za udinjenje vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov pod žezlom Habsburžanov v smislu izjave Jugoslovanskega klnba dne 30. maja, za katero stoje hercegovinski frančiškani odločno in neomajao. Hrvatska omladina za Jugos 1 a v i j o. V »Hrvatski Državi« pišejo: »Hrvatska omladina ne bode in ne srne stati gluha za bolni vzklik naših bratov Slovencev: Bratje Hrvatje! Oslobodite nas, ki ječimo sedaj pod težo ^ernunskega robstva!« — vzklik, U mora ^itaiti vsakega Ffrvata in vsled katerega bi moral vsak Hrvat ponaditi S'ovencu roko in biti solidaren z rvjirn v delu za povzdigo narodnega ujedinjenja in naroilne slobode. To je narodna svetinja, ki jo !>rani hrvatska omladina, za katero se bori, da jo ohrani v narodu, in ^e hoče boriti i nadalje. Te svetinje ne bodo mogli ne Nemci ne Madžari nikdaj idrgati iz prsi hrvatikih mladenčev in hrvatskega naroda, niti s pomočjo vojske, niti »hrvatsko srbske koalicije«. Državna zbornicajev torkcvi seji aadaljevala posvetovanje o državnem proračunu. Izmed slovenskih poslancev je govoril tržaški poslanec dr. Rybar, ki je izvajal, da Jugoslovani ne gojimo nobenega sovraštva do Nemcev, pač pa gre sovraštvo Nemcev do Jugoslovanov tako daleč, da nas nočejo imenovati z našim imenom kot Slovence, ampak nam dajejo razna žaljiva imena. Slovenci bodo glasovali proti državnemu proraCunu. Poslanec dr. Ravnihar je pa reke), da so Slovenci nudili vladi še enkrat priliko, da ozdravi j bolno telo naše države na ta način, da bi napraj vila vse niene narodnosti zadovoljne in enako\ pravne, kar pa vlada dosledno odklanja. — Pred- | iCge in interpelacije v torkovi seji so stavili poI ^ianci dr. BenkoviC za pddporo občini Zabukovje ,  ° v brežiškem okraju, ki je trpela vsle 1 toče, poslanec dr. Verstovšek o draginjskih razmerah na Slovenskem in dr. Korošec o izjavi justičnega ministra, ki jo je podal nekemu madžarskerau časnikarju. Pri seji naCelnikov državnozborskih strank je , j i n XV <_V I I vA. t. *-i- k^uii x_l v*/*—' *-* ij x _ ji_. \j • ^t, _ mjt u_- - _-_ v^_u« *j ^j * v^lx_a ¦_. u m v x.^ a._. ¦ ^j \ predlagal dr. Korošec, da naj pride na dnevni red državne zbornice 1. poročilo o poslaaski imuniteti poslanca Grafenauerja, 2. poročilo, kako postopati s politiCno nezanesljivimi in 3. poročilo o odškodnini osebam, ki so bile zaprte ali pa obdržane v  \ kakem določenern kraju.  \ Načrt za bodočo Rasn« politiin* TMti. Slovenska duhovščina tržaške škofije je na sestanku v Trstu dne 20. septerobra sprejela ?soglasno sledečo i?javo: Slovenska duhovščina tržaško-koprske škofiie, zbrana na sestanku v Trstu dne 20. septembra 1917 z navdušenjem pozdravlja državno pravno izjavo >Jugoslovanskega kluba« na Dunaju z dne 30. maja t. 1., katera čimpreje izvedena naj prinese našemu narodu svobodno in samostojpo jugoslovansko državo pod babsburškim žezlom, — ter izjavo, izdano dne 15. septembra 1917 v Ljub-  n o v o A v- s t r i j o objavlja dr. Fr. Vabcl v Ceških listih. Nova zvezna Avstrija naj obstoji iz sledečih držav: 1. Geška (Češka, Moravska, Šlezija), 2. no\ tranje avstrijska (Gornja, Dolenja Avstrija, Solnograško, Tirolsko, nemški dpl Štajerske in Koroške); 3. ilirska (Kranjsko, Goriško, Istra, Dalmacija, sloI venski del Koroške in Štajerske); 4. malopoljska ! (avstrijske poljske pokrajine); 5. rusinska (vzhodna I Galicija, Bukovina); H. svobodno državno mesto Danaj; 7. svobodna luka Trst. Skupni činitelji so: ¦ cesar, avstrijska vlada, državni kcntroior, senat, 1 državno sodišče. Na čelu posamezne države stoji \ predsednik kot zastopnik cesarja. Avstrijska vlada | sestoji iz zastopnikov posameznih držav, državni | kancelar, ministri za deželno brambo, finance, tr] govino in promet. Senat šteje 300 poslancev po| sameznih držav, ki imajo sopet svoje parlamente. Dualizem ostane. — Ta načrt je v nasprotstvu s češko in jugoslovansko deklarucijo Češki listi pa vendar pozdravljajo ta načrt, ker daje povod za ljani, podpisano od zasfopnikov cerkve ter sloven-  skih poIitiCnih strank na Kranjskem, — ter mi-  posvetovanje o tej važni zadevi. Omandatu koroškega I rovno noto sv. Očeta Benedikta XV. — ter se jim s celim srcem in v polnem obsegu pridružaje. Jugoslovansko naprednouči--  s 1 o v e n- skega poslancaGrafenauerja je v poslanski zbornici predloženo poročilo, na; se t e 1 j s t v o je poslalo Jugoslovanskemu klubu  I ga ne prizna za poslanca in mu zabrani vstop v izjavo sledeče vsebine: Zahtevarino samostojno ači- zbornico. »Arbeiler Zeitung« smatra ta predlog teljstvo in samostojno1 narodno Sol-- za n e p r a v i 1 e n ter pripominja: Grafenauer stvo, nravstveno in gmotno stoj^ na trdnih teme-- ni bil obsojen od domobranskega divizijskega soljih samoodločevanja z e d i n j e n e--  | dišča, nego od vojnega sodišča. Pripravlja se pa jugoslovanskega naroda, osvobojeno od vsakega tujega gospodstva. Danes se naša prva beseda ne more glasiti drugače, nego tako-le: V >Zavezi jasroslovanskega učiteljstva« združeno učiteljstvo se brezpogojno in navdušeno pridrožuje dr;¦: a v n o-p r a v n i i z j a v i J u g o s 1 o v a n- k e g a k I u b a. kakor jo je pnobčil dr/avnemu zboru due 30. maja 1917. Hrvatska duhovščina dekanije Požega v Slavoniji je soglasno sprejela izjavo Jugoslovanskega kluba, podano dne 30..  maja t. 1. za združenle vseh JugosJovanov. Hercegovinski frančiškanii  30 v pismu na poslanca Biankinija izr.izili željoo  zakoD, da po vojnih sodiščih obso.jene osebe lahko predlagajo razveljavljenje vojnosodne obsodbe in novo obravnavo pred civilnim sodiščem. Če bo ta zakon sprejet, doseže lshko Crrafenauer iazveIjavljenje vojnosodne obsodbe in ohrani s tem svoj mandat. Hrvatski sabor je zboroval od 25. do 29. septernbra, torej samo pet dni. Saborska večina je izročila vladarju adanostno spomenico, o kateri so se pristaši mo.pjšine izrekli, da ima Gair.0 narr,cr_, kalrc uničiti slcgo rned Ilr.ati, SIovenci in Srb;. V seji dne 27. septembra je pa bi!a reSena nova volilna preoauova za Hrvatsko. Dne 29. septembra je bil sabor odgoden na nedoločen čas. V bosansko-hereegovinskiup r a v i bo baje v kratkem prišlo do velikih spre rnemb. Na mesto dosedanjega načelnika deželne vlade barona Sarkot ča bo imenovan general Salis-Sevis. Narčrt za novo volilno preosnovo na Ogrskem je izgotovljen in pride že ta teden na posvetovanje v ministrskem svetu. Volilno pravico bodo imeli tudi tisti, ki so kot vojaki dobili Karlov križec ter ženske osebe. O kaki splošni in enaki \olilni pravici ni nobenega g< vora in je torej izključeno, da bi pri novih volitvah na Ogrskem prišle do veljave tudi slovanske narodnosti. ""n JJj" otivsenemškim vojnimhuja č e m je nastopil heidelberški nemški učenjak, profesor Weber v »M. N. N.< rekoč: >Za varnost in nenizdeljivost Nemčije se bodo vojsko vale vzajem* o vse zaveznice, kakor mi za njihove vojne cilje Ni pa misliti, da bi se Avstrijain Tarčija vojskovala za nemško Belgijo, kakor se mi ne bi vojskovali za avstrijske Benetke ali turško Perzijo. Na to trezno dejstvo so naši politični sanjači bili tudi javno opozorjeni.« Te besede veljajo tudi našim vsenemškim vojnim hujskačem pri >Marburger Zeitung« in >Štajercu«. Volitve naŠvedskemso končane in so se izvršile tako, kakor so si želele četverosporazumove države. V švedski zbornici imajo sedaj večino četverosporazumu prijazni poslanci.