MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Urednlitvo In upravni Maribor, Ooaposka ul. 11 / Talefon uradnlltva 9440, uprava 94SS Izhaja razan nedalja In praznikov vsak dan ob IS. url / Valja masoCno prejaman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din t Oglasi po eaniku / Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutra" v Ljubljani / Poitnl čekovni račun it. 11.400 11 JUTRA 19 Trogirski benečanski levi NAJNOVEJŠI KONFLIKT MED NAMI IN ITALIJO. »Ponoči med 1. in 2. t. m., po dovršeni proslavi praznika zedinjenja v Trogirju, kmalu po polnoči, ko ni bilo nikogar več na ulicah, je neki neznanec z železnim orodjem pokvaril benečanske grbe — leve — v reliefu.-izdelane iz kamna in vzidane v mestno obzidje. Mestni župan trogirski je, ko je izvedel za to, odredil, da se reliefi. snamejo in shranijo v mestnem muzeju. Zaradi tega kaznivega dejanja so oblasti uvedle Preiskavo, da izslede krivca.« Komunike našega notranjega ministrstva. , Uvedena preiskava še ni ugotovila, do je zakrivil to dejanje in v angleških *er nekaterih drugih evropskih listih smo citali celo domnevo, da so benečanske leve v Trogirju poškodovali italijanski a2enti provokaterji sami, da bi tako u-stvarilf povod za novo gonjo proti Ju-SOslaviJi. Naj bo pa storilec že kdorkoli, |dsno je samo eno: da se more trogirski .c,n presojati le kot dejanje proti svetosti 1,1 zaščiti umetnostnih spomenikov! S eSa stališča bo akt obsodil vsak razsoden človek in bo zato tudi pričakoval, da bodo enako sodili Italijani sami, saj Pinta današnja Italija nikakršnega opravka z nekdanjo beneško republiko in njenimi grbi, ki so ostali na suverenem ozemlju tuje države] Ti grbi niso v nobe-Pi pravni niti kakršni koli drugi neposredni ali posredni zvezi z emblemi sedanje uradne Italije. Beneške republike "i več! Trogirska afera je tedaj po vseh ikonskih in naravnih pojmih civiliziranega sveta izključno interna zadeva kraljevine Jugoslavije. Toda italijanski fašizem, ki izrabi vsa-najmanjšo zadevo — in jo, če je ni, Sam ustvari — za besno gonjo proti se je poslužil tudi trogirskih levov 2a mobilizacijo sovraštva in poulično akcijo. Najprej je organiziral besne demonstracije v Zadru, nato pa po vseh ^ečjih mestih Italije od Barija do Trsta. ‘isoči fašistov, zlasti študentov, so dan dnem demonstrirali proti nam, vzklikali najgrše psovke in grožnje ter hoteli tazbiti naše konzulate in poslaništvo v mmu. In ko je bil tako pripravljen tereu ho ulici, je prišla še Interpelacija senatorja C o r r a d a R i c c ; a in tovarišev v rimskem senatu, na katero je odgovori sam duce Benito Mussolini. Da pa bi bilo »ogorčenje italijanskega naroda« še kega fašista na Krku. Da bo Mussolini odgovoril na to interpelacijo, smo pričakovali, da se je pa tudi sam identificiral z ulico, je novost ne le za nas, temveč tudi z,a ves ostali svet. On, ki je odgovoren za vse v Italiji, je z najvišjega mesta oklevetal našo državo, naš narod in našo vlado ter se obenem — poklonil Hrvatom, češ, da za razbitje trogirskih levov gotovo niso odgovorni in da dejanje gotovo obsojajo. Da na vse to tudi naša vlada ni mogla molčati, je pač razumljivo. Odgovor je dal naš zunanji minister Bogoljub Jevtič sam dopisniku agencije »H a-vas«. Glasi se: »Zaenkrat vam bom dejal samo to: 1. V odgovoru z najvišjega mesta na interpelacijo je bilo rečeno, da je bil na Krku ubit neki italijanski državljan. Moram iskreno obžalovati, da le bilo dano to zatrdilo brez poprejšnje u-gotovitve resničnosti. Oseba, za katero gre, je umrla naravne smrti za boleznijo, ki so jo ugotovili zdravniki, o čemer so bili obveščeni tudi zastopniki Italije pri nas, pa zaradi tega tudi ni moglo biti nobenega diplomatskega protesta. 2. Kar se tiče žalostnih dogodkov v Trogirju, se vodi preiskava in bomo kmalu videli, kdo je za to delo odgovoren. 3. Potem je bilo posebno naglašeno, da se delajo italijanskim državljanom v Jugoslaviji na silja po »določenem načrtu«. Moram kategorično izjaviti, da je kraljeva vlada dala vsem organom oblasti stroga navodila za najkategoričnejše zadržanje in vršenje dolžnosti napram italijanskim državljanom in optantom, katerih je komaj okoli 4000 med 700.000 Jugoslovani v stari deželi Dalmaciji! Cim se dogodi kakšen incident ali vloži pritožba, se takoj uvede preiskava in krivci še kaznujejo. Če bi bilo na obeh straneh dovolj dobre volje, ne bi predstavljali ti incidenti nikakršnih težkoč, še manj pa bi dajali povod za taka nerazumljiva razburjanja. Ko se govori o nekem »preciznem načrtu«, pa katerega se opozarja evropska javnost, moram reči, da obstoja edini precizni načrt v zunanji politiki kraljeve vlade, a ta je: vodit! vztrajno samo politiko miru in najboljših odnoša-?ev s sosed!.« Razliko med besedam' našega zunanjega ministra in besedami Mussolinija ter med dejstvi in italijanskimi namernimi potvorbami uvidi lahko vsakdo tudi brez komentarja, katerega pa bomo o Vlada Paula Boncourja SESTAVLJENA JE KAKOR HERRIOTOVA NA LEVIČARSKI OSNOVI. FRANCOSKA ZUNANJA POLITIKA OSTANE NEIZPREMENJENA. PARIZ, 19. decembra. Chautemps je po neuspelih poizkusih, da bi sestavil novo vlado, vrnil predsedniku Lebrunu mandat, ki ga je nato sprejel dosedanji vojni minister Paul Boncourt. Boncourt se je posvetoval z voditelji parlamentarnih skupin od sobote do včeraj. Hotel je pridobiti za vsop v vlado tudi socialiste, kar mu pa ni uspelo. Vendar je gotovo, da bodo socialisti njegov kabinet podpirali, zlasti še, ker bo vodil še bolj levičarsko politiko, kakor Herriot. Her-riot sam ni vstopil v vlado, poslal pa je vanjo več svojih ožjih prijateljev. Večino tvorijo tudi v Boncourjevem kabinetu radikalni socialisti. Boncourjeva lista je sestavljena takole: ministrski predsednik in zunanji minister Paul B o n c o u r, neodvisen senator: finančni minister C h e -ron, neodvisni senator; minister za javna dela George B o n n e t, radikal; vojni minister Daladier, radikal; letalski minister Pa i n le v e. socialni republikanec; minister za vojno mornarico Leygues, neodvisen poslanec; poljedelski minister Oueuille, radikal; minister za pokojnine G a 11 e t, radikalni senator; pravosodni minister AbelGardey, radikalni senator; prosvetni minister de M o n z i e, socialni republikanec; minister za kolonije Albert S a r r a u t. radikalni senator: min. za javna dela Dalimier, radikal; trgovinski min. Jouvend, neodvisen senator: minister za narodno zdravstvo D a n i e 1 o u, levičarski centmmovec in minister za pošte, br-zciav in telefon Laurent E y n o c, levičarski centrumovec. Nova vlada najbrže ne bo dolgotrajna. V zunanji politiki bo ostala pri smernicah Herriotove vlade. PARIZ, 19. decembra. Novo francosko vlado sestavlja 17 ministrov in- 12 državnih podtajnikov. Od teh pripada pet članov vlade senatu, 24 pa parlamentu. Po strankarski pripadnosti je 18 ministrov in državnih podtajnikov članov po Herriotu vodene radikalno-socialistične stranke, štirje člane kabineta pripadajo levemu centrumu, dva socialističnim republikancem, dočira so štirje člani vlade pristaši neodvisnih levičarjev. Po poklicih pa so člani vlade razdeljeni naslednje: U odvetnikov, 7 srednje in visokošolskih profesorjev. 5 novinarjev, 1 izdajatelj časopisov, 2 zdravnika in I veletrgovec. Novi kabinet se je sestal k. prvi seji v palači vojnega ministrstva z namenom, da izdela deklaracijo, s katero se bo vlada v četrtek, 22. t. m. pred^ stavila parlamentu. PARIZ, 19. decembra. Nova vlada je naletela v tisku splošno na dobrohoten, naklonjen odziv. Le glasila desnice so nerazpoložena zaradi. obljub, katere je dal Boncour socialistom, da bi si zagotovil njihovo podporo v parlamentu. Plače državnih uradnikov sicer ne bodo znižane, pač pa se bodo na zahtevo socialistov znižale nekatere važne postavke za vojsko. Mnogo upanja za saniranje francoskih državnih financ vzbuja imenovanje Che-rona za finančnega ministra, ker je, ko je zadnjič zapustil ta resor, izkazovala državna blagajna 10 milijard frankov proračunskih rezerv, katere je potem preveč razsipni Tardieuiev orvi kabinet v kratkem času porabil. Za vlade Lavala se je začelo deficitno gospodarstvo, ki predstavlja danes nal težje vprašanje novega kabineta. večje, so si izmislili povrhu »umor« ne-1 priliki morda vseeno napisali. Vprašanje vojnih dolejov Evrope popuščanje napetosti med Francijo in ameriko. Hooverjeva KONFERENCA Z MILLSOM. WASHINGTON, 19. decembra. Hoover * včeraj ves dan konferirai z državnim f%ikom Mlllsom o besedilu poslanice, ki 10 pripravlja za reprezentančno zbornico- Glede vprašanja vojnih dolgov bo Predlagal, da se skliče zadevna mednarodna konferenca, na kateri naj sodelu-tejo gospodarski in finančni strokovnja-Po zgledu lozanske konference naj se '[Se gradivo obdela že v pripravljalnem jtesu, da se bo mogla konferenca ob svo-tem sklicanju takoj baviti z že izdelani-predlogi In bo mogla takoj Izreči svo-te končne, odločilne sklepe. V Beli hiši prepričani, da bodo v tem primeru odpadli vsi pomisleki in dvomi, ki jih je Mrazila Francija. Za Francijo bi bilo v vsakem pogledu bolje, če bi se končno '[endarle odločila za plačilo zapadlega “eceniberskega obroka. WASHINGTON. 19. decembra. V do-£0 Informiranih krogih se zatrjuje, da napetost v odnošajih med Parizom in VVashlngtonom že znatno popustila in se pričakuje, da bo v najkrajšem času najden kompromis, ki bo ugladh vsa nasprot stva obojestranskih stališč. Trdi se,, da so razgovori med državnim tajnikom Stlmsonom in francoskim poslanikom v Washingtonu Claudelom omogočili, da se bo takoj nadaljevala diskusija o vprašanju vojnih dolgov v zvezi s plačilom dospelega plačila anuitete in da bo ob tej priliki izražena obojestranska medsebojna uslužnost in naklonjenost. Kakor se dalje zatrjuje, je ameriška vlada že obvestila vlade vseh evropskih držav, od katerih je zahtevala plačilo vojnih dolgov, da je pripravljena vzeti v diskusijo to vprašanje, vendar pa zaenkrat ne more obljubiti še ničesar pozitivnega glede redukcije vojnih dolgov, ker ne more garantirati kontinuitete neke nove politike v fem pogledu zaradi tega, ker bo dobila Amerika 4. marca 1933. novo vlada Nova nemška ntiina naredba BERLIN, 19. decembra. Državni kabinet je izdelal in pripravil novo nujno na-redbo s celo vrsto odbredb, ki naj bi nadomestile zakon o zaščiti republike, ker se ta izteče 31. decembra t. 1. in se ne bo več podaljšal. Nova nujna naredba iz potrebe bo prevzela odredbo o zaščiti predsednika republike, državne oblike in državnih barv, kakor tudi odredbo proti društvom, ki imajo za svoj cilj politični teror in politične umore. Razen tega bo nova naredba vsebovala tudi posebne člene o zaščiti narodne obrambe. Izvzete tudi ne bodo odredbe glede tiska, kakor tudi ne odredbe o posebnih sodiščih. Na drugi strani pa ne bo v novi naredbi takoimenovanega cesarskega paragrafa, ki prepoveduje vrnitev cesarja Veljema v Nemčijo in ki ga tudi že ni bilo več v zad lem zakonu o zaščiti republike. Italiia namesto Avstrije PARIZ, 19. decembra. Agencija Ha-vas reproducira neki članek, ki ga je obiavil »Manchester Guardian« o Mus sollnijevem govoru in o incidentih v Trogirju, v katerem pravi med drugim: »Mussolinijeva obtožba proti Ju-goslaviii ie nenavadno podobna nekdanji obtožbi Avstrije proti Srbiji leta 1914.«. IZGON ITALIJANSKIH DETEKTIVOV. BERN, 19. decembra. Švicarska brzojavna agencija' poroča, da carski zvezni svet izgnal iz Švice 6 policijskih vohunov, ki so bili v službi taliianske varnostne policije in so se v Švici bavili z nedovoljenimi opravki. V Bazlu je neki Italijan oddal na italijanskega policijskega vohuna Benzija štiri strele. Benzi je pri zaslišanju priznal, da je v službi kot agent fašistične tajne policije. BOLJŠEVIK! PROTI BOŽIČNIM PRAZNIKOM. BERLIN, 19. decembra. Več desničarskih listov živo protestira proti nameri Sovjetske Rusije, ki bo dala svoje radio-postaje v Moskvi na razpolago za motenje drugih evropskih postaj, ki bodo na sveti večer oddajale izbrane božične programe. Moskovska postaja namerava ob istem času oddajati predavanja o marksizmu in lje-ninizmu. Listi označujejo ta sovjetski načrt kot nezaslišan poskus motenja svetega večera nemškega delavstva in zahtevaio. da se ukrenejo stroge orotimere. V zvezi s tem se doznava, da je sovjetski komisar za delo izdal naredbo. da se mora 25. in 26. decembra delati v vseh ruskih podjetjih. Kdor bi temu nasprotoval, bo takoj odpuščen. SILEN MRAZ V AMERIKI. NEWYORK, 19. decembra. Strašni val mraza ki je preplavil Združene države, ie zahteval že 12 smrtnih žrtev. V zadnjih 24 urah v Newyorku neprestano sneži. Za kidanje snega je bilo najetih 14.000 brezposelnih SHttra HSrlBorSKl SVTCElfNTKž Jutra TW a'r~T »'© t n, trne ro. xn. 193)__ Dnevne vesti Proslava kraljevega rojstnega dne v Mariboru v MESTU JE BILO VES DAN PRAZNI ČNO RAZPOLOŽENJE. _ LEPE PRO- . SLAVE V OKOLICI. Letošnji kraljev rojstni dan je Maribor proslavil zelo svečano. Že zvečer pred slavnostnim dnem se je skoro vse mesto okrasilo z državnimi zastavami. Na praz tiik sam pa je počivalo delo v vseh državnih in zasebnih uradih ter podjetjih. Ves dan je bilo v mestu praznično .razpoloženje, in mirno lahko trdimo, da je obdravska prestolnica letos svečanejše ko druga leta proslavila ta pomembni praznik svojega vladarja. Ob 9. uri dopoldne je bila slovesna zahvalna služba božja v pravoslavni kapelici v Melju, ki jo je daroval vojaški svečenik prota g. Trbojevic. Službi božji so prisostvovali odlični predstavniki vojaških in civilnih oblasti. Ob 10. uri pa je bila v stolnici slovesna maša z molitvami za kralja, katere so se udeležili predstavniki tukajšnjih vojaških in civilnih oblastev in korporacij, med njimi mestni poveljnik brigadni general g. Hadžič, predsednik okrožnega sodišča, gosp. dr. Žiher, oba okrajna glavarja g. dr. Ipavic, in g. Milan Makar, mestni župan f. dr. Lipold, predsednik mestne policije g. dr. Hacin, prvi državni pravnik g. dr. Jančič in zastopniki Sokolstva ter vseh ostalih korporacij. Korporativno so se u-dcležili službe božje tudi rezervni častniki s predsednikom združenja g. Perhavcem na čelu. Po cerkvenem opravilu je pa sprejemal okrajni glavar čestitke-posameznikov, društev in korporacij! Ob 9. uri dopoldne je bila v kazinski dvorani interna proslava, ki jo je priredila tukajšnja realna gimnazija. Popoldne ob 16. uri pa so priredili gojenci istega zavoda svečano akademijo z izbranim in pestrim sporedom. .Navzočo mladino in starše je uvodoma pozdravil ravnatelj realne gimnazije g. dr. Heric, mladina pa je izvajala ves spored brezhibno, in tako na dostojen in svečan način proslavila letošnji kraljev rojstni dan. Zvečer ob -8. uri je bila bakljada po mestnih ulicah, ki jo je priredila godba tukajšnjega 45 pehotnega polka in častna četa vojakov. Ob 20. mri pa se je pričel v veliki unionski dvorani družabni večer, katerega so priredili častniki mariborske posadke. V slavnostno razsvetljeni dvorani se je zbrala vsa elita Maribora. Tudi okolica je letos proslavila' kraljev rojstni dan zelo svečano. V Studencih so bile skoro vse hiše v zastavah. Zjutraj je bila v farni cerkvi slavnostna maša, katere so se udeležili zastopniki občine in raznih društev ter šolska mladina z učiteljskim zborom. Po končanem cerkvenem obredu je bila v Sokolskem domu šolska slavnost. Zvečer je priredila Narodna obramba v dvorani ge. Sluge družabni večer z raznimi deklamacijami in recitacijami. Pa tudi v širši okolici so bile na kraljev rojstni dan lepe slavnosti. Severna meja je pokazala, da je zve sta in vdana svojemu kralju. Odlikovanja. Z redom Jugoslovanske krone V. stopnje sta odlikovana okrajna glavarja Milan Makar v Mariboru in dr. Bratina v Ptuju. Čestitamo! Na dnevnem redu prihodnje občinske seje, ki bo v četrtek, 22. t. rn„ je med drugim 34 prošenj za sprejem v občinsko zvezo, več personalnih zadev magistrat-nih uslužbencev, določitev parcel za gradnjo lesenih hiš, ureditev prometa v Slovenski ulici, nekatere regulacijske in parcelacijske zadeve, vprašanje božičnih nagrad mestnim uslužbencem, vprašanje znižanja cen v mestnem kopališču, računski zaključek mestnega električnega podjetja in več obrtnih zadev. Za pomožno akcijo mesta Maribora so darovali: Tvrdka Doctor in drug ob priliki 10-letnice obstoja tvrdke v Mariboru 100.000 Din, veleposestnica in industrijka Tea Zupančeva vagon bukovih drv, tvrdka Zelenka & Co„ 24 kosov raznega ma-nufakturnega blaga, domača pletarska industrija Josip Kališ 104 kose raznih pletenin. Vodstvo Pomožne akcije se vsem darovalcem iskreno zahvaljuje. Seja uprave Narodne obrambe. Na kraljev rojstni dan se je v Beogradu sestal upravni odbor Narodne obrambe k plenarni seji. Za predsednika je bil pri volitvah, izvoljen Ilija Trifunovič-Birča-nin. Mariborski oblastni odbor je zastopal na seji dr. Miloš Vauhnik. Mariborski smučarski klub ima v sredo 21. t. m. ob 20. uri v kavarni Jadran svojo sejo- Obenem opozarja vse smučarje, da priredi v letošnji zimski sezoni smučarske tečaje v Rogaški Slatini, pri Pohorskem domu, pri Ruški koči, na Pesku, pri Seniorjevem domu, pri Rimskem vrelcu in alpinski tečaj na Peci. Božičnica mariborskih poštarjev. Mariborski poštarji so priredili včeraj božičnico z lepim sporedom. Zbrane poštarje in deco je pozdravil in nagovoril predsednik društva g. Božičev, nakar so sledile deklamacije, nagovori in nastop pevskega društva »Poštni rog«. Po sporedu je bilo bogato obdarovanih 67 otrok, katerim so pripravili poštarji veliko veselja in jim bo včerajšnji dan ostal v trajnem spominu. Tekmovalci za biljardno prvenstvo Maribora imajo drevi ob 20. uri važen sestanek v kavarni Jadran. Zbrala se bo komisija, ki’ bo določevala posamezne kategorije. Za tekmovanje je v Mariboru veliko zanimanje, zato so vabljeni vsi tekmovalci, da se sestanka zanesljivo udeleže Novinarski klub. Drevi ob pol 19. uri važna seja v kavarni »Bristol«. Seje se naj udeležijo tudi člani častnega razsodišča. Klub jugoslovanskih akademikov ima svojo sejo danes, v ponedeljek ob 20. uri zvečer v klubovi. sobi y. Narodnem domu. Svetlobna javna ura na Glavnem trgu je bila že večkrat tarča raznih objestnih ponočnjakov. V soboto ponoči je vrgel neznan pobalin v urino stojalo kamenin razbil več sto dinarjev vredno reklamno steklo. Žalosten konec vesele družbe. Veččlanska družba, v kateri so bili Avgust Barbaš, ravnatelj Mariborske livarne, mehanik Edvard Kuri, šofer Otmar Hu-rnel in 20-letna Štefka Puconjeva iz Studencev, je sinoči slavila zmago mariborskega. Rapida pri Anderletu v Radvanju. Ko pa se je družba okrog 23. ure namenila vrniti, je najela kočijaža Kopettija, ki je razgreto družbo potegnil proti mestu. V bližini Mautnerjeve gostilne na zgornji Radvanjski cesti pa je doletela družbo huda nezgoda. Neki šofer, ki je nameraval prehiteti kočijo, je zavozil s tako silo v njo, da se je prevrnila s potniki vred. Pri tem sta obležala nezavestna Edvard Kuri in Štefka Puconjeva. Kuri si je zlomil desno nogo, Štefka pa je dobila nevarne notranje poškodbe. Lažje se je poškodoval tudi šofer Otmar Humel. Kurija in Štefko so poklicani reševalci prepeljali z rešilnim avtom v bolnišnico. Šofer, ki je povzročil nezgodo, se za ponesrečence ni zmenil in je nemoteno odbrzel z avtom proti mestu. Posledice hazardne igre. Včeraj je policija aretirala nekega šoferja Wogeret-jeve tovarne mesnih izdelkov, ki je bil osumljen, da je poneveril okrog 12.000 Din inkasiramega denarja. Pri zasliševanju je priznal, da je poneveril le 5000 Din in izpovedal, da je od tega zneska okrog 3000 Din zaigral. Življenja se je naveličal neki mariborski izvošček Anton K. Preteklo soboto zvečer je splezal na kup granitnih kock na Trgu svobode in se nameraval obesiti na vrv, katero je bil že privezal za močno vejo. Ko pa si je hotel zadrgniti zanko okrog vratu, je opazila njegovo početje neka prodajalka, ki je o tem obvestila mimoidoče.' Samomorilnega kandidata so ljudje sneli iz zanke in preprečili njegovo namero. Kmalu nato pa se je poskušal obesiti na naramnice v parku, kjer so ga zopet pregnali ljudje. Tako nesrečni mož ni imel sreče, da bi si vzel življenje, ki ga je j*l sovražiti Čevljarski prikrojevalni tečaj v Mariboru. V nedeljo 11. t. m. sc je zaključil čevljarski prikrojevalni tečaj v Mariboru, ki jo bil otvorjen pred 2 mesecema. Tečaj je obiskovalo 33 čevljarskih pomočnikov, večinoma iz Maribora. Poučeval je prikrojevalni učitelj banovinskega obrtno-pospeševalnega zavoda g, Stemman prikrojevanje, lepljenje, barvanje, ortopediko, izdelovanje celoloid-nih predmetov in strokovno kalkulacijo 144 ur. Obisk je bil zelo povoljen in vspeh prvovrsten. Ob zaključku tečaja, ki je bil v dekliški meščanski šoli, je o-brtnozadružni inšpektor g. Založnik nagovoril zbrani naraščaj z iskrenimi besedami za izobrazbo in navajal vrsto razlogov, iz katerih se mladina mora zanimati za zboljšanje svoje strokovne in Splošne naobrazbe. Pozival je pomočnike, da že sedaj mislijo na to, kako si bodo uredili svojo bodočnost kot samostojni mojstri v družbah in pridobitnih zadrugah, ker le na ta način jim bo mogoče racionelno izkoriščati znanje, kreditno zmožnost, delovno moč in delovni čas. Zahvalil sc je učitelju za vnemo, s katero nam vzgaja obrtniški naraščaj, kakor tudi načelniku čevljarske zadruge g. Krajcerju za zanimanje, ki ga je tudi tokrat pokazal za zboljšanje delavske izobrazbe. Udeleženci so z velikim zanimanjem sledili govornikovim izvajanjem in jim živahno pritrjevali. Krojaška in čevljarska zadruga v Mariboru sta se letos lepo postavili s svojima tečajema, Kaj pa ostale obrtne zadruge? PRI REVMATIZMU protinu, trganju, ishlasu, zobobolu in glavobolu se priporoča ŽILGS masaža za masažo. i Steklenici 14 Din Oclas iecr. cod S. Br. ”5.892/32 Nenadna smrt na cesti. Na praznik 17. t. m. zvečer jo izpila v Kokotovi gostilni na Kralja Petra cesti v Studencih dve četrtinki litra vina okrog 401etna zasebnica Ana Nudlova iz Studencev. Nato je odšla na cesto, kjer pa se je nenadoma zgrudila in na mestu izdihnila. Oči ‘vidno jo je zadela kap. Truplo je bilo prepeljano v mrtvašnico studenškega pokopališča, Fingiran poskus samomora. V petek ponoči okrog 22. ure je poklicala na pomoč reševalni avtomobil mestna policija, češ, da se je v policijskem zaporu poskušala zastrupiti z močno hiperman-ganovo raztopino 221etna železničarjeva žena Adela Z. s Koroške ceste. Reševalci so dozdevno samomorilno kandidatinjo naložili v avtomobil in odbrzeli proti bolnišnici. Na državnem mostu pa je pre tkana Adela povedala reševalcem, da jc poskus samomora samo fingirala, da bi se tako izmazala iž zapora. Ponudila je reševalcem 10 litrov vina, če jo izpuste. Seveda njena ponudba ni bila sprejeta in so jo reševalci spravili nazaj k »Grafu«. Razne nezgode. Na rešilni postaji so obvezali in nudili potrebno prvo pomoč 19letni delavki Antoniji Selinškovi s Koroške ceste, ki se je občutno ranila na kolenu, dalje 221otnemu mehaniku Zmagu Lukežiču s Pobrežja, ki si je pri delu poškodoval levo roko, 331etnemu delavcu Frideriku Ferencu iz Smetanove ulice, ki se je vsekal v desno roko in 78 letnemu zasebniku Francu Lasbacherju s Koroške ceste, ki se je z nožem urezal v desno roko. Tudi zastave niso več varne. V noči od petka n-a soboto je neznan tat ukradel gostilničarju Radu Starmanu državno .zastavo, ki jo je razobesil nad gostilniškim vhodom v proslavo kraljevega rojstnega dne. Tatvina kolesa. V soboto opoldne je izginilo pekovskemu pomočniku Josipu Klepu iz veže neke gostilne v Vetrinjski ulici kolo znamke »Nusu«. Pred naku pom se svari! Človeški dihur. V noči od sobote na včeraj je vlomil v slabo zaklenjeno barako kamnoseka Ferdinanda Rogača, v Tatienbachovi ulici 34 neznan prijatelj perutnine in odnesel od petnajstih 8 kokoši, od teh je bilo 5 rjavih, 2 grahasti in ena bela. Tat jih bo najbrže skušal z ozirom na bližajoče se praznike kje prodati in se javnost naproša, da ponnjalca izroči najbližjetmi stražniku. Narodne gledališče Repertoar. Ponedeljek, 19. decembra. Zaprto. Torek, 20. decembra. Zaprto. Sreda, 21. decembra. Zaprto. »Pri belem konjičku«, ta najuspelejša in najbolj privlačna opereta najnovejšega časa, ki jo uprizarjajo povsod z uai-večjim uspehom .in so jo samo na Dunaju uprizorili skoraj 600 krat, doživi mariborsko premiero na prvi- božični prazni« ob 20. uri. Glasbeni part je poln majnovej šili »šlagarjev«, vsebinsko pa je delo bavno kot redko katero. M&ribors*0 vprizoritev pripravljata kapelnik Herz<$ in režiser K. Bachmami kot gost. Nastopi ves operetni in dramski ansambl, P0; množen zbor, štatistarija, vsega skupal skoraj 80 oseb. _ Pri zapeki, krvnem prenapolnienjuhe- buha, kongestijah, bolečinah kolknib živft. pri bolečinah v kolku, zasopljenosti, hudem srčnem utripanju, migreni, šume#11 v ušesih, omotici, pobitosti povzroči naravna »Franc Josefova« grenčica izdatrtfj izpraznjenje črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe. Mnogi zdravniki rahljajo »Franc Jožefovo« vodo tudi P?1 nadlogah klimakterijalne dobe z največ* jim uspehom. »Franc Jožefova« grenčic3 so dobi v vseli lekarnah, drogerijah 10 špecerijskih trgovinah. Prikimala je starka zima na nogah čevlje »Tempo« ima LJUBLJANA CELJE MARlB°* Gledališka 4 Aškerčeva 3 Slovenk* Od danes bo v »Grajski kleti« odP^8 »Ljudska klet«! Prvovrstna vina po wr ki ceni. Za praznike pri odvzemu o#' manj 5 litrov čez ulico popust. Smučar! Če hočeš prijetno voziti,#0* raš pri Šport Rogliču kupiti! Vlom v izložbeno okno v Poljčah®*1, Te dni so. izložbe sija mikavne za mj®* dino. Dan za dnem se poželjivo ustavlj8 pred njimi, češ: »Če bi bilo to moje.-;* Nekega dečka pa je te dni skušnjava ‘8 premagala. Med opoldanskim odmoroh1' ko so trgovine v Poljčanah zaprte,^ opazil, da se da šipe pri nekem izložb8', nem oknu toliko privzdigniti, da lab«0 sežež z roko po zaželjenih božičnih d°* brotah. Nabrat sl jc v največji naglici d°* kaj sladkorčkov in okraskov za božich0 drevo. Porezal pa si je pri tem roko, W ga bo gotovo izdalo. Roparski napad ob belem dnevu. Včeraj popoldne okrog 14.15 je šel po M0* therjevi ulici 10 letni sin krojaškega m01' stra Pistotnika z Meljske ceste. Napleti mu je prišel , kakih 20 do 30 let star, slabo oblečen moški, ki je dečka neb®', doma napadel, mu segel v žep in vZ® 70 Din kovanega denarja. Ropar je n3*0 naglo pobegnil in izginil brez sledu 28 bližnjimi barakami, Vse policijsko zasledovanje drznega roparja je ostalo z3011' krat brezuspešno. Nenavadno »ribo« je ujel. Z razh# strani, popolnoma verodostojnih ja nih, smo te dni prejeli soglasna poroči18 o nenavadnem plenu, ki ga je ujet v eI” preteklih noči v Dravinji znani poliča# ski lovec in ribič g. Stanko Hauptma# Stvar se je po teh vesteh dogodila nasj®° nje: G. Hauptman je nastavil v Dravi# močan trnek s tremi kavlji z nameno# da bi ujel ščuko. Ponoči pa je zasliš3*^ bližini vode stanujoči železničar g. Um®14 od reke cviljenje in zavijanje. Nemudo#8 je obvestil o tem g. Hauptmana, s katerim sta odšla k Dravinji, kjer sta naši« v svoje veliko presenečenje na trnku, nastavljenem ščuki, močnega lisjaka. Srečni ribič je lisjaka pobil in ga odnese domov. Očividno je lisjak hlastnil po ribici, ki je bila nabodena na trnku k® vaba in se pri tem ujel. Nedvomno je v lovski, oziroma še bolj v ribiški kroniki v naših krajih edinstven primer. Nov odrešenik v Mariboru hoče postati 56 letni delavec F. K., ki je ush®‘ ben pri vrtnarju g. Konradu Žnuderl • Možakar je namreč že pred leti duševno obolel in od tedaj nima več zdravega razuma. V splošnem je mirnega obnašaru in svoji okolici ni nevaren. V svoji hi nosti si domišljuje, da so ga nebesa pooblastila z nalogo, da bodi novi odr nik sveta, ki mora katoliško cerkev p^ polnoma preurediti. V zadnjem cfs” £ ie začela njegova verska blaznost ao vati take oblike, da ga bo treba spra. za varne zidove naročnice. v Mariboru, dne 19. XII. 1932.1 memam iTE^rtmKi jm mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm mm 3* Trije vzgojni činiielji naših otrok Z RODITELJSKEGA SESTANKA NA 3. DEŠKI ŠOfci. . Da so prav danes, v tern materielnem ■n duševnem nesoglasju, roditeljski sestanki nujni, smo že vsi — šola iti dom '' Prepričani, kar govori tudi zanimanje starišev na teli sestankih. Kakor je res-'Uca. da težke socialne razmere neke in-terese ix> eni strani odrivajo — zlasti krušno vprašanje je po vekovečnem pri-rpdnem zakonu prvenstveno, — je istočasno z druge strani tudi res, da prav te razmere nagon skrbi za obstanek, ki je Y ujem. vključena tudi skrb za otroke, ^čijo in silijo neke interese v ospredje, staršj se mogoče nevede in nehote — 9rei podzavestno — zanimajo za svoje otroke in često nevoljno in mrmraje nekaj zanje store ali žrtvujejo, a vendarle rtore. Je to neka sama po sebi utemeljena'nujnost, saj nudijo starši kot osnovna 'Tgojna celica otrokom prvo vzgojo 'Pouk). Mati, da jo imenujemo kot prvo, ni le mati-gospodinja, ampak je prav to-kko tudi- vzgojiteljica-učiteljica. Otrok je v®s od starišev (pred vsem materin) in vsi njihovi (njeni). Zato pa je njih eseda najmerodajnejša, najsvetejša in žato tudi najbolj odločilna. Drugj vzgojni čimtelj je otrokova neposredna okolica, kjer se on giblje, kjer ž]v’> t. j. po svoje in zlasti s pomočjo staršev (družine) razmišlja in se poglab-‘Ja ter si ustvarja določene predstave in Pojmovni zaklad. Njegovo duševno ob-z°rje se širi — v dobrem ali slabem smi- slu, — on »stopa v svet«. Ta okolica, ki jo že lahko primerjamo z javnim življenjem, pa je danes otroku prej nevarna kot koristna. Krivične socialne razmere so razkrojile tudi moralno ali bolje: eti čno življenje. Nesoglasje v posedovanju potrebnih tvarnih dobrin je in bo vedno rodilo dvoje moralnih mlakuž: bogastvo in siromaštvo. Tukaj se skriva osišče protivcev v vsakem pogledu. Vendar in prav zato morajo biti starši v pogledu skrbi za otroke toliko bolj pozorni in oprezni. Šola je komaj tretji člen v ve rigi vzgojnih činiteljev in se čeišče mora omejiti bolj z didaktičnim materializmom (učno smerjo). Vzroki: Otrok je v območju šole razmeroma najmanj časa; šola je plod bolj pozitivnega, kot pa priročnega zakona, ki prav otroka tako obvladuje — nagonsko življenje: neoviranost v gibanju, prostost in razne druge telesne utehe: — javno življenje je bolj mikavno in privlačno in končno: stik med šolo in domom je premajhen. V tem pravcu sta se gibala 12. t. m. istočasno dva sestanka starišev na 3. deški osnovni šoli in stariši so s svojim zanimanjem in prostim razgovorom pokazali pravilno razumevanje. Taki sestanki vodijo v medsebojno zbližanje in spoznanje otroka in nudijo smernice domači vzgoji. Šport Jeiensko prvenstvo LNP odločeno Primorje na prvem, ISSK Maribor SK Rapid :SK Železničar 3:2 (3:0). Jesenski del. tekmovanja za prvenstvo LNP se jc včeraj zaključil. Na igrišču ISSK Maribora sta včeraj odigrala tekmo dva močna rivala »Rapid« in »Železničar«. Vreme je bilo za prireditev u-godno, in tudi zanimanja zanjo jc bilo dovolj, saj je privabila na igrišče okoli '00 gledalcev. V splošnih opombah je treba posebej Oglasiti, da se v pogledu športne fair-nesse uvršča tekma v stil zadnjih nogometnih tekem na naših igriščih, in čeprav m prišlo do težjih odkritih ekscesov, je mla vendar izprepletena z neštetimi obo-Jestranskimi »neprijaznostmi«. Rapid sije od zadnjih tekem močno o-homogel. Posamezniki so tehnično dobro ‘zvežbani in obvladajo žogo razmeroma dobro. V glavnem je Rapidovo moštvo o-beriralo s polvišoko igro po krilih, izpre-PIeteno z individualnimi akcijami posameznikov. Kot celota moštvo ne naprav-‘ia vtisa harmonične enote, saj je vmes tudi nekaj vrzeli! Tako je še ves napad nekam medel, dober v igri v polju, pred Solom pa zelo nedosleden: mestoma se °b nepravem času preveč strelja na gol, "O bi p,a situacija naravnost terjala po-■f*ten strel, pa oklevajo. Na ta način je na- na drugem, Rapid na tretjem mestu. pad zapravil nešteto prav ugodnih situacij, mestoma pa z nepotrebno naglico prezgodaj zaključeval poteze, ki še niso dozorele. Zelo dobra pa je ožja obramba kot celota. Do izključitve Barloviča v 35. minuti prvega polčasa je bila neprema-gljiva trdnjava. V srednji vrsti je bil najboljši Eupkar, ki je lepo pomagal napadu. Z njim je dobro in uspešno sodeloval Seifert. Le njegova sirova igra in stalno ugovarjanje sodniku ni simpatično. Pre jel je prav zaradi tega zasluženo kazen iz ključitve. Rapidu bi svetovali, naj tega igralca pouči, kako se mora na igrišču obnašati. Železničarji so sc včeraj zelo nesrečno borili. To velja v prvi vrsti za ožjo o-brambo. Wagncr je bil takoj v začetku tekme blesiran, tako da ni bil polnove-den branilec. Mahajnc je delal napako za napako in marsikaterikrat ustvarjal več ko kritične situacije. O halfih se mora reči, da so zgubili tekmo. Kot vrsta so bili mnogo slabši od iste nasprotnikove formacije, ker jim ni uspelo, razen v nekaterih trenotkih, preprečiti nasprotnikovo, včasih nevarno kombinacijo. V tej formaciji je edino ustrezal Fran-geš I. Ni pa predvajal one uspešne igre, kakršne smo od njega vajeni. V napadu sta bila do konca dobra samo Efferl in Ronjak. Pezdiček je bil v prvem polčasu dober, Je malo zaposlen, v drugem je zaostajal. 'Paulin je moral skupno z Barlovičem zapustiti igrišče, in tako je pozneje (napadu manjkala poveranost. Konradu II. je proti koncu pohajala sapa, težka je bila borba s tlakom. Igra je bila s Čisto športne strani n>a dokaj nižjem nivoju od zadnjih tekem, ki smo jih gledali v Mariboru. Peripetije igre so povzročile, da so se zdai eni zdaj drugi posluževali sabotažne taktike in tako vnašali v igro lepotne hibe, ki so splošen značaj kvarile. V glavnem pa sta moštvi dali precej izenačeno igro in bi neodločen rezultat bolj ustrezal poteku igre. Goli so padli: v 2. minuti iz prostega strela in 16 m po Venkotu; v 17/ Venko lepo solira po desnem krilu, žogo lepo centrira in Hardinka pošlje žogo iz 3 m v mrežo. 3:0 za Rapid. V 33/ lep pred-iožek Hellerjo in Hardinka zopet ekseku-tira iz 5 m. 3:0 za Rapid. S tem rezultate konča polčas. V drugem polčasu so Železničarji izvedli generalno ofenzivo in v 6/ doseže Konrad prvi gol za Železničarje. V 14/ zniža Bačnik rezultat na 3:2. Kljub močnemu naporu pa Železničarji ne morejo doseči izenačenja, ki je takorekoč »viselo« v zraku, -ker je vratar rapida obranil najtežje strele, v drugi vrsti pa je bil napad Zel. premalo odločen. In tako se je tekma končala 3:2 za Rapid. Sodil je g. Pevalek iz Ljubljane. Razen prvih 10 minut ni mogel zadovoljiti, ker je bil nedosleden v prisojanju faulov. Sicer pa je bil objektiven. Končna slika jesenskega prvenstvenega tekmovanja je naslednja: Primorje 5 2 3 0 11:6 7 Maribor 5 3 0 2 17:11 6 Rapid 5 3 0 2 12:12 6 Ilirija 5 2 1 2 18:12 5 Železničar 5 2 12 12:14 5 Svoboda 5 0 1 4 5:20 1 V jesenskem delu so se torej prognoze, da bo naše mesto zastopano z boljšo trojico kot pa Ljubljana, uresničile. Diferenca je sicer -malenkostna, tako da bo -odločitev padla v pomladanskem delu tekmovanja, v katerem pa »Maribor« nima najslabših izgledov, zlasti če se u-pošteva, da igrajo mariborski klubi večinoma doma. Ostale nogometne tekme. Celje: 'SSK Celje:SK Jugoslavija '4:0 (2:0). Zagreb: Gradjanski:Sparla 3:1 (2:1). Beograd: BSK:Jugoslavija 3:0 (1:0). Gradec: Romunija:Štajerska 3:2 (1:0). TARZAN I. DEL J£ PRISPEL! DOebT«EGA V UPRAVI JUTRA IN VEČER NIKA V MARIBORU, GOSPOSKA UL. 11 Smučarski tečaji SR Maratona SSK Maraton se bo tudi letos preko zime ustalil v idiličnem Rimskem vrelcu, ki ga je lansko zimo odkril ter preobrazil v center smučarstva v gornji Dravski dolini. Smučarske tečaje prične SSK Maraton za Božič. Sledila bo potem cela vrsta tečajev do konca januarja. Božični tečaji se pričnejo 26. decembra. Dele se na začetniškega, nadaljevalnega in tekmovalnega. Začetniškega in nadaljevalnega, ki trajata do 4. januarja, bo vodil znani učitelj smučanja in tekmovalec Cerič iz Ljubljane. Tekmovalni tečaj bo trajal do 9. januarja-. Tečaj bo vodil naš mednarodni tekmovalec in priznani smučarski strokovnjak Jožko Janša-. Podučev-al bo v tečaju tek, slalom, smuk, skoke, zadnja dva dneva sta pa namenjena kombinfraniia tekmam. Za tečaje je v smučarskem svetu umevno veliko zanimanje. Preko praznikov bo Rimski vrelec torišče nad vse živalv-nega in zanimivega zimskošportnega življenja. Od 10. do 19. januarja- bo -v- Rimskem vrelcu nadaljevalni tečaj, zraven še poseben začetniški kurz, od 20. do 30. januarja pa zopet začetniški in nadaljevalni -tečaj. Vodil bo vse te tečaje g. Cerič. Podjetna lastnica Rimskega vrelca je letošnjo jesen svoj renomirani penzion primerno preuredila ter ga oskrbela z večjo udobnostjo, tako da ustreza popolnoma vsem modernim tujskoprometniin zahtevam. Najrazvajenejši obiskovalci bodo našli tu zadovoljujočo udobnost in oskrbo, pa tudi oni, ki jim je ljubše zatišje in priprostost, bodo zadovoljni, ker jim nudite obe vili, ki sta letos popolnoma opremljeni, popoln nadomestek planinskih koč. Nekaj posebnega pa je okolica Rimskega vrelca s svojimi razsežni-mi smučišči, ki jih ne najdemo nikjer dru gje tako lahko dostopnih. Veliko privlačnost tvorita za obiskovalce tečajev in Rimskega vrelca obe smuški skakalnici. Večja za izvežbane skakalce bo zadostovala za skoke do 35 m, manjša z dolžino skokov do 15 m bo pa prav posebno dobrodošla začetnikom. — Omenjamo še, da bodo imeli udeleženci tečajev v Rimskem vrelcu znatne ugodnosti in popuste. Tujskih sob bo dovolj trna- razpolago. Vsa pojasnila glede tečajev- in podrobne pogoje daje SSK Maraton, Maribor. Aleksandrova c. 6. Prijave in vprašanja za pojasnila naj se pošiljajo na omenjeni naslov pismeno. — SK Železničar, težkoatlefska sekcija. V torek 20. t. m. ob 19. url trening boksa-ške sekcije. Člani, ki ne bodo prišli točno k treningu, bodo izključeni. — Odbor. Sokolstvo Sokolsko društvo Marlbor-matica, ima drevi ob 20. -uri v društveni sobi v Narodnem domu izredno odborovo sejo radi prireditve Silvestrovega večera v unionski dvorani. Pridite .vsi in točno! Zdravo! Heltai: Žepar Zgodilo se je to med Novimi Zamki in Bratislavo, ali bolj v bližini Bratislave, tal sem v vagonu pri vratih ves nervoza in nestrpen, kakor človek, ki je na Docf)!« sem zavpil uari-j. ‘nite mi mojo denarnico!« ^Kaj se vam blede.« jc vprašal srdito. • EakŠni denarnici govori^?« »I, o tisti, ki ste mi jo v kupeju iz* meknili... Sem z njo!« Medtem se je nabralo okrog naju veliko radovednežev. Občinstvo se je nevoščljivo muzalo in čakalo, kaj bo. Bližal se je že stražnik z dostojanstvenimi koraki. Tat se je začel nemirno vrteti, a jaz sem ga neprestano držal za ovratnik. »Pustite me na miru!« je planilo iz njega, in z naglo kretnjo se mi je izvil iz rok. V tem trenutku se je na tlaku ob nekaj spoteknil in s strahom zapazil, da je izpustil ukradeno denarnico, mojo denarnico. Hotel jo je ročno pobrati s tal, pa sem ga prehitel. Spravil sem svojo denarnico zopet v žep in sem imel to reč s svoje strani končano. »Poberite se mi!« sem rekel žeparju. Nesrečni človek bi bil sam rad to napravil, a ni mogel. Ovratnik, ki sem ga ravnokar izpustil, je zdaj zopet držal stražnik. In s silo je vlekel tatu na straž nico, meni je pa velel, naj grem z njim. Ves zlovoljen sem šel s stražnikom. To je bilo že od sile. Rad bi jo bil skrivaj popihal, pa ni bilo mogoče. Stražnik je name pazil kakor na tatu. Moral sean stopiti v pisarno, kjer je bil o tej reči sestavljen zapisnik. Po daljšem bridkem zasliševanju so me izpustili. Vsa reč mi je presedala in to tem bolj, ker je gledal tat name, kaikor bi prosil mrdltetsja. Bi je bled in potrt. Jecljal je in šklepetal z zobmi, a na čelu mu je stal pot. Kadar sem ga pogledal, sem videl v njegovih očeh toliko bridkosti in očitanja, da sem sc stresel. Prav žal mi je bilo, da se je ta mala tragedija vršila javno, sirovo, nečloveško. Ali ni se dalo pomagati. Moral sem se sprijazniti s tem, da bo tat nekaj tednov zaprt. Od tistega časa sem večkrat prejel iz Bratislave pisma, razglase in pozive. A pripetilo se mi je Še nekaj drugega. Neko lepo dopoldne je prišla k meni ženska z objokanimi očmi. Bila je še precej čedna in mlada, a njeno lice je pričalo o pomanjkanju in bedi. »Jaz sem,« je žena počasi in brez u-voda iztisnila iz sebe, »Holanova.« To ime mi ni ničesar pojasnilo. Niti sanjalo se mi ni, kdo je Holanova. »Kaj se ne spominjate?« je vprašala žalostno in nekam prisiljeno. »Moj mož, Holan, v Bratislavi...« In njena reka se je pomenljivo zavila nazaj. Zdaj sem pa že vedel, kdo je Holanova. Žena anojega žeparja. Zavzeto in sumljivo sem jo gledal. Kaj bi neld rada ta ženska od mene? Bilo jc nekaj navadnega. Sklicevala se jc na mojo blagosrčrsost in usmiljenost. Rckia je, da sedi njen mož zaradi m^tje v ječi. Doma ni kruha. Otroci stradajo. Ima četvero otrok, dva dečka in -dve deklici. Sicer sem čuteč človek, a ta reč mi iei bila zoprna. Čutil sem, da bi mi znatno odleglo — če že ne morem pomagati žeparju, da bi vsaj njegovi družini pomagal. Dal seni ženi sto kron, nakar se mi je vsa srečna zahvalila in odšla. Kolikor se mene tiče, sem bil bržkone srečnejši kakor žena sama. Bil sem zadovoljen in vesel, kakor človek, ki je storil dobro delo. čez teden dni mi je prišlo na uho neprijetno poročilo, da se je Holan v ječi obesil. Obsojen je bil na šestmesečno ječo in to si je tako gnal -k srcu, da se ie obesil. To -poročilo me je popolnoma potrlo, zakaj čutil sem, cb sem jaz kriv smrti tistega človeka. Kar sem doslej večkrat sam sebi očital, da bi bilo bolje ne zmeniti se za ukradeno denarnico, to se je sedaj v meni z vso silo oglasilo. Mar je bito tistili borih sto kron toliko, da je šel zaradi njih stari mož s sveta. Ves dan sem bil slabe volje, pa vso noč nisem zatisnil o-česa. Povsod sem imel pred očmi starega Holana z njegovim bolnim, očitajočim pogledom, s katerim se je z menoi poslovi’ na policiji. (Konec jutri.) Stran 3 MarlfiorsEi »VE ČER NIK« Jutra V M a r 1 Ti o r u, dne 19. XII. I9.£k_ Radis/av Rudan Rod na r (Po vest) I. V bregu nad cesarsko cesto je ždela pri žuborečem studencu kamenita bajta in ‘nad njo se je košatil stoletni hrast. Dva moža bi ga ne bila obsegla — in vendar je bila bajta starejša. Nihče ni vedel, kdo jo je postavil v to samoto, nihče ni vedel, kdaj so ji bili položeni temelji. Samo to so .vedeli v Št. Vidu in na Lozicah, pri Žvanutih in v Otoščah, da so v njej že od nekdaj stanovali kamenarji Blažonovi. Rod za rodom je gineval, stari so se umikali mladim, bajta pa je ostala, ostal je hrast nad njo in ostali so Blažonovi, kamenarji in siromaki. Starec Matija, ki je bil dočakal devetdeset in tri leta, je izročil svojo beraško obrt sinu Luki in Luka jo je prepustil Cahariji. Tako se je preko stoletij dogajalo vse enakomerno in brez sprememb: bajta je perela, hrast je rastel in kamnolom se je zajedal v trdo drobovje sive gore. Kakor ogromna rana je zijal in burja in dež sta mu glodala gole čeri. Od pomladi do pomladi so se lomile skale in od pomladi do pomladi so sedeli Blažonovi s kladivom v roki na enonogih stolih in tolkli kamenje. Enakomerno, monotono so odmevali udarci v hrastovi' meji nad kamnolomom in v ogromnih pečinah nad: njo. »Pik-pok!« od ranega jutra do poznega večera, od po- nedeljka do nedelje in od prvega do zadnjega. Ko so se pa spomladi nagrmadili kupi natolčenega kamenja kakor ogromni snežni zameti, so prišli iz Št. Vida vozovi in so jih razvozili doli do Vipave in gori do Razdrtega. Po vsej beli cesti so jih razsejali, v vsako ped izvoženih tal so zabili znoj in kri Blažonovih, njihovo mladost in starost, hrepenenje in bridkost, žalost in bedo. Vsa dolga bela testa od Vipave do Razdrtega je poznala zgodbo njihovega bednega življenja: rojstvo v bajti, prve korake pod stoletnim hrastom, prve igre pri žuborečem studencu, potem kamnolom, kamnolom, kamnolom in nazadnje večno počivališče pod bresti na božji njivi na Lozicah. Vedno enako, stoletje za stoletjem ... Le tam mimo po beli cesarski cesti je hodilo življenje, pretakalo se je od Gorice, Ajdovščine, Vipave in Št. Vida do Razdrtega, Postojne, Ljubljane in še dalje in dalje gori do Dunaja, na vse božje Štiri strani. Hodili so mimo popotniki, raztrgani in blatni, z bolečino v obrazih in z žalostjo v srcih; drdrali so vozovi, visoko natovorjeni ž vsem mogočim, vmes so se oglašale bogate kočije in vsak dan dvakrat je vozil posti-Ijon Matevž pošto in pasažirje. Odhajali so ljudje iz Vipave in so se vračali: nekateri kmalu, drugi čez leta, tretji pa so ostali Bog vedi kje in se niso vrnili več. Tujina jih je požrla, zagrabila jih je s svojimi sesajočimi lovkami in jih ni izpustila. Blažonovi so gledali za njimi kakor gleda otrok za lastavico, ki je priletela iz neznanih daljav ip bo zopet izginila za gorami. Oni se niso mogli odtrgati od bajte, od hrasta in od kamnoloma. Priklenjeni so bi t na bedno ped nerodovitnih, kamenitih, od burje in o dežja razglodanih tal. Rod za rodom, dan za dnem, teden za tednom, mesec za mesecem, leto za letom, stoletje za stoletjem... , Le eden edini ni ostal zvest tradiciji svojega rodu. Bil je to kamenar France, sin Caharije Blažomu. Vse hrepenenje, ki je bilo s silo zatajevano in dušeno_ srcu pradeda, deda in očeta, je dozorelo v njem v silen plamen, da je zagorel, ga palil in žgal. Tla so se mu izmikala izpod nog, bajta ga je tiščala, kamnolom ga je dušil in še sive nanoške stene so mu pritiskale na dušo kakor silno, ogromno in vse uničujoče breme. S sklonjeno glavo in s povešenimi očmi, kakor kaznjenec pred stražarjem, je hodil, z očetom v kamnolom, sedal na enonogi stol in vihtel kladivo. »Pik-pok-.* je odmevalo od sten, kamenje se je drobilo, kupi s rastli, a France ni videl ne kladiva ne kamenja. Njegovo hrepenenje je bilo daleč od kamnoloma-Blodilo je po velikem mestu ob morju, sprehajalo se je med velikanskimi, grofovskim gradovom podobnim palačami, vozilo se je z ladjami po neskončnih modro* zelenih morskih gladinah in je iskalo življenja in ute* šitve svojih hotenj. Še ga je priklepala k rodni zenu)* usoda njegovih prednikov, in. kakor veriga kaznjenca-ga je držala tista bedna domačija, a on se je s titansko silo trgal od nje — dokler se ni odtrgal. »Pojdem«; je dejal nekega, dne, »po svetu pojdem-V mesto ...« . (Se bo nadaljevalo.) Brandy Najfinejši rum ne gros! in vse vrste likerjev i. t. d. JAKOB PERHAVEC, MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 9 Telefon 25-80 Tovarna likerjev, desertnih vin in sirimo*! Pristna slivovka en detail- Kravate, ovratniki, žepni robci, nogavice na jnovejii vzorci Razno VINO lastni pridelek, novo in staro po 3 in 4 Din liter pri odjemu desetih litrov. — Pristno vinsko sadno žganje. — Zrinjskega trg 6.______________________4201 PERICA gre prati na doni.' Neža Siter, Dravska ulica 8. 4235 v bogati izbiri Tekstilana Budefeldt Gosposka ul. 14 TRISOBNO STANOVANJE če. mogoče s kopalnico, išče mirna stranka z enim otrokom po možnosti v bližini kolodvora ali v II. okraju mesta Maribora. Naslov .v upr. »Večernika«. '4135 Stanouanie PRAVE DOMAČE KEKSE. najcenejše in najboljše kvalitete. dnevno sveže, kakor tudi božične kekse, potice, šar-telje, pince itd., priporoča pekarna Čebokli. Glavni trg. DVOSOBNO STANOVANJE v vili v Ciril-Metodovi ulici 25, tik ob parku, sc odda s 1. januarjem 1933. 4233 TRISOBNO STANOVANJE oddani s 1. januarjem 1933. Vprašajte od 13. do 14. ure v Mlinski ulici 32, It. 4236 Sanke smuči z vsemi potrebščinami drsalke snežni Čevlji gumijasti škornji 20 do 50°|> popust samo v razprodaji pri KORMANNU. MARIBOR Pižame, triko perilo primerno za vsakega gospoda Sobo odda SOBO s posebnim vhodom, elektriko, oddam. Prednost imajo oficirji. Betnavska, Poljska c. 16. 4237 OPREMLJENO SOBO, ftrogo separirano, oddam. Tattenbacliova ulica 18, III., vrata 14.____________ 4238 DVE ČEDNO OPREMLJENI. solnčni sobi, ena s posebnim vhodom, takoj oddam boljšim gospodom. Prešernova ulica 19. 4094 samo dobre kakovosti Tekstilana BUdeffeldt Gosposka ul. 14 Prodam BELO EMAILIRANO umivalno kuhinjsko mizo z dvema bakrenima skledama in mecesnovo banjo proda Gnilšek. Razlagova . 25. 4228 NA PRODAJ: železen lijak, monga, dvo-vprežna kočija, vrtno seno, violine: polovična in tričetrtinska. galoše št. 41 in lak. nizki moški čevlji, zimski plašč za 14-letnega fanta, marmornata plošča za pult, pločevinasta cev. pisalna miza, omara za obleko, otoma-na, namizna jabolka, sadna pijača in sadni jesih. Trubarjeva ul. 11, I. 4234 AVTOMOBILISTI! Dva malo rabljena avtopb5.,, 30-5 na prodaj. Ogleda se L lahko v mehanični delavi" Justin Gustinčiča, TattcnbacL ova ul. 14. Moške srajce spodnje hlače praktična darila s HIŠO s tremi stanovanji prodamo. Maribor - Pobrežje, Nasipna ulica 27. 4111 PLETILNI STROJ-. skoraj nov. za 1500 Din prodaj. Mehanična delavnic Justin Gustinčič, Tattenb^ ova ul. 14. LEPA PREPROGA dobrem stanju. železefl umivalnik, belo lakiran. ce- neno na prodaj. Dr. Ver sto šekova ulica 6. II.. vrata L vedno po najnižjih ccnab pri TekstiEani BUdefeldt Gosposka ul. 14 lignit Beletinec Ivanopolje Budi nižina Ladanje-Dolnjo Josip Govedič, Maribor, PreSernova 19 Zaloga suhih bukovih in mehkih drv po najnižjih cenah Telefon 26-96 kravat Aleksandrova 9 traja samo ie ta teden — do 24. decem^ Samo še ta teden se vam nudi neverjetno ugo^ prilika nakupa kravat za Božič in Novo leto po cena » ki se ne morejo imenovati več cene! Zaradi prevelike zaloge: REKLAMNA PRODAJA srebra, predmetov iz kitajskega srebra, jedilnih priborov (tudi posameznih), košaric, servisov za liker, podstavkov: predmetov iz kristalnega stekla, kakor vaz, servisov za liker in vino in garnitur za kompot. Vsi ti predmeti se prodajajo po zelo znižanih cenah, ki so deloma nižje kakor so bile nabavne! Oglejte si predmete in cene, ki so označene na njih. v mojih izložbenih oknih Strmeli boste, kako poceni si lahko kupite najlepše stvari. Plačilne olajšave I M, Jigeriev sin, juvelir, Maribor, Gosposka uijj Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Maribora