ČASOPIS ZA ŠIRŠO POSAVSKO DEŽELO
iz vsebine
V Brežicah za spremembo uredbe o renti iz NEK
...stran 2
Romi grozijo svojemu svetniku
...stran 3
70 let Kostanjeviške jame
...stran 10
Sevniški atleti na cesti?
...stran 13
Z nagradno igro na koncert
...stran 15
Montaža katalizatorjev in izpušnih sistemov
■Če želite postati vidni Če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v nosem časopisu... pokličite 07/49-91-ZSO
r
Cena 1 €
8. november 2007
Številka 197
Leto 8
pinca
sp 05/07 AVAGLAS 007/2008
|?(497.4 Posavje)
69070,197
C0BISS P
RADIO/BREZICE
ta 88,7 In 95,9 MHz
Najvišje priznanje gasilcem
Sevnica - Z datumom občinskega praznika - 12. novembrom v Sevnici ohranjajo spomin na komandanta Brežiške čete Dušana Kvedra, ki je tega dne leta 1941 iz zapora v današnji stavbi sodišča rešil politične jetnike. Občinski praznik je priložnost, da so posamezniki, društva, organizacije in podjetja, ki s svojim delom izjemno bogatijo skupnost, nagrajeni. Letos najvišje priznanje - grb občine prejme Prostovoljno gasilsko društvo Šentjanž, zlato plaketo podjetje Horizont Inženiring in Trubarjev dom upokojencev, srebrno plaketo pa Ljudski pevci Boštanj, Stanislav Er-nran iz Šentjanža, Renata Osrajnik iz Krmelja in Alfonz Žibert iz Boštanja. Lavreati bodo priznanja dobili na svečani seji občinskega sveta, ki bo 9. no-vembra ob 17. uri v kulturni dvorani.
Na delavski protest tudi Posavci
Krško - Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Dušan Semolič je obiskal vse območne organizacije, kjer so na posvetih sindikalisti iz podjetij podprli napovedane delavske demonstracije 17. novembra. Iz Posavja bo tega dne v Ljubljano odpeljalo do 15 avtobusov s protestniki, je povedal Marjan Urbanč iz območnega posavskega združenja svobodnih sindikatov.
Ob večjih podražitvah hrane in povečani inflaciji največji slovenski sindikat zahteva dvig plač, ne le z rastjo inflacije, ampak je treba v povišanje vključiti tudi rast produktivnosti. V začetnih pogajanjih so delodajalci takšno možnost odločno zavrnili, češ, da imajo za letos na podlagi preteklega dogovora delavci zagotovljen dvig plač za 2 odstotka, kot je bila planirana inflacija za letošnje leto, 0,5 odstotka pa poračuna za lani. V januarju bi se lahko pogovarjali o poračunu razlike za dejansko letošnjo inflacijo, menijo delodajalci.
Kot je Semolič v javnosti večkrat
poudaril, sindikat ne bo obstal pred grožnjami, da bo dvig plač sprožil inflacijsko spiralo. Z demonstrativnim pohodom po Ljubljani v soboto 17. novembra ne bodo kazali nezadovoljstva nad vlado, ampak nad delodajalci, pravi Semolič. Iz Posavja bo odpeljalo od 12 do 15 avtobusov, na katerih bo ob delavcih prostor še za njihove družinske člane, študente, ki podpirajo delavske zahteve, in za upokojence.
Če se tudi po demonstracijah delodajalci ne bodo uklonili zahtevam, bo v sredini januarja prišlo do generalne stavke, ki bo zatemnila začetek slovenskega predsedovanja EU, pravijo v največjem sindikatu. B.D.
Razdor med borci
Bilcem iz Šentjanža za praznik grb občine in nov avto Sicer pa je občinskemu praznovanju namenjen cel november, ker se s Ureditvami različnih zvrsti, od kulturnih, športnih do zabavnih izkažejo jčvilna društva v občini. Izpostaviti velja zamisel vzgojiteljice Sonje hftončič iz sevniškega vrtca, ki z malčki pelje projekt o simbolnem jabolku, vekdaj slavni sevniški voščenki in bo konec meseca predstavljen na razsta-1 gradu.
...na strani 9
Brežice - Občinski odbor zveze borcev za vrednote NOB Brežice je na pobudo predsednika Romana Zak-ška edini v slovenski borčevski organizaciji ločeno zavzel stališče do povojnih izvensodnih pobojev, čeprav je glavni odbor v Ljubljani na čelu s predsednikom dr. Janezom Stanovnikom te v imenu borcev že obsodil. Sklep brežiških borcev je, da partizani zanje ne nosijo nobene odgovornosti in to stališče je enako Stanovnikovemu. Vendar so v Brežicah izjavo še dopolnili s tem, da odgovornost za poboje nalagajo povojni komunistični partiji. Glavni odbor v svojih izjavah doslej za krivce ni poimenoval komuniste kar vsevprek, zato v tem delu brežiškega stališča ni takoj podprl. Zakšek je malce prenapeto izjavil, da če se s Štanovnikom ne bosta poenotila, bo prišlo do razcepa v borčevski organizaciji.
Vsem v brežiški borčevski organizaciji Zakškova poteza ni bila po volji in iskati so začeli način, da ga spravijo s funkcije predsednika. Pričakovali so, da bo dr. Stanovnik ostreje reagiral, a ta je bil spravljiv in na nedavni proslavi v Pečicah je Zakška podprl. »Toda mi ga nočemo na tej funkciji, ker ni pravi zanjo. Zagotovo ga bomo zamenjali,« je odločen predsednik KO borcev Slovenska vas Franc Golobič. »Ker sem član SDS, sem zanje avtomatično belogardist. Tako so me ožigosali,« je Zakšek pokazal na jedro spora, ki naj ne bi bil zgolj sklep o povojnih pobojih, ampak v prvi vrsti njegova »napačna« strankarska opredeljenost.
...na strani 3
Proslava v Pečicah
Še več sladkega
Krško - Zaradi povečanega obsega proizvodnje bo podjetje Žito Šumi v Krškem do konca marca 2008 zgradilo novo proizvodno-skladiščno halo. Objekt, ki bo delno dvoetažni na površini 2000 m2, bo postavljen na lokaciji Cesta 4. julija 86. Namenjen bo proizvodnji bombonov in žvečilnih gumijev. V ponedeljek so začeli s pripravo gradbišča, za kar so potrebna rušitvena dela, izkop in montaža nove armiranobetonske hale. Do izteka marca, ko naj bi bila dela zaključena, bo v ulici povečan gradbeni promet in hrup. Vodstvo podjetja upa, da tamkajšnjih prebivalcev to ne bo preveč motilo in da bodo strpni, saj bo nova hala prinesla v občino dodatni gospodarski potencial. B.D.
Tekli bomo drugi krog
Posavje, Slovenija - V nedeljo, 11. novembra, bo drugi krog predsedniških volitev. Državljani se bomo odločali med zmagovalcem prvega kroga Lojzetom Peterletom in dr. Danilom Turkom. Hkrati s predsedniškimi volitvami bo v nedeljo še referendum. Referendumsko vprašanje se glasi: »Ali ste zato, da se uveljavi novela zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic, ki jo je sprejel državni zbor na izredni seji 11. septembra.« Omenjena novela predvideva prenos deleža v Zavarovalnici Triglav namesto na fizične osebe na Kapitalsko družbo. B.D.
Kot je povedal Marjan Urbanč iz Območne zveze svobodnih sindikatov Posavja, je potrebno svojo udeležbo na demonstracijah v Ljubljani prijaviti na telefonski številki 07/49-05-880, da bodo lahko zagotovili prevoz, dovolj sendvičev in napitka. Ob prijavi bodo udeleženci dobili vsa podrobnejša navodila o odhodu in poteku demonstracij.
Brežičani začeli akcijo za spremembo uredbe o renti z naslova nuklearke
O renti naj odločajo vplivi na
okolje, ne občinske meje
Brežice - Občina Brežice je morala Ministrstvu za okolje in prostor do 5. novembra predati smernice za pripravo državnega prostorskega načrta (DPN) za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO) za lokacijo Vrbina v Gornjem Lenartu. Občinski svet se je o njih začel pogovarjati na izredni seji 18. oktobra in jih na nadaljevanju seje konec oktobra tudi sprejel. Med najpomembnejšimi usmeritvami je zahteva po delitvi rente z naslova nuklearke med krško in brežiško občino, kar ni vezano na samo lokacijo odlagališča.
V Brežicah vedo, da bo trajno odlagališče postavljeno ob nuklearki v krškem delu Vrbine in takšni odločitvi ne nasprotujejo. So pa prepričani, da je umeščanje takšnega objekta regijski projekt, torej mora imeti brežiška občina vpliv na postopek umestitve in tudi finančne koristi od jedrskih objektov. Rdeča nit razprave je bila zahteva po delitvi rente z naslova Nuklearne elektrarne Krško (NEK). Po uredbi ta pripada zgolj občini, v kateri se objekt nahaja in Krško s tega naslova letno dobi 4,3 milijona evrov. Brežičani trdijo, da je potrebno upoštevati druge dejavnike vplivov objekta na okolje, ne pa administrativne meje občine. Župan Ivan Molan je na zahtevo svetnika Matjaža Pegama dobil zadolžitev, naj prične z aktivnostmi za spremembo uredbe o renti NEK. 15. novembra mora o tem, kaj je v zvezi s pobudo že storil in
kaj načrtuje, pisno poročati svetnikom.
V smernicah je poleg obilice okoljevarstvenih zahtevkov, ki jih je oblikoval Vodstveni odbor lokalnega partnerstva, še poziv vladi, naj se ne odloči za lokacijo v krškem delu Vrbine, dokler za brežiško lokacijo ne bo zaključena študija. Bodočo lokacijo trajnega odlagališča NSRAO naj vlada potrdi na osnovi dokončnih primerjalnih študij obeh lokacij s poudarkom na družbeni sprejemljivosti. Ta v občini Brežice vse bolj narašča in bi skoraj polovica občanov soglašala z gradnjo odlagališča za nizko in srednje radioaktivne odpadke. Najbrž pa bi bilo drugače, če bi se pogovarjali še o trajni hrambi visoko radioaktivnih odpadkov, zato so svetniki kot neresno vzeli pobudo Ivana Sušina, naj v smernice zapišejo, da bi se v odlagališču uredil še
del za trajno skladiščenje iztrošenega jedrskega goriva. Na vprašanje, zakaj je to predlagal, je Sušin za SavaGlas povedal: »Srednje in visoko radioaktivni odpadki imajo veliko skupnega. Po 25 letih delovanja NEK je že skrajni čas, da slovenska družba in generacija, ki je uživala prednosti tega objekta, prevzame odgovornost ter začne reševati tudi ta problem. Visoko radioaktivni elementi so shranjeni v nuklearki v bazenu za izrabljeno gorivo. Nad bazenom je sicer ostrešje iz jeklene konstrukcije, toda z navadno pločevinasto streho, brez dodatne zaščite, kakršno ima reaktor.«
Agencija za radioaktivne odpadke nikakor ne razmišlja, da bi visoko radioaktivne odpadke shranjevala v skladišču nizko in srednje radioaktivnih in nikjer v svetu ni te prakse.
Branka Dernovšek
Letala v Cerkljah nevarnega tovora ne bodo odmetavala zastonj
Krško - Občinski svetniki so osrednjo pozornost na zadnji seji namenili državnemu prostorskemu načrtu (DPN) za letališče Cerklje ob Krki in sicer nadomestnemu območju za odmetavanje tovora v nujnih postopkih. Smernice so po prekinitvi seje in daljši seji razširjenega kolegija občinskega sveta tudi sprejeli, vendar pa bo morala država to njihovo privolitev (drago) plačati.
Januarja letos so krški občinski svetniki že obravnavali smernice za DPN za letališče Cerklje ob Krki. Predmet izdelave DPN je tudi nadomestna lokacija za odmetavanje tovora v nujnih postopkih. Uporablja se v primeru težav z letalom, ko je pilot zaradi varnosti na letališču in lastne varnosti v tem območju dolžan odvreči tovor, ki bi lahko pomenil nevarnost pri pristajanju letala. Takrat so svetniki ugotovili, da stvari niso povsem definirane, saj ni bilo znano območje za odmetavanje tovora, zato niso podali smernic k temu delu državnega lokacijskega načrta. Odločno pa so se zavzeli, naj letala nevarni tovor odmetavajo v Brežice, ne pa v Krško.
Maja letos je bila ta točka ponovno umeščena na dnevi red krškega občinskega sveta. Ministrstvo za obrambo je sporno nadomestno lokacijo, ki obsega 65 ha, našlo v gozdnatem predelu med Gorico in Velikim Mraševim, v Goriškem gaju. Člani projektne skupine so v tistem obdobju že obveščali javnost o tem, s terena pa so prihajale različne
interpretacije, tako da je krški občinski svet to točko umaknil z dnevnega reda.
Ob prisotnosti predstavnikov ministrstev ter okoljskega združenja javnega partnerstva za letališče Cerklje pa so tokrat o tej pereči problematiki spet razpravljali občinski svetniki. Medtem ko so bile smernice, ki jih spremljata dva protokola, že usklajene med občino in Ministrstvom za obrambo, pa je Krajevna skupnost Veliki Podlog dva dni pred sejo občinskega sveta prišla z novim predlogom in z zahtevo po nadomestilu za rabo zračnega prostora. Po besedah predstavnika obrambnega ministrstva veljavna zakonodaja ne dovoljuje tovrstne rente oziroma nadomestila. To plačujejo tuje kampanje, ko koristijo slovenski zračni prostor.
Po prekinitvi seje in seji razširjenega kolegija občinskega sveta so svetniki sprejeli dopolnjene smernice. V njih so opredeljeni varnostni pogoji in vplivi na okolje, smernice pa spremljata še dva protokola. Eden je podpisan med občino in ministrstvom za
obrambo, ki mora zagotoviti 200 tisoč evrov za posodobitev ceste Gorica - Veliki Podlog - Malo Mraševo - Veliko Mraševo. Obrambno ministrstvo je dolžno sanirati tudi površine nekdanjega vojaškega skladišča kerozina v Leskovcu pri Krškem, nato pa zemljišča brezplačno prenesti na Občino Krško. Ministrstvo za gospodarstvo oziroma investitor projekta Feniks pa naj bi sofinanciralo izgradnjo kanalizacije in ostale infrastrukture v naseljih Veliki Podlog, Jelša, Gorica, Pristava pri Leskovcu, Veliko in Malo Mraševo ter Kalce-Naklo v višini 60 odstotkov stroškov celotne investicije, ki znaša 6,7 milijona evrov.
S sprejemom omenjenih smernic je vse nared za javno razgrnitev državnega prostorskega načrta za letališče Cerklje ob Krki, ki bo potekala ta mesec. Do razgrnitve pa bodo imeli predstavniki ministrstev pripravljene že tudi vse odgovore na zahteve, postavljene v smernicah.
Nada Černič Cvetanovski
POSAVSKE MUSIČE
Župan proti županu
Je že tako, zadnje čase so spet zaznamovali prazniki, ob Brežiškem oktobru tudi s številnimi prireditvami. Komaj so s praznovanjem in številnimi prireditvami končali v Brežicah in smo se poklonili spominu umrlih, že si dogodki vseh vrst sledijo v sev-niški občini. In dovolj jih bo vse do konca novembra.
Imata pa brežiška in sev-niška občina sicer marsikaj skupnega; povezani sta tudi s svojima praznikoma,- saj se Brežičani spominjajo ustanovitve Brežiške čete, v Sevnici pa njene uspešne akcije, ko je iz ječe rešila politične zapornike. In v obeh občinah so tudi v novejših časih uspeli
pišu, namesto da bi nejasnosti razčistila med štirimi očmi. Ah vsaj na seji Sveta pokrajine Posavje v ustanavljanju, če ta organ slučajno še obstaja in če ni njegov predsednik prav zdaj Kristijan Janc iz Sevnice? Taisti župan pa brežiškega kolego Molana v pokrajinskem tedniku sprašuje, kaj meni o kroženju funkcije državnega svetnika, čeprav to ni v nikakršni pristojnosti župana. Volitve osebe, ki bo Posavje zastopala v državnem svetu, so tako nova zgodba v »posavski ljubezni«; kaj ne bi bilo mnogo bolj higienično, če bi se kandidati predstavili vsem občinskim svetom in izvoljeni elektorji bi lahko med njimi izbrali najboljšega. Morda bi bila za predstavitev svetniških kandi-
Sadjar Anton Baznik
ohraniti spomin na partizansko enoto navkljub poskusom, da bi praznovali druge dni. Malce čudno je zato, da sta v posavskih zdrahah občini včasih na nasprotnih bregovih in da si morata tudi župana dopisovati po časo-
Globoko branili kot hudič križa, nakar so se v borbo za odlagališče pognali v Gornjem Lenartu in zdaj se zanj, Krškemu navkljub, navdušujejo bre-
za ukvarjalo podjetje Darsad Darka Krošlja. Nenavadno je vendarle, da so se menda nekje izgubili boksi in jabolkatki so jih pričakovali Avstrijci. Še do-
Darko Bukovinski in Ivan Molan
datov še najprimernejša skupna seja vseh občinskih svetov, ko bi lahko spregovorili še o drugih problemih, ki bremenijo posavsko sceno. Denimo tudi iskanje lokacije za odlagališče radioaktivnega materiala. Tega so se v civilni iniciativi
žiški občinski svetniki. Oboji,
v Brežicah in Krškem (v krški Vrbini odlagališče najverjetneje tudi bo), pa imajo seveda pred očmi denarce! Odkar jih je brežiški občinski svetnik Ivan Sušin iz SLS navdušil, da bi v istem odlagališču lahko shranjevali še visoko radioaktivni material v obliki izrabljenih gorivnih elementov - teh je v bazenu nuklearke že 322 ton! - bodo v Brežicah in Krškem imeli oči še bolj rdeče!
Lepo rdeča pa so posavska jabolka, med katerimi so se po zaslugi Tonija Koršiča in propadle Sadjarske zadruge Posavje posebej uveljavili ekološki plodovi topaz. Potrošnike prav zares zanima, kdo zdaj skrbi za neoporečnost in uvoz sadik ter kontrolo pridelave. Slišati je denimo, da se bo v bolj sproščeni evropski zakonodaji z licenčno prodajo topa-
bro, da do spomladi naj ne bi zmanjkalo ostalih jabolk, četudi so jih Peter Jankovič, pa tudi sadjarji sami, veliko izvozili na češki trg. Pri Evrosadu Krško pravijo, bodo kljub prodaji na tuje skrbeli za domači trg. Tudi zaradi 60 ha površin, ki jih ščitijo z mrežami, saj je protitočni obrambi dokončno odzvonilo. Če bo zmanjkalo domačih jabolk, bomo pač posegli po južnem sadju, denimo po kakiju, ki ga poleg mnogih drugih sadik uspešno goji Anton Baznik iz Krške vasi.
Čenčanje? Da in ne!
Sicer pa tudi v tem jesenskem času prihajajo v Posavje na obisk mnogi ugledni možje; ministra Vizjaka seveda štejejo za domačina in nihče se zato ne čudi, če se udeležuje prav vseh manjših in pomembnej-
ših dogodkov ter se rad oglasi tudi k besedi. Kot da, je slišati, je na ogledih, kam, če se ob letu kaj zasuče!? Brežiški osnovni šoli pa je uspelo privabiti Janeza Sušnika, predsednika državnega sveta, in starosto slovenskega političnega življenja Franca Bučarja. Prav besedam slednjega, ki je govoril tudi o odličnosti in mejah tekmovalnosti, bi morali prisluhniti mladi politiki!
Medtem ko Darko Bukovinski, načelnik Upravne enote Brežice, in brežiški župan s svojimi službami uživata v novih in prenovljenih prostorih,
jaka, ker mu je v času, ko je bil še delovni inšpektor, Podgoršek zaprl vrata svoje pisarne?! Zato pa je medtem še za en petletni mandat bil brez problemov za direktorja KOP Brežice izvoljen Ferdo Pinterič. Zdaj so lahko povesili nos tistim, ki so še lani, iz kakršnih koli že nagibov, postavljali na mesto prvega moža brežiške komunale povsem drugega človeka.
Sicer pa, pred durmi je še en praznik, in ta je najbolj vesel - kar nekaj dni bomo * v naši vinorodni deželici martinovali; največ dela bodo ne-
Prekrščevalci mošta v Gazicah pa Anton Podgoršek iz Krškega še vedno čaka na usmiljenje ministra Viranta, da bi lahko bil direktor Upravne enote Krško še en mandat. Zdaj, ko ni uspel niti v tretje, mu za vrat menda dihata kar dve magistrici, članici njegovega kolektiva. Je v ozadju vsega res užaljenost ministra Viz-
dvomno spet imeli prekrsce' valci mošta v vino. Posebej skupina z Ivanom Urbančem na čelu, ki se je prvič 'N predstavila ob dnevu odpru vrat v Gazicah! Saj ni nič hudega, če je Krško (Podbocj ^ s tem krnilo teritorialno in e griteto brežiške občine! v ,
Vlado Podgoršek
Brežiški borci, razdeljeni v svojih stališčih, hočejo drugega predsednika
Kdaj sprava med borci?
Pečice, Brežice - Krajevna organizacija (KO) Zveze borcev Slovenska vas je bojkotirala občinsko proslavo v Pečicah v spomin padlim borcem Brežiške čete. Po članstvu druga največja organizacija v Območnem odboru Zveze borcev Brežice se ne strinja s predsednikom Romanom Zakškom, ker se je v javnosti oglasil najprej z osebnim stališčem glede povojnih izvensodnih pobojev, nato pa je vztrajal, da se do povojnih pobojev opredeli še območni odbor. Zakška so zatožili glavnemu odboru oziroma predsedniku slovenskih borcev dr. Janezu Stanovniku, a ta je kot slavnostni govornik v Pečicah povedal, da podpira Romana Zakška na čelu brežiške borčevske organizacije. KO Slovenska vas pa vztraja, da Zakšek odide s te funkcije. Spor je nastal med mlajšimi, po vojni rojenimi člani organizacije.
Zamere v borčevski or-' • ••• gamzaciji
Roman Zakšek iz stranke SDS se je članom Krajevne organizacije borcev Slovenska vas, ki jim predseduje Franc Golobič, zameril že poleti, ko se ni udeležil svečanosti ob obnovljenem partizanskem obeležju v Gabrovici.
Roman Zakšek
Obnovo je z zbrano članarino financirala ta krajevna organizacija. Odnos Golobiča do Zakška se je še poslabšal, ko se je slednji s svojim mnenjem o povojnih izvensodnih pobojih oglasil ob rob pisanju o potencialnem množičnem grobišču v protitankovskem jarku pri Mostecu v časopisu SavaGlas. Čeprav je Zakšek napisal, da partizani ne nosijo nobene odgovornosti za povojne poboje in krivdo zanje pripisal povojni komunistični oblasti, je naletel na neodobravanje članov borčevske organizacije Slovenska vas in še nekaterih drugih, ko je vztrajal, da stališče do tega zavzame tudi Občinski odbor zveze borcev Brežice. »Tisto, kar se je dogajalo takoj po vojni, ni prav in moramo odločno obsoditi. To nas mora podučiti, če bo še kdaj v prihodnosti naš narod postavljen na kocko, da se bomo pravilno odločili za pot slovenskega naroda in ne za leve ali desne«, je rekel Zakšek. Janko
hrane Golobič
^alac iz Slovenske vasi je bil Mnenja, da se Občinski odbor ‘hma kaj opredeljevati do polnih pobojev, saj je dejanje °hsodil glavni odbor na čelu s predsednikom borcev Jazzom Stanovnikom v ime-1111 celotne borčevske organi-*acije. A kljub temu je Zalac Podprl stališče brežiškega od-, 0fa in ga celo pomagal oblikovati v strahu, da se vanj ne 01 Zapisala kakšna velika na-Paka. » Vse, kar je dvoumno ^Pisano, lahko kasneje kdo 2rabi in ne želim, da bi naši
potomci imeli napačno predstavo o partizanih in njihovem boju. Poglejte v govor, ki ga je za proslavo v Pečicah napisal Zakšek, kjer ne poziva le k obsodbi povojnih zločinskih dejanj, ampak tudi medvojnih. Toda medvojnih ne precizira. Misli na teror domačih izdajalcev, belih in črnorokcev nad partizani? Dvomim, zato se mi zdi neokusna njegova formulacija v govoru ... »in obsodijo medvojna in povojna zločinska dejanja,« je bil ogorčen Žalac.
Ker je Zakšek na proslavi govoril prosto in teksta ni bral, medvojnih zločinskih dejanj ni omenil. Jih je pa v kontekstu svojega nagovora Janez Stanovnik. Opozoril je, da je za obsojanje vsakršnega dejanja treba razumeti čas in okoliščine, ko se je zlo dogajalo. Tako je medvojni čas posebno obdobje. »Ker je vojna zločin že sama po sebi, ker vojni čas vzbuja sovraštvo in proizvaja maščevalnost. V tej luči se lahko razumejo obsojanja vredni povojni poboji. Toda razumeti ne pomeni oprostiti, » je dejal Stanovnik in pozval, naj sovraštva iz vojne ne prenašamo v današnji čas.
Stanovnik se strinja z Zakškom
Glede stališča brežiškega odbora do povojnih pobojev, ki pravi, da zanje nosi odgovornost povojna komunistična oblast, je Stanovnik dejal: »To stališče je popolnoma enako stališču glavnega odbora, mogoče so samo nekatere besede malo drugače uporabljene. Mi menimo, da je bilo partizanstvo s koncem 2. svetovne vojne kot tako tudi končano. Po koncu vojne smo imeli legalno, od zaveznikov priznano oblast, ki pa je na žalost prevzemala korake, s katerimi se mi nismo strinjali. To so bili ti nediskriminator-ni poboji, pretirana nacionalizacija in omejevanje človekove svobode. Vendar jaz v zvezi s krivdo ne rečem komunistična oblast, ker se beseda komunizem danes zlorablja. Tako kot beseda terorist, s katero Američani poimenujejo vse, ki se upirajo njihovi politiki. Poglejte, leta 1953 je imela Komunistična zveza Slovenije 250 tisoč članov. Ne morete pa zato reči, da je bila četrtina Slovencev komunistov. V stranki so bili ljudje iz različnih razlogov, tako kot se danes vpisujejo v stranke. Po vojni je bilo narobe to, da je bila legalna oblast - država terorist. Brez sodnega procesa je ljudi pobijala in to obsojamo.«
Od mlajših v vrstah borčevske organizacije pričakuje, da spoštujejo in naprej prenašajo partizanske vrednote, med
najpomembnejšimi sta resnica in tovarištvo. Tovarištvo je v tistem času pomenilo, da so ljudje različnih političnih prepričanj z ramo ob rami branili slovensko zemljo. Janez Stanovnik je stopil v partizanske vrste kot krščanski socialist. Pravi, da borčevska organizacija ni rezervirana le za pripadnike leve politične opcije: »Oton Zupančič je napisal, da je domovina ena, vsem nam dodeljena. V tej domovini imamo eni bolj leve poglede, drugi bolj desne, ampak to ne moti. Pomembno je, da smo domoljubni. Zveza borcev je patriotična organizacija, ki goji spoštljiv spomin na NOB. Veliki narodi spoštujejo svojo preteklost, zato so tudi postali veliki. Če hočemo Slovenci postati veliki, mora-
Janko Žalac
mo spoštovati, kar smo v svoji zgodovini velikega dosegli.«
Predsednik ni v pravi stranki?
Roman Zakšek se pritožuje, da kot predsednik bor-
cev za nekatere ni sprejemljiv zato, ker je član SDS. »Po moji izjavi, da za povojne poboje niso krivi partizani, ampak povojna komunistična oblast, so mi posamezniki v območnem odboru začeli groziti, da me bodo bojkotirali. Deležen sem bil oznake, da sem belogardist, ker sem v stranki SDS. Ampak moje osnovno
Janez Stanovnik
vodilo in poslanstvo je združiti slovenski narod, preseči delitve, ki izhajajo iz 2. svetovne vojne. Sedaj je čas, da se zazremo v prihodnost. In gremo naprej. Kdor se pri hoji nenehno ozira nazaj, se spotika in pada. Tak ne more biti voditelj.«
Predsednik KO zveze borcev Slovenska vas Franc Golobič pa trdi, da Zakšek kljub zanosnim besedam ne more biti njihov voditelj. Razrešiti ga bodo skušali na sestanku s Silvom Gorencem iz Krškega, ki je v Zvezi borcev koordinator za Posavje.
Branka Dernovšek
Investicijsko naravnan proračun
Krško - Občinski svetniki so sprejeli osnutek občinskega proračuna. O njem bodo razpravljali še proti koncu novembra, na Miklavževo naj bi proračun sprejeli. Težak je 41,1 milijona evrov. Župan Franci Bogovič je prepričan, da so »pripravili usklajen proračun s čim manj zadolževanja...«. Primanjkljaj v proračunu znaša 3,4 milijona evrov in predstavlja 10 odstotkov planiranih prihodkov. Za pokrivanje primanjkljaja bo potrebna nova zadolžitev ob koncu decembra. Če se bodo zadolžili, bo ob koncu leta 2007 celotna zadolžitev krške občine znašala skoraj 6 milijonov evrov. Vodja proračuna Božena Venek pa že predvideva, da se bo prihodnje računsko leto zaključilo z zadolžitvijo v višini 8,8 milijona evrov, vendar pa se županu Bogoviču zdi ta ocena pretirana.
Pod vprašajem je tudi predvideno najemanje kredita konec letošnjega leta, saj če občina Kostanjevica na Krki na občinskem svetu ne bo sprejela sporazuma o delitvi premoženja, nobena od občin ne bo mogla najemati novih kreditov.
Več kot polovica sredstev v krškem občinskem proračunu je namenjena investicijam, saj imajo v planu trinajst večjih investicij. Tako se bo v prihodnjem letu v Krškem nadaljevala gradnja kanalizacije in čistilne naprave, urejala se bo komunalna infrastruktura na Krškem polju in v Spodnjem Starem Gradu, v načrtu je posodobitev vodovodnega omrežja, obnova gradu Rajhenburg pa gradnja bazena v Krškem, gradnja telovadnice pri OŠ Jurij Dalmatin in vrtca na Raki, na vrsto naj bi prišel Valvasorjev kompleks ter Valvasorjeva knjižnica, opremljale se bodo poslovne cone, precej denarja pa naj bi Krčani namenili tudi izgradnji stanovanj.
Precej investicij je odvisnih od sredstev, ki naj bi jih občina pridobila na podlagi razpisov, bodisi državnih bodisi evropskih. Na evropska sredstva je vezan tudi skupni posavski projekt vodooskr-be oziroma zamenjave salonitnih cevi, nekaj krških projektov pa je odvisnih tudi od dogovorov v zvezi z umeščanjem odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Kot pravi župan Bogovič, je protokol umeščanja odlagališča v zaključni fazi. N.C.C.
Odstopil romski svetnik
Krško - Romski svetnik Zdravko Kovačič, ki funkcijo svetnika opravlja že drugi mandat, je nepreklicno odstopil. Svetnik, ki je nameraval odstopiti že v prejšnjem mandatu zaradi ukinitve socialne pomoči, sedaj odstopa zaradi sorojakov, ki mu grozijo celo z ubojem.
Zdravko Kovačič, ki v občinskem svetu Krško zastopa interese romske skupnosti, je nepreklicno odstopil. Čeprav ga je krški župan Franci Bogovič prepričeval, naj še enkrat premisli, je bil Kovačič neomajen v svoji odločitvi. Odstopil je zaradi pritiskov Romov, zlasti tistih iz Kerinovega Grma, ki mu očitajo, da kot svetnik ni nič storil za boljši položaj svojih rojakov. Kovačič ne misli tako, saj ve, da je občina Krško v zadnjem obdobju precej storila za Rome v Kerinovem Grmu, saj jim je do vasi pripeljala vodo in elektriko in omogočila legalizacijo in odkup zemljišč po 6 evrov za m2. Kovačič je prepričan, da bi morali Romi tudi sami kaj storiti zase - denimo napeljati elektriko v hiše, če je že v naselju. A Romi menijo, da ni dober predstavnik romske skupnosti in kot pravi Kovačič, so mu grozili celo s smrtjo, zato se s politiko ne bo več ukvarjal.
Kovačič se je na sejah občinskega sveta sicer zelo redko oglašal. Nazadnje je v začetku septembra sprožil vprašanje oziroma pobudo v zvezi z romskim naseljem Rimš.
Sicer pa je romski svetnik Zdravko Kovačič nameraval odstopiti že v prvem mandatu in to kmalu po izvolitvi, saj mu je bila zaradi dohodkov, ki jo predstavlja sejnina, ukinjena socialna podpora.
Na današnji seji (četrtek, 8. novembra) bodo občinski svetniki sprejeli Kovačičev odstop in razpisali nadome-
Zdravko Kovačič je na 13. seji občinskega sveta postavil vprašanje glede romskega naselja Rimš, ki je komunalno neopremljeno. Večina Romov se je izselila, a kaže, da se bodo zaradi gradnje avtoceste Romi, ki so se preselili v Brezje, vrnili nazaj, zato jih zanima, kakšni so pogoji za bivanje. Na Občini Krško odgovarjajo, da romsko naselje Rimš-Straža pri Raki v nobenem občinskem aktu ni predvideno za legalizacijo. Zemljišče na Rimšu je po denacionalizacijskem postopku vrnjeno cerkvi, ena parcela pa je v lasti Roma, ki tam ne živi.
stne volitve. Romski svetnik je namreč izvoljen po večinskem volilnem sistemu, zato mora občina v roku petnajstih dni po prenehanju njegovega mandata razpisati ponovne volitve. Te naj bi bile zgodaj spomladi.
Nataša Brajdič Slivšek, ki jo je na volitvah doslej vedno premagal prav Kovačič, se še ni odločila, ali bo ponovno kandidirala. N.Č.C.
Občinski svetnik Dušan Šiško (SNS) v izjavi za javnost navaja, da je romski svetnik Zdravko Kovačič dobro predstavljal svojo skupnost in se zavzemal za interese Romov, pri tem pa je upošteval realne možnosti, ki jih ima občina glede reševanja problemov Romov.
Šiško meni, da bi se občinski svet moral odločno upreti takim postopkom in jih javno in najostreje zavrniti ter protestirati tako, da ne sprejme odstopa svetnika Kovačiča. Predvsem pa ne bi smel začeti postopkov za volitve novega predstavnika Romov, saj si ti tega očitno ne zaslužijo.
»Menim, da je več kot dovolj potuhe Romom, ki naša prizadevanja vračajo s stotinami prekrškov, z napadi na policiste in nazadnje še z grožnjami in izsiljevanji tistih redkih iz svojih vrst, ki želijo živeti pošteno. Naj najprej dokažejo, da so vredni naše podpore. Do takrat pa pomagajmo ostalim občanom, družinam brez najosnovnejših sredstev za življenje, starejšim ljudem, ki si ne morejo pomagati sami in životarijo po domovih tako v mestu kot na podeželju. In vsem drugim, ki tudi v naši občini živijo v bedi, a tega ne želijo obešati na velik zvon.« Sprejem odstopa svetnika Zdravka Kovačiča v Občinskem svetu občine Krško in volitve novega svetnika bi pomenile zmago nasilja nad mirnim reševanjem problematike Romov, še dodaja občinski svetnik Dušan Šiško.
RADIO/BREZICE
na 88,7 in 95,9 MHz
30 let brežiške Obrtne zbornice
Brežice - V viteški dvorana Posavskega muzeja je Območna obrtna zbornica Brežice pripravila svečanost ob svoji 30-letnici. Ob predsedniku Obrtne zbornice Slovenije Miroslavu Klunu in gospodarskem ministru Andreju Vizjaku so prišli brežiškim obrtnikom čestitat tudi iz hrvaške Obrtničke komore.
Janko Hrastovšek je peti predsednik brežiških obrtnikov, odkar so povezani v Območno obrtno zbornico. Ta danes šteje 620 članov. Brežiški obrtniki so imeli od nekdaj stike s hrvaškimi obrtniki, pred leti pa so z listino o prijateljskem sodelovanju podkrepili zvezo med Združenjem obrtnikov iz Žaprešiča, s katerimi nastopajo na tamkajšnjem letnem gospodarskem sejmu. .
Na dobro razvit segment obrti in podjetništva v občini je ponosen župan Ivan Molan, ki je zbornici ob jubileju izročil plaketo. Članom organizacije pa je za 10 in večletno vztrajanje v podjetniških vodah predsednik Hrastovšek izročil priznanja. Devet je takšnih, ki so nosilci dejavnosti že 30 in 40 let, gostinka Antonija Biščanič pa je dobila priznanje za 60 let obrtne dejavnosti.
Predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miroslav Klun je v svojem nagovoru dejal, da so v tej vladi prisluhnili njihovim sugestijam za spremembe v zakonodaji, ki pomenijo boljše
Janko Hrastovšek
pogoje za podjetništvo in posebej pohvalil gospodarskega ministra Andreja Vizjaka, ki da je bil vedno na voljo za posvet.
»Obrt ne pojmujemo le kot ozek segment gospodarstva, temveč je to celotno malo in srednje podjetništvo . Nov obrtni zakon prinaša nižjo in enojno članarino. Ta je od 10 do 50 evrov, skupščina zbornice pa jo lahko še zniža, če želi. Pomembna novost je zniževanje vstopnih pogojev v obrt gle-
de izobrazbe in obrtnega dovoljenja. To za dejavnosti, ki niso zdravju škodljive in okolju nevarne, ni več potrebno. V zadnjem letu število obrtnikov narašča, kar je po mojem mnenju odraz boljše gospodarske klime v državi in širše v Evropi,« je obrtni zakon, potrjen ravno na dan praznovanja brežiških obrtnikov, komentiral minister Vizjak.
Branka Dernovšek
Brežice še brez dimnikarske koncesije
Brežice - Za opravljanje dimnikarskih storitev na območju občine Brežice vlada še ni izdala odločbe o izbiri koncesionarja. Več let je to službo izvajal Energetski servis, vendar danes lahko občani pokličejo dimnikarja drugega podjetja iz sosednjih občin, če s storitvami tega servisa niso zadovoljni.
Vlada je marca 2006 podelila prve koncesije tistim dimnikarskim podjetjem, ki so imela ob uveljavitvi nove zakonodaje s tega področja veljavne koncesijske pogodbe z občinami. Dimnikarstvo Je-lančič iz Sevnice je takrat dobilo koncesijo za področje občin Sevnica, Krško, Škocjan in Kozje. Energetskemu servisu za Brežice koncesija ni bila podeljena, ker pred tem ni imel sklenjene občinske koncesijske pogodbe. Lani oktobra je bil razpis za podeljevanje druge koncesije in za področje Brežic sta se prijavila Dimnikarstvo Jelančič in podjetje Primc d.o.o., za katerim naj bi stal lastnik Energetskega servisa. Vlada je po enem letu na septembrski seji sicer izdala nekaj odločb o izbiri koncesionarjev, a za ob-
močje Brežic koncesionar še ni izbran. Anica Jelančič sumi, da gre za nečedne pritiske na komisijo pri Ministrstvu za okolje, da bi njihovo podjetje izpadlo. Konkurenca je menda prijavila veliko število zaposlenih, ki naj jih na tem področju sploh naj ne bi imela, saj večje število zaposlenih daje prednost pri podeljevanju koncesije. Kdaj bo ta izdana za Brežice, v tem trenutku ni znano.
Občane Brežic zanima, kdo sedaj lahko pri njih opravlja dimnikarske storitve in kateri so po zakonu obvezni pregledi kurilnih in dimno-vodnih naprav. Za peči na trdno gorivo do 50 kW moči je obvezno štirikrat letno čiščenje dimnika in en redni letni pregled. Za tekoče gorivo je obvezno enkrat na leto čišče-
nje in redni letni pregled peči ter enkrat letno meritve plinske emisije, ki pokažejo, v kakšni kondiciji je peč. Pri pečeh na plin v dimniški izvedbi je obvezno čiščenje dimnika enkrat letno in meritev emisij. Če izvedba kurilne naprave ni dimniška, je obvezen letni pregled peči in meritve emisije.
Te storitve, ki so po uredbi obvezne, lahko na območju Brežic opravlja katero koli .dimnikarsko podjetje, ne le Energetski servis, dokler ne bo izbran koncesionar. Z lanskim junijem je začel veljati enoten cenik dimnikarskih storitev. Pri izbiri dimnikarja gospodinjstvom torej ni potrebno preverjati, kdo je cenovno ugodnejši, ampak kdo korektno in kvalitetno opravi svoje delo. B.D.
Ob Bazgi rastlinska čistilna naprava
Krško - V družbi Savapro-jekt Krško so sprojektirali rastlinsko čistilno napravo ob potoku Bazga v občini Sevnica, natančneje v mirnski dolini, za naselja Gabrijele, Polja, Spodnje in Zgornje Mladetiče terPijavice v velikosti 500 PE. Na področju čistilnih naprav sodelujejo tudi s podjetjem Li-mnos iz Brezovice pri Ljubljani, katerega nosilec področja za ekoremediacije je prof. dr. Danijel Vrhovšek, in je izdelalo idejno zasnovo za omenjeno čistilno napravo. Skupaj s tem podjetjem in Antonom Prosnikom je Savaprojekt soustanovitelj leta 2005 ustanovljenega zavoda I.Z.E.R. - inštituta za promocijo in
uvajanje sonaravnih metod varovanja okolja. V podjetju so že pred leti tudi v Krškem dali pobude za tovrstne čistilne naprave, vendar se v občini za to še niso odločili.
Rastlinska čistilna naprava (RČN) Bazga v občini Sevnica bo delovala po principu fizikalno-kemičnih in bioloških procesov. Med njimi bodo glavno vlogo odigrale bakterije (približno 80 odstotkov) in rastline (približno 20 odstotkov). V principu čiščenje poteka tako, da onesnažena voda priteka v RČN, se tam očisti in iz RČN odteče čista voda. Osnovni procesi, ki se v RČN dogajajo, so adsorbcija, mineralizacija, aerobna in anae-
robna razgradnja. Glavni delež prispevajo bakterije, ki žive na koreninah ali med njimi. Rastline uvajajo v substrat kisik in tako ustvarjajo aerobne cone. Med aerobnimi conami se nahajajo anaerobne cone. V tako mozaično razporejenih področjih s kisikom in brez prihaja do razgradnje snovi v odpadni vodi in vgrajevanja v mikrobno biomaso. Vloga rastlin pa se kaže predvsem v tem, da nudijo s svojimi koreninskimi sistemi podlago bakterijam za pritrjanje in vgrajujejo mineralizirane snovi (npr. fosfate, nitrate ter mnoge strupene snovi) v rastlinsko tkivo. Gre za najcenejšo varianto čistilnih naprav. L.P.
Agencija za radioaktivne odpadke, Parmova 53,1000 Ljubljana
Vodstveni odbor (VO) Lokalnega partnerstva je skupaj s pododbori 25. oktobra 2007 dorekel smernice k osnutku državnega prostorskega načrta (DPN) za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO) za lokacijo Vrbina, Gornji Lenart. Smernice je na nadaljevanju izredne seje obravnaval Občinski svet občine Brežice, saj jih je moral oddati do 5. novembra letos.
Uvodoma je predsednik VO Stane Preskar predstavil zadnje aktivnosti odbora od avgustovske potrditve lokacije na Vladi RS in s tem omogočanje pričetka postopkov za terenske raziskave, ki naj bi se pričele že v novembru. ARAO je izvedla postopek za izbor izvajalca raziskav. V oktobru je potekalo intenzivno pridobivanje soglasij lastnikov zemljišč, na katerih so predvidene terenske raziskave. Minuli teden je na koordinacijskem sestanku v Ljubljani o celotnem umeščanju radioaktivnih odpadkov Preskar opozoril, da naj bi bili obe občini enakovredno vključeni v postopek in opozoril na metanja polen pod noge brežiškemu partnerstvu.
Namen skupne seje je bil priprava smernic na osnutek DPN kot pomoč občinskim svetnikom. Tomaž Škoberne z ARAO je zbranim predstavil osnutek DPN-ja z nadaljnjimi postopki in VO predal potrjen terminski plan njegove izdelave, ki predvideva njegovo končno potrditev na Vladi RS maja 2009. Vodja oddelka za prostorsko načrtovanje na občini Branko Blaževič pa je predstavil osnutek smernic, ki sojih strnili na podlagi predlogov Krajevne skupnosti Šentlenart in izvajalca gospodarske javne službe ter občinskih oddelkov. Tako zahtevajo vključitev občine in partnerstva v usklajevanje smernic, občinski svet pa naj bi ob sprejemu smernic (po oddaji tega članka) razpravljal o nujnosti ustanovitve nacionalnega odbora ter zadolžil župana, da pridobi pravno mnenje o pravilnosti dosedanjih postopkov umeščanja odlagališča NSRAO. Smernice vsebujejo tehnične zadeve glede izdelave idejnih rešitev vseh infrastrukturnih objektov, naprav in omrežij, izboljšanje kakovosti prometa, ureditev statusa partnerstva ne glede na izbor lokacije, sedež upravljavca odlagališča v Brežicah, sofinanciranje športne dvorane in igrišč, ureditev komunalnih in podatkovnih vodov na področju Šentlenarta in podobno...
Zbrani člani VO in pododborov, predstavnikov naravovarstvenikov, lovskih družin, svetov KS Šentlenart in Artiče ter nekaj krajanov so tvorno opozorili na različna področja. Mag. Hr-voje T. Oršanič je opozoril, da predvidena lokacija s 500-metrskim odmikom od meje med občinama pomeni odmik od prvotne lokacije, potrjene na občinskem svetu, s katero naj bi sanirali deponijo piritnega pepela. A je podpredsednik VO in predsednik KS Šentlenart Stane Radano-vič pojasnil, da je zahteva po sanaciji deponije piritnega pepela že vključena v smernice. Zbrani pa so podali tudi predlog, da lokalno partnerstvo v prihodnjem letu po vzoru raziskav vpadni-kov Dečno selo razišče tudi omenjeno deponijo, saj ima pepel visoko vsebnost radona. Oršanič je kot naravovarstvenik predlagal vzpostavitev nadomestnega habitata za biotsko pestrost, Martina Živič je opozorila na povečano požarno ogroženost in potrebo po oskrbi ekip za ukrepanje in lokalnih gasilcev, v nadaljevanju pa izpostavila potrebo po zagotavljanju predhospitalne enote pri Zdravstvenem domu Brežice, ki bi po Oršaničevem mnenju že zdavnaj zaradi jedrskega objekta potreboval tudi brezplačno testiranje na vsebnost radioaktivnih izotopov. Anton Kmetič je opozoril na zaščito bližnjega črpališča pitne vode v Glogovem Brodu, Ferdo Pinterič pa na druge DPN, kijih ta projekt ne sme izključevati. Branko Podpečan seje zavzel za zavezo investitorja, da zagotovi sredstva za šolanje ustreznih kadrov, ki morajo izhajati iz lokalnega okolja. Vse te in še mnoge predloge so izoblikovali v osnutek smernic, do katerih se po potrditvi občinskega sveta mora opredeliti okoljsko ministrstvo.
Ob koncu sta predsednik vodstvenega odbora Stane Preskar in podpredsednik Stane Rada-novič ponovno povabila vse zainteresirane občane občine Brežice na ogled začasnega skladišča
NSRAO v Brinju pri Ljubljani, ki bo v soboto, 10.11.2007. Zainteresirani se lahko prijavijo na sedežu KS Globoko in Šentlenart.
Več o delu in nalogah Lokalnega partnerstva Brežice si oglejte na spletni strani www.lokalnopartnerstvo.si ali v Krajevnih skupnostih lokalno	Šentlenart in Globoko.
partnerstvo	Vodstveni odbor
brežlce	Lokalnega partnerstva Brežice
Kostakova delovna akcija
Krško - V podjetju Kostak, ki skrbi za odvoz odpadkov, že vrsto let pripravljajo osveščevalne akcije, da bi bilo odloženih odpadkov čim manj, zato so k temu pozvali tudi zaposlene in jih povabili v Zbirni center v Sp. Starem Gradu, kjer so ti opravljali različna dela pri sortiranju odpadkov. Delovne akcije so se udeležili predvsem zaposleni, ki sicer delajo v pisarnah, med udeleženci pa so bili tudi nekateri predstavniki krške občine. V Kostaku ugotavljajo, da so količine ločeno zbranih odpadkov, ki gredo potem v predelavo na regijski center v Leskovcu pri Novem mestu, vsako leto večje. Letos bodo po besedah predsednika uprave Božidarja Resnika tako zbrali 3500 ton koristnih surovin. M.M.
KRONIKA
Samo brezhibno vozilo je varno vozilo
Posavje - Svet za preventivo in varnost v cestnem prometu Republike Slovenije se je skupaj z nekaterimi podjetji in Petrolom odločil, da tudi letos omogoči brezplačen preventivni pregled vozil pred zimsko sezono. Vozniki lahko vse do 17. novembra med 14. in 20. uro na skupno 132 Petrolovih bencinskih servisih preverijo tehnično brezhibnost jeklenih konjičkov in tudi sami prispevajo k večji varnosti na cestah in v prometu.
Med izbranimi bencinskimi servisi so tudi nekateri iz Posavja. Brezplačni pregledi so že potekali na bencinskem servisu v Sevnici in v Bošta-nju, 9. novembra bodo v Brežicah na Cesti svobode, 12. novembra v Krškem na Cesti krških žrtev. Na bencinski črpalki pri krožišču v Brežicah bo možno tehnični pregled opraviti 13. novembra in 16. novembra popoldne na bencinskem servisu v Brestanici. Usposobljene ekipe bodo pregledovale in ugotavljale tehnično primernost vozil, voznikom pa tudi ustrezno svetovale.
Akcija Petrolov preventiv- ventivo in varnost v cestnem ni pregled je nadaljevanje da- prometu voznike in lastnike nes že 28-letne tradicije akci- vozil spodbuja k stalni skrbi je »Brezhibno vozilo je varno za tehnično brezhibnost navozilo«, s katero Svet za pre- prav in opreme na vozilu. Ak-
Občinski sveti za preventivo iz Posavja so v sodelovanju s policijskimi postajami, Združenjem šoferjev in avtomehanikov iz Brežic in Krškega ter osebjem tehničnih pregledov Integrala iz Brežic, Avtoline iz Krškega in Sava-avta iz Sevnice organizirali tradicionalno jesensko akcijo Brezhibno vozilo je varno vozilo. Na različnih lokacijah v Posavju so opravljali vizualne preglede motornih vozil ter ugotavljali tehnično brezhibnost vozil. Akcija je bila izključno preventivne narave, zato so bili vozniki samo opozorjeni na morebitne pomanjkljivosti na vozilih. Pregledanih je bilo 159 vozil. Kot ugotavljajo, je tehnično stanje vozil na enaki ravni kot lani, opazna pa je povečana zavest voznikov pri privezovanju z varnostnim pasom.
cija, ki ima zametke v pregledih s poudarkom na delih in sklopih vozil, kot so zavore, luči, pnevmatike... danes obsega natančen pregled vozila, ki obsega predvsem pregled pnevmatik (obraba, starost, poškodbe, ustreznost glede na sezono), brisalcev, hladilne tekočine (naprave za pranje stekla in temu namenjene tekočine), motornega olja, zavorne tekočine, svetlobnih teles -luči ter merjenje bistvenih parametrov akumulatorjev, na osnovi katerih bodo vozniki lahko dobili verodostojno informacijo o stanju akumulatorja v avtomobilu. N.Č.C.
Vozila bo treba preobuti
Slovenija - Zakon o varnosti v cestnem prometu določa, da morajo vozila od 15. novembra do 15. marca uporabljati zimsko opremo. Prihaja torej čas za menjavo pnevmatik, kajti tik pred zakonskim rokom bo gneča pri vulkanizerjih neznosna.
Med zimsko opremo motornega vozila sodijo zimske pnevmatike na vseh kolesih ali poletne pnevmatike na vseh kolesih in v priboru ustrezno velike snežne verige ali verigam enakovredni pripomočki, ki morajo biti v zimskih razmerah pravilno nameščeni na pogonskih kolesih. Globina profila pnevmatike mora biti najmanj 3 mm. Pred zimo je priporočlji-vo pregledati še hladilno tekočino v vozilu in ustreznost brisalcev, v vozilu pa je dobro imeti tudi lopato in vlečno vrv.
Če vozilo nima ustrezne zimske opreme, je predpisala denarna kazen v vrednosti 125,19 evra, če vozilo pri tem °vira ostali promet, pa kazen
v višini 417,29 evra.
Preden gremo z vozilom na pot, moramo z njega odstraniti sneg ali led, saj nas bo v nasprotnem primeru tudi doletela kazen v višini 125,19 evra.
Kot so pokazali prvi preventivni pregledi, je precej vozil že opremljenih z zimskimi pnevmatikami, vendar so globine profilov že sedaj pred začetkom zimske sezone na meji zakonskih vrednosti. To pa pomeni, da takšne pnevmatike zaradi obrabe po določenem času ne bodo več zagotavljale zahtevanih vrednosti in s tem varne udeležbe v prometu. Za tako opremljena vozila so voznikom svetovali preventivno zamenjavo pnevmatik. N.Č.C.
Kolesar je padel sam
Brežice - Na krožišču na brežiški obvoznici se je zgodila prometna nesreča, v kateri je bil udeležen kolesar. Čeprav je najprej lizalo, da je kolesarja zbilo tovorno vozilo, so policisti kasne-k ugotovili, da je kolesar padel sam. Ker tod pelje tudi šolska P°t, nas je najbolj zanimalo, ali je ponesrečeni, ki so ga odpeljala bližnjo brežiško bolnišnico, morda otrok. Kot nam je zatrdi policist, ni šlo za šolarja, ampak za odraslega moškega, ki je ^Alce bolj globoko pogledal v kozarec in mu je zmanjkalo tal b°d kolesi. Na srečo se je le lažje poškodoval. J.K.
_______________________________________________
Rekorder z 2,1 promila
Posavje - Posavski policisti so v osemurni nočni akciji lj* °bmočju Posavja preverjali psihofizično stanje voznikov.
stavili so 195 voznikov motornih vozil in za 151 voznikov jedili preizkus alkoholiziranosti z alkotestom. 15 jih je vo~
, ‘o pod vplivom alkohola. Najvišja ugotovljena stopnja alko-apZiranosti -1 mg alkohola v litru izdihanega zraka (mg/l D Približno 2,1 promila g/kg) - je bila ugotovljena pri vozni-. Osebnega avtomobila na območju Sevnice. N.Č.C.
Obvezna bo letna vaja evakuacije iz stavb
Krško - Oktober je mesec varstva pred požari in gasilci so skupaj z Upravo za zaščito in reševanje pripravili obširen program preventivnih aktivnosti. Osrednja pozornost je bila letos posvečena evakuaciji iz zgradb, saj nov pravilnik o požarnem redu, ki je stopil v veljavo s 1. novembrom, prinaša na tem področju nove zahteve. O tem in drugih dejavnostih gasilstva so v Krškem govorili vodilni iz Gasilske zveze Slovenije.
V Sloveniji operativno de- vedena vaja evakuacije. »Vaja luje 60 tisoč gasilcev. V sep- mora biti tudi v vseh objek-tembrskih poplavah v Že- tih z več kot srednjo ogrože-leznikih in na Celjskem je nostjo, to so različna skladi-v reševanju pomagalo pre- šča nevarnih snovi. Za vse ko 8000 gasilcev z več kot ti- naloge s področja požarne-soč vozili. Ob poplavah, ki ga varstva je zadolžen lastnik

Inšpektor Milivoj Dolščak (v sredini)
postajajo čedalje bolj pogosta grožnja, pa so požari med prvimi na lestvici intervencij. Letno zagori na približno 1800 objektih. Letošnja rdeča nit požarnega varstva je zato evakuacija iz stavb. Za informiranje, kako ukrepati, če požar zajame stanovanjsko hišo, je poskrbela Uprava za zaščito in reševanje z zloženko za gospodinjstva ter zloženko za otroke od 5. leta starosti, ki so jo razdelili vrtcem in šolam. Po zakonu o varstvu pred požarom morajo imeti podjetja in ustanove načrt evakuacije. A v primeru, da je res potrebno hitro in varno zapustiti stavbo, načrt ni dovolj. Potrebno je imeti določene izkušnje, ki jih lahko prinesejo le vaje v izvajanju načrta. Zato je zakonodajalec v novem pravilniku o požarnem redu predvidel, da mora biti v objektih, kjer se zadržuje 100 in več ljudi, enkrat letno iz-
objekta oziroma njegov upravljavec, ki z njim gospodari. Moj nasvet je, da se k izvedbi vaje in samega načrtovanja pritegne najbližjo gasilsko organizacijo, ki bi posredovala tudi v primeru resnične nesreče,« pravi inšpektor Milivoj Dolščak.
Inšpektorat za zaščito in reševanje, varstvo pred požari in varstvo pred utopitvami bo pozorno preverjal, če šole, vrtci, bolnišnice, športne in kulturne dvorane, knjižnice, stolpnice z nad 100 stanovalci ter podjetja izvajajo evaku-acijske vaje. Z novembrom, ko je stopil nov pravilnik o požarnem redu v veljavo, mora lastnik oziroma upravitelj objekta za stavbe, kjer se zbira več kot 200 ljudi in za podjetje z več kot 300 zaposlenimi organizirati pooblaščeno osebo za izvedbo evakuacije in za gašenje začetnega požara.
Branka Dernovšek
Najden mrtev moški
Brežice - V hiši, kjer je sedež Krajevne skupnosti Šentlenart , stanujeta tudi dva socialno ogrožena stanovalca. Hrano jima je vsak dan prinašala delavka Centra za socialno delo Brežice, ki pa je prejšnji petek ugotovila, da je v stanovanju moški, ki ni več kazal znakov življenja. O tem je obvestila policijo, ki je ugotovila, da je 43-letni Brežičan že nekaj časa bival pri znancih. Po najdenih sledovih naj bi si pokojni že kak dan prej ali v noči s četrtka na petek pripravil prepovedano drogo in si jo z injekcijsko iglo vbrizgal v telo. Injekcijo in pripomočke za uživanje so policisti zasegli. Smrt je ugotovila in potrdila zdravnica, ki je sodelovala pri ogledu, ter odredila sanitarno obdukcijo, ki bo pokazala vzrok smrti. Do zaključka redakcije rezultati obdukcije še niso bili znani. J.K.
»Požar« v varstveno delovnem centru
Leskovec pri Krškem - V varstveno delovnem centru (VDC) Leskovec se vsak dan nahaja približno 45 varovancev in 12 zaposlenih. Po Zakonu o varstvu pred požarom so dolžni vsako leto izvesti preizkus umika oz. tudi druge varnostne ukrepe. V letošnji vaji je zagorela brunarica, požar pa se je razširil še na glavni objekt.
Po sprožitvi alarma so vodje skupin povedle varovance iz treh nadstropij zgradbe, ki nima dvigala, na bližnje igrišče, kjer so preverjali prisotnost in stanje varovancev ter poskrbeli, da ni prišlo do panike. Na prizorišče so prihiteli gasilci, našli in oskrbeli dva pogrešana varovanca ter pogasili požar in nasploh se je vse srečno izteklo, saj je šlo le za vajo.
Ugotovljeno je bilo, daje vse potekalo po načrtih, vendar pa so vsi vpleteni v vajo odkrili tudi nekaj kritičnih točk, ki bi v primeru večje nesreče
onemogočale hitro in učinkovito reševanje. Gre predvsem za dostope in dovoze do stavbe, zavod pa mora nujno pridobiti mehansko dvigalo za reševanje iz nadstropij, saj obstoječih požarnih stopnic večina varovancev zaradi strahu ne upa uporabljati. Priporočeno je bilo, naj vodstvo zavoda z varovanci in zaposlenimi večkrat ponavlja določene segmente evakuacije in drugih zaščitnih ukrepov, k reševanju pa naj bi pritegnili tudi sosede, da bi v trenutku nesreče lahko priskočili na pomoč. N.Č.C.
	Ur iH	r	sip	|r
	r	■B	
Samomor - le klic na pomoč
Krško - Policisti so bili v petek popoldne obveščeni, da reševalno vozilo pelje na kraj domnevnega samomora. 29-letnik, ki naj bi bil pod vplivom alkohola in domnevno tudi drugih substanc, reševalcev, ki bi mu oskrbeli vreznine na roki, ni pustil blizu, poleg sebe pa je imel tudi puško, s katero naj bi grozil. Ker gre za osebo, ki naj bi bila okužena z virusom HIV in hepatitisom, so bili reševalci in policisti v postopku posebno previdni. S pogovorom so 29-letnika toliko pomiriti, da je reševalce pustil k sebi. Ugotovili so, da so bile grožnje le besedne in odraz stiske in da zračna puška - sumili so, da je predelana in bi lahko bila nevarna - ne predstavlja dejanske nevarnosti. Po krajšem prepričevanju so ga lahko z reševalnim vozilom odpeljali v zdravstveni dom, kjer so mu rane oskrbeli in ga napotili na nadaljnje zdravljenje.
POLITIKA PRED OGLEDALOM
Jožica Obradovič	Alojz Rupar	Olga Košir
Po napovedih se bodo upokojenci pridružili delavskim demonstracijam, ki bodo z zahtevo po višjih plačah 17. novembra v Ljubljani. Protest bojda ni napeijen proti vladi, ampak proti delodajalcem. Udeležih se ga bodo tudi Posavci. Proti komu boste protestirali upokojenci - nimate več delodajalcev, hkrati pa ste tudi vladna stranka?
Obradovičeva: Pred kratkih smo bili (in še bomo) priča velikim podražitvam osnovnih življenjskih potrebščin. Te so najbolj prizadele ljudi, ki so že tako ali tako težko shajali z minimalnimi dohodki. Med socialno najbolj ogroženimi skupinami je največ starejših, saj več kot 80 tisoč upokojencev prejema pokojnino, kije manjša kot 300 evrov. Ravno zato seje Zveza društev upokojencev Slovenije odločila, da bo podprla stavko delavcev.
Rupar: V danih razmerah je protest upravičen in tudi za upokojence primeren. Naše zahteve po socialni in pravični državi, po dostopnem zdravstvu, primernih plačah delavcev in pokojninah upokojencev, ki bodo omogočale primerno preživetje, so namenjene vladi. Naša stranka ni v vladi zato, da soglaša z vsemi, tudi slabimi ukrepi, ki prizadenejo predvsem socialno šibko prebivalstvo, ampak zato, da bodo prejemali delavci za pošteno delo pošteno plačilo, upokojenci pa tisto, kar smo v delovni dobi odvedli v pokojninski sklad. Če bo le mogoče, se bom protesta udeležil.
Koširjeva: Popolnoma nič čudnega ni, da se bodo upokojenci pridružili delavskim demonstracijam z zahtevo po višjih plačah. Prvič zato, ker se na povišanje plač navezuje tudi povišanje pokojnin. Drugič pa zato, ker gre za izraz solidarnosti. Množica upokojencev, ki mora preživeti mesec z manj kot 300 evri pokojnine, pač dobro ve, da ta denar ne omogoča življenja, ampak zgolj preživetje. Ker pa bodo pokojnine bodočih upokojencev še nižje, je logično, da se je potrebno boriti za višje plače. Poleg tega pa se borimo za bolj dostojno življenje naših otrok in vnukov. Nihče ne sme postavljati upokojencev na stranski tir. Še manj pa lahko upokojence in njihova društva enačimo s politično stranko DeSUS. Da se lahko upokojenci združujemo v lastno stranko, je zelo koristno, kajti na žalost se vse pomembne zadeve rešujejo v politiki. Vendar pa v stranki niso vsi upokojenci. Če bi bilo tako, bi stranka imela več kot 500.000 članov in bi bila zagotovo najmočnejša stranka v državi. Zato tudi ni mogoče pričakovati podpore upokojencev pri vseh projektih vlade, čeprav je DeSUS vladna stranka.
Ah se strinjate s trditvijo, da je neprestano vračanje v zgodovino dogodkov iz 2. svetovne vojne in s tem delitev na “bele” in “rdeče” tema, ki jo politika uporabi v trenutkih, ko zmanjka vsebinskih argumentov za danes pomembne zadeve. Se strinjate, da s pogrevanjem omenjenih dogodkov politika državljane obremenjuje s temo, ki jih ne zanima in je nimajo na lestvici odprtih družbenih vprašanj?
Obradovičeva: Povsem se strinjam s tem. Slovenija ima namreč veliko vprašanj, s katerimi bi se morala politika prioritetno ukvarjati. Ukvarjanje z delitvijo na rdeče in bele ne bo prineslo novih delovnih mest, cenejših stanovanj, zmanjšalo vse večjega razslojevanja družbe ter povečalo nataliteto.
Rupar: Vsaka vojna prinese gorje. Navadno ga doživijo največ tisti, ki so za to najmanj krivi. Vojno, kakor tudi »delitev vojnih dobičkov« si načrtujejo politiki. Ljudstvo je vedno predmet manipulacije. Tako je tudi tokrat. Čas bi že bil, da bi prenehali obremenjevati mlade rodove z napakami in neporavnanimi računi starejših, storjenih med in po drugi svetovni vojni. Vso spoštovanje umrlim, vendar pustimo jih v miru in ohranimo jih v spominu. Politika pa se naj ukvarja s tem, kako ustvariti prijazno družbo, v kateri bo prijetno živeti in bo sosed sosedu prijatelj.
Koširjeva: Meni osebno se zdi opredelitev do dogodkov v zvezi z 2. svetovno vojno pomembno dejanje. Dejstva, da so bili zmagovalci partizani skupaj z zavezniki, ne more spremeniti nobena aktualna politika. Njihov trud, da bi prikazali belo gardo kot pomemben element v boju proti komunistom, je več kot smešen. Vsi partizani niso bili komunisti, pač pa so bili vsi borci za svobodo. Bile so napake tudi na partizanski strani, a zanje nismo odgovorni tisti, ki smo se rodili med vojno ali po njej. Zato je vsako današnje ločevanje na bele in rdeče nesmiselno in služi le trenutni politiki. Pretiravanje o tej temi pa aktualni politiki bolj škoduje kot koristi. Pametne državljane zanimata sedanjost in prihodnost in vso delovanje politike bi moralo biti usmerjeno v to.
Kdo je bil prvi predsednik Združenih držav Amerike?
Obradovičeva: Mogoče Lincoln?
Rupar: Ne bi vedel.
Koširjeva: Ne bi vedela.
Pravilen odgovor in nekaj zanimivosti:
George Washington
George Washington, kije bil ameriški general, politik in prvi predsednik ZDA, seje rodil leta 1732 v Virginija, umrl pa je leta 1799. Prvo večjo pozornost je vzbudil med francosko in indijansko vojno (1757-1763), ko je poveljeval enotam iz Virginije. Kot vrhovnega poveljnika ameriških oboroženih sil med ameriško osamosvojitveno vojno (1775-1783), prvega predsednika ZDA (1789-1797) ter kot enega izmed ustanovnih očetov ZDA ga včasih imenujejo kot očeta naroda.
Kateri prvi knjigi v slovenskem jeziku je izdal Primož Trubar?
Obradovičeva: Abecednik in katekizem.
Rupar: Katekizem in Abecednik.
Koširjeva: Sveto pismo in Abecednik.
Pravilen odgovor in nekaj zanimivosti:
Abecednik in Katekizem
Primož Trubarje izdal prvi knjigi v slovenskem jeziku, Abecednik in Katekizem. Trubarje dal obe knjižici v tisk tiskarju Mor-hartu v Tubingenu. Knjižici sta bili natisnjeni z gotskimi črkami in sta izšli v tisoč izvodih; Abecedarium je izšel pred koncem leta 1550, Katekizem pa leta 1551. Katekizem vsebuje nekatera pojas-nilna poglavja iz protestantskih naukov, šest pesmi, dve molitvi in pridigo o veri. S to knjižico je hotel Trubar učiti rojake protestantske vere in hkrati ustreči protestantskemu bogoslužju na Slovenskem. Z drugo knjižico, Abecedarijum, ki vsebuje osem listov, pa je hotel, da bi se rojaki iz nje naučili branja (Ane bukvice, iz tih se ti mladi inu preprosti Slovenci mogo lahko v kratkim času brati na-vučiti). Trubarje tako postal začetnik slovenske književnosti.
Ali veste, kaj proučuje MORFOLOGIJA?
Obradovičeva: O živih bitjih.
Rupar: Ne bi znal točno povedati.
Koširjeva: Morfologija proučuje kamnine.
Pravilen odgovor in nekaj zanimivosti:
Morfologija je panoga biologije, ki proučuje obliko in zgradbo organizmov.
Morfologijo delimo na anatomijo (proučuje organizme), histologijo (proučuje tkiva) in citologijo (proučuje celice).
Sami si zastavite vprašanje in odgovorite nanj.
Obradovičeva: Kako ocenjujete odnose z našimi sosedi Hrvati ob meji?
Ker sama živim ob sami meji s Hrvaško in poznam življenje ljudi na tej in oni strani, bi rekla, da se mi ob meji lepo razumemo. Že od nekdaj smo se radi družili z Zagorci, saj nas povezujejo mnoge skupne reči. Imamo podobne navade, smo veseljaki in ljubitelji dobre kapljice. Mi smo pridni vinogradniki, oni pa zelo dobri trgovci (»kšeftarji«), ki nam naše vino tudi v precejšnji meri prodajo, ali pa spijejo, saj zelo radi prihajajo k nam na dobro kapljico v znane gostilne od Bizeljskega do Jesenic na Dolenjskem. Mi pa gremo radi na njihove tržnice od Klanca do Samo-bora, pa čeprav samo na dobre čevapčiče. Le kako se ne bi dobro razumeli, saj so se mnogi ob meji živeči poročali med sabo in tudi sama imam zelo dobre sosede s Hrvaške. Nas politika ni razdvojila. Želimo si le malo več strpnosti uradnih oseb na meji do ljudi, ki tukaj živimo.
Če neka gospa iz Ljubljane reče: »Kako so grozni ti Hrvati,« za naše sosede to ne drži. Nekaj pa le moram priznati, da smo boljši od njih. In veste zakaj? Imamo boljše vino.
Rupar: Zakaj se politiki dokazujejo, da so boljši od drugih s tem, da kritizirajo druge, in ne s tem, da bi dokazali s svojim delom, da so boljši od drugih?
Brez odgovora.
Koširjeva: Kaj moramo storiti, da bi Slovenci postali kulturni vozniki?
Moje mnenje je, da je to možno doseči le z vzgojo bodočih in sedanjih voznikov motornih vozil. Ne vem sicer, kako vzgojno delujejo današnje avtošole na kandidate za voznike,vendar občutno premalo. Kajti najhitrejši in najmanj kulturni so na cestah prav mladi. Veliko vzgojno vlogo bi morali imeti mediji s kratkimi vzgojnimi rubrikami, ki bi jih vključevali v zelo gledane ah poslušane oddaje ali najbolj brane strani v časopisih. Seveda pa je veliko odvisno tudi od vzgoje mladih doma in v šolah. Če bi vzgoji voznikov posvetili dovolj pozornosti, bi bila situacija na naših cestah boljša. Predvsem pa bi na cestah umrlo manj mladih. Kaznovanje in zviševanje denarnih kazni ne bo rešilo ničesar.
Rubriko pripravljamo ob podpori Ministrstva za kulturo RS.
Minister Bajuk v Sevnici
Sevnica - Salezijanski mladinski center in sevniška župnija sta zaključila obsežno obnovo zunanjih igrišč pred župniščem. Slovesnosti ob odprtju igrišč se je udeležil tudi finančni minister dr. Andrej Bajuk, ki si je za tem ogledal še gradbišče HE Blanca.
Dolgoletna želja po igralnem parku v stari Sevnici se je pričela uresničevati lansko leto, dela pa so se začela letošnjo pomlad. Levji delež so opravili prostovoljci. Prenovili so travnato igrišče za nogomet ter postavili nove vratnice (gole) in ograjo, uredili so dve novi asfaltni igrišči za košarko in odbojko, za najmlajše pa so poskrbeli z atraktivnimi igrali. Poleg klasičnih gugalnic, plezal, toboganov in konjičkov so postavili pravi podzemni rov, žičnico ter plezalno piramido iz vrvi.
Prenovljena igrišča v sku-
pni vrednosti 45 tisoč evrov sta financirala Salezijanski mladinski center in župnija Sevnica, nekaj je prispevala občina, na pomoč pa so z 20 tisoč evri priskočili tudi prijatelji iz pobratene župnije Stuttgart-Rohr, s katerimi je stike navezal že prejšnji župnik Ciril Slapšak.
Obnovljeno igrišče je po maši ob bogatem kulturnem programu blagoslovil višji predstojnik salezijancev v Sloveniji dr. Alojzij Slavko Snoj, slovesnosti pa se je udeležil tudi finančni minister dr. Andrej Bajuk s soprogo. N.Č.C.
Pomagali smo Železnikom
Zadnji teden v septembru so Železnike prizadele hude poplave. Ker smo takrat ravno obirali jabolka, smo se odločili, da jih nekaj podarimo tamkajšnjim vrstnikom. Zbiranje je potekalo od ponedeljka do četrtka. V akcijo »Pomagajmo Železnikom« smo pritegnili tudi naše starše sadjarje, ki so hkrati člani Sadjarskega društva Artiče. Bili smo zelo veseli, saj seje na našo pobudo zbralo 200 zabojev jabolk in hrušk, v akciji pa je sodelovalo 32 sadjarjev našega šolskega okoliša in širše.
Po končani zbiralni akciji smo se predstavniki naše šole skupaj z ravnateljico Vesno Bogovič ter predsednikom Sadjarskega društva Artiče Miho Halerjem odpravili na pot. Ko smo prispeli pred OŠ Železniki, so nas lepo sprejeli in nam pripravili kratek kulturni program ter malico. Ogledali smo si tudi njihovo šolo, ki v poplavi ni utrpela poškodb. Med učenci šole pa je ostalo veliko strahu, ki se še poveča, ko začne deževati. Bojijo se, da se bo spet vse ponovilo. Upamo, da podobnega strahu mi ne bomo nikoli doživeli. Z lepimi občutki, da smo nekomu pomagali, smo se popoldne vrnili domov.
Katja Bogovič in Karmen Zorko, 9.r, OŠ Artiče
MC Sevnica za Darfur
Sevnica - Ob tednu solidarnosti iz sevniškega Mladinske!?3 centra sporočajo vsem ljudem dobre volje, da do 1. decembra^' tos v sodelovanju s Share Slovenija poteka humanitarna akcij3,? naslovom “Klic upanja - otroci Slovenije za otroke v Darfur ju ’ s katero zbirajo šolske potrebščine za otroke v Darfurju. Zb1 ranje poteka v Mladinskem centru Sevnica, Agenciji za ml33 PUNKT Sevnica, v OŠ Sava Kladnika Sevnica in OS Bostanj^.
»Otroci si želijo pravične delitve dobrin in ljubezni, zato s ne smemo zatiskati oči pred njihovim trpljenjem. Odpreti m° ramo tudi naša srca, kajti združilo nas bo samo sočutje in Prl pravljenost za pomoč. Pomembno je, da pri tem ne pozabi^1, na dejstvo, da kakor gre otrokom, tako gre narodom,« so zap1 šali na koncu svojega povabila.
Prenovljena glavna brežiška ulica odprta
Brežice - Deževen dan ni bil naklonjen enemu najbolj pomembnih dogodkov v Brežicah - svečano so odprli prenovljeno osrednjo brežiško ulico, ki je v času prenove razburjala tako tamkajšnje stanovalce kot lastnike lokalov, saj je trajala precej dlje časa, kot je bilo sprva predvideno. Glavna vzroka za to sta bila dotrajana inštalacija infrastrukturnih vodov in arheološka izkopavanja. V prenovo je bil tako vključen tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine Novo mesto, ki je postavil nekaj svojih zahtev, veliko pa je z nasveti pomagal domači arhitekt Karel Filipčič, ki je hkrati tudi predsednik Društva za
oživitev mesta Brežice. Zaradi vsega omenjenega je bila prenova tudi velik finančni zalogaj; kot je ob odprtju povedal župan Ivan Molan, je investicija vredna 1,8 milijona evrov, od tega je delež občine 900 tisoč evrov.
Slovesnosti se je udeležil tudi minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, v čigar županskem mandatu se je pravzaprav začelo razmišljati o nujno potrebni prenovi glavne brežiške ulice. Zdaj je kot Brežičan zadovoljen, da so dela zaključena, vendar to še ni dovolj. »Ulica mora dobiti tudi vsebino, šele takrat bomo dosegli zastavljeni cilj,« je dejal minister in nakazal, da bo
Peter Dirnbek in Vox Populi z »Brežiško razglednico«
Brežice imajo spet
rotovž
Brežice - V sklopu prireditev ob občinskem prazniku je mesto spet dobilo mestno hišo. Brežice so sicer rotovž ali mestno hišo na tem mestu že imele, kar kaže zunanja podoba z balkonom in uro, a že dolgo Bi bila več v tej funkciji. V njej je precej časa domovala glasbena šola, ko pa je ta pred nekaj leti končno dobila nove in sodobne prostore, ki predvsem prostorsko bolj ustrezajo sedanjim zahtevam, je ta prostor v mestnem jedru Brežic sameval.
Na Zavodu za podjetništvo in turizem so skupaj z vodstvom °bčine sklenili, da mestni hiši povrnejo življenje. Pred dvema Mesecema se je začela obnova, ki je veljala okrog 50.000 evrov v bruto znesku, denar sta prispevala občina in zavod. Kot je po-Vedala direktorica zavoda mag. Nataša Šerbec, ima v njej svo-|° pisarno TIC (Turistično informacijski center), v njej bo de-;°val tudi vodič, ki bo obiskovalce Brežic popeljal po mestu in razkazal njegove znamenitosti, rekreacije željnim turistom °°do posojali kolesa, predvsem pa bo prostor namenjen za raz-stave amaterskih likovnih ustvarjalcev, česar se je še posebej razveselila vodja območnega sklada za kulturne dejavnosti Sidona Rožman Strnad, ki je pri projektu mestne hiši prav tako s°delovala s svojimi zamislimi. Ob odprtju so postavili razsta-v° domače - sicer že uveljavljene umetnice - Cvetke Miloš.

etka Miloš in Ivan Molan (v ospredju)
bjl ^elje, da je ob brežiškem občinskem prazniku mesto do-1^°! testno hišo, je v svojem nagovoru izrazil tudi župan Ivan Zaenkrat še ostajajo prazni prostori v prvem nadstro-treKVendar Šerbčeva pravi, da imajo idej veliko, le izbrati je po-n° pravo in jo uresničiti. J.K.
Trak so družno prerezali župan Molan, minister Vizjak, predsednik KS Brežice Boštjan Lukež ter predstavniki investitorjev in izvajalcev - Romati Gabrijel iz Telekoma, Miran Jankovič iz Elektra in Ferdo Pinterič iz podjetja KOP Brežice.
potrebno prazne prostore napolniti z vsebino, ki bo zadovoljevala domačine in pritegnila tuje goste.
Neuradni del druženja po odprtju se je nadaljeval v atriju pri upravni enoti, kjer je za pogostitev poskrbelo dru-
štvo kmetic, za prijetno razpoloženje pa kantavtor Peter Dirnbek s svojo skupino Vox Populi, ki je premierno predstavila novo skladbo, namenjeno prav mestu Brežice, z naslovom »Brežiška razglednica«. J.K.
Boljši časi za Casino Lido?
Čatež ob Savi - Potem ko so pred nekaj meseci v Grand Casino Portorož odkrili veliko goljufijo, ki je družbo skoraj pahnila v stečaj, so se razmere v družbi precej izboljšale. Veliko je k izboljšanju razmer pripomogla tudi nova uprava, ki se je dela lotila na pravem koncu in tako dosegla, da je družba v prvih osmih mesecih letošnjega leta dosegla za dobrih 300.000 evrov dobička. Hkrati je tudi ugotovila, da za slabo poslovanje družbe ni bila kriva enota na Čatežu, kot je to hotela prikazati prejšnja uprava, ampak slabo vodenje družbe na strateški ravni. Zdaj se tudi čateški igralnici obetajo boljši časi.
Z družbo HIT iz Nove Gorice je bilo že vse dogovorjeno za prodajo igralnice na Čatežu, vendar je uprava HIT-a tik pred sklenitvijo posla skušala ceno prepoloviti, s čimer se uprava Casinoja Portorož ni strinjala, pač pa se je odločila, da igralnico na Čatežu prenovi in tako dokončno ovrgla ugibanja o njenem zaprtju, ki so trajala že vrsto let. Prenove igralnice se nameravajo lotiti predvsem na kadrovskem področju z reorganizacijo nekaterih služb in kadrovsko osvežitvijo na odgovornejših delovnih mestih, na področju igralniške tehnologije pa z nabavo novih avtomatov in na marketinškem področju z okrepitvijo internih pogostitev, organizacijo večjih nagradnih iger in prireditev. Glede na to, da velja čateška igral-
nica za eno najlepših v Slovenji, ni predvidenih gradbenih posegov v sam prostor, razen nujnih vzdrževalnih del.
Stavijo predvsem na osebni pristop do gosta in na prijaznost tamkajšnjih zaposlenih. Novo vodstvo si bo prizadevalo tudi za dobro sodelovanje z okolico, v kateri deluje, in z odgovornim igralništvom skušalo ta prostor obogatiti še z dodatno ponudbo ter tako prispevati k razvoju turizma v Posavju. Poleg igralniške dejavnosti želijo vpeljati tudi razne tematske večere, kot so večer jazza, latino in balkan glasbe, mode in podobno in tako postati neke vrste klubski lokal, kjer se bodo ljudje srečevali in si po napornem dnevu privoščili nekaj prijetnih uric oddiha. P.U.
Prvič podeljeni znaki za specializirano ponudbo na kmetijah
Celje - Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je letos prvič podelila znake za specializirano ponudbo turističnih kmetij z nastanitvijo. S temi znaki kmetije zagotavljajo višjo kakovost svoje ponudbe, gostu pa povedo, kateri ciljni skupini je kmetija bolj prilagojena (invalidom, družinam z otroki, kolesarjem, ekološko usmerjena kmetija ...). Pridobljeni znaki kmetijam omogočajo boljšo zasedenost njihovih zmogljivosti in lastno promocijo. Z znakom »Vinogradniška turistična kmetija« (na fotografiji) se odslej krasi tudi turistična kmetija »Klenovšek-Grobelnik« v Za-bukovju nad Sevnico. J.K.
Gradijo kanalizacijo
Žadovinek - Osrednji projekt na področju ravnanja z odpadnimi vodami, ki ga sofinancira Evropska unija, se v občini Krško nadaljuje v Žadovinku z izgradnjo enega od kanalov kanalizacijskega sistema. V teh dneh seje začela gradnja primarnega kanalizacijskega voda s črpališčem, občina Krško pa bo zgradila še sekundarni kanalizacijski vod, na katerega se bodo lahko priključila posamezna gospodinjstva. Ob tem bo obnovljen tudi vodovod skozi Žadovinek
Dela v tem času potekajo tudi na območju Zatona in ob stadionu Matije Gubca, kjer družba Primorje gradi zadrževalna bazena na kanalizacijskih sistemih. Njuna osnovna naloga bo zadrževanje prvega najbolj onesnaženega vala mešane padavinske in komunalne odpadne vode s starega dela Krškega in območja Grič.
Gradnja obsežnega, skoraj 5 milijonov evrov vrednega projekta, s katerim se bo na čistilno napravo pri podjetju Vipap priključil osrednji del občine, naj bi bila zaključena konec prihodnjega leta. N.Č.C.
ZASLONIAPA
0 asfaltu, logiki in zadoščenju
Končno zadoščenje!
Po vseh letih stotih, tisočih, stotiso-čih kilometrov popolna moralna zmaga!
Dokaz, da sem razmišljala v pravi smeri.
Prižgem radio in poslušam novico o otvoritvi nekajkilometrskega odseka avtoceste. Zmaga. Po nekaj letih nam je uspelo. Brez bratstva in solidarnosti, brez delovnih brigad, vendar pa z brigadami tovornjakov, delavcev, strojev in panojev, ki se - zanimivo - pojavljajo na vseh gradbiščih po Sloveniji. Te brigade sicer ne delajo zastonj, kje pa, njihovo delo se draži vzporedno s časom gradnje. Skratka - imamo novih nekaj kilometrov avtoceste, ki ga po predpisih prevozim v treh minutah.
„Kdor z malim ni zadovoljen, si velikega ne zasluži," si rečem v znamenitem slovenskem slogu, polnem skromnosti, varčnosti in pridnosti.
A glej ga, zlomka! Že čez nekaj dni se potim za naloženimi tovornjaki, pozabljam, da sem lahko strpna, vzdihujem in „bentim“. Prehitevalni pasje zaprt in razjarjeno vdihujem opojnosti izpušne cevi vozila pred mano. Komaj so cesto odprli, sojo že zaprli! Pa ne za uro, dve, popoldne, dan, tri, pet... Ne, iz meni popolnoma neznanega razloga je zaprta nadaljnjih nekaj tednov.
Priznam, da matematika ni bila nikoli moj najljubši predmet, še najbolj sem „blestela“ v logiki, zato se ne dam! Ni logično, da cesto takoj po odprtju zaprejo!
In res - popraviti bodo morali predor Trojane, ker je vozišče tako spolzko, da ob dežju skozi to luknjo v hribu lahko vozite le 60 kilometrov na uro. Potem šok - DARS in izvajalec si bosta delila stroške.
HALO?!
Ko kupim aparat, ki ima garancijo, si pa s proizvajalcem res ne bom delila stroškov, če ne bo delal.
OLAJŠANJE!
Ne bo plačal DARS. Nekomu se je vendarle zdelo, da je tako logično!
Pa še ni dovolj - že zdaj vedo, da bodo morali odsek prekmurske avtoceste kmalu po odprtju obnoviti. Ker so se malce zmotili o številu avtomobilov in tovornjakov. Računali so, da jih bo manj. Seveda, to je vendar logično! Promet na cestah je v upadanju, kajne?! Vsi se raje vozimo z vlaki in helikopterji, nekateri z letali potujejo iz Murske Sobote na študij v Ljubljano, robo s tovornjakov pa bodo po novem raje prevažali s splavi po Muri.
Nimam pojma o gradnji avtocest, ne vem ravno veliko o politiki gradnje avtocest (hm, le kdo ve?), nisem strokovnjak za drsnost asfalta, ampak vseeno se mi ne zdi logično, da imamo z avtocestnim križem toliko križev.
Potem se peljem po sosednji državi in vsako poletje me štiripasovnice pripelje globlje v njeno središče. Če se izognem ne-logiki enojne luknje skozi zloglasne tunele, ki povzročajo kilometrske zastoje, se mi zdi, daje dan kljub temu, da sem skoraj ves dan prilepljena na sedež avtomobila, lep.
Au, za kazen me je presekalo v križu!
Morda zato, ker so me toliko let tresle asfaltne plošče moje ceste do vsakdanjega kruha, morda zato, ker se tako razburjam, morda za to, ker tudi pozimi ne maram nositi spodnje majice, morda zato, ker se prevečkrat sklonim oziroma morda zato, ker se premalokrat upognem.
Cepljenje proti gripi je učinkovito
Slovenija, Posavje - Gripa je akutna okužba dihal, ki se zelo hitro širi in v kratkem času lahko prizadene precejšen del prebivalstva. Varovanje pred okužbo je možno z izogibanjem zaprtih prostorov, z ohranjanjem dobre kondicije s kakovostno prehrano in redno vadbo, najbolj učinkovito pa se pred gripo zavarujemo s cepljenjem, ki je tudi v Posavju v polnem teku.
V Zdravstvenem domu Krško se lahko cepite vsak dan (razen sobote in nedelje) med 7. in 19. uro in sicer v prostorih urgence. V brežiškem zdravstvenem domu naj bi se občani praviloma cepili pri svojem osebnem zdravniku, na cepljenje pa naj bi prišli proti koncu delovnega časa, ko ni več take gneče. Lahko se naročijo tudi po telefonu in se dogovorijo za čas cepljenje. Po oceni direktorja se je v brežiški občini doslej cepila slaba polovica poten-
cialnih kandidatov. Z enako hodno naročili oziroma prija-oceno razpolagajo tudi v sev- vili. V sevniški občini so »ob-niškem zdravstvenem domu, delali« že tudi vsa podjetja, kjer cepljenje poteka v prosto- Spodbuden je namreč poda-rih nujne medicinske pomoči tek, da so se sevniška podjetja vsak dan v dopoldanskem de- že drugo leto zapored odlo-lovnem času, izjemoma pa ce- čila, da plačajo cepljenje pro-pijo tudi popoldne. Na ceplje- ti gripi svojim delavcem in se nje lahko pridejo vsi občani, tako zavarujejo pred kasnej-ne glede na to, ali so se pred- širni množičnimi bolniškimi
Samoplačniki morajo za cepivo odšteli 11 evrov. Cepljenje je nekoliko cenejše za kronične bolnike, za otroke, mlajše od 18 let, in odrasle, starejše od 65 let. Te tri skupine bodo za cepljenje odštele 6 evrov.
odsotnostmi.
Cepljenje je priporočljivo za vse zdrave osebe, posebej pa ga priporočajo starejšim od 65 let, nekaterim kroničnim bolnikom in tudi majhnim otrokom. Inštitut za varovanje zdravja je naročil 215.000 odmerkov cepiva za odrasle in 2000 odmerkov za otroke.
V Sloveniji se je lani cepilo 170.000 ljudi, za gripo pa je zbolelo približno 5 odstotkov prebivalcev, kar je značilno za “zmerno” sezono.
Nada Černič Cvetanovski
»Od kakovosti k odličnosti«
Brežice - V brežiškem gradu so predstavili SIMOS - slovensko internetno mrežo šol, preko katerega že tri leta poteka projekt »Od kakovosti k odličnosti«. V njem sodeluje sedem slovenskih osnovnih šol - Grm Novo mesto, OŠ Podzemelj, Majde Vrhovnik Ljubljana, Trbovlje, 2. OŠ Slovenj Gradec, Voličina in OŠ Brežice, ki je vodja projekta. Kot je povedala ravnateljica OŠ Brežice Marinka Lubšina Novak, projekt ves čas finančno podpirajo Ministrstvo za šolstvo in evropski strukturni skladi, moralno in strokovno pa tudi predsednik državnega sveta Janez Sušnik, saj je projekt del Rastoče knjige, in dr. France Bučar. V projektu sta sodelovala tudi pisatelja Janja Vidmar in Branko Gradišnik.
Na priložnostni prireditvi je Marinka Lubšina Novak najprej predstavila idejo projekta »Od kakovosti k odličnosti«, Sonja Simčič z OŠ Grm potek dela, ravnateljica OŠ iz Slovenj Gradca Boža Pirnat pa je prisotne seznanila z rezultati in izrazila pričakovanje, da bo projekt tako uspešno tekel dalje. Za pogum in nav pristop k delu sta sodelujočim šolam čestitala tudi oba najvidnejša gosta. Janez Sušnik je potem, ko je poslušal predstavitev, dejal, da se je počutil, kot bi poslušal gospodarstvenike. Tudi oni imajo enak cilj - od povprečnosti k odličnosti. Poudaril je, da Slovenija potrebuje takšne projekte, kajti samo z znanjem bomo nekam prišli. Slovenci smo dovzetni za znanje, smo pridni, smo narod,
Mag. Marinka Lubšina Novak in učenci OŠ Brežice ki je vreden spoštovanja, zato sti do odličnosti - mora ime-
se v družbi ostalih v evropski družini ne smemo podcenjevati. Dr. France Bučar pa je ob pohvalah opozoril tudi na dejstvo, da ta pot - od kakovo-
ti cilj, čeprav se zdi, da lahko
vedno stremimo še višje. Po njegovem mnenju pa je potrebno biti zelo pozoren na to, da ta pot ne povzroči preveč egoističnih potez - predvsem v šoli, kjer je rivalstva vse več, medsebojne pomoči pa vse manj.	•*
Vse prisotne je pozdravil tudi župan občine Brežice Ivan Molan, ki je v svojem nagovoru poudaril pomen znanja in spoznanje, da občina Brežice ni več zadnja občina v Sloveniji, ampak prva v Evropi. Predstavitev projekta so zaključili učenci brežiške šole, ki so prikazali svoje najbolj iskrive prispevke.
Jelica Koršič
Sl ZELIS BITI SPOŠTOVAN, SPOŠTOVAN PREDVSEM ZARADI SVOJIH DEJANJ?
BI BIL RAD KOMU KORISTEN?
Ohranjanje spomina
Velika Dolina - Čas 2. svetovne vojne je bil čas velikih preizkušenj. Krajani KS Velika Dolina so bili večinsko izseljeni v Nemčijo, tri vasi KS Jesenice na Dolenjskem pa so bile priključene takratni Nezavisni državi Hrvatski. Na te dogodke opominjata spomenika pred Domom zveze borcev Slovenska vas v čast padlim partizanom in v središču Velike Doline v spomin umrlim v izgnanstvu. Učenci in delavci OŠ Velika Dolina se trudijo ohraniti spomin na te čase tudi z vsakoletno komemoracijo ob obeh spomenikih. F.B.
Tl NI VSEENO ZA STISKE IN KRIVICE MED NAMI?
ŽELIŠ ŽIVETI V MIRU IN SOŽITJU Z VSEMI?
POTEM NAREDI NEKAJ ZASE.
POSTANI PROSTOVOLJEC ZPM KRŠKO IN ZAČNI SPREMINJATI.
MOŽNOSTI JE VELIKO.
OGLASI SE V NAŠI PISARNI ALI POKLIČI!
j?P Zveza
Prijateljev
MS Mladine Krško
CKŽ 23,8270 Krško tel.: 488-03-66,488-03-60, fax: 488-06-69 e-matl:
vida. banfffzveza-zpm-krsko.si prostovoljci@z\’eza-zpm-krsko-si http://www.zveza-zpm-krsko.si
1953-2007
55 let za srečnejše otroštvo
Polaganje spominskega venca ob spomeniku v Slovenski vasi.
TELEVKUA NOVO MESTO
icaiSal
/39 30
07/39 30 872
07/39 30 870
faks
uredniki@tv-nm
www.tv-nm.si
let:
na Dolenjskem
Beli krajini in Posavju
v
Brežiška bolnišnica dobila CTG
Brežice - Ginekološki oddelek Splošne bolnišnice Brežice je dobil nov kardiotokograf, ki ga je v okviru svoje donatorske akcije z naslovom »Danes sem slišala tvoj srček« podaril Telekom Slovenije. Gre za CTG napravo, ki je nepogrešljiva pred in med porodom, saj omogoča spremljanje otrokovega in materinega srčnega utripa, delovanje maternice in še vrsto drugih pokazateljev. Telekom je to aparaturo že podaril enajstim porodnišnicam, do konca leta pa jo bo podaril še trem. M.M.
[	poročili so se...	~
Kostanjevica na Krki
27. oktobra sta v Kostanjevici na Krki zakonsko zvezo sklenila Kristijan Kralj iz Šentjerneja in Saša Jereb iz Gruče pri Šentjerneju.
Sevnica
27. oktobra pa sta se v poročni dvorani sevniškega gradu poročila Rok Žabjek iz Ljubljane in Andeja Biderman s Kladja nad Blanco.
V skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov objavljamo le imena mladoporočencev, ki so z javno objavo soglašali.
Nino Šumak iz Hrastnika in njenega Damjana je združb0 igranje v pihalnem orkestru; ona je v svojem igrala saksofon Damjan pa v svojem trobento. Po osmih letih je prijokal n° svet sad njune ljubezni - Klemen, kije ob porodu tehtal 350v g in meril 52 cm. Malo je zamujal na ta svet, ko pa se je od' ločil, je šlo vse zelo hitro. Morda tudi zato, ker je bil zraven & ati. Zdaj bosta Nina in Damjan poslušala druge vrste glasb0, nič podobno »pleh muzki«, veliko bolj nežna bo. Kopa bo Kfe' men odrasel, bo morda tudi muzikant, ali učitelj kot marni^ ali projektant kot ati, kije doma v Brestanici že vse »sprojeD1' ral«, da se bosta njegova Nina in Klemen vrnila v topel dotn-
Rojstva od 24. oktobra do 6. novembra 200?
Deklice so rodile: Danica Markovič iz Brežic, Romana s Šedma, Romy Laura Polovič iz Brežic, Marija Škrlec z Velik Doline, Andreja Iljaš iz Brežic - dvojčici, Helena Susanne vak iz Krškega, Urška Jekler z Malega Kamna in Zvezdana vačič iz Spodnjega Starega Grada.
•
Dečke so rodile: Irena Plevnik iz Dramlje, Kosovare Beri^ z Breg, Irma Bajrektarevič z Malega Vrha, Martina Žužič iz škega, Darija Hruševar iz Leskovca pri Krškem, Dušanka Jl'r kovič iz Gazic, Nina Šumak iz Brestanice, Andreja Zidark1 Krškega in Bojana Pirc iz Artič.
»Vojna za Slovenijo nas je poenotila«
Krmelj - Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo je skupaj z Občino Sevnica pripravilo v Krmelju slovesnost, na kateri so podelili spominske znake in medalje. Kot je poudaril polkovnik Mitja Teropšič, ta priznanja podarja Ministrstvo za obrambo oziroma Slovenska vojska, ki je brez takratnega odziva veteranov morda danes ne bi bilo, kot tudi ne samostojne slovenske države. Tudi župan Kristijan Janc, pokrovitelj proslave, je spomnil na čas slovenske vojne, ki nas je kot narod poenotil. »Za nekatere je vojna trajala le 14 dni, za nekatere pa celo leto, saj so po občinskih štabih Teritorialne obrambe toliko časa prej in v tajnosti potekale priprave na možno agresijo. Takrat mi je bila zaupana naloga, ki sem jo brez premisleka sprejel. V vojni za Slovenijo gre tako, kot v času NOB, za vrednote svobodne domovine, »je dejal Janc s poudarkom, da je na te čase treba imeti spoštljiv spomin.
Vojni poveljnik 25. pokrajinskega štaba TO za Posavje Ernest Breznikarje s Teropšičem podelil 11 spominskih znakov tajna skladišča 90/91,22 spominskih znakov pripadnikom enote za posebne namene in medalje. B.D.
Mesec praznovanja
Sevnica - Ob občinskem prazniku tudi v sevniški občini pripravljajo vrsto različnih prireditev od spominskih slovesnosti do kulturnih, športnih, zabavnih ter otvoritev novih pridobitev v občini, ki se bodo dogajale skozi ves mesec. Tako so včeraj (7. november) svečano odprli poslovno stanovanjski center in obnovljen gasilski dom v Krmelju. 15. novembra bodo odprli komunalno urejeno Savsko cesto, dan kasneje posodobljeno cesto na Mrto-vec, 18. novembra bodo predali namenu igrišče na Bregu, 25. novembra bo otvoritev mrliške vežice na Telčah. V soboto,10. novembra, bo srečanje izgnancev iz sevniške občine, 12. novembra bodo položili venec na spominsko ploščo pri sodišču in pri osrednjem spomeniku NOB, takrat bo tudi slavnostna seja s podelitvijo priznanj članom Zveze borcev za vrednote NOB Sevnica, 16. novembra bodo obeležili 60-letnico Trubarjeva doma upokojencev v Loki pri Zidanem Mostu, 30. novembra pa bo svoja vrata obiskovalcem odprl tudi Zavod INDE. In 24. novembra se bodo spet srečali tisti Sevničani, ki sedaj delujejo zunaj svoje občine. J.K.
Poleg dobrega vina še dobra voda
Podvrh - Podvrh leži v Krajevni skupnosti Zabukovje in je ^nan po vinogradih. A ob dobrem vinu so si tamkajšnja gospodinjstva zaželela še kvalitetno vodooskrbo. Oblikovali so vodovodni odbor, katerega vodenje je prevzel Jože Baumkirhner, Projekt krajanov je v svoj program umestila tudi KS Zabukov-ie in se po pomoč obrnila še na občino. Pod koordinacijo jav-®ega podjetja Komunala, ki bo upravljala z novim vodovodom, krajani veliko pomagali pri izkopu jarkov in zasutju, narečji so razdelilne jaške in črpališče v Podvrhu. Celotno omrežja povezano v Vranju s sevniškim vodovodom, ima skoraj 11 111 cevi, oskrbuje 71 gospodinjstev, kar pomeni 300 ljudi. Ker
je črpališče na dobrih 500 m nadmorske višine, lahko napaja tudi vse nad Podvrhom višje ležeče vasi. Nov vodovod je ocenjen na 46 tisoč evrov, po izračunih predsednika vodovodnega odbora pa udeležba krajanov v denarju in urah ter prispevek KS Zabukovje v znesku dobrih 4.000 evrov predstavlja 29 odstotkov vrednosti investicije. B.D.
v Žiga Seničar je pogledal, če že teče.
Prapor za deseti rojstni dan
Šentjanž - Društvo vinogradnikov Šentjanž je v desetih letih delovanja veliko doseglo, ugotavlja predsednik Zvone Livk. Iz anonimnega društva je preraslo v društvo, ki je na dolenjskem ocenjevanju vin v lanskem letu odneslo največ priznanj, prepoznavno je tudi po mobilnem vinskem hramu.
Okrogli jubilej - desetletnico društva - so šentjanški vinogradniki kronali z razvitjem društvenega prapora, katerega glavni botri so Milan Jamšek, Miro Zupan in Andrej Repše. Slovesnosti se je udeležila tudi cvičkova princesa, sevniški župan Kristijan Janc in predsednik Zveze vinogradnikov Dolenjske Jože Žura, prapor pa je blagoslovil tamkajšnji župnik Janez Cevec. N.Č.C.
Asfalt skozi vas
Križišče - Vas Križišče leži ob Kamenškem potoku v dolini Grahovice in šteje 40 prebivalcev. Nekaj hiš ima poštni naslov Goveji Dol, nekaj Gaberje. Del vasi sodi v KS Krmelj, del v KS Boštanj. Lani so dobili nov most in javno razsvetljavo, a vaščani so želeli še asfalt skozi vas proti dolini Pekel. S skupnimi sredstvi obeh krajevnih skupnosti in s prispevki gospodinjstev so posodobili pol kilometra ceste, kar je stalo 40 tisoč evrov. Na odprtje so povabili Marjana Kogovška iz KS Boštanj, Slavico Mirt iz KS Krmelj in župana Kristijana Janca. Vsi trije so poudarili, da vas napreduje zato, ker se znajo ljudje trdno povezovati. V dokaz enotnosti bodo vaščani čez čas sprožili še postopek za uradno preimenovanje celotne vasi v Križišče.
Na Handiji v KS Blanca pa so odprli 800 m asfaltirane ceste. Ker del ceste poteka po območju občine Krško, je ta tudi primaknila nekaj denarja. Predsednik KS Blanca Slavko Peklar poudarja pomen dobre ceste v kozjanskih hribih kot del tiste obvezne infrastrukture, zaradi katere bodo mladi morda ostajali na deželi. B.D.
Veselje ob novem asfaltu
Občina Sevnica praznuje
Sevnica - Praznik občine Sevnica je posvečen spominu na dejanje narodnega heroja Dušana Kvedra Tomaža, ki je v noči na 12. novembra leta 1941 iz nemškega zapora v Sevnici rešil politične zapornike. Praznovanje z najrazličnejšimi prireditvami poteka vesmesec, osrednja pa bo jutrišnja (9. november) slavnostna seja občinskega sveta s podelitvijo priznanj zaslužnim občanom, društvom in podjetjem. Potekala bo v kulturni dvorani Gasilskega doma Sevnica. Letos župan Kristijan Janc za slavnostnega govornika ni iskal nikogar iz visoke politike. »Menim, da je zaradi predsedniških volitev bolje tako, ker bi ob vsakem imenu lahko poslušali komentarje o naših in vaših,« je pojasnil župan.
Prostovoljno gasilsko društvo Šentjanž letos slavi 100- letnico delovanja, zato je dobitnik najvišjega priznanja, grba občine Sevnica. Ustanovljeno je bilo za potrebe varstva pred požari v fari in za rudnik premoga
v	sosednjem Krmelju. Letošnji visoki jubilej je 130 članov skupaj z drugimi krajani proslavilo s prevzemom novega gasilskega vozila, razvitjem mladinskega prapora in odkritjem spominske plošče na gasilskem domu. Predsednik društva Stane Bale: »Malce smo pa res pričakovali, da bomo deležni priznanja, saj že desetletje zelo dobro delamo tako na terenu kot v društvenih vrstah. Skrbimo za podnila-dek, znamo jih motivirati za gasilstvo, saj brez mladih ni prihodnosti za takšno prostovoljno organizacijo.«
Trubarjev dom upokojencev Loka pri Zidanem Mostu svojo dejavnost izvaja 60 let. Delo v domu temelji na usmerjenosti k stanovalcem, individualni obravna-'
vi	glede na njihove potrebe in vključevanje v odločanje, tako da se ne čutijo izključene, ker so stari in onemogli. Zaradi kakovostnih storitev te institucije in njene aktivne vloge v krajevni skupnosti prejmejo zlato plaketo občine Sevnica. »Zasluga gre celotnemu kolektivu na čelu s prejšnjim vodstvom. S strani krajevne skupnosti in občine je ves čas čutiti naklonjenost ustanovi, kar je dobro za njen nadaljnji razvoj,« je dejal Robert Potočnik, ki Trubarjev dom vodi slabo leto.
Srečko Hribšek je ustanovil in razvil gradbeno podjetje Horizont Inženiring s sedežem na Studencu, ki zaposluje 82 delavcev. Horizont je hitro rastoče pod-
jetje, ki na trgu slovi po korektnem delu in po številnih donacijah, s katerimi podpira gradnjo objektov širšega družbenega pomena. »Če se politika poenoti v tem, kako reševati probleme ali načrtovati prihodnost, se lahko veliko naredi,« je svoj prispevek za obče dobro komentiral Srečko Hribšek, ponosen na dodeljeno priznanje.
Pod imenom Ljudski pev-
Srečko Hribšek
ci Boštanj so združili glasove Alojz Fon, Brane Žibert, Marjan Možic, Alojz Štem-pelj, Alojz Stopar, Edi Strah, Martin Žnidaršič, Roman Krošelj, Jože Udovč in Matej Fon. Začeli so z jurjeva-njem in širili repertoar starih ljudskih pesmi. Pojejo jih več kot 150. Za ohranjanje izročila ljudske glasbe so si prislužili srebrno plaketo občine Sevnica.
Renata Osrajnik je predana članica Prostovoljnega gasilskega društva Krmelj. Pred dvema letoma je v požaru v Podborštu rešila poškodovanca z oživljanjem, za kar si je prislužila priznanje svojega društva in gasilske zveze. Za plemenitost in njen način življenja, ko se vedno odziva s pomočjo, ji je podeljena srebrna plaketa občine.
Boštanjskega župnika Al-
Ljudski pevci Boštanj
pobudnik izdaje prve promocijske zgibanke o Bošta-nju. Kot odprto in spodbudno osebo ga imenujejo kar ambasador življenja in se z njim veselijo, da je dobitnik ' srebrne plakete občine.
Stanislav Erman je poznan kot odličen strokovnjak na področju vinarstva
Renata Osrajnik
fonza Žiberta - Fonzija krajani doživljajo kot angažiranega človeka, ki ob pastoralni dejavnosti s svojimi aktivnostmi na kulturnem področju skuša prispevati k čim večjemu povezovanju. Bil je
Alfonz Žibert
Stanislav Erman
in zelo aktiven v Društvu vinogradnikov Šentjanž. S svojimi strokovnimi nasveti in spodbujanjem k izboljševanju kakovosti vin je zaslužen za razvoj vinogradništva in kletarjenja v svojem kraju in širše, za kar prejme srebrno plaketo občine.
Branka Dernovšek
stran 10
70 let od odkritja Kostanjeviške jame
Kostanjevica na Krki - Klub jamarjev iz Kostanjevica na Krki je pripravil dan odprtih vrat in proslavo ob 70. obletnici odkritja Kostanjeviške jame. Ta je potekala na jasi pred jamo in jamarskim domom. Jamo pa si je pod strokovnim vodstvom ogledalo več sto obiskovalcev.
Kostanjeviško jamo so odkrili 1. avgusta 1937. leta, po neurju, ki je zajel te kraje. Po odkritju dobrih 400 m dolge jame, ki so jo takrat poimenovali Studena jama, so njene lepote pritegnile številne domačine. Po drugi svetovni vojni so s prebujanjem turističnega razvoja Kostanjevice na Krki vzklile tudi pobude o ureditvi jame za obisk. Takratna občina je leta 1953, ob 700-letnici mesta Kostanjevice na Krki, spodbudila prva urejanja. Uredili so dostop do jame, postavljena je bila brv čez Studeno, v hrib pa so bile vkopane prve stopnice.
Po letu 1962, ko je skupina novomeških tabornikov obiskala jamo nad izvirom Stude-ne, je bil ustanovljen Jamarski klub »Vinko Paderšič -Batre-ja« Novo mesto in pričelo se je obdobje intenzivnega raziskovanja v jami. Leta 1964 je bila ustanovljena samostojna sekcija, ki se je lotila na-daljne ureditvi jame. Turistični del jame so osvetlili, veliko dela pa je zahtevala izgradnja skoraj dva km dolge dostopne ceste in stopnic pred vhodom. Z delom se je številčno krepila tudi sekcija, kije 25. maja 1969 prerasla v samostojen Klub jamarjev Kostanjevica na Krki.
Obiskovalci so v vrsti čakali na Ob tej priložnosti je Studena jama oziroma Jama nad izvirom Studene dobila novo, danes prepoznavno ime - Ko-stanjeviška jama. 28. avgusta 1971 je bila urejena in slovesno odprta skoraj 300 m dolga turistična pot do Kapniške dvorane.
Po letu 1990 je sledila nova doba večjih odkritij v Kosta-njeviški jami. Leta 1995 se je zgodilo prvo večje odkritje v področju Male jame - približno 100 m novih delov. Leta 1996 je sledilo odkritje novih delov jame do Velikega jezera, nato pa leta 1997 še odkritje nadaljevanja s pretežno vodnimi deli jame. Leta 1999 je potapljač Tomo Vrhovec
ogled jame.
prvič preplavan sifon »Jezera tretjega tisočletja«. Zadnje odkritje je bil leta 2005 odkrit tako imenovani »Pozabljeni rov« v turističnem delu Kostanjeviške jame.
Kostanjeviško jamo od leta 1964 upravlja Klub jamarjev Kostanjevica na Krki, ki danes šteje 73 članov. V 43 letih dela so varno uredili 300 m turistične jame, zgradili dom, organizirali več množičnih taborov in srečanj ter dokumentirali več kot 75 jamskih objektov na območju delovanja, ki sega od Gorjancev na jugu do Bohorja in Lisce na severu. Letos jim je po pol stoletja le uspelo v celoti asfaltirati tudi cesto do jame. M.M.
Pridobili pet vzrejnih ribnikov
Brestanica - V Holdingu in lani z njimi podpisali spo-slovenske elektrarne, ki gradi razum o sonaravni vzreji av-verigo hidroelektrarn na Savi, tohtonih ciprinidnih vrst rib so prisluhnili pobudi Ribi- ter tako omogočili, da so ti v ške družine Brestanica-Krško letu dni zgradili pet manjših
: •- ...A>
' ; ' ^ .*■* ■
Sr	* Tj* -1
vzrejnih ribnikov ob obstoječih ribnikih v Mačkovcih. V njih bodo kontrolirano vzrejali krape in druge ciprinidne vrste rib in jih potem vlagali v akumulacijska jezera. Seveda bo HSE ob hidroelektrarnah zgradili tudi ribje steze in nadomestna drstišča na savskih pritokih. Po mnenju strokovnjakov je izgradnja teh gojitvenih ribnikov eden najustreznejših ukrepov za ohranitev raznolikosti ribje favne v reki Savi po izgradnji verige in jo podpirajo tudi na Ministrstvu za kmetijstvo. Velike vodne površine v akumulacijskih jezerih pa bodo po besedah direktorja skupnega podviga Bogdana Barbiča omogočile večji življenjski prostor tako za ribe kot tudi ostalo vodno favno in floro. M.M.
Tamara Popovič spremljevalka Mlss Havvaiian Tropic in miss Planeta
Ljubljana - Na finalnem izboru za Miss Hawaiian Tropic Slovenije za leto 2008, kije potekalo v ljubljanskem vodnem mestu Atlantis, je ta naslov med 11 finalistkami osvojila 21-letna Tina Gaber iz Ljubljane. Njena spremljevalka pa je postala 24-letna Breži-čanka Tamara Popovič (na fotografiji levo), ki je ob tem osvojila tudi laskavi naslov miss Planeta, za kar so jo izbrali obiskovalci portala Planet družbe Mobitel. Seveda je bila Tamara tega laskavega naslova zelo vesela. V enajsterico finalistk sta se uvrstili še dve Posavki - Nina Zajc s Senovega in Ines Zidarič iz Brežic. Slednja se je poleg Tamare tudi uspela uvrstiti v superfinale, kamor je prišlo šest deklet. M.M.
Ptičja krmilnica - domača učilnica
Krmljenje ptic pozimi je zelo priljubljeno predvsem zato, ker si na ta način lahko podrobno ogledamo in spoznamo različne ptičje vrste, ki jih sicer v naravi težje prepoznamo in srečamo. Pa tudi koristne znajo biti ptice, saj s svojo prisotnostjo uničujejo škodljivce na našem vrtu in. s tem prispevajo k uspeva-nju tistega, kar raste na vrtu. Prav posebno veselje pa imajo pri opazovanju ptic otroci, ki na ta način lahko razvijejo čut za naravo, ki je danes vse redkejši.
Hranjenje ptic torej prinaša veliko koristnega. Hranjenje je najpomembnejše za ptice v močno degradiranem, torej spremenjenem okolju. Takšna okolja so urbana okolja, naselja, kraji in mesta, kjer so ptice izgubile svoj naravni življenjski prostor in s tem možnosti za naravno prehranjevanje. Ena izmed pomembnih sestavin tega okolja so bili kupi gnoja, v katerih so se nahajala travniška semena, primerna za ptice. Spremembe v kmetijstvu so povzročile, da so danes ti kupi gnoja postali izjemno redki, tako da si ptice z njimi ne morejo pomagati.
Kdaj začeti?
S hranjenjem ptic lahko začnete že takoj, že v jeseni. Na začetku jim ponudimo manj hrane, le toliko da se ptice navadijo na krmilnico in da začnejo prihajati pogosteje. Kasneje, ko pritiska zima, pa bodo tako z lahkoto našle hrano. Ptice naj imajo na voljo hrano vse do pomladi, vendar nikakor ne v prevelikih količinah. Ptice si morajo namreč še vedno znati same poiskati hrano v naravi, zato so naše krmilnice le kot dodatek in v pomoč v najhujših časih. Tako kot jeseni postopoma povečujemo količino hrane v krmilnici, tako jo spomladi postopoma zmanjšujemo in nazadnje nehamo. Nikar ne odvzemite pticam hrane že ob prvih sončnih žarkih, saj zunaj še ni dovolj hrane na razpolago.
Ponudite jim maščobe
Seveda je najprimernejši način hranjenja ptic naraven. To pomeni, da namesto krmilnice na svojem vrtu posadimo primerna, tako imenovana plodonosna drevesa in grmičevje. To so šipek, robida, malina, črni trn, glog, mo-kovec, brek, skorš, črni bezeg, rdeči in rumeni dren, jere-bika, dobrovita, ognjeni trn, bršljan, divja trta in še mnoge druge. Če imamo vinograd ali sadovnjak, pa lahko nekaj plodov pustimo na trti ali drevesih. Prav gotovo ne bodo šli v nič, ampak jih bodo z veseljem pozobale ptice. Seveda moramo v tem primeru na ptice misliti že veliko prej, ko zasajamo in urejamo svojo okolico. Ker mnogi nimajo možnosti zasaditi svojega
vrta, pa lahko kakšen grmiček posadite kar na svojem balkonu in tako privabite ptice.
V zimskem času lahko pticam dajemo različno hrano, seveda pa ima vsaka vrsta svoj okus in svoje najljubše jedi. Sončnice so najbolj univerzalna in najbolj pogosta vrsta hrane za divje ptice. Pri nakupu sončničnih semen pa bodite previdni, kaj kupujete, saj so prevelika sončnična semena primerna le za večje ptice. Najboljše so drobne črne vrste sončnic, ki imajo mehko in tanko lupino. Z lahkoto jih oluščijo tudi male vrste ptic. Primerne so tudi pisane vrste sončničnih semen, ampak le če so semena drobna in majhna. Če pa so pisana sončnična semena velika in debela, so primerna edino za brgleza, zelenca in dleska, ostale ptice pa bodo ostale lačne.
Proso ponudite pticam le, če ga lahko dobite čistega in samega. Primerno je za vse vrste ščinkavcev, za oba vrabca in rumenega strnada. Proseno kašo jedo taščica, kos in ptice, omenjene pri prosu. Goveji loj, svinjski Špeh in maščobni klavni odpadki imajo ptice, kadar je temperatura pod nič stopinj, zelo rade. Maščoba je energijsko močna hrana in v hladnih zimskih dneh več kot primerna za vse vrste sinic, brgleza, poljskega in domačega vrabca, malega in velikega detla, sivo in zeleno žolno, taščico, kosa, šojo in srako. Maščobo pa na drobno zmeljite, da jo bodo ptice lažje pozobale. Pest drobno mlete maščobe položimo v klasično pokrito krmilnico poleg ostale hrane, nekaj pa jo nadrobimo v talno krmišče za kosa in taščico. Za maščobo, primerno za ptice, prosite pri mesarju. Zvečer bo gotovo našel kakšen kos, ki bi ga sicer zavrgel.
Ce za ptice kupujete pšenico, mora biti ta krmilna in ne semenska. Semenska pšenica je namreč strupena. Pšenico imajo radi vrabci, grlica, ščin-kavec, zelenec, pinoža, rumeni strnad in kos.
Koruza pa je primerna za šoje, srake in grlice, koruzni Šrot pa je primeren za vrabce.
Pri hranjenju ptic moramo biti zelo previdni. Hranjenje ima namreč lahko tudi negativne učinke, če se prej ne podučimo. Obstaja možnost prenosa bolezni in zajedavcev ter težave s presnovo zaradi neprimerne količine in sestave
Recept za maščobne kroglice
Pravo poslastico lahko pticam pripravite kar sami. Je čisto enostavno, vaša specialiteta pa bo v vašo bližino privabila različne vrste ptic. Potrebujete samo kilogram neslane goveje maščobe, posodo, 750 g ptičjih semen, močno nit ali vrvico in nekaj v čemer boste vse skupaj oblikovali oz. naredili (npr. plastični kavni lonček, jogurtov lonček, pločevinke). Priprava:
V loncu segrejte govejo maščobo. Ko se maščoba stopi, dodajte ptičja semena. Vrvice narežite na dolžino približno 30 centimetrov. Vzemite 6 ali več posod in v vsako položite vrvico. V posode vlijte stopljeno maso, naj se strdi in maščobne kroglice so pripravljene. Če dvomite o trdnosti mase, ovijte okoli kroglic mrežo (npr. embalažo za mandarine). Nato jih obesite, najbolje tja, kjer mačke nimajo dostopa.
hrane. Margarina tako ni primerna za ptice, ker deluje odvajalno. V krmilnico ne smemo polagati kuhane in soljene hrane, saj slana hrana pticam škoduje. Kuhana hrana pa čez noč zmrzne in je taka za ptice neuporabna.
Krmilnica
Krmilnica naj ima osnovno ploskev veliko okoli 30 krat 30 cm. Ta naj bo obita z letvico, da veter ne bo odnašal semen. Vsaka krmilnica pa mora imeti tudi svojo streho, da sneg in dež ne namočita semen. Najboljše in najlepše krmilnice so lesene. Idealno je, če je hrana pticam dostopna iz vseh smeri. Pomemben je tudi položaj krmilnice. Pozimi nad krmilnicami rade prežijo mačke, zato jo postavimo tako, da zaščitimo ptice. Vaša krmilnica bo med pticami priljubljena, če bo postavljena v bližino kritja, torej v ali ob krošnjo drevesa ali grma in najmanj 1,5 m nad tlemi. Okno, s katerega bomo opazovali ptice, pa opremimo s tanko prosojno zaveso, skozi katero bomo videli, kaj se dogaja okoli naše krmilnice, hkrati pa ne bomo motili naših ptičjih prijateljev pri obedu.
Poleg klasičnih krmilnic lahko uporabimo tudi krmil' na korita, ki so pravzaprav klasične krmilnice brez strehe. Ker so brez strehe, se jih ptice hitreje privadijo, vendar pa semena lažje namočita dež in sneg. V krmišče lahko spremenimo tudi naše okenske police, ki so še posebej priljubljene, ker nam ptice še najbolj približajo. Drevesne veje so primerne za nabadanje jabolk, celih koruznih storžev in večjih kosov loja.
Če se odločimo za krznih nico, jo moramo seveda tudi vzdrževati. Redno morarn0 čistiti ostanke hrane in ptičje iztrebke. S higieno v krmilnicah preprečimo morebitne izbruhe bolezni med pticami-
Zavedati se moramo, da zimsko hranjenje nima nikakršnega bistvenega pomena za obstoj določene ptičje vrste-V naravi že od nekdaj veljaj0 zakonitosti in ena od teh jeta’ da bo ptica ali katerakoli druga žival, ki si ni zmožna sai°a poiskati hrane in poskrbeti za sebe, tudi z našo pomočjo p°' ginila. Z zimskim hranjenje01 ptic lahko privabimo različ°e vrste v svojo neposredno bh žino, da jih lahko opazujem0 in se marsikaj naučimo. M°f da pa boste celo ugotovili, ~ v vaši neposredni bližini z vijo vrste, za katere sploh n ste vedeli. Ptičje krmilnice s tudi odličen način, da v stik naravo pridejo naši najmia.^ ši, se naučijo opazovanja 1 spoštovanja narave. Tako 101 zimsko hranjenje ptic tudi ve lik pomen pri vzgoji mlad10’ saj jim tako privzgojimo c za naravo in za razumeva ) njenega delovanja.
Andreja Jernej'
iti
ZANIMIVOSTI, NASVETI
stran 11				SavaGlas, 8.11.2007
				
				P
»Praznujmo in veselimo se skupaj«
V Pišecah spet premikali meje
V torek, 23. oktobra, se je na OŠ Globoko v počastitev 125-letnice šolstva v Globokem, 100-letnice starega dela stavbe ter odprtja čutne poti, odvijala prireditev »Praznujmo in veselimo se skupaj«. Pred prireditvijo so se obiskovalci lahko ustavili na stojnicah, kjer so otroci iz vrtca in učenci od 5. do 9. razreda razstavljali izdelke, ki so jih ob pomoči vzgojiteljev in učiteljev mentorjev tudi sami naredili.
Tudi srečelov, ki smo ga izvedli, je bil bogat z nagradami.
Ob sliki in besedi smo prešli kroniko OŠ Globoko; tri upokojene učiteljice OŠ Globoko, ga. Hermina, ga. Marija in ga. Milka, so nas skozi zgodovino popeljale v sedanjost. Vlogo povezovalke programa je prevzela profesorica slovenščine Natalija Zmazek. Mateja Kalin, pedagoška vodja Vrtca pri OŠ Globoko, nam je predstavila nacionalni inovacijski
V.
	* msmm'	i •	
f	mn		
		
Kulturni dan - mozaik
Naš prvi letošnji kulturni dan je bil tako raznolik in pester, kot je mozaik.
Učenci prve triade so odstirali zavese knjižnice, cvetličarne in spoznali delo umetnika. Kaj vse lahko postorimo na pošti, so ugotavljali četrtošolci, petošolci so obiskali Muzej Brežice, še eni petošolci (osemletka) so dopoldne preživeli na Gradu Raj-henburg in nato vtise strnili v učilnici.
Kostanjeviške galerije so bile prva postaja sedmošolcev. Niso le občudovali del, ampak tudi sami ustvarjali v delavnici »Arhitekturni detajli«. Pot so nadaljevali v Novo mesto, kjer jih je v Dolenjskem muzeju pritegnila arheološka zbirka, pošteno pa so se potrudili v delavnici, ko so izdelali arheološki nakit, ovnovo glavico. Svoje kulturno udejstvovanje so popestrili še z obiskom Muljave, dežele Desetega brata. Domačija jih je naravnost prevzela, saj k njej sodi kašča, čebelnjak, kozolec, Krjavljeva bajta. Ogled gledališča na prostem, scene za Sosedovega sina, je bil prav posebno doživetje.
Ljubljana je osmošolce pričakala v soncu. Po vodenem ogledu Narodne galerije so se sprehodili po naši prestolnici. Ogledali so si nekaj kulturnih ustanov in ostale zgradbe javnega namena, zgodovino mesta pa preleteli ob zanimivi zbirki »Obrazi Ljubljane« v Mestnem muzeju. Pomemben del slovenske zgodovine so Pod drobnogled vzeli devetošolci. Muzej novejše zgodovine je res vreden ogleda. V čas baroka so se vrnili na Gradu Bogenšperk. ^oglobili so vedenje o izjemnem Valvasorju. Temelji slovenske književnosti so v Rašici, ki je bila zadnja postaja. Zanimiva razlaga vodiča, prijetno okolje in sprostitev so bili pika na i.
Kulturni dan je bil poučen, zanimiv, z uresničenimi cilji, pa še lepo smo se imeli! Ta dan je bil prava popestritev doživetij in dejavnosti. Kar nekaj smo si jih nabrali še po vrnitvi na Senovo kar na ploščadi pred šolo, kjer je bil pravi živžav v številnih delavnicah.
Učenci projekta »Dobre vesti iz naše šole« OŠ XIV. divizije Senovo
Pohod na Sv. Vid
V sredo smo imeli športni dan. Zjutraj smo tekli kros. Po jhalici smo se odpravili na pohod na Sv. Vid ali Šentvid. Kreni-{j smo izpred šole. Prvič smo se ustavili na Mostecu pri brodu, kjer smo se najedli, potem smo pešačili po nasipu do savskega 'nostu. Prišli smo do starega čateškega smučišča. Ko smo prišli 113 vrh, smo si ogledali cerkvico in videli lep razgled Brežic in 'jkolice. Vračali smo se po isti poti čez gozd. Ko smo prišli pod Cateški most na avtobusno postajo, nas je avtobus že čakal. Bilo kaiti je zelo všeč.
Matic Vogrin in Simon Lipej, 6. r., OŠ Dobova
projekt »Čutna pot«, ki se izvaja pod okriljem Zavoda za šolstvo. Posebej se je zahvalila vsem staršem otrok, sponzorjem, zaposlenim v Vrtcu pri OŠ Globoko ter vsem, ki so kakorkoli prispevali k postavitvi čutne poti.
Svečana otvoritev čutne poti se je izvedla ob pomoči ravnateljice Rozike Vodopivec in podžupanje Patricije Čular v spremstvu otrok iz vrtca. Slednji sta nam namenili nekaj lepih misli ob našem prazniku.
Čestitke in spodbudne besede pa so nam izrekli tudi nekateri gostje in sicer nekdanja ravnateljica OŠ Globoko in predstojnica Zavoda za šolstvo, OE Novo mesto, mag. Stanka Preskar, ravnateljica OŠ Brežice mag. Marija Lubšina Novak ter predsednik KS Globoko Anton Kmetič.
Med prireditvijo so nastopili otroci iz vrtca ter učenke 8. in 9. razreda. Z glasbenim programom je prireditev popestril mladinski pevski zbor pod vodstvom profesorice glasbene vzgoje Mateje Rožman, ki ga je spremljal tudi šolski ansambel. Otroci so zapeli Stoji učilna zidana, šolsko himno in ob koncu prireditve še pesem Otroci enega sveta, pri kateri so se jim pridružili vsi otroci iz vrtca in učenci OŠ Globoko.
Po prireditvi so za pogostitev z dobrotami poskrbeli starši otrok in učencev ter Aktiv kmečkih žena, čarovnik Grega pa je s svojim programom zabaval tako otroke kot tudi starše in vse zaposlene.
Natalija Zmazek, Diana Belca
Na OŠ Maksa Pleteršnika Pišece je bil v okviru UNESCO dejavnosti konec oktobra že 5. tabor z naslovom »Premikamo meje«. Letošnja tema tabora je bila povezana s Plečnikovim letom, in sicer smo govorili o arhitekturi. Udeležba je bila polnoštevilna in v mednarodni zasedbi. Zastopane so bile slovenske Unesco šole od Pirana preko Novega mesta do Rogaške Slatine ter predstavniki osnovnih šol iz Buj, Tenje in Pančeva. Sodelovali pa so tudi domači učenci Z, 8. in 9. razreda s sovrstniki bližnjih šol - Bizeljsko, Dobova, Brežice, Senovo in Leskovec pri Krškem.
Učenci so bili dejavni v osmih delavnicah in sicer »Nenavadna arhitektura«, »Pišeč-ke hiše«, »Angleško - prosim«, »Sanjski mozaik«, »Multime-dijska delavnica«, »Sarin teater«, »Kakšne hiše varujejo sanjače« in »Moder stol«. Mentorji teh delavnic so bili učitelji OŠ Maksa Pleteršnika ter
	pm v
	
	mm
	d ji
Delavnica Sanjski mozaik z umetnico Barbaro Ravnikar je vse udeležence zelo navdušila.
gostje Barbara Ravnikar, Vesna Zakonjšek in Vinko Le-sinšek. Učenci so v delavnicah spoznali krajinsko hišo našega območja, ugotavljali, kaj imajo hiše skupnega v različnih pokrajinah, kako se izdela stol... Delavnica »Sanjski mozaik« z mentorico Barbaro Ravnikar pa je izdelala skupinski mozaik, za katerega so dobili navdih
ob otvoritvi razstave »Arhitektura na Kozjanskem«, ki jo je pripravil Kozjanski park.
Večerno druženje smo popestrili s pokušino jedi, ki so jih udeleženci prinesli s sabo, peko kostanja ter z afriškim in istrskim večerom.
Literarno-novinarski krožek z mentorico Lidijo Stadler
Nogometni turnir na Veliki Dolini
Ob 10. obletnici začetka dela v prenovljeni in dograjeni stavbi OŠ Velika Dolina in novi telovadnici pri šoli smo učenci in delavci OŠ Velika Dolina 10. oktobra pripravili in izvedli nogometni turnih šestih osnovnošolskih ekip. Srečale so se nogometne ekipe šol, ki smo minuli dve šolski leti sodelovale v mednarodnem projektu INTERREG IIIA in sicer OŠ Podbočje, OŠ Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki, OS Cerklje ob Krki, OŠ Milana Langa Bregana in OŠ Velika Dolina. Pridružila
se nam je tudi ekipa OŠ Dobova. Srečanje je bilo namenjeno športu, bilo pa je tudi družabno, saj je bilo ob pečenem kostanju stkanih kar nekaj prijateljstev. Prav to slednje bi na tej ravni moral biti osnovni cilj takih srečanj, čeprav tudi športni dosežki nekaj pomnijo. Za najboljše tri ekipe smo pripravili pokale. Osvojili so jih za doseženo L mesto OŠ Milana Langa Bregana (R Hrvaška), za 2. mesto OŠ Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki in za 3. mesto OŠ Cerklje ob Krki. Domačini pa
smo se izkazali za dobre gostitelje tudi na tekmovalnem področju, saj smo gostom prepustili prva tri mesta, takoj za njimi smo namreč osvojili 4. mesto.
TOM pri ZPMS
MEZPUČm Kue . VSAK MM OP IZ” DO 30*
Noč čarovnic
Tudi na OŠ Cerklje ob Krki smo se pridružili vsesplošni evforiji okoli praznika, ki nam postaja vse bližje - noč čarovnic. Otroci so v podaljšanem bivanju in ustvarjalnem krožku pod vodstvom mentoric Janje Leskovar in Sandre Glogovšek likovno ustvarjali, pisali grozljive zgodbice ter pripravljali čarobne napitke. Njihovi izdelki so krasili šolske hodnike, zadnji dan pred počitnicami pa smo prebirali njihove grozljive zgodbice (dve si lahko preberete), zaplesali grozljivi ples in se navdušeno podali v krompirjeve počitnice.
Zakleti grad
Neke noči se je na hribčku starega gradu dogajalo nekaj čudnega. Vse je utihnilo, celo netopirjev se ni slišalo. Le luna se je svetlo bleščala. Naenkrat pa se iz kota gradu zableščijo svetlo rdeče oči... Pokaže se glava... Še trup... In pomislite, iz kota prileti duh, z imenom Grozni. Naenkrat se iz teme pokaže še pet oči. To so naši junaki, ki prav sedaj praznujejo svojo noč čarovnic. UHUHUHUHUHU.
Tjaša Lepšina - Štefanič, 3.r.
Zlobni duh Konrad
Neke dolge noči... v starem gradu..., ki je bil dolgo let zapuščen. .. V gradu je živel tudi duh Konrad. Ampak ni bil prijazen duh, kot bi kdo pomislil. Bil je zelo zloben. Imel je tudi bučo Mihaelo in netopirja Ostrozobka, ki sta mu pomagala v strašnih namenih. Neke noči se je Mihaela sprehajala po hodniku in videla Konrada, kako se je spremenil v prijaznega duha. Mihaelo in Ostrozobka pa je nato spremenil v dobrega netopirja in dobro bučo. Sedaj se vsi skupaj lepo igrajo in imajo veliko prijateljev.
Ana Horžen, 3. r.
Derma Art
IPL LASERSKI KABINET
Lasersko odstranjevanje poraščenosti, kapilar, pigmentacij, aken, celulita in fotopomlajevanje.
Tei.: 07/49 66 044, GSM: 031 681 401
Cor6o tretma
Nov, edinstven način za odstranjevanje in preprečevanje celulita.
Zaradi svojega pozitivnega učinka na ožilje je Carbo tretma edini anticelulitni tretma primeren za vse, ki imajo poleg celulita izražene razširjene kapilare in vene.
Obrtna ulica 24, 8250 Brežice
NAPOVEDI
Kultura
8.	november
Brežice - odprtje regijske likovne razstave »Tudi črna je barva«; razstavljajo likovni ustvarjalci Dolenjske, Bele Krajine in Posavja, kulturni program v izvedbi Andreje Zlatič, flavta, in Daniela Ivše, harmonika, ob 18. uri, galerija Posavskega muzeja
9.	november
Podsreda - odprtje razstave fotografij »Kozjansko jabolko«, ki so nastale v okviru fotografskega extempora, ob 16. uri, Slovensko-bavarska hiša
Sevnica - svečana seja ob občinskem prazniku s podelitvijo priznanj in kulturnim programom, ob 17. uri kulturna dvorana
Krško - koncert Alenke Godec (vokal) in Blaža Jurjevčiča (klavir), ob 20. uri, Kulturni dom
Sevnica - koncert skupine Interceptor; kot predskupine bodo nastopile Sabaium, In the Crossfire in Sepric Scum, ob 20. uri, Mladinski center
Raka - odprtje Mladinske točke in gledališka predstava »Naš moment«, ob 18. uri, osnovna šola
10. november
Senovo - »Špeline ustvarjalnice« - slike iz semen, ob 10. uri, Bivak
Kostanjevica na Krki - slovesnost ob 100-letnici rojstva slikarja, kiparja in grafika Jožeta Gorjupa, s koncertom Komornega godalnega orkestra slovenske filharmonije, ob 18. uri, cerkev Sv. Miklavža, odprtjem razstave »Jože Gorjup -neizživeto hrepenenje«, ob 19.30, gostje dr. Andrej Smrekar, Mojmir Pustoslemšek in dr. Damjan Prelovšek z Ministrstva za kulturo
Sevnica - odprtje fotografske razstave s potovanja po Ameriki avtorja Gorazda Kavčiča z naslovom »Svoboden«, ob 20. uri, Mladinski center
Krško - Slovenski stand-up comedy, ob 21. uri, Čebelnak
13. november
Brežice - melokomedija »Ob letu osorej 2 ali Ob istem času enkrat drugič«, igrata Polona Vetrih in Ivo Ban, za abonma in za izven, ob 19.30, Prosvetni dom
15.	november
Krško - postavitev razstave Lucijana Kranjca, Mladinski center
Sevnica - odprtje galerije in razstave »sevniška voščenka je jabolko«, ob 17. uri, grad
Sevnica - odprtje razstave likovnih del Bojana Sumraka pod naslovom »Skrivnostno, zanimivo in lepo je vse, kar je povezano z žensko...«, ob 19. uri, Lekosova galerija Ana
16.	november
Krško - sodobna drama Conora McPhersona »Jez« v izvedbi SNG Drame, igrajo Ivo Ban, Branko Šturbej, Igor Samobor, Aleš Valič in Saša Pavček, za modri abonma in za izven, ob 19.30, Kulturni dom
20.	november
Brežice - ob dnevu slovenskih knjižnic predstava za otroke z naslovom »Zakaj je Pika šla v šola?« v izvedbi Marjana Marinška in Tanje Postružnik, ob 17. uri, dvorana Savice Zorko v knjižnici
21.	november
Krško - igrano-lutkovna predstava za otroke od 3 let dalje z naslovom »Trije prašički« v izvedbi Mini teatra iz Ljubljane, za rumeni abonma in za izven, ob 17.30, Kulturni domtrstenke, od 9. ure dalje, Vrbov Log
Krško - koncert skupin Destruktorji, Kronika, Liquf, The road, Blasted mind in Incubator of death, ob 20. uri, Čebelnak
Kino servis Brežice
Četrtek, 8.11., in petek, 9.11., ob 18. uri Sedem dni skomin, komedija, ter ob 20. uri 28 tednov pozneje, znanstveno-fan-tastična srhljivka; sobota, 10.11., irf nedelja, 11.11., ob 18. uri 28 tednov pozneje, ter ob 20. uri Sedem dni skomin; četrtek,
15.11.,	in petek, 16.11., ob 18. uri Super hudo, komedija, ter ob 20. uri Žaga 4, grozljivka; sobota, 17.11., in nedelja, 18.11., ob 18. uri Super hudo, ter ob 20. uri Zvezdni prah, pustolovski film.
Kulturni dom Krško
Petek, 9.11., ob 20. uri Bournov ultimat, akcijski triler; sobota, 10.11., ob 18. uri Ful gas 3, akcijska komedija, in ob 20. uri Bournov ultimat; nedelja, 11.11., ob 18. uri Ful gas 3; sobota, 17.11., ob 18. uri Slutnja, psihološki triler; nedelja 18.11., ob 18. uri Sedem dni skomin, romantična komedija.
Kulturna dvorana Sevnica
Sobota, 10.11., ob 19. uri Ful gas 3, akcijska komedija; petek,
16.11.,	ob 19. uri Domovina junakov, vojni akcijski film; sobota, 17.11., ob 19. uri Proste sobe, grozljivka, triler.
Na zgodnje nedeljsko jutro, za Brežice praznično, potem ko so dva dni pred tem v Mestni hiši odprli tudi turistično pisarno, so nas na parkirišču pred vhodom »pozdravile« napol ožete limone. Kdo si je sredi noči zaželel limon, seveda nismo ugotovili, upamo le, da jih niso odvrgli tisti, ki so pripravili pogostitev ob otvoritvi. Včasih so po mestih imeli cestne pometače, v Brežicah bi jih očitno spet potrebovali, saj takšen prizor res ni privlačen za obiskovalce.
v -j	mm..
	mil/	i
Brežiška občina ima novo turistično znamenitost.
Pa ne gre za prenovljeno mestno hišo in vse, kar je in še bo v njej, marveč za celo baterijo kovinskih sodov, postavljenih ob obrežje Krke pri Velikih Malencah.
Menda je to posebno vadbeno strelišče, resni turistični delavci in obiskovalci doline Krke pa se vseeno sprašujejo, kdo neki je dal blagoslov, da se je ob dolenjski lepotici znašlo še eno skrpucalo.
Iz Posavja bo v soboto v Ljubljano sindikalne protestnike odpeljalo kar 25 avtobusov. Mnogo manj pa se jih odloča za ogled začasnega skladišča radioaktivnih odpadkov v Brinju pri Ljubljani, čeprav ARAO oziroma Vodstveni odbor Lokalnega partnerstva Brežice poravna vse stroške avtobusnega prevoza in poskrbi še za hrano. Zna pa se primeriti, da bo več zanimanja za ogled odlagališča ARAO v Franciji in bo interesente za letalski prevoz treba žrebati!
Ob nedavnem dnevu spomina na mrtve so si spet mnogi »sposodili« cvetje in sveče kar z bližnjih grobov. Med nepridipravi pa je bilo tudi kar nekaj takih, ki so si z rožami postregli kar iz korit na mostu pri brežiškem vodovodnem stolpu! Bo vendarle kdo stopil na prste tistim, ki nočne ure izkoriščajo za krajo cvetja?
Ozvočenje v sejni dvorani občine Krško vsake toliko časa zaškriplje. Dobesedno. Tako seje zgodilo tudi na zadnji seji, ko je bila obravnavana pereča problematika letališča Cerklje. V pavzi, ki jo je odredil župan, sta se popravila lotila splošni in gospodarski strokovnjak, Franc Pavlin in mag. Jože Knez. Pravzaprav je Knez le varoval hrbet Pavlinu. Ozvočenje so končno popravili... strokovnjaki, ki so bili naknadno poklicani na pomoč.
Mladi Krmelja z recitatorsko žilico so se združili v skupino Ceglius, ki je v domu Svoboda minuli vikend pripravila recital. Niso dobri le na odru, znajo se obrniti tudi pod njim, saj so si v kleti Svobode domiselno in brez da bi Krajevno skupnost »žicali« za denar, uredili svoj kotiček. Lahko bi rekli, da so udejanjili pregovor »kakor si boš postlal, tako boš spal«-Predsednica KS Slavica Mirt je nanje ponosna, Matevž Hočevar pa razmišlja, če bi se našel kdo, ki mu je »ostalo« nekaj deset kvadratov talnih ploščic. Samo to še manjka, če ne za drugo, da se bo lažje pometalo.
NAdRADNA KRIŽANKA
Nagrade
Nagrade, ki jih poklanja časopis SavaGlas za pravilno rešitev, prejmejo:
1.	nagrada - bon Kopitarne Sevnica v vrednosti 20 evrov Anamarija Agnič,
Orešje 1,8259, Bizeljsko
2.	nagrada - stenska ura Andrej Jenžur,
Drnovo 59, 8273 Leskovec
3.	nagrada - zgoščenka
Bruno Budič,
Mihalovec 36, 8257 Dobova.
Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi:
KNAP, ROTOR, SMOLA, TALON, OBVOD, BČ, POIZKUS, IGLA, OKVIRČEK, VAR, TU, BAKLAVA, OPS, SEJMIŠČE, KARAN, EP, ER, ATENE, NETILO, ROMI, AKROBAT, RIŽOTA, KADI, ČAŠA, RAK.
Geslo: OKRASNE BUČKE
Rešitev nagradne križanke (ne le gesla) pričakujemo do petka, 16.11.2007, na naslov: SavaGlas, Trg izgnancev 12,8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”.
Ob pravilno rešeni križanki napišite ime, priimek, točen naslov, lahko pa tudi davčno številko!
Fotokopij križanke ne upoštevamo!
AVTOR:
MARKO
BERTON-
CELJ
AM. VODITELJICA TV POGOVORNIH ODDAJ WINFREY
TISKARSKA
MREŽA
Z DEBLA ODSEKAN DEL VEJE, KREPELCE
ZAVITO
SLANO
PECIVO
SVETL0-
RDEČE
VINO
IVAN
JEZERNIK
KRONIKA,
LETOPIS
JUNAK
ORANŽA
DLAKA NAD OČESOM
RAVNANJE
V
NASPROTJU S PREDPISI
POPRAVA,
IZBOLJ-
ŠAVA,
UREDITEV
TURISTIČNA VAS NA POHORJU PRI
ZREČAH
RIM. BOG. PLODNOSTI
OBLEKA,
OBLAČILO
(REDKO)
CIRKUŠKI
UMETNIK
NA0ČARKA
AKVARIJSKA RIBA
SKLA0A-
TEU
DELIBES
EKIPA,
TEAM
GRM Z ŽILAVIM LES0M_ OPLOV AVTO
MAJDA
POTOKAR
STANJE PO DOLGEM OBDOBJU BREZ PADAVIN
PUŠKA Z ENO CEVJO NEMŠKO PRISTANIŠKO MESTO
PRIPRAVA NA DIMNIKU, KI ZADRŽUJE ISKRE
RAY
CHARLES
DOBA, VEK
PRAKANT0M V ŠVICI
ŠKATLICA ZA OČALA, TOK
IZVOR
DROBNI
ZAJEDAVCI
TURISTIČNA
AGENCIJA
PABL0
NERUDA
RAZPRŠILO
IZLET-NIŠKI HRIB PRI BEOGRADU
0PS-
boginja
plodnosti
PEVKA
HORVAT
ŠPORT
atletika
strelstvo
Ob 15-letnici ostali na cesti
Sevnica - Atletski klub Sevnica, ki ga po odstopu predsednice vodi podpredsednik in dolgoletni trener Rafko Povhe, je skorajda v tajnosti obeležil 15-letnico uspešnega delovanja. Ob jubileju so pripravili le razširjeni občni zbor, ki so ga sprva nameravali speljati na Lisci, a jim je načrte prekrižalo slabo vreme. Vse pa kaže, da bo njihove atletske načrte prekrižala tudi gradnja blanške elektrarne.
Sevniški atleti so eni redkih, ki imajo zelo slabe pogoje za treninge, a kljub temu dosegajo lepe rezultate. V letošnjem letu so na državnih prvenstvih osvojili devet medalj in le dan pred klubsko obletnico so na državnem prvenstvu v gorskem teku za srednje in osnovne šole v Smledniku pri Medvodah osvojili en komplet medalj, odlično pa se je odrezal tudi njihov tekač na dolge proge, ki je tekel v Zagrebu na 5200 m. Sicer pa so Borut Veber, Alenka Radej, Robert Lendaro, Maja Te-raž, Stanko Verstovšek in še mnogi drugi paradni konji
Klemen Lendaro na najvišji stopnički
sevniškega atletskega kluba. Povhe, so se v zadnjih petih
Kot ugotavlja trener Rafko
Gradnja atletskega stadiona na lokaciji pri sevniškem bazenu je vse bolj vprašljiva, smo izvedeli na Občini Sevnica. Geološke raziskave so zaključene, poročilo je na oddelku za okolje in prostor. Rezultati geoloških raziskav pa so vse prej kot spodbudni. Kot se je že predvidevalo, je teren pod Hrasti zelo problematičen in bi bila gradnja na tem območju zelo zahtevna, predvsem pa draga. Geološka poročila bodo proučili ustrezni strokovnjaki in potem bo padla odločitev. V vsakem primeru pa na predvideni lokaciji atletskega stadiona v Sevnici poteka odkup zemljišč, ne glede na to, ali se bo stadion tam tudi dejansko gradil. Če se ne bo gradil, bo na tem območju zgrajena ustrezna infrastruktura za Naselje heroja Maroka, ki nima ne igrišč, ne sprehajališč niti parkirišč.
letih pogoji za vadbo sevni-ških atletov precej poslabšali. Na treninge se vozijo v Brežice, Novo mesto, Radeče, saj svojega atletskega stadiona nimajo. Ta je sicer načrtovan v bližini sevniškega plavalnega bazena, a njegova usoda še ni povsem jasna. Edina kolikor toliko primerna površina za krajše treninge je atletska steza v športnem parku poleg sevniške srednje šole. A z gradnjo nasipa ob Savi bodo atleti ostali še brez tega terena. Povhe je zato na občini
predlagal, da se do izgradnje atletskega stadiona uredi začasna atletska steza ob novem športnem domu v Sevnici. Če ta pobuda ne bo padla na plodna tla, bodo ostali dobesedno na cesti, pravi trener, ki se boji za varnost svojih atletov. Prav zaradi tega za treninge tudi ne koristijo sprehajalne poti ob HE Boštanj, saj je pot do tja nevarna predvsem za mlajše, poleg tega pa omenjena steza ni primerno nasuta.
Okrog 80 članov Atletskega kluba Sevnica, med katerimi je po novem tudi sekcija rekreativcev, upa, da bo atletski stadion v Sevnici čim prej zgrajen, do takrat pa računajo na podporo potrpežljivih staršev in prijaznih sponzorjev.
Nada Černič Cvetanovski
Simona začela z zmago
Brežice - Z novo sezono ligaških bojev so začeli tudi strelci z zračno pištolo. Brežičani so se s turnirja v Juršincih vrnili s tremi odličji. Zlato se je svetilo za vratom kadetinje Simone Molan, ki je s 362 krogi dosegla drugi rezultat kariere, medtem ko so bili v ekipni konkurenci kadeti v postavi Simona Molan, Karlo Fundak in Anja Molan drugi. Mladinci v postavi Marko Pšeničnik ter Gabrijela in Martin Pešec so bili tretji, močno oslabljeni člani pa so v prvi članski ligi osvojili 9. mesto. S 4. mestom in 567 krogi se je najbolj izkazal Miha Zevnik, poleg njega pa sta nastopila še Matej Krajnčič in komaj 16-letna SimonaMolan. V drugi ligi pa je tekmovala tudi ekipa Leskovčanov v postavi Jelica Majstorovič (584), Andrej Pavlin (571) in Simona Levičar (547) ter zasedla 6. mesto. Letos je drugoligaška ekipa oslabljena zaradi prenehanja tekmovanja nekaterih članov v klubu.
košarka
Ena četrtina je bila dovolj
Podbočje - Košarkarji Podbočja so dobili tudi drugo tekmo v novi sezoni tretje SKL - center, saj so v soboto doma ugnali ekipo Vrani Vransko s 83:65i Po slabem začetku, ko so gostje prerešetali domači koš z meti za tri točke, so Podbočjani ujeli priključek in na odmor odšli s tremi točkami prednosti (39:36). Odločilna je bila tretja četrtina, v kateri trdna domača obramba Štajercem kar pet minut ni dovolila koša. To četrtino so Podbočjani dobili kar z 29:1, v zadnji četrtini pa tekmo le še rutinirano pripeljali do konca. Z zadetki se je z 29 točkami izkazal Rozman, Flajšman in Ploj sta jih dosegla po 13. V naslednjem krogu Podbočje gostujev Preboldu.
Luka in Maja za las ob stopničke
Skopje - Prejšnji teden je v Makedoniji potekal tradicionalni mednarodni plesni turnir v standardnih in latinsko ameriških plesih »Skopje Open«. Tekmovanja se je udeležil tudi plesni par iz Krškega Luka Vodlan in Maja Omovšelc ter med 150 pari iz Srbije, Grčije, Bolgarije, Romunije, BiH, Albanije, Turčije,
Hrvaške, Črne gore, Madžarske, Italije, Avstrije kot edini par iz Slovenije dosegel najboljši dosedanji rezultat tako med starejšimi mladinci kot tudi med člani. V konkurenci starejših mladincev v standardnih plesih sta osvojila 4. mesto. Zelo blizu medalje sta bila tudi v latinsko ameriških plesih, a sta se tudi tokrat uvrstila na nehvaležno 4. mesto. Med člani sta presenetila z uvrstitvijo v pol finale, tam ponovno odlično odplesala in se uvrstila na 10. mesto.
AVTOMOBILIZEM
Ford C-Max je ljubiteljem Compaktih enoprostorcev do-°ro znan in na trgu nastopa ^ drugi, prenovljeni preobleci- Tak gotovo doživlja svojo Maksimalno zrelost in pred-stavlja svojevrstno razmerje Fied sodobnim in dostopnim Kodelom. Pri Fordu pravilo« da C-Max po blagi prenovi °dslej tudi “zgleda tako, kot se §a vozi”. In težko bi jim ugo-^rjali, saj ob znanih pogon-skih agregatih - štirih bencinskih in prav tako štirih dizelskih - ponuja celo an-J-alergene materiale v notranjosti, osveženo zunanjost in Notranjost ter nov vrhunski °nyjev audiosistem.
Pogled z zunanje strani
Zmogljivosti:
' najvišja hitrost 188 km/h 'Pospešek 0-100 km/h: 11,2 s ' Poraba po podatkih proizvajalca: 6,9/4,5/5,4l/100km ' testao povprečje 7,31/100 km
Ford C-Max 1.8 TDCi
pokaže popravke predvsem v predelu prednjega odbijača, maske in luči, medtem ko so zadaj očitno nove le zadnje luči. Te imajo odslej vgrajene svetleče LED diode. Zaradi njih so ne samo učinkovitejše, trajnejše in varčnejše, pač pa tudi veliko bolj varne. In ravno tak je C-Max kot celota, ne glede na to, da ni med največjimi ali najnovejšimi.
V njegovi notranjosti sicer ni presenečenj v stilu vesoljske tehnologije, a je vse pri roki, kot radi rečemo, in narejeno tako, da avtomobil zlahka spoznamo in povsem intuitivno upravljamo. Voznikovo delovno okolje je pregledno, zaradi visokega sedeža je tudi dostop veliko lažji, medtem ko sta tako volanski obroč, kot sedež nastavljiva v
vse smeri. Ravno tako so ostali sedeži udobni, nemško trdi, predvsem zadaj pa je prostora toliko, kot ga v enoprostorcu pričakujemo, ne glede na to, da sodi med kompaktneže. In dva odrasla lahko tam sedita povsem udobno. In dolgo, če to zahtevajo kilometri.
Oprema, s katero C-Max razvaja kupce, je raznolika, predvsem pa že serijsko bogata. Tržno najzanimivejši je paket Trend, ki ga je moč ob doplačilu dopolniti še s programskima paketoma Trendi in Trend2. Ta vsebujeta dvo-področno samodejno klimatsko napravo, alarmno napravo, električni pomik stekel zadaj
Motor: .
-	4-valjni, vrstni turbodiesel
-	prostornina: 1753 cm3
-	največja moč: 115 KM (85 kW)
-	navor: 280/300 Nm pri 1900/min
in funkcijo zakasnitve ugašanja žarometov. Trend2 pa dodaja še 16-palčna lahka platišča. Med tehničnimi novostmi druge generacije je tudi nadgrajeni elektronski nadzor nad stabilnostjo ESP z oznako IPS in izpopolnjena varnost potnikov, predvsem pa otrok v vozilu, pri čemer je že njegov predhodnik (prvi C-Max) leta 2003 na varnostnem testu prejel štiri zvezdice za preizkus trka in ravno toliko tudi za varnost otrok.
Testni C-max je bil opremljen z 1.8-litrskim turbodi-eselskim motorjem, s katerim vozniku ponuja 115 konjskih moči in petstopenjski menjalnik. Navor, ki ga ponuja, je ugoden, toliko bolj s sistemom »overboost«, ki ga v ključnih trenutkih z 280 dvigne na 300
Nm. Dodatnih 20 Nm pride prav predvsem ob nenadni potrebi, denimo ob prehitevanju ali nenadnem pospeševanju, pri čemer bi šeststopenj-ski menjlanik seveda prišel še kako prav, a bi verjetno močno vplival na ceno. Razmerje med ceno in zmogljivostmi je namreč mamljivo in pravi greh bi ga bilo porušiti. Toliko bolj v luči porabe, ki se povprečno vrti okrog sedmih litrov plinskega olja na 100 prevoženih kilometrov.
Aleksander Krebelj
OBČINA BREŽICE
Brežiški oktober 2007
OBČINA
Brežice
Oktober se je iztekel in čas je, da potegnemo črto in naredimo pregled oktobrskih prireditev. Veseli nas, da ste občanke in občani vzeli Brežiški oktober za svojega in v tem mesecu prijavili številne dogodke in prireditve v sklopu praznovanja občinskega praznika.
Kljub letošnji veliki in raznovrstni ponudbi prireditev so bile te zelo dobro obiskane. Druži in povezuje nas mnogo stvari - šport, pohodništvo, spomini na borce obeh vojn, predstavitve literature in poezije, otvoritve različnih infrastrukturnih pridobitev, li-
kovne in fotografske razstave ter glasba. V mesecu dni se je zvrstilo kar 70 različnih prireditev, namenjenih občankam in občanom. Oktober tako vse bolj postaja mesec, ko si vzamemo čas za druženje in obisk številnih prireditev, kjer se najde za vsakogar nekaj. Mesec praznovanj smo skupaj z ZD Verigar oplemenitili z izdajo osebne znamke našega odličnega atleta Primoža Kozmusa.
Letos smo v oktobrski program vnesli tudi nekaj sprememb - prvič smo pripravili dan odprtih vrat Občine Brežice, kjer smo poleg prenovljenih prostorov na ogled postavili tudi začasno zbirko fotografij, ki skozi objektiv prikazujejo različne podobe naše občine. Izdali smo bilten, kjer predstavljamo delovanje občinske uprave in izvedene investicije v preteklem letu ter razgrinjamo načrte za prihodnost naše občine.
Vrhunec praznovanj je bila - tako kot vsako leto - svečana
seja Občinskega sveta občine Brežice v Viteški dvorani, kjer se spomnimo pogumnih borcev brežiške čete in osvobodilne vojne za Slovenijo in žrtve Jerneja Molana. Svečana seja je tudi priložnost, ko se s podelitvijo oktobrskih priznanj in nagrad zahvalimo tistim posameznikom in organizacijam, ki so prispevali k razvoju lokalne skupnosti oz. so se s svojim prostovoljnim in požrtvovalnim delom še posebej izkazali. Z veseljem opažam, da je takšnih ljudi v naši občini mnogo in se jim zahvaljujem za njihov prispevek.
Letos smo dokončali kar nekaj investicij (most na Mostecu, ceste v KS), največja pridobitev pa je obnovljeno mestno jedro, Cesta prvih borcev, ki s svojo novo in prijazno podobo vabi občane in turiste na sprehod po svetlih pločnikih. Turistično ponudbo smo razširili tudi s panoji, ki prikazujejo potek arheoloških izkopavanj in predstavljajo najdbe. Pri tem pa naj omenimo še
obnovljeno mestno hišo, ki je turistično informacijski center, hkrati pa ponuja prostor za razstave likovnim ustvarjalcem.
Oktober je postal tradicionalni mesec, ko brežiška občina zaživi v živahnem utripu različnih dogodkov, ki predstavljajo vso pestrost interesov občank in občanov. Številne aktivnosti občank in občanov potrjujejo moje prepričanje, da je optimizem upravičen in da bomo uspešno sodelovali tudi v prihodnje.
Župan občine Brežice Ivan Molan
Označena arheološka najdišča obogatila zgodovinsko ponudbo Brežic
Občina Brežice je ob otvoritvi prenovljene-Ceste prvih borcev povezala vsa arheološka izkopavanja in izdala zloženko »Iz preteklosti mesta Brežice« - Odkritja ob prenovi komunalne infrastrukture na Cesti prvih borcev in grad-
občina brežice
SDS
Slovenija je dežela priložnosti in prihodnosti
Z velikim veseljem in soglasjem Izvršilnega odbora SDS Brežice mladi člani brežiškega Občinskega odbora SDS pričakujemo ustanovno konferenco Slovenske demokratske mladine - Občinskega odbora SDS Brežice. Mladi, ki nam ni vseeno za našo prihodnost, smo namreč združili moči in se pridružili že preko 70 odborom najstarejšega slovenskega političnega podmladka, ki je 31.10.2007 praznoval svojo polnoletnost.
3. člen Statuta Slovenske demokratske mladine pravi, da je SDM avtonomna mladinska politična organizacija, ki deluje z namenom omogočanja mladim, da sodelujejo pri oblikovanju in izražanju politične volje na vseh področjih javnega življenja. Ravno vključevanje mladih v občinsko politiko je eden izmed prvih in glavnih ciljev v ambicioznem delovnem načrtu.
V okviru SDM se bomo udeleževali različnih delavnic, izobraževanj, izletov in taborov, na katerih se bomo zabavali in tkali prijateljske vezi. Poleg zabave in druženja z mladimi iz drugih slovenskih občin ter iz tujine je v našem programu moč zaznati tudi čut do sočloveka, prijatelja. Želimo namreč pomagati učencem in dijakom z učnimi težavami, zato vabimo vse zainteresirane, ki nam lahko pomagajo pri tem projektu, da se nam pridružijo. S skupnimi močmi in močno voljo želimo med ljudi zasejali dobre odnose, med mlade pa željo po sodelovanju in medsebojni pomoči. Veliko težav lahko lažje rešimo, če nam nekdo stoji ob strani. Ker smo mladi ambiciozni in polni energije, lahko ta utopičen cilj v veliki meri dosežemo. Čutimo namreč, da smo občanke in občani občine Brežice ljudje, ki smo pripravljeni pomagati pomoči potrebnemu.
SDM je mladinska politična organizacija, zato želimo s svojimi aktivnostmi politiko
približati mladim in jih spodbuditi k vključevanju v to sfero javnega življenja. V ta namen bomo poskušali organizirati predavanja in okrogle mize z zanimivimi gosti iz politične sfere. V SDM - Občinski odbor SDS Brežice pozdravljamo ustanovitev pokrajine Posavje, ki bo omogočala še večjo povezanost in sodelovanje z ostalimi posavskimi podmladki in mladinskimi organizacijami. S prijatelji iz ostalih posavskih občin se moramo zavzemati za razvito Posavje, ki nam bo nudilo možnost zaposlovanja in prijaznejšega okolja za mlade družine. Delovanje v lokalnem okolju se lahko z medregionalnim sodelovanjem razširi tudi na državni nivo, zato bomo aktivno sledili projektom, ki jih organizira SDM Slovenije.
Z velikimi cilji optimistično zremo v našo prihodnost, hkrati pa se zavedamo, da je v občini Brežice še veliko podobno mislečih ljudi, zato vabimo vse, ki ste stari od 15 do 33 let, da se nam pridružite. V našo družbo ste vabljeni tudi tisti, ki se ne želite včlaniti v SDM, pripravljeni pa ste pomagati pri naših projektih. Prvič nas lahko podprete že z udeležbo na ustanovni konferenci, ki bo 9.11.2007 ob 19. uri v sejni sobi MC Brežice, kjer boste lahko podpisali tudi pristopno izjavo ter se nam pridružili. Skupaj bomo prijetno preživeli prosti čas v najlepšem življenjskem obdobju - mladosti.
Saj veste, slogan Slovenske Demokratske Mladine je: »Slovenija je dežela mladih."
Slovenska demokratska mladina, Občinski odbor SDS Brežice
LDS
»Dogovorjene« volitve v Državni svet R. Slovenije
V svetniški skupini LDS Brežice in seveda tudi v celotnem Občinskem odboru LDS smo začudeni in tudi ogorčeni nad dejstvom, kako si nekateri vidni politiki v regiji predsta-
vljajo »demokratične volitve« v Državni svet RS. V Dolenjskem listu preteklega tedna si je celo sevniški župan dovolil »vreči rokavico« brežiškemu županu z vprašanjem, ali bo poskrbel, da bo na podlagi nekakšnega »predvolilnega dogovora« med župani občin Brežice, Sevnica in Krško, ki naj bi bil ustno sklenjen pred leti, poskrbel, da bodo brežiški elektorji glasovali za kandidata za člana DS RS iz Krškega, ker naj bi bil sedaj on »na vrsti«. Ob tem je nova občina Kostanjevica popolnoma prezrta.
V Občinskem odboru LDS Brežice smo veseli in ponosni, daje bil naš kandidat, predsednik OO LDS Brežice, g. Jože Baškovič v konkurenci štirih kandidatov izvoljen za kandidata, ki se bo v naši, posavski volilni enoti pomeril ža sedež v DS. Od petih elektorjev, ki jih voli občinski svet, sta dve elektorski mesti pripadli svetniški skupini LDS. Ne znamo si predstavljati, kako naj bi naš župan prepričal »svoje elektorje, da ne podprejo kandidata, ki so ga sami predlagali oz. izvolili.
Namesto »spoštovanja« dogovora predlagamo v svetniški skupini LDS Brežice, da naši župani poskrbijo za predstavitev izvoljenih kandidatov za svetnika v Državnem svetu RS, morda celo na skupni seji vseh štirih občinskih svetov, da se prepričamo, kdo od predlaganih kandidatov bi lahko učinkovito predstavljal lokalne interese Posavja v tej pomembni državni instituciji .Tudi posavski mediji bi lahko predstavili kandidate z njihovimi podatki in slikami, saj si tudi posavsko prebivalstvo zasluži informacijo o tem, kdo se poteguje za položaj državnega svetnika.
Prepričani smo, da bo g. Jože Baškovič, če bo dobil podporo, pravi človek za predstavljanje in zagovarjanje naših, posavskih, interesov, in da bo občasno tudi informiral občinske svete o svojem delovanju.
Za svetniško skupino LDS Brežice J. Avšič
SLS
Po 25 letih obratovanja NEK je skrajni čas za reševanje problema visoko radioaktivnih odpadkov
Visoko radioaktivne odpadke predstavljajo iztrošeni gorivni elementi iz NEK, ki so zaenkrat še locirani na začasnem odlagališču, v bazenu za iztrošeno gorivo v NEK. V času, ko se pripravlja izgradnja trajnega skladišča za nizko in srednje radioaktivne odpadke, pa bi bilo smiselno in potrebno reševati tudi problem trajnega skladišča visoko radioaktivnih odpadkov. Četudi bodo šli iztrošeni gorivni elementi najprej na predelavo v tujino, bomo zelo verjetno dobili nazaj te predelane gorivne elemente kot visoko radioaktiven odpad, ki ga bomo morali trajno skladiščiti. Zato bi bilo racionalno in gospodarno graditi skupno odlagališče za nizko, srednje in visoko radioaktivni odpad ne glede na to, kje bo njegova lokacija. Eno skupno odlagališče je potrebno zgraditi v Sloveniji, drugo pa v Hrvaški, da prevzame svojo polovico nizko, srednje in visoko radioaktivnega odpada.
Ta problem pa mora reševati generacija, ki je doslej uživala in izkoriščala predvsem pozitivne učinke jedrske elektrarne v Krškem - nimamo pravice tega prepuščati svojim otrokom, kaj šele vnukom. To je edina prava drža odgovornih politikov in gospodarstvenikov, ki so na ključnih položajih. Pozivamo tudi vse mlade v Posavju in drugod po Sloveniji, kakor tudi v Hrvaški, da od starejših generacij zahtevajo, da »počistijo za sabo« - tudi kar zadeva visoko radioaktivnega odpada iz NEK!
Za svetniško skupino SLS Brežice Ivan Sušin
SD
Na nadaljevanju 2. izredne seje občinskega sveta, kije bilo v celoti namenjeno predlogu
nji nove poslovne stavbe pošte (2005-2007). V zloženki so predstavljena štiri arheološka najdišča - severna mestna vrata, južna mestna vrata, vzhodni del mestnega obzidja in mestni vodnjaki. Zloženke so na voljo v turistično informacijskem centru v Mestni hiši.
Poleg zloženke lahko obiskovalci podrobnejše informacije o arheoloških izkopavanjih in odkritjih najdejo na tablah, ki so pritrjena na fasadah stavb ob mestih izkopavanj. Ta označitev je začasna, v letu 2008 pa sledi celostna označitev arheoloških najdišč s talnimi oznakami, poleg tega pa skupaj z Zavodom za podjetništvo in turizem načrtujemo tudi označitev starih stavb, pri celotnem projektu stalnih oznak s strokovno pomočjo sodeluje tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine Novo mesto.
V letu 2005 so pri arheoloških izkopavanjih na območ-
smernic k Osnutku DPN za odlagališče NSRAO Vrbina, Gornji Lenart, se svetnici in svetnik Socialnih demokratov nismo neposredno vključili v razpravo, saj bi le ponavljali, kar je bilo večkrat povedano, smo pa soglašali s številnimi predlogi za njihovo dopolnitev in jih tudi ob glasovanju podprli. Dejstvu, da z nuklearnimi odpadki živimo in bomo živeli, terja od tega občinskega sveta in prihodnjih, da ne popustimo pri zahtevah za pošteno nadomestilo za vso degradacijo prostora in kakovosti življenja prebivalcev na tem območju, pri čemer nikakor ne more biti merilo občinska meja. V celoti smo podprli tudi predlog dopolnitve smernic, kot ga je pripravil Vodstveni odbor lokalnega partnerstva skupaj s svojimi pododbori in drugimi zainteresiranimi društvi, organizacijami in posamezniki. Te zajemajo celotno sfero življenja, ki bo zagotovo s tem projektom in drugimi velikimi državnimi posegi v posavski prostor ob nekaj pozitivnih premikih pomenilo tudi večjo ogroženost ljudi in narave.
V SD smo veseli uspeha dr. Turka na predsedniških volitvah. Pred nami je drugi krog. Želimo, da bi volivke in volivci izrabili svojo državljansko pravico in odšli na volišča ter tako s svojim glasom pomagali k izvolitvi predsednika, ki je vreden zaupanja.
Za svetniško skupino SD Milena Jesenko
Ivan Molan
ju današnje nove poslovne stavbe Pošte Slovenije odkrili ostanke vzhodnega obzidja in obrambnega stolpa. V letu 2006 so na glavni mestni ulici odkrili mestni vodnjak, teh je bilo v mestu več kot šest, ki so prebivalstvo oskrbovali z vodo. Starejšega datuma je severno obzidje in severna mestna vrata, kjer so bila opravljena zavarovalna arheološka izkopavanja v letu 2006. Letos pa so med obnovitvenimi deli odkrili južna mestna vrata z obzidjem, nepričakovano pa je bilo odkritje prazgodovinske naselbine.
Vir: Občina Brežice
DeSUS


v$e genef&
SNS
Kateri desni so desni?
Člani Združenja borcev NOB so ljudje, ki ohranjajo vrednote NOB in so levega, desnega in sredinskega svetovnega nazora. Do tukaj je vse v redu. Na nekem sestanku našega združenja sem izjavil, da sem levo usmerjen in da doživljam naše združenje kot levo usmerjeno. Priznam, da je bila moja izjava neprimerna in bi morala glasiti: “Sem levo usmerjen in menim, daje borčevska organizacija usmerjena proti domobrancem in ostalina domačim izdajalcem iz 2. svetovne vojne in proti tistim danes, ki si želijo izničiti vrednostno razliko med partizani ir1 domačimi izdajalci.
V primeru, da večina članov borčevske organizacije ne misn tako, se bojim, da se bo čez nekaj let zgodovina pisala drugače. Mogoče tudi tako: “Močne nacistične in partizanske sile so pri Dražgošah napadle sla; bo oborožene domobrance, H so bili ravno pri maši.... itn. Ra' njeni domobranci so celili svoje rane v bolnišnici St. Frančiškana (Franja)... itn”. Upam,da se motim, toda razmere, dogodki, izjave in govori na pr°' slavah me svarijo, da se stvari ne dogajajo slučajno, ampaJC zelo načrtovano in s točno določenim ciljem. Vem, da sedaj generacije rojene po drogi vojni tarejo drugi problem1’ toda dobro je vedeti resnico 1 NOB-a.
Psi lajajo, jadrnice pa pluje)0 dalje! In vse več jih je!
OO SNS, Janko Ž*laC
Sl£&
Napovednik prireditev	v
,
YB18 PERSBNAL ENTERTAINER
www.eventim.si
CALL CENTER
031 349 000
p o n - p e t / 9h-13h
" Oliver Dragojevic - Športna dvorana - Brežice :: Joe Cocker - Arena Beograd - Beograd - Srbija :: Valentino Kanzyani - Club Bollywood - Metlika
Chippandales - Festivalna dvorana Lent - Maribor :: Električni orgazam - Media Park - Ljubljana :: Jamski človek - Dvarana Mecurius Btc City - Ljubljana :: VVorld freefight challenge 3 - Športna dvorana Domžale :: Lačni Franz h MI2 - MediaPark - Ljubljana :: Bajaga - MediaPark - Ljubljana
SNG Drama Ljubljana, Teater 55, Šentjakobsko gledališče in ostali.
Ton prireditev 1.12.2007	pankbti « hoh trvoii v iju&ijam
Peter Lovšin in Gregor Tomc, prijatelja s Kodeljevega, sta se leta 1977 odločila ustanoviti *®upino. Pankrti so bili od vsega začetka pod vplivom britanskega punka. Lovšin je bil glavni tekstopisec ter pevec zasedbe, Tomc pa je deloval predvsem kot menedžer -Skupine, čeprav je tudi sam avtor nekaj pesmi. Pankrti so prvič nastopili leta 1977 v / Gimnaziji Moste, kjer so se predstavili s priredbami skupin Sex Pistols, The Clash in New : ; ■ York Dolls. Njihove prve uspešnice so bile "Za železno zaveso" in "Anarhist". Prvo ploščo V ■ so Pankrti izdali leta 1978. Pankrti so bili popularni v celi Jugoslaviji predvsem na začetku ^ osemdesetih let, ko se je razširil jugoslovanski Novi val. Uspehe so nizali predvsem v .Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Zadnji koncert so Pankrti odigrali leta 1987 v nabito polni 'hali Tivoli v Ljubljani. Ob 30. obletnici ustanovitve so se fantje ponovno zbrali v originalni zasedbi s Petrom Lovšinom na čelu in obeta se zares spektakularni koncertni dogodek, ki so ga vsi poimenovali KONCERT LETA. Pesmi, ki spremljajo več generacij, poznamo kot največje uspešnice vseh časov. Le kdo ne pozna velikih hitov, kot so Bandiera rossa, Zvečer v mestu, Osmi dan, Umazane igre... Vstopnice so že v predprodaji in prepričan sem, da bodo kmalu razprodane.,.To je Slovenija dolžna Pankrtom. _______________________ Za SavaGlas: Jure Pezdirc J
LAIBACH sodijo med skupine, ki postavljajo visoka merila za nastop v živo. Ne le po kakovosti zvoka ampak tudi predstave, ki spremlja glasbo. Njihov nastop 29.11. v dvorani za 800 ljudi v MediaParku v Ljubljani je vsekakor vreden ogleda. Vstopnice so že v predprodaji.
[RITTfiTiHF-ilLiliL
TANGO SEDUCCION
Gustav Russo nam bo 25.11. v Hali Tivoli v svojem spektaklu predstavil mešanico klasičnega baleta, tradicionalnega tanga in sodobnega plesa ter nam odkril zgodovino tanga. SavaGlas v sodelovanju z Eventim Sl vas nagrajujeta z 2 krat 1 vstopnico za to predstavo. Pravilno odgovorite na vprašanje ter izpolnjeni kuponček pošljite na naslov: SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice,najkasneje do 16.11.2007!
Nagradni KUPON
Tango prihaja iz?
A: Indije B: Argentine
(Obkrožite pravilno črko odgovora.) ime
Priimek
Naslov
Telefon
Nagrajenci bodo objavljeni vv naslednji številki SavaGlasa.
NAROČILNICA
SAVA GLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12,8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254,07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253
Elektronska pošta: komerciala@radio-brezice.si Naročam/o časopis SAVA GLAS Ime in priimek_____________________________
Podjetje(naziv in naslov) Davčna številka podjetja Zavezanec za DDV Kraj
Poštna št.
Ulica
Telefon
Datum
Podpis
Število izvodov
j, Naročnina skupaj s PTT stroški znaša 0,88 EUR. Naročni-j 7*^ razmerje je sklenjeno za najmanj eno leto. Preklic naroč-; ^ine je možen samo pred novim obračunskim obdobjem.
mali oglasi
Prodam dva prašiča, težka okoli 200 kg, hranjena z domačo hrano.
Pokličite 07/49-51-092.
Kupim večji vinograd. Pokličite 041-297-817.
Prodam pašno brejo telico simentalko.
Pokličite 07/49-56-488.
Prodam novo postavljeno brunarico, velikosti 3,20 krat 2,20 m, s predprostorom. Cena po dogovoru.
Pokličite 040-490-257.
mnenja, odgovori, popravki...
Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Na podlagi Zakona o medijih si uredništvo pridržuje pravico do objave ali neobjave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi.
»Spoštovani«
SavaGlas 196, str. 15
V SavaGlasu z dne 25.10. 2007 sta svojca Mirana Jelena ga. Silvija in Igor Jelen objavila svoje doživetje pogreba v Pi-šecah. Smrt v družini je eden od najbolj bolečih dogodkov, ki se lahko komu dogodijo, zato razumem, da ju je prizadelo, ker se od ljubljenega svojca nista mogla posloviti, kot bi se hotela. Tudi
sam sem bil osupel ob podatku, da jih je pričakala zaklenjena mrliška vežica. Aroganca birokracije včasih res nima meja!
Toda ker ga. in g. Jelen vsaj deloma nista mogla videti za kulise, naj mi bo dovoljena beseda ali dve. Ne bom govoril o žalostnem dejstvu, da je župnik v Pišecah samo dva dni pred pogrebom prišel iz bolnišnice, kjer je utrpel bolečo operacijo na žilah in zares fizično ni mogel vo-
diti obreda pokopa. Kot duhovnik sem vskočil, da bi župniku in svojcem pokojnika pomagal, vsakemu v njegovi stiski - bolezni in izgubi. Prepričan sem, da sem ime pokojnika izgovarjal pravilno. Škoda, da svojci pred začetkom obreda niso stopili k meni in mi - novemu, neznanemu - dali natančnejša navodila. To je pri imenih velikega pomena, kajti prav pri priimkih prihaja do posebnosti v naglasih. Z veseljem bi jim prisluhnil... Če je prišlo do kakšne napake v izgovoru imena, se svojcema srčno opravičujem. Upam, da se jima zaradi pripetljaja Cerkev ne bo zamerila, predvsem pa jima voščim, da ostane njuno srce odprto za Boga.
Silvester Molan, Zdole
montaža plinskih napeljav polnjenje klima naprav «s* ročno pranje in čiščenje vozil premontaža gum avtovleka
<-sr tehnični pregledi «ar zavarovanja vozil
DELOVNI ČAS
Pon - Pe: od 8. do 16., So: od 8. do 12. DELOVNI ČAS ZA TEHNIČNE PREGLEDE
Pon -Pe: od 7. do 18., So: od 8. do 12.
m&MMš-m
www.avtoline-krskod
Avtchne Krika d.o.o., Bohoričeva 10,8270 Kliko
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata, botra in strica
ANDREJA VOGRINA
z Brezja pri Veliki Dolini
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno ustno in pisno sožalje, za denarno pomoč, cvetje, sveče in za svete maše. Posebno zahvalo izrekamo pevcem Kolednikom iz Bušeče vasi za lepo zapete žalostinke, godbenikom iz Loč za zaigrane žalo-stinke, izvajalcu Tišine ter praporščaku in nosilcu križa. Iskrena hvala tudi g. župniku Andreju Rovšku za lepo opravljen cerkveni obred, dobrim sosedom Brcetovim, Prišljevim in Lazanskim za vsestransko pomoč, kolektivu Gimnazije Brežice in g. Hedlu za lep poslovilni govor. Posebno zahvalo izrekamo tudi Domu upokojencev Brežice za ves trud in nego ob njegovi težki bolezni, osebni zdravnici dr. Marinčkovi ter g. Žičkarju za organizacijo pogreba. Iskreno se zahvaljujemo turistični kmetiji Črpič za gostinske storitve. Najlepša hvala tudi vsem tistim, ki jih v zahvali nismo posebej imenovali, pa so nam kakor koli pomagali v najtežjih trenutkih.
Dragi mož in oče - hvala ti za vse!
Žalujoči: vsi njegovi
Ni nam jasno, zakaj si odšel zdaj, ko uredil si svoj rojstni kraj.
Kamor se oko ozre okrog, povsod pozna se delo tvojih pridnih rok. Sedaj prazno je dvorišče, zaman
Ob nenadni in boleči izgubi našega najdražjega moža, atija, dedka, tasta, strica, soseda in prijatelja
TONČKA KELHERJA
iz Drameljška na Bizeljskem
izrekamo iskreno zahvalo za ustno in pisno izrečena sožalja, sveče, cvetje, za svete maše in denarno pomoč. Zahvaljujemo se pevcem, izvajalcu Tišine, govorniku g. Kržanu, g. župniku za opravljen obred in g. Žičkarju za vse storitve. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili v prerani grob. Iskrena hvala sosedama Jožici in Danici za tolažilne besede, posebej še Jožici za njeno požrtvovalno delo. Hvala tudi tistim, ki jih nismo imenovali, pa so kakor koli pomagali.
V globoki žalosti vsi njegovi
oko te naše išče.
ZAHVALA
Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice
Odgovorna urednica: Lidia Zbašnik Izhaja vsak drugi četrtek. Cena izvoda je 1 EUR (239,640 SIT).
Naslov uredništva: Trg izgnancev 12,8250 Brežice - telefon: 07/49-91-250, telefax: 07/49-91-253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Komerciala: Suzana Petrovič; telefon: 07/49-91-255 - Elektronska pošta: suzana.petrovic@radio-brezice.si Naročniški oddelek - telefon 01/58-80-276, elektronska pošta: narocnina@salomon.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: SET d.d., Vevška c. 52, Ljubljana Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Število tiskanih izvodov: 5.000 Vsebine na straneh Lokalne skupnosti pripravljamo ob podpori Ministrstva za kulturo RS.
Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%.
N
J
ŠESTNAJSTA
-Inl xj
©^3' f7w \£i http://www.lokalno.si/
Portal lokalno aktualno
Q - S - ii^Sfran - Orodja -
LOKALNO AKTUALNO
regionalni informativni portal
dl © m
torek, 6. november 2007

Domov Lokalno aktualno Lokalno rumeno Namig za premik Gostujoča mnenja Osmrtnice in zahvale Regija RSS

kolpo

Iti Krško: Kdo bo romski svetnik?
torek. 6.11.2007
j	Krški občinski svet naj bi v četrtek
Oblegana Frata
nedeija, 4.11.2007
Namig za premik
na redni seji med drugim sprejel odstop romskega svetnika Zdravka Kovačiča. Svetnik iz vrst SNS Dušan Šiško ob tem opozarja, da v gradivu k tej točki svetniki niso prejeli pisne obrazložitve odstopa. Sicer naj bi bilo splošno znano, da Kovačič odstopa zaradi...
Nataša Brajdič Slivšek o kandidaturi na volih/ah. romskih pritiskih...
IQJ Dušan Šiško o odstopu romskeoa svetnika
Vzgajanje pogleda >
torek, 6.112007
Miška kašo kuhala 3
torek, 6.112007
Šahovski turnir >
torek, 6.112007
Alije to isti svet? >
torek, 6.11.2007
Skoraj 200 ljudi seje sinoči zbralo pri Planinskem domu na Frati -okoli 140 je bilo med njimi pohodnikov, ki so v organizaciji Socialnih demokratov...
December 06: Zdravko Kovače, Thomas Robertson in Franc Bogovič ob obisku ameriškega veleposlanika.
Liscine lepotice
nedelja, 28.102007
E Po poskusu umora aretirali 34-letnika
torek, 6.11.2007
Policisti Policijske postaje Črnomelj so pridržali 34-letnega moškega iz Lokev, ker je utemeljeno osumljen poskusa umora. Kot smo poročali, je včeraj ob 13. uri na dvorišču pred stanovanjsko hišo v Lokvah med prepirom z nožem po prsnem košu porezal 36-letnega oškodovanca iz Lokev.
Lisca iz Sevnice se ponovno uveljavlja na domačem in tujih trgih. Dokaz temu je tudi gala modna revija, ki so jo pripravili v prepolni dvorani Grand H...
Zadnja prometna novica
H4 - Delo na cesti (06.11.2007 11:19)
H4 - Na hitri cesti Podnanos - Vrtojba med priključkom Ajdovščina in priključkom Selo v smeri Vrtojbe/Italije bo do 06.11.2007 zaradi vzdrževalnih del zaprt vozni pas, promet poteka po prehitevalnem pasu. (Vir: DARS)
Stanje na slovenskih cestah >
Pri Dolenjskih Toplicah zasegli kokain in heroin.
[T~| S peticijo za Belo krajino v Ljubljano:
torek, 6.11.2007
[kij Konec remonta krške nuklearke >
torek, 6.11.2007
www The First Post: Emereins Slovenia bv Borut Peterlin >	
Siol.net: Grand modus > Vest.si: Novo upanie v Novem mestu >	
	
	
rrr
-d
I . . @ Internet | Zaščiteni način: Vključen
| 100% - //,
VREME
NAPOVED VREMENA ZA SLOVENIJO
8. november 2007
Danes bo sončno z občasno povečano oblačnostjo.
Jutri bo sprva pretežno oblačno, zjutraj in dopoldne bo prehodno deževalo. Popoldne se bo od severozahoda jasnilo.
Rezervirano zo slovensko glosbo
Radio Sevnico & Veseljak Dolenjska