KRALJEVINA SRBA, HRVATA I SLOVENACA UPRAVA ZA ZAŠTITU Razred 72 (4) INDUSTRISKE SVOJINE Izdan 1. Marta 1926. PATENTNI SPIS ŠT. 3484 Lćon Emile Rćmondy, inžinjer, Pariš. Zažigalčevo telo za projektilne zažigalce. Prijava z dne 26. septembra 1924. Velja od 1. marca 1925. Zahtevana prvenstvena pravica z dne 15. novembra 1923 (Francija). Predmet izuma je poseben gradbeni način zažigalčevih teles za projektilne zažigalce. V smislu izuma je mogoče izdelati zažigalčevo telo na posebno ekonomičen in uporaben način, s tem da uporabljamo več vrst gradiva, nekatere odporne, drage manj odporne, ki se oboje na primeren način porazdelijo v skupnem gradbenem kosu (bloku). Novo zažigalčevo telo naj se uporablja posebno pri novodobnih, zelo občutljivih in neposredno učinkujočih zažigalcih. Pri zažigal-cih te vrste je v prvi vrsti važno upoštevati odpornost sestavin zažigalčevega telesa napram naporom pri oddaji strela, kajti deformacija pri udarcu nikakor ne more ovirati funkcijo-niranja, ker se to izvrši že pri najmanjšem dotiku in je zasigurano, preden se je mogla izvršiti deformacija pri zapičenju projektila. Za take novodobne zažigalce je zažigalčevo telo v smislu izuma izdelano iz dveh delov, med seboj spojenih pri litju in izgotovljenih na poseben način. Prvi, ki sestoji iz odpornejše kovine ima prosto ležeč zadnji konec, ki služi kot nosilec detonatorja in more biti v to svrho opremljen z zavojnicami ali podobnimi pritrje-valnimi pripomočki; njegov sprednji del služi kot oboj za sprednji del zažigalčevega telesa, v katero je vložen ali zasidran. Ta sprednji del, v katerem leži vžigalni mehanizem, more biti izdelan iz manj odporne kovine, ker je pri oddaji strela na najbolj občutljivih mestih okrepljen s pomočjo oboja, ki mu ga osigura detonatorjev nosilec, ki je vanj vložen. Dva izvedbena načina izuma sta pokazana na priloženi risbi v podolžnem narisu po osi zažigalčevega telesa. V smislu izuma se izdela zažigalčevo telo potom spojitve dveh elementov pri litju: 1. zažigalčevo telo v ožjem smislu A z iz-premenljivim notranjim in zunanjim profilom glede na sistem zažigalca, služeč na običajen način za vlaganje mehanizma in eventuelno raznih zaščit; to telo A more biti iz snovi z razmeroma slabo odpornostjo, na primer iz aluminija ali iz aluminijeve zlitine in ima dve vrlini, da je nabavna cena manjša in da se da lahko ulivati ter zmanjša stroške obdelave. 2. detonatorjev nosilec B—B1 iz bolj odporne snovi, na primer iz medi; ta ima zadnji prosto ležeči del B, ki more imeti zavojnice ali poljubna drugačna sredstva za poznejše pritrjenje detonatorja ali enega dela detonatorja. Prednji del B1 tega odpornega elementa je vložen v zažigalčevo telo v ožjem smislu, kateremu služi tako kot okrepilni oboj. Vedeti treba, da more dobiti oboj — detonatorjev nosilec B—B1 najrazličnejše oblike, ker so pogoji, katere mora izpolniti, na eni strani, da služi s svojim zunanjim, prosto ležečim delom B za pritrjenje pri montiranju detonatorja ali enega dela detonatorja, in na drugi strani, da se pri litju vloži s svojim prednjim delom v zažigalčevo telo v ožjem smislu, kjer tvori oboj, s tem da se čim najbolje pritrdi k manj odporni tvarini ter to o-krepi na najbolj odčutljivih mestih pri učinku sil, ki jim je zažigalčevo telo izpostavljeno pri oddaji strela. V praksi je ena najenostavnejših in naju-porabnejših oblik ona, ki jo kaže risba, kjer sestoji oboj detonatorjev nosilec iz cevi, ki je v zgornjem koncu b1 razširjena ter tako ojača Din. 10. zlasti zadnji konec telesa A v bližini zavojnic a, s pomočjo katerih je ta privit v ost projektila, kakor tudi del a1, kjer se izvrši zveza med glavo telesa A in njegovim zadnjim podaljškom. Kakor kaže sl. 1, se morejo v oboj napraviti luknje b2 za prehod kovine z manjšo odpornostjo pri litju. Namesto lukenj moremo napraviti v onem delu detonatorjevega nosilca, ki tvori oboj. grla ali ondulacije, kakor kaže sl. 2, ali poljubne drugačne odrastke ali raskavine, ki olajšujejo zasidranje v zaži-galčevo telo v ožjem smislu. V primeru izvedbe slike 1 ima prosto ležeči del B oboja detonatorjevega nosilca zavojnice znotraj. Kakor kaže sl 2, se morejo zavojnice napraviti zunaj, da sprejmejo detonator C, pri čemur se more rep zažigalčevega telesa v ožjem smislu podaljšati v notranjost oboja B. Razume se, da ni izključeno, izdelati zaži-galčevo telo v ožjem smislu iz drugačne snovi nego iz kovine, po nizki nabavni ceni in ki se da lahko liti, na primer iz vulkana ali ebonita. Patentne lastitve: 1. Zažigalčevo telo, narejeno iz dveh elementov iz različnih snovi, spojenih potom litja, označeno s tem, da je v enem elementov (A) iz manj odporne snovi, kateri tvori zažigalčevo telo v ožjem smislu, vložen ali pogreznjen s svojim prednjim delom (B1), tako da mu služi v ojačenje. drugi element (B1—B), čigar zadnji konec (B) leži svobodno, da se opremi z zavojnicami ali obdela na poljuben drugačen primeren način v svrho pritrjenja detonatorja ali enega elementa detonatorja. 2. Izvedbena oblika, v kateri sestoji element (B1—B) iz odporne tvarine, kateri tvori detonatorjev nosilec (B) in oboj (B1), iz spredaj razširjene cevi, prevrtane z luknjami ali opremljene z grli, ondulacijami ali odrastki v zgornjem delu, vtaknjenem v zažigalčevo telo v ožjem smislu (A). /jc/pđfent broj 3^89* Ficf.%. ■' .