384 Splošni pregled. planinski raj, Naša zvezda, Na potujčeni zemlji, Na bregu, V delavnico sem tvojo zrl; od A. Aškerca: Moja muza, Javor in lipa, Iz rapsodij bolgarskega guslarja, Polet, Buona sera, O Vezuviji, Prva mučenica; od Ivana Cankarja: Iz Dunajskih večerov 1—2; od Otona Zupančiča: Večer na morju, Barčica, Albertina (sonet). Na koncu knjižice so kratki podatki o vsakem pesniku in odkod je vzet prevod. V prejšnjih knjižicah „Malenke antologije" so izšli prevodi iz slovaških, grških, japonskih, kitajskih in drugih pesnikov. Knjigo je mogoče dobiti v uredništvu lista „Novoe Vremja" v Peterburgu. Rad. P—n. Litovci o Slovencih. Litovci so se začeli zadnji čas zanimati precej za nas Slovence. Več o tem mogoče prilično. Rad. P—n. Vesti iz Rusije. Grof L.N.Tolstoj nadaljuje svoje „Spomine na detstvo", o katerih govori: „Jaz ne pišem teh spominov brez namena. Ko umrjem, bodo gotovo pisali o moji mladosti. Seveda bodo lagali. Zato sem pa sklenil sam napisati vso resnico o sebi." — M. Gorkij je zdaj v Krimu, kjer se zdravi. Piše novo dramo iz delavskega življenja. Napisal je tudi povest „Ječa" po vtiskih svojega bivanja v ječi v Rigi. Njegove drame se zopet igrajo na ruskih odrih, kar je bilo nekaj časa prepovedano. — K. Balmont, znani pesnik-dekadent, se je odpeljal v Mehiko. — L. Andrejev je poleg povesti „Prikazni" in „Rdečega smeha" napisal prekrasno povest, polno tragike: „Življenje Vasilija Tivejskega". Rad. P—n. Švedski slavist Alfred Jensen je priobčil, kakor piše „Oesterreichische Rundschau" II. 25. zv., tri znamenite študije o slovanski literaturi. 1. Gundulič und sein „Osman". Eine sudslavische Literaturstudie. Goteborg, 1900. Knjiga je pisana duhovito in obdeluje razen Gunduliča tudi pesnike pred njim in sploh celo ono dobo. Obžalovati je le, pravi omenjena revija, da se je „das prachtige, in deutscher Sprache geschriebene Buch" tiskala le kot manuskript v 101 iztisu. 2. Jaroslav Vrchlicky. En litterarstudie. Stockholm, 1904. Ta literarna študija je gotovo vse hvale vredna. Jensen se je potrudil, tu podati svojim rojakom obširen zivotopis češkega poeta, razen tega tudi jako temeljito analizo njegovih spisov. Oboje se mu je imenitno posrečilo, kajti ta študija je po mnenju veščakov ena najboljših, kar jih imamo o Vrchlickem kot pesniku. 3. Svenska bilder i polska vitterheten. Stockholm, 1904. (Švedske slike v poljski beletristiki). To najnovejše delo Jensenovo nam kaže vpliv Švedov na Poljake. Vkljub bojem in sporom je vendar švedski živelj toliko vplival na poljske pisatelje, da so zajemali snovi za svoje epe in drame iz švedskega življenja. — Dal Bog pridnemu učenjaku moči, da bi še mnogo napisal v prid slovanski stvari. Janko Bratina. Tiskovne hibe. V povesti „Snov za novelo" čitaj na strani 280. v 14. vrsti od spodaj sladkih in ne slabih, dalje na 281. strani v 5. vrsti od zgoraj morju in ne možu.