn**
Cena $1.25
IZ TAJNOSTI PRIROOE. 8» atranl.
Pol jod nI spisi o naravoslovju In avpcdosnan-
Cena 50c.
t
KOKOSJEREJA. Sestavil Valentin Ratincer. 64
atranl Gena tidovea .... jBf Broš. .... Jt
KRATKA SRBSKA GRA^^TIKA. 68 atranl
Cena 30c.
KRATKA ZCjODOVINA SLOVENCEV, TOV IN SRBOV. 95 strani
Cena 30c.
KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Vea.
Cena $125
KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. :il str
Cena 50c
KUBIČNA RAČUNICA. Trda vea. 144 -t*
Navodila za Izračunanje okroglega, rezanega ln tesanega lesa.
Cena 75c.
i
LJUDSKA KUHARICA, najnovejša in praktična zbirka navodil za fcubiujo in dom '
Cena 50c
MATERIJA in ENERGIJA. Spisal dr. Lavo Oer-melj. 8 slikami. 190 strun* Nauk o atomlb. molekullb In elektronih Po-Ijndno pisana razprava o Isaieo&ia t^oderne ananostl.
Cena $1.25
MLEKARSTVO. Spfaai Anton Pevc. 8 allkami 168 atranl.
Rnjlfra aa mlekarje ln IJnbltelJe mlekarstva
•Dlob.
Cena $1.00
NAROD, Ka IZUMIRA. 1U1 strani
Poljuden mils najsevernejfiega naroda aa •»•-tu. (Uegove iece ln navade.
Cena 40c.
NAAE AKODIJIVE ŽIVALI t PODOBI In BESEDI. Opisal Fran Erjavec. 224 strani Bro*.
Cena 40c.
OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Ve«... Knjiga je namenjena v prvi vrsti ca stavbno, umetno in strojno ključavničarstvo i«r lele-
sol i varstvo.
Cena $2.50
ODKRITJE AMERIKE, spisal ti. MAJ AR. Tri)«
deli: 162. 141. 133 strani. Cena mehko vea Poljuden ln. natančen opis odkritla novega aveta. Spis ae člta kakor zanimiva povest ter Je sestavljen po najboljših virih.
Cena 50c-
PRAKTIČNI RAČUN AR. Trda vea. 251 a»r... Priročna knjliica. ki vsebuje vae, kar Ja pri nakupu \n prodaji notrebno.
Cena 75c.
PROBLEMI SODOBNE fTLOMKUK
Spisal dr. F. Veber. S41 strani.
Knjigo to|>lo priporočamo vsakomur, ki aa
hoče seznaniti- a glavnimi fituum sodobne
filozofije.	Cena 70c.
RUSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj. 413 strani.
V	knjliri so opl*ant predhodniki in Idejni utemeljitelji te svojevrstu« imke stroje.
Cena $1.50
SPOMINI. Ik.. J'.*e l^vtltar.)	strani.
V	tej knjtd nt.sjs nsS znani pntnpUe«* tiinnlk I,avtl£ar 8|>omIne na svoja brezštevilna potovanja
Cena $1.50
SPLOŠNI PODUK, KAKO OBDELOVATI IN IZBOLJŠATI POLJE IN VRTOVE
Cena bnA	Cena 50c.
SLOV.-ANGLE&K1 IN ANGLEŠKO SI OVEN-
SLOVAR. 148 atranl.	Cena 90c.
SLOVENSKO NEMŠKI SLOVAK 143 sir
Druga pobivk-a Knjige vwhujp o^mftko-al«*-venskl slovar lo kratko alovnlco »lovi-oskega
In nemAkeaa jezika.	Cena 40c
UVOD V FILOZOFIJO Spisal dr. FriDr Veber.
352 atranl.	Cena 75c
UMNI KMETOVALEC. Splatl Fraur Pcivta.
Cena broš.	Cena 50c
VELIKI VSEVEDEŽ. 144 strani.
Zbirka zanimivih ln kratkočannlb spretnosti; burke In fialjirl poBkusi; vedeievalua tabela; punkliranje; zastavice.
Cena $1.45
VODNIKI IN PREROKI. 1^6 strani.
Knjiga Je IzAla v založbi Vodnikove družbe ter vsebuje življenjepise mož. ki so s svojim delom privedli slovenski narod li ■uZenjstva
w svobodo.	Cena 60c.
ZNANSTVENA KNJIŽNICA. 78 atranl.
Zanimivosti iz ruske zgodovine In natančen opis vojaAke republike zaporofiklb kosa kov.
Cena 50c.
ZDRAVILNA ŽELlSČA. S2 atranL
Cena 50c.
VERNE DUdE V VICAR
Spisal Prosper Mcrimee. 80 atranl. dana.. M Eden naJhnlJAfb ardaov francoskega mqjstra. v se ta Iz nafiegs kmetakega življenja.
VOLK 8POKORNIK (spisal Prane Meika; a
Cfihaaol)----------------------------------------- 11.66
Trda vea.......1.26
ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRAUA ________66«
KNJIGARNA "glas naroda" j1« ^j™^
he