Novo mesto, 17. decembra 1954 fctev. 50 Leto V, Lastniki ln Izdajatelji: Okrajni odbori SZDL Črnomelj, Kočevje ln Novo mesto. — Izhaja vsak petek. — Urejuje uredniški odbor. — Uredništvo in uprava: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25. — Poštni predal 33. — Telefon uredništva ln uprave 127. — Tekoči račun pri Mestni hranilnici v Novem mestu 616-H-T-24. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din. — Tiska Tiskarna »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani. DolemsF Tednik okrajev Črnomelj, K' (ena 10 dtn OD TEDNA DO TEDNA Jutri, 18. decembra bodo IX. redno zasedanje Generalne skupščine uradno zaključili. Prav je, da se ozremo na to zasedanje, ki se je v pozitivnem smislu precej razlikovalo od osmih prejšnjih. Minuli teden smo že povedali, da se je mednarodno vzdušje v zadnjem času nekoliko »ohladilo«. Ta pojav bi lahko primerjali z mrzlimi vetrovi in aprilskim snegom, ki zapade, ko so na prisojnih pobočjih že pognali zvončki in teloh. Takšen povratck zime nam je neprijeten, toda tolaži nas zavest, da je slabo vreme samo prehodno, da je pomlad na pragu. Ztlruženl narodi pa so ob-Čuti j, v barometer, ki zabeleži Sleherno spremembo v odnosih med državami, med velesilami. To resnico so potrdili tudi dogodki zadnjega dela IX. zasedanja Generalne skupščine OZN. V razpravi o nekaterih vprašanjih je bilo spet slišati ostre besede, delegacije Vzhoda in Zahoda so spet obdolže-vale druga drugo in podobno. Tako je bilo v debati o čeho-slovaški resoluciji glede prepovedi propagiranja nove vojne. Razprava je sicer pokazala, da članice OZN obsojajo propagiranje hladne vojne, toda način, kako so se tega problema lotili, ni prinesel nič dobrega, ni koristil nadaljnji ublažitvi mednarodne napetosti. Sovjetske obdolžitve glede agresije ZDA nasproti Kitajski, glede gusarskih napadov na ladje v kitajskih teritorialnih vodah prav tako spadajo med tiste probleme, o katerih so nekateri mislili, da so že izginili z dnevnega reda. Isto velja za nekatere debate, na primer o svobodi in formaciji v odboru za socialna, humanitarna in kulturna vprašanja Generalne skupštine OZN. Prav tako več delegacij ni odobravalo načina, kako so načeli vprašanje ameriških letalcev, ki so jih obsodili na Kitajskem kot vohune. Mnogi govorniki v debati o ameriški pritožbi v zvezi s tem so opozarjali, da dobremu vzdušju v OZN in na mednarodnem torišču sploh takšne poti pri obravnavanju spornih vprašanj med državami ne koristijo in da bi bilo bolje ubrati drugo, pametnejšo pot. Tako so nekatere delegacije sodile, da bi bilo dobro, če bi to vprašanje, ki preprečuje izboljšanje odnosov med ZDA in Kitajsko, obravnavali v okviru komisije za premirje na Koreji, ker so bili ti letalci ujeti med bivšo korejsko vojno. Razumljivo je spričo vsega tega, da se je naša delegacija vzdržala glasovanja pri sklepanju o tem vprašanju, ker sedi, prav tako kot mnoge druge delegacije, da takšne resolucije ln takšen način obravnavanja vprašanj ne koristijo pomiritvi na svetu. Prvi del IX. zasedanja Generalne skupščine OZN pa je minil v znamenju sporazumnih In soglasnih sklepov, kakor sta resolucija o razorožitvi in sklep o ustanovitvi mednarodne agencije za uporabo atomske energije v miroljubne namene. Pametno so tudi storili, da so odgodili sklepanje o sprejemu novih držav v OZN na polnejši čas, ker so s blišča o tem še preveč različna. V tem se je ravno to zasedanje razlikovalo od prejšnjih — prvič so se države sporazumele o nekaterih poglavitnih, najbolj perečih vprašanjih, o katerih več let niso ln niso mogle doseči sporazuma. Skratka, kot smo že rekli, kljub temu, do so se pojavili nekateri ostanki hladne vojne, ni umestno črnogledo presojanje stvari. Kakorkoli že, sedanji spori v OZN so dediščina minulosti, ne pa znamenja, ki bi pričalo, da se napetost, kakršna je bila v minulosti, vrača. Tako lahko rečemo, da I« bilanca IX. zasedanja v glavnem pozitivna, vsekakor pa veliko pozitivnejša, kot so >>ile bilance prejšnjih zasedanj te mednarodne organizacije. Kmetijski teden v Beli krajini Bela krajina ima pogoje za napredno kmetijstvo Izredno koristno delo za dvig in razvo) kmetijstva — 109 raznih strokovnjakov in 6 ekip Ljudske tehnike je obiskalo Belo krajino — 162 predavanj in 46 filmskih predstav — Uspešno delo veterinarjev — Pomembni kmetijski razstavi dekan agronomske fakultete Množični obisk strokovnjakov v Beii krajini, ki ga je organiziralo Društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov s sodelovanjem ostalih gospodarskih strokovnjakov in OLO Črnomelj v počastitev desete obletnice prvega posveta kmetijskih strokovnjakov na osvobojenem ozemlju, je bila prva akcija te vrste v Sloveniji. Vsi ki so pri tej akciji sodelovali in.vsi, katere so strokovnjaki obiskali v tem tednu, prav tako pa tudi okrajni ljudski odbor so enotni v tem, da je bila ta akcija izrednega pomena ne samo za Belo krajino pač pa tudi druge predele Sloveniji. Ta množični obisk strokovnjakov je pokazal, da ima Bela krajina vse pogoje za naprednejše kmetijstvo, potrebuje pa pomoč, zlasti pomoč strokovnjakov, 109 earotkovnjakov kmetijske, gozdarske, ekonomske in drugih strok ter 6 ekip Ljudske tehnike je v enem tednu opravilo ogromno delo. V štirih dnevih so ekipe strokovnjakov obiskale 153 vasi imele poleg drugega skupno 162 predavanj. Posamezna predavanja so trajala tudi po 4 do 5 ur. Skupno je poslušalo ta predavanja nad 4.8D0 prebivalcev. Ljudska tehnika je imela 46 filmskih predstav, katere je gledalo skupno 4650 prebivalcev. Veterinarski strokovnjaki so v tem času pregledali 1090 krav, 130 pa so jih cepili ali operirali. 302 krave so bile sprejete v rodovnik-Čebelarski strokovnjaki so pregledali 780 čebelnih panjev. Obe kmetijski razstavi, to je v Črnomlju in Metliki si je ogledalo nad 6.000 ljudi I Po obisku v občini so ekipe strokovnjakov priredile še sestanke z občinskimi ljudskimi odbori. Teh zaključnih sestankov se je udeležilo 900 ljudi. Na zaključnem posvetu vseh predstavnikov ljudske oblasti v Kulturno prosvetnem domu v Črnomlju 12. decembra, katerega so se udeležili tudi zvezni poslanec Janez Hribar, član izvršnega sveta LRS Franc Popit, poslanca Jože Levstik in Tone Suštaršič ter prof- ing. Jelačin, so podrobno analizirali delo vseh ekip in njihove zaključke. Vse gradivo, ki so ga zbrali strokovnjaki v Beli krajini v tem tednu, je obdelano v 16 posebnih referatih: O prirodnih pogojih za kmetijsko proizvodnjo v Beli krajini — O melioracijah — O živinoreji O poljedeljstvu — O sadjarstvu — O vinogradništvu O gozdarstvu — O kmetijski mehanizaciji — O splošnem ekonomskem stanju Bele krajine — O Belsadu in njegovi problematiki — O kmetijskih posestvih — O čebelarstvu — O gojitvi zdravilnih zelišč — O kmetijskem šolstvu — O vrtnarstvu — in O ribištvu na področju Bele v posebni brodgOjduii vobfb krajine. Vse gradivo bo izšlo v posebni brošuri. Glavni zaključki te velike akcije so: Kmetijstvo v Beli krajini je zaostalo in nedonosno, čeprav so dani osnovni pogoji za aktivno kmetijstvo. Živinoreja je premalo razvita. Travniških, zlasti pesniških površin je dovolj, toda njihova do-nostnost je zelo majhna. Zemlja v Beli krajini je izčrpana in potrebuje več gnojil. Zlasti ji primanjkuje apna. Strokov- njaki so mimogrede ugotovili, da je dolomitskega peska za apnenje tal več kot dovolj v sami Beli krajini- Najslabše je sadjarstvo, pa tudi vingrad-ništvo je nujno potrebno temeljite obnove. V poljedelstvu je treba uvesti kolobarjenje. poleg drugih agrotehnčnih ukrepov. Za dvig živinoreje je potrebno poleg selekcije predvsem izboljšati krmsko osnovo, potrebna pa bi bila tudi veterinarska ambulanta aiki postaja. Ugodno podnebje v Beli krajini je posebno dober pogoj za gojitev zdravilnih zelišč. Te bi lahko gojili sporedno z drugimi kulturami. O načrtnem gozdarstvu dose-daj skoraj ni bilo govora, pa je tudi to potrebno. Poleg tega je še vprašanje reje malih živali, ribištva, čebelarstva, vrtnarstva in drugih panog kmetijstva, o katerem so stro-konjaki razpravljali in dali konkretne predloge za izboljšanje. Za dvig kmetijske proizvodnje v Beli krajini, kot so jo nakazali strokovnjaki v tem tednu, je potrebno prav gotovo dokaj sredstev, požrtvovalnega dela vseh prebivalcev in stalne strokovne pomoči. Kot je rekel predsednik gospodarskega sveta OLO Črnomelj Niko Belopavlovič, skoraj še bolj kot sredstva so Beli kratim potrebni strokovnjaki. Prebivalci v belokranjskih vaseh so kmetijske in druge strokovnjake toplo sprejeli in so jim hvaležni za njihov trud, koristne nasvete in pomoč. Dolga je morska pot, po kateri je orala valove ladja »Galeb« in peljala predsednika FLRJ maršala Tita na obisk v Indijo in Burmo Kakršne so priprave, tak fe uspeh volitev v SZDL V tem mesecu so volitve v osnovnih organizacijah SZDL v vseh občinah novomeškega okraja. Tam, kjer so se na volitve dobro pripravili, tudi uspehi niso izostali. Člani so se na sestankih pogovorili o vsem, kar jih zanima, pa tudi marsikaj so zvedeli novega. V takih krajih se je organizacija znatno okrepila, ker so se pač pri letošnjih pripravah in izvedbi voiltev ravnala ,po nasvetih okrajnega odbora SZDL in dali pripravam m volitvam pravd značaj in pomen. Tam pa, kjer so šli na občne zbore po starem kampanjskem načinu, navzlic odsvetovanju in slabim izkušnjm iz prejšnjih let, tam gotovo ne moremo pričakovati V Loškem potoku razpravljajo o komunah O komunah in komuni so začeli v zadnjem času razpravljati tudi v Loškem potoku, rojem komune je enim raizumljivejši kot drugim, vsi pa so enotni v tem, da bo bodoča komuna dobra stvar, kjer bodo še večje možnosti za napredek gospodarstva. Občina Loški potok naj bi predvidoma bula priključena bodoči ribniški komuni. V pogovoru z ljudmi pa izveš, da so ljudje v tem kraju proti temu, da bi prišli pod ritmiško ŠOLSKO VPRAŠANJE V KOČEVJU Na zadnji seji ljudskega odbora mestne občine Kočevje so razpravljali predvsem o šolskih vprašanjih. V Starem trgu nujno potrebujejo novo šolo, saj je v tem kraju nad 60 otrok, ki sedaj zaradi oddaljenosti šol v Smuki in Ortneku slabo obiskujejo po- 2AHVALA Ob proslavi Dneva republike, ki so jo priredile množične organizacije v Sanihelu, sano prejeli zelo lepa in praktična darila, ki num jih je poklonila organizacija Zveze borcev. Najlepše se zahvaljujemo o-krajnemu odboru Zveze borcev v Novem mestu in obljubil jamo, da bomo zastavili vse svoje sile v korist in razcvit [naše socialistične domovine, j za katero so se žrtvovali naši očetje« Učenci in učenke dopolnilne šole v Smiheiu pri Novem mestu VREME za ta* od 18. do 26. decembra V splošnem nestalno s pogostimi padavinami. Izboljšanje vremena ali razjasnitev s« orl-čaku'e proti koncu tekočega tedna (okoli 18. doc.) in proti sredini prihodnjega tedna (okoli 25. ded. V jasnih nočeh mraz, sicer v splošnem Se milo vreme. Konec prihodnjega tc-.vna aH v začetku naslednjega tedna (nekako 26. decembra) motna ohladitev ln »neg do ni/in. S tem dnem se bo torej začela prava zima. uk. Novo šolo bodo začeli graditi prihodnje leto. V 2el-uaih pri Kočevju bo mestna občina obnovila stavbo, v kateri bo dvorazrednica. Tudi v Polomu bodo preuredili stavbo za šolo. Z deli so že začeli. Za šolo na Smuki pa so sprejeli s'klep, da se ukine. Solanu v Livoldu in v Stari cerkvi bodo pomagali z denarjem, da si oskrbiia manjkajočo šolsko opremo. Pozdraviti je- treba sklep odbornikov, da se za otroke iz oddaljenih vasi uredi v Kočevju internat. Otroci bodo tu obiskovali šolo, v internatu ibb pa iza nje lepo poskrbljeno,. Stroške bo prispevala tudi ljudska oblast Na seji so poročali, da so že pri vseh šolah izvolieni šolski odbori, enako tudi v gimnaziji« Odborniki so sprejeli Se sklep, da kupi mestni odbor nov kinoprojektor, starega pa bodo po primerni ceni odstopili društvu Svoboda v Stari , cerkvi. K. O. komuno. To utemeljujejo s tem, da pod ribniško komuno ne vidijo pravih izgledov za razvoj njihovega kraja v bodoče. Temu naj bi bil tudi vzrok precejšnja oddaljenost Loškega potoka od Ribnice. Torej, kam naj bi pripadala potoška občina? Nekateri se zavzemajo za združitev z najbližjo komuno, ki se bo osnovala v bližnji Notranjski, dosti jih je pa zato, da bi imel Loški potok z bližnjo občino Drago svojo komuno. Reči moramo, da tvorita ta dva kraja zaokroženo gospodarsko celoto, sta pa gospodarsko šibka. Svetovali bi, da prebivalci obeh krajev dobro premislijo in 6e pogovore, kako bi se našla najboljša ustrezna rešitev. Ozirati se morajo predvsem na koristi kraja in njegovega nadaljnjega razvoja, ne smejo pa pozabljati koristi skupnosti. Pri vsem tem pa naj bi ne imele zadnje besede množične organizacije, predvsem Socialistična zveza- Le s temeljitim, razpravljanjem in sodelovanjem vseh volilcev o zadovoljivih uspehov. Le nekaj primerov. Ze zadnjič smo poročali, kako dobro so se pripravili na občne zbore v občini Dolenjske Toplice. To sedaj lahko samo še ponovno potrdimo. 270 novih članov v tej občina to lepo potrjuje. Vrhu tega so vsi člani dobila članske izkaznice in plačali članarino. Pred občnimi zbori so imeli sestanke v vseh organizacijah najprej odbori, potem še vsi Člani. Na te sestanke so povabili tudi republiškega poslanca za njihov sektor, Viktorja Zupančiča, ki se je sestankov rad udeležil, da se je pogovoril s člani o vsem, kar jih zanima, in tega ni bilo malo. Na sestankih ln zborovanjih so podrobno razpravljali o gospodarskih m političnih problemih. Z uspehi pri volitvah novih odborov v osnovnih organizacijah, katere bodo zaključili te dni, so lahko zadovoljni. Podobno je tudi v občini [Brusnice. Tam so pridobili 180 novih čdanov, predvsem v Ga- ZADRUŽNICE IZ KOČEVSKE SE IZOBRAŽUJEJO Okrajna zadružna zveza v Kočevju je ob pomoči OLO organizirala na predlog za-družnic tridnevni strokovni tečaj v Ortneku, da bi žene poglobile svoje znanje iz vrtnarstva, prašičereje in gospodinjstva. Tečaj je bil od 4. do 6. decembra. Udeležilo se ga je 32 žena in deklet iz vseh zadrug, razen iz Doprepoljske doline in Hriba. Dnevno je bilo 12 ur preda- CRNOMELJ — politično In gospodarsko središče Bele krajino vprašanju bodoče komune, se »brju. Težave Imajo samo z bo našla pravilna rešitev, ki'osnovno organizacijo SZDL na Ratežu. Dobro so se pripravili na občne zbore ln volitve še v občinah Mokronog, Rakovnik in Trebnje, V občani Rakovnik bodo imeli do 200 novih članov, pa tudi v mokronoški in trebanjski občina bodo razširili organizacijo s pravilnim delom pred občnimi zbori, čeprav so že dosedaj imeli razmeroma veliko članov. V občini Mirna so prvi končali občne zbore v vseh vaških organizacijah, pridobili pa so tudi 130 novih čianov. Organizacije ▼ ostalih občinah bi si morale vzeti za vzgled priprave in izvedbo volitev v navedenih občinah in še v nekaterih vaseh, kot na primer v Globododu, kjer so prav tako dobro pripravili predvolilni sestanek SZDL. Tudi oni so povabili (ljudskega poslanca Franceta Kreseta-Cobana. Zlasti so veliko razpravljali o elektrifikaciji, ki jo pripravljajo v svojih vaseh. Obljubiti so, da bodo povečali število članov SZDL. Razumljivo je, da takih uspehov pri volitvah odborov SZDL ne bodo mogli pokazati na primer v Žužemberku, Straži, Do-brniču in še nekaterih drugih krajih, kjer se te naloge niso lotili dovolj resno. V vaškem odboru SZDL v Straži so dvakrat sklicali sestanek. Čeprav je na območju organizacije 49 komunistov, jih je prišlo na prvi sestanek le 7, na drugi pa bo za prebivalce teh krajev zadovoljiva. ZACELI SO Z IZOBRAŽEVALNIMI TEČAJI Te dni je začel v vasi Breze pri Ribnici splošno izobraževalni tečaj za žensko mladino. Dekleta se uče kuhanja, poslušajo predavanja iz zdravstva, o zadružništvu in druge koristne stvari. Tečaj se vrši vsak dan od 14. do 18. ure popoldan. Trajal bo mesec dni. Obiskuje ga lepo število deklet, ki redno prihajajo na predavanja. Upamo, da _bodo tudi t ostalih predelih Kočevske začeli z nastopom zime s podobnimi tečaji kakor v Brezah, ki zajema res vse, kar je potrebno, da ve mlado dekle in bodoča mati. Naj omenimo, da so s podobnimi tečaji začeli tudi v Loškem potoku in Ponikvah. vanj. 2ene so poslušale izvajanja predavateljic z velikim zanimanjem, saj so zvedele marsikaj novega, koristnega za nadaljne delo doma in v zadrugi, pa tudi same so zelo sproščeno posegale v razgovor in pripovedovale o lastnih izkušnjah. Tečaj je vodila tov. Hallar-Jeva iz Kočevja, ki je tudi predavala o perutninarstvu, prašičereji in govedoreji Sodelovala je prav tako Anica Sušteršlč, strokovna učiteljica na višji gospodinjski šoli v Grobljah, ki se je s svojim prikupnim nastopom zelo približala kmečkim ženam. Predavala je o gospodinjstvu in vrtnarstvu. Tov. inž. Vučko-vičeva iz Kočevja je predavala o kmetijstvu. Predsednica zadružnic tov. Ivančičeva se je ob koncu tečaja z lepimi besedami zahvalila vsem predavateljicam za njihov trud in udeleženkam tečaja izrazila željo, da bi pridobljeno znanje prenesle v sleherno kočevsko vas. Tečaj je bil v hotelu Ortnek, starem gradu, ki je bil nekdaj Last poedlncev, danes pa nudi tudi prostor za razne strokovne tečaje. Ali bi ne bilo dobro razmisliti in tudi na Kočevskem začeti z redno gospodinjsko šolo? Protstcvti v tem gradu bi bili za to primerni, ljudje «o željni znanja, t samo treba Jlrn je pomagati. c C. B. 20. Kako naj dela organizacija SZDL, ko pa se za njeno delo ne zanimajo niti komunisti, ki bi morali biti prvi? Podobno je v Žužemberku. Člani, ki prebivajo na desnem bregu Krke, še sedaj nimajo novih članskih izkaznic, čeprav na tej strani trga živi največ komunistov. V do-brniški občini je komaj 35 odstotkov volilnih upravičencev v organizaciji SZDL, vendar dosedaj ni opaziti dela za razširitev organizacije v tej občini. Cas res še ni zamujen, treba pa je pohiteti in bolj živo prijeti za delo. Dobra udeležba in razprava je bila tudi na vaških sestankih SZDL v Ratju ln Hinjah. Tu so med drugim povedala, da že kako leto zahtevajo ln prosijo strokovno komisijo iz Novega mesta, ki bi na kraju samem določila, kaj je pašnik, kaj gozd in kaj košenica. Gre namreč za sečnjo lesa. Ze ves čas jim menda na OLO Novo mesto obljubljajo to komisijo, toda dosedaj je ostalo samo pri obljubah. Resnici na ljubo pa je treba se pripomniti, da bi veliko posestnikov v Suhi krajini sedaj najraje spremenilo vse v pašnike, kar je poraslega z drevjem, da bi menda lažje sekali brez dovoljenj. V Hinjah je tudi še nekaj posameznikov, ki jih bolj skrbi obnova župnišča kot gradnja nove šole ali obnova gospodarstva sploh, velika večina prebivalcev pa se v tem pogledu ne strinja z njimi in resno misli predvsem na gospodarski napredek. Kot so volitve v vseh organizacijah in njihova pravilna ali površna izvedba spričevalo dela vseh organizacij, tako je razprava na sestankih odraz politične zavesti činov. Obenem je to najboljši kažipot, kje je reba okrepiti politično delo ln v kakšni smeri. Dobri rezultati pri volitvah v posameznih občinah naj služijo zato kot napotilo za delo tudi v ostalih občinah. Krvodajalci v Metliki Posebna komisija, ustanovljena na pobudo Sveta za zdravstvo in socialno politiko pri LOMO Metlika, in odbor RK sta zbrala že 250 prostovoljcev za oddajo krvi. Ekipa Rdečega križa Slovenije za odvzem krvi je prišla v Belo krajino 14. decembra. Do sedaj ima metliška občina največ prijavljenih prostovoljnih dajalcev krvi v okraju. V Dobličah so odkrili spominsko ploščo Na šoli v Dobličah, kjer je bila pred desetimi leti prva kmetijska konferenca, katere se je udeležilo 12 kmetijskih strokovnjakov, so v nedeljo 12. decembra popoldne odkrili spominsko ploščo. V počastitev tega dogodka je imel na zaključnem posvetu v Črnomlju istega dne dopoldne slavnostni referat ing. Jože Levstik, ki se je bil udeležil te konference pred desetimi leti. V svojih izjavah je poudaril, da so se smernice, ki jih je dala ta konferenca za razvoj kmetijstva, po osvoboditvi tudi uresničile. Ena takih smernic je bila kmetijsko zadružništvo, ki je prav v Beli krajini najprej, to je že v času NOB, pognalo krepke korenine. Poudaril je tudi, da je kmetijski teden, ki so ga pravkar tako uspešno zaključili, samo majhna oddMžitev kmetijskih in drugih strokovnjakov belokranjskemu ljudstvu, ki je med vojno veliko žrtvovalo. 1.UK tom icirna. juiaUi 8 seje OLO Črnomelj Pretresti je treba vse socialne dajatve ' Na XIV. redni seji je OLO Črnomelj, potem ko sta položila prisego novo izvoljena člana zbora proizvajalcev ing. Branko Peternel in Franc Ba-hor, poslušal poročilo predsednika Sveta Za zdravstvo in socialno politiko. Seji so prisostvovali tudi ljudski poslanci Avgust Jazbinsek, Janez Hribar, Tone Suštertifc in Martin Zugelj. V Beli krajini občutno pri-manjkuje zdravstvenega kadra. Imajo samo tri zdravnike, morali pa bi jih Imeti vsaj pet. Se slabše pa je z zobozdravniš-kim kadrom. To pomanjkanje kadra, splošna gospodarska zaostalost ter posledice vojne vpliva na slabo zdravstveno stanje prebivalstva. Svet za zdravstvo in socialno politiko je letos izdal samo za zdravljenje prebivalcev nad 22 milijonov din, v celoM pa je letos že porabil za zdravstveno socialne namene nad 40 milijonov din, to je več kot znaša dohodnina iz kmetijstva. Pri stroških edravljenja odpade le majhen del na samoplačnike, komaj poldrug milijon din, vsi ostali stroška pa bremene proračun okraja. Z ozirom na veliko udeležbo prebivalstva v NOB imajo tudi veliko vojnih invalidov, ki so upravičeni do invalidnine. Ten imajo 1148 od tega samo družinskih invalidov 880. Prav tako je v okraju 760 otrok partizanskih borcev, od teh pa jih jf. pod nadzorstvom skrbništva pri Svetu 216. V šestih kolonijah, kolikor so jih organizirali letos, je letovalo 240 otrok. za 250 cltrok, ki se šolajo, pa dajejo mesečno denarno pomoč. Navzlic raznim težavam pa vendar umrljivost tudi v Beli krajini pri odraslih in pri otrokih pada. Kot v ostalih okrajih, je tudi v Beli krajini letos število zaposlenih znatno (porastlo, to je za 800 ljudi. Praktično to pomeni, da nI brezposelnosti, čeprav ima posredovalnica za delo na evidenci 97 nezaposlenih. Je to predvsem nekvalificirana priložna: tna žensfka delovna sila. Letos se je vključilo v uk 93 vajencev in va-jenk, povečini partizanskih sirot. Hudo je razširjen v okraju alkoholizem, celo med otroki v vinorodnih predelih. Sta-tlisftika dokazuje, da najmanj 50% otrok uživa alkoholne pijače že v rani mladosti. Razmeroma veliko je obolenj med zavarovanci, saj je povprečno vsak zavarovanec zaradi bolezni izostal od dela po pet dni. 107 delovnih brigad je povzročilo izgubo 1370 delovnih dni, obolenja pa 9400 delovnih dni. Vzrokov za to je več, med glavnimi pa so nezdravi delovni pogoji in nezadostna zaščit- oioioioioioio no tehnična sredstva, razmeroma mJada delovna sila ter slaba stanovanja. Brez krivde ni tudi prekomerno uživanje alkohola Poročilu predsednika Sveta za zdravstvo in socialno politiko 2ana Skrinjarja je sledila plodna razprava o problemih zdravstva in socialne politike. Odbornik zbora proizvajalcev ing. Peternel je poročal, da je upravni odbor v Rudniku pod-vzel odločne korake za izboljšanje delovnih pogojev rudarjev in v ta namen porabil znatna sredstva, skupno nad 3 milijone 600000 din. Delovna mesta so opremili z ventilatorji, kupili odvodne cevi in napeljali dobro pitno vedo. Za delavce na mokrih mestih so kupili nepremočljive obleke, prav tako pa so kupili za delavce tudi usnjene rokavice. 2e s temi zaščitnimi merami so se delovne nezgode in obolenja zmanjšala. V načrtu imajo še nakup rešilnega avtomobila. Ker so ugotovili, da je največ delovnih nezgod pri novo zaposlenih delavcih, je bil sprejet sklep,* da bo moral vsak novo sprejeti delavec na poseben tečaj, kjer se bo seznanil z delom in varovanju pri delu. V Domu onemoglih v Metriki so tudi taki oskrbovanci, ki bi jih morali vzdrževati svojci, a jih raje odrinejo v oskrbo družbi. Prav tako povedo ljudje na sestankih o primerih neupravičenega prejemanj r. socialnih podpor in invalidnin ter pokojnin, kar vse negativno vpliva tudi na politično stanja. Odborniki so bili enotni, da je treba vse socialne dajatve podvreči strogi reviziji- Sprejet je bil sklep, da se izvoli posebna komisija, ki bo pregledala upravičenost posameznikov do podpor in invalidnin Prav tako bo pregledala tudi primere, kjer je nekdo upravičen do njih, pa jih ne prejema. Del te komisije so izvolili takoj izmed odbornikov OLO, ostale član« pa bodo izvoldje posamezne (Vganiza-cije. 0 B 0 a 0 ■ CD • Odlična kvaliteta Zmerna cena Ugodno pranje To so odlike nP E R I 0 Na praika za pranje finih tkanin Nova šola v Prevolah (Soba krajina) je pod streho Kulturno društvo na Dvoru Pred letom so na Dvoru ustanovili Kulturno umetniško društvo- Društvo je dobilo naziv po padlem heroju Stanetu Rozmanu, ki se je med osvobodilno borbo boril v tem kraju in bil tudi ranjen. Društveni odbor je nasviojih rednih sejah skrbel za stalno kulturno delo. Pripravljal je kulturne programe za razne proslave, kulturno moč raznih organizacij in društev združil v skupno življenje v društvu. Najbolj delaven je bil dramatski odsek. Uprizoril je poleg kulturnih večerov še 4 večje igre. Posebno dobro je delala mladinska pionirska sekcija-Na novo se |«j oživel pevski mešani zbor. imajo redne tedenske vaje. Naštudiranih imajo 30 narodnih in partizanskih pesmi, z njimi pa so že večkrat nastopali. Počasi se prebuja tudi godbeni odsek, ki šteje sedaj le 6 instrumentov. Zanimanje mladincev pa je veliko. Odbor se trudi, da bi preskrbel mladim godbenikom še nove inštrumente- Tudi knjižico imajo lepo urejeno. Okrajni odbor ljudske prosvete pa je daroval 54 raznih knjig. Knjižnica/tka je pridobila 40 naročnikov na Prešernovo knjižnico. V Ljudski knjižnici pa je rednih bralcev 40. Število se veča, zanimanje kmečke mladine stalno narašča, manjka le primernega prostora, kjer bi lepo uredili čitalnico. Odbor bo tudi pri tej nalogi vztrajal in s pomočjo občinskega ljudskega odbora dobil prostorček- Mlado kulturno umetniško društvo je v kraju res pravo kulturno središče dvorske o-kolice. V sodelovanje so se vključili tiidi mladi kultu mirt j iz Sad inje vasi itd. Mladi in stari delajo v lepi slogi, v svoji sredi pa vzgajajo mladi naraščaj pionirjev. Na občnem zboru so člani predlagali, da bi se v dramatski odsek privabilo vso mladino, ki je sposobna an želi sodelovati v tem odseku. Do sedaj so le prepogosto eni nastopali, drugi pa so bili ob strani. Tudi stare igralce je treba privabiti v sodelovanje-Da so uspehi že tako veliki je zasluga vseh organizacij in društev, ki so se strnila okoli društva in mu materialno ter vzgojno pripomogla. Organizacija žena in invalidov je podarila denarne zneske. Več bi lahko prispevala kmetijska zadruga in gospodarska podjetja. Praznik republike v Žužemberku V Žužemberku se ljudje navadno le s težavo zbero, toda letos za proslavo 29. novembru pa zaslužijo vso pohvalo, saj so do zadnjega kotička napolnili dvorano Titovega doma Šola in mladinska organizacija sta skrbno pripravili' pro-groA za proslavo. Po govoru ravnatelja nižje gimnazije so najprej nastopili šolarji osnovne šole in posebno zadovoljili gledalce s simbolizaci-jo številk in grba. Gimnazisti so nastopili z recitacijami in k61i, sodelovali pa so tudi v pevskem zboru- Del sporeda i<6 tudi letos dula požrtvovalna žužemberška mladino. Tako smo videli simbolično 6liko Jeičn, folklorno skupino z ljudskimi plesi in baletom. Posebno pozornost je zbudil moški pevski zbor; ta je po dolgem času spet zapel Zužem? heičanom, ki imajo tako ,radi lepo pesem. Proslavo sta imeli tudi osnovna šola in gimnazija in je lepo uspela. Dijaki so si ogledali še film Pohod v džunglo. Zdravstvena ekipa Rdečega križa v Orehovici Dne 7. decembra je Orehovl- co obiskala zdravstvena ekipa okrajnega Rdečega križa. To ekipo so sestavljali dr. Furla-nova, dr. Oblak, dentist Pavšič, •predstavnica RK tov. Sali in zaščitni sestri Na šoli je vladalo posebno razpoloženje in živahnost med otroki Učenci so v skupni čakalnici poslušali radio. Dr- Furlanova je pregledala deCklice, dr. Oblak pa dečke. Čeprav je bilo pregledanih 180 učencev, je bilo delo opravljeno od 9. do 14. ure. Otroci niso bili vajeni takih pregledov, toda naravni in prijazni nastop zdravnikov je tako vplival na učence, da so zadovoljni prihajali iz ordinacije. Veliko dela je imel dentlat, kateremu sta oba zdravnika poslala kar lepo število otrok. • Po opravljenem pregledu se je sestalo zdravstveno osobje z učiteljetvom. Posvetovali so se, kako izboljšati zdravstvene razmere otrok. Učiteljstvo je dobilo zelo potreben pregled nad zdravstvenim stanjem učencev. Pomenili so se tudi, kakšna naj bi bila naloga šole v bodoče v zdravstvenem pogledu. Znano je, da ovira uspehe v šoli šibko zdravje otrok, ker se taki otroci hitro utrujajo. OtropI, katerim je potreben še specialni ali rentgenski pregled, bodo morali še v Novo mesto. Tudi v tem pogledu bo Rdeči križ nudil pomoč. S to akcijo RK je bilo otrokom v marsičem pomagano. Ekipa nI prišla praznih rok; učenci so prejeli razne brošure in precej mila ter ribjega olja. Ekipa je izrazila svoje zadovoljstvo nad celotno organizacijo poteka dela, učitteljstvo pa se je zahvalilo v svojem in v imenu otrok ter staršev, kateri so pokazali precej zanimanja za ta pregled. Tudi občina je bila naklonjena tej akciji in dala svoj prispevek. M. M. Zimski večeri v Zagradcu Mesec dni je preteklo, kar se je aačel v Zagradacu gospodinj-sko-izobraževalni tečaj. V začetku je bilo tečajnic malo, a kasneje se je zanimanje povečalo. Danes obiskuje tečaj 25 mladink. Na tečaju se poučujejo splošno izobraževalni predmeti in umf*no vezenje. Začeli pa bodo tudi s kuhanjem. Kmetijska in razna druga poučna predavanja bodo v okviru ljudske univerze. Odborniki sveta za prosveto in kulturo bodo skupno s prosvetnimi delavci skušali privabiti k predavanjem tudi starejše gospodinje in kmečke fante. Ker so odkrili v naši občini med pripadniki predvojaske vzgoje enajst pol pismenih in nepismenih mladincev, imamo tudi zanje tečajje. Kljub temiu, da smo ga imeli Sele enkrat, kaže, da uspeh ne bo izostal. Tako približno potekajo zimski dnevi v Zagradcu. Začeli bomo tudi s studiranjem igre in o vsem našem nadaljnjem delu in uspehu bomo Še poročali. C.N. Potrebni so nadaljnji ukrepi za zaščito matere in otroka Velika sredstva daje naša država za zaščito matere ln Otroka. Vrsta otroških dispanzerjev, šolskih poliklinik, materinski domovi, mladinski domovi, posvetovalnice za matere in druge ustanove so najboljši dokaz prizadevanja družbe v tej smeri Doseženi so bili že tudi prav lepi uspehi, tako pri zmanjševanju umrljivosti novorojenčkov in porodnic kot glede njih zdravstvene zaščite. Na zadnji redni seji Sveta za zdravstvo in socialno politiko OLO Novo mesto so med drugim obravnavali probleme zaščite matere in otroka v okraju. Iz poročila dr- Furla-nove je razvidno, da je naval na otroške zdravstvene in posvetovalne ustanove čimdalje večji. Prav tako je materinski dom pri ginekološkem oddelku novomeške bolnišnice vedno prenapolnjen. To je razveseljivo dejstvo, ki dokazuje, da se matere zavedajo pomoči ki jim jo nudi država brezplačno v času poroda. Prav tako pravilno cenijo skrb družbe za zdravje otroka in se rade obrnejo po nasvet ali pomoč v ustrezno zdravstveno ustanovo. S tem pa se porajajo čedalje resnejša vprašanja primernih prostorov. Stanje, kakršno je sedaj v prostorih zdravstvenega doma v Novem mestu, kjer imajo svoje sila skromne kotičke tudi c|troški dispanzer, šolska poliklinika in še druge ustanove je nevzdržno in ga bo treba čimprej rešdfti. Šolska zobna ambulanta mora biti samo zaradi pomanjkanja prostorov v šoli, čeprav bi spadala v zdravstveni dom- Materinski dom v Novem mestu komaj zadostuje i za najbolj nujne potrebe in ga je treba povečati Prav tako bi bilo treba čimprej urediti poleg materinskega doma še dispanzer za žene. Velike težave so v bolnišnici ker nimajo primerne sobe za novorojenčke. Morali bi imeti posebno sobo a kabinami za otroke, da se bi preprečila vsaka možnost okužbe ali prenosa bacilov. V bolnišnici je urejena otroška soba s 14 posteljami, kjer so mali bolniki deležni posebne skrbi in nege tako zdravstvenega kot strežnega osebja bolnišnice, vendar je ta soba premalo in bi bilo treba misliti na ureditev posebnega otroškega oddelka. Pereče vprašanje so laže duševno zaostali otroci. Za te je bilo dosedaj najmanj storjenega. Po navadi tWki otroci hodijo v šolo skupno z ostalimi normalno razvitimi. Ker se teže uče in teže dojemajo učno snov ter Se Po navadi tudi ne znajo braniti pred ostalimi, so največkrat predmet zasmehovanja in norčevanja, ne samo otrok, pač pa na žalost tud: odraslih. Tak odnos vzbudi pri otroku vtis manjvrednosti kar škoduje njegovemu nadaljne-mu razvoju. Svet za zdravstvo in socialno politiko se je strinjal s predlogom dr. Furlanove, da bi bilo potrebno za take otroke urediti ločene razrede- To bi bilo Izvedljivo na vseh večjih šolah, zlasti pa v Novem mestu. Težje vprašanje kot prostori, bi bilo vprašanje vzgojnega učnega kadra na takih oddelkih. To bi se dalo rešiti s tem. da bi na posebnih tečajih morda že v obstoječih šolah za defektno deco usposobili za to vsekakor odgovorno in ne lahko nalogo tiste vzgojno prosvetne delavce, ki bi se sami odločili za ta poklic. Stvar je vsekakor v današnjih razmerah izvedljiva in jo je treba resno pretresti Med skrb za najmlajše spadajo tudi takoimenovani rejni-ški centri Teh imamo premalo. V bodoče bo svet posvečal večjo pažnjo ustanavljanju takih rejnišklih centrov. Resno vprašanje je tudi pomanjkanje otroških zobnih poliklinik. Slabo zobovje je gnezdo neštetih hudih obolenj. In najbolj nam primanjkuje prav zobozdravstvenega kadra, ki ga je premalo že za naše sedanje zdravstvene zobne ambulante-Čeprav smo v pogledu zaščite matere in otroka dosegli že pomembne u.<£>ehe. s tem prizadevanjem ne smemo prenehati pač pa ga še krepiiti. Požar v Ribnici V ponedeljek zvečer (6. t m.) ob 19. uri je nenadoma začelo goreti v skladišču Lesnoindustrijskega podjetja v Ribnici. Kljub hitri intervenciji gasilcev iz Ribnice in okoliških krajev ter pripadnikov vojske in ostalega prebivalstva, gasili so skoraj vso noč, je napravil požar občutno škodo. Zgorelo ali pa drugače uničeno je bilo veliko število embalaže — zabojev, ki so bili pripravljeni za prodajo, kakor tudi spakirane deščice za parket. Skupno škodo cenijo na več milijonov. Vzrok požara še ni znan. Domneva se, da je bil podtaknjen. OBČNI ZBOR SZDL NA GOR. SUŠICAH Občni zborn SZDL Sušic in Verduna, ki je bil ves nedeljski popoldan v tukajšnjem domu, je prikazal dotedanje plodno delo te naše vseljud-ske organizacije. Agfclni odborniki so pridobili 28 novih članov, med njimi tudi mladino. Letos so se člani posebno izkazali pri popravljanju vaških poti, zlasti one, ki vodi na Verdun in Hrib. Pri tem so opravili prostovoljnega dela v vrednosti 60.000 din. Popravili so 4 km poti. Občinski ljudski odbor jim je nakazal potrebna denarna sredstva v višini 105.000 din. Pa tudi druge gospodarske organizacije so z denarnimi sredstvi podprle taka obče koristna dela. V načrtu imajo še popravilo poti na Blaženico, seveda če bo dovolj denarnih sredstev. V tem se kaže skrb ljudske oblasti tudi za bolj odročne vasi, ki so bile med NOB važna torišča političnih in vojaških dogodkov (upravno politični tečaji na Gor. Sušicah in Hribu, različni sestanki na Ver-dunu). Po poročilih odbornikov se je razvila živahna debata o najbolj perečih problemih kraja, tako o sečnih dovoljenjih, o gospodinjskem tečaju, o roditeljskih sestankih, o Ljudski knjižnici, o predavanjih kmetijskih strokovnjakov, o ureditvi pokopališča itd. Osnovan je bil iudi vaški odbor RK. Zastopnik občinskega odbora SZDL je govoril o delu in razvoju organizacije. Navzoč je bil tudi ljudski poslanec Viktor Zupančič, ki je govoril o naših zunanjepolitičnih vprašanjih ter o gospodarskih težavah in problemih naše države s posebnim ozirom na novomeški okraj. Poudaril je, da bo v prihodnje vse naše gospodarstvo težilo za tem, da se dvigne življenjski standard delovnega človeka. Dr. Hočevar pa je spregovoril o ciljih in nalogah organizacije RK. Po izvolitvi novega 5 članskega odbora so bili sprejeti sklepi za nadaljnje delo. 1 R. c3icdicdic3ioioio Dopisujte v »Dolenjski list« ■ cdioicdic3ioioic Tečaj za kmečka dekleta v Novem mestu V okrajnem gospodinjskem centru v Novem mestu bo od 3. januarja do 15. marca 1955 gospodinjski tečaj za kmečka dekleta iz okolice. Tečaj ima namen nuditi splošno in strokovno izobrazbo bodočim kmečkim gospodinjam, da jim bo delo v gospodinjstvu olajšano ln da bodo znale brez posebnih izdatkov zboljšatl prehrano svojih družin. S poukom iz kmetijstva pa bodo gospodinje skušale na svojem posestvu gojiti kulture, ki jih zahteva bližnji trg. Na ta način bodo naše okoliške žene vplivale na izboljšanje prehrane svojega mesta in dvignile s tem tudi lastne življenjske pogoje. Pouk v tečaju bo vsak dan (razen v soboto) od 8. ure zju- Odkupuje po svojih odkupnih postajah In zbiralnicah ter Kmetijskih zadrugah SVINJSKE K02E In plačuje nepoškodovane po 200 din za kilogram. Kmetovalci, klavnice — oderite vse prašiče in oddajte koie naši industriji 1 traj do 3. ure popoldan. Kosita si bodo tečajnice pripravile iz prinesenih živil pod strokovnim vodstvom v šolski kuhinji. Poslušale bodo predavanja iz splošno izobraževalnega, gospodinjskega in kmetijskega področja. Praktični pouk pa bo zajel kuhanje tečne hrano, bolniške hrane in pripravo otroške (dojenčkove) ter kuhanje prazničnih, boljših jedi, Pri šivanju in krojenju bod.") tečajnice samostojno po krojni skici urezovale in šivale predpasnike, telesno in posteljno perilo. Učile se bodo lepo krpati in popravljati stare obleke ter delati praktična in enostavna ročna dela (pletenje in vezenje). Tečaj je v okrajnem proračunu. Dekleta prineso le živila, ki jih same za svoje kosilo pripravljajo, ter 400 din mesečno za meso in špecerijo. Ob vpisu pa mora vsaka priložiti 200 din kavcije za potrebe inventarja. Tečajnice morajo prinesti vsa potrebna sredstva za šivanje, zvezke, risanko ln papir za krojenje ter predpasnik in ruto za v kuhinjo. Glavni pogoj za vpis pa je točnost pri obiskovanju pouka! Vpisovanje bo vsak ponedeljek in petek dopoldne v prostorih okrajnega gospodinjskega centra v Novem mestu (Glavni trg pri »Invalidih«), M. C Prva kmečka zadruga na osvobojenem ozemlju V Beli krajini so se tudi za časa stare Jugoslavije ustanavljale kmečke zadruge: nabavno-prodajne, pa tudi predelovalne (mlekarske, vinarske). V gospodarskem pogledu niso pomenile mnogo, nis(> kaj dosti pomagule kmetu pri njegovem stremljenju za gospodarskimi dvigom, nekaj pa je le bilo pozitivnega v njuh: nakazale so možnosti za uspeli pod določenimi predpogoji. Mimo njih niso mogle razne politične stranke, čeravno je bil gmotni interes raznih predstavnikov teh strank v nasprotju S ciljem zad ružništva. NOB je našla kmečke zadružne organizacije gospodarski šibke, med članstvom pa je bilo ustvarjeno jedro naprednih s-ii, pri eni večje pri drugi manjše. Te sile so le čakale možnosti sprostitve in razmaha. Italijanski okupator je moral vsled pritiska upornih svobodoljubnih sil postopno zapuščati svoje postojanke, osvobojeno ozemlje se je Sirilo in po kapitulaciji italijanske armade zajelo celo ozemlje Bele krajine. Na tem ozemlju se ie ustvarjala in utrjevala ljudska oblast, ki je imela težke naloge. Treba je bilo braniti to ozemlje za vsako ceno, vzdrževati vojsko, hkrati pa tudi skrbeti, da se sprosti, kolikor /e največ možno,' odpravljajo sledovi sovražnikovega pustošenja. Ta neizprosna borba za ol>stoj je povezala in maksimalno mobilizirala vse razpoložljive sile in sredstva. Iskale so se razne možnosti uspešnega dela in ker je okupator postopno nenehno slabel, se je tudi že razmišljalo o najnujnejših ukrepih po vojni- V gospodarskem pogledu pa so pile možnosti še močno utesnjene zaradi omejenih zmogljivosti, ki so nastopile zaradi vojne in njenih neizogibnih posledic. Pri iskanju izhoda so iz množic prihajale pobude, potrebno j'ih je bilo le pravilno zajeti. Ena izmed takih koristnih pobud je bil tudi predlog, da se reorganizira Kmetijska zadruga v Črnomlju. Ta poizkus je v tedanjih okoliščinah svojsten in, ker je imel širšo podporo, je tudi uspel. Dejstvo, da je prišlo ravno v tej zadrugi za časa stare Jugoslavije e k sp e r i m en t i ran j e do izraza in da so jo upravljali do kapitulacije Italije tudi nekateri sodelavci okupatorja, je imelo" za posledico, da se je v njej vsidralo uporno jedro. Vkljub neznatnim gospodarskim koristim je bilo v zadrugo vključenih okrog 500 kmečkih gospodarstev. Znrndi teh okolišoim je že v oktobru 1943 prišel predlog organom OF kot nosilcem oblasti, da so poslovanje zadrug obnovi. To delo j>a je še isti mesec prekinil vdor nemških Sfi divizij za časa vdora je nekdo uničil ves arhiv zadruge — verjetno zato, da se ne bi odkrile kake nopravil-nosti. Dne 16. junija 1944 pa je zopet začela poslovati zadružna trgovina; reorganizirana zadruga je imela svoj pni ol)čni zbor 10- -julija 1044, ki je v glavnem nakuzal nove smernice za delo v spremenjenih okoliščinah. Naslednji občni zbor je bil 8. okto- jbra 1944, kjer je že bilo govora o doseženih konkretnih rezultatih, sprejeta so bila tudi nova pravila, ki so že upoštevala pridobitve narodne osvobodilne vojne. To gibanje so budno spremljali tudi trgovci, ki so se sicer zavedali, da se je politično ruzimerje sil z nastankom ljudske oblasti spremenilo v korist zadruge, zanašali pa so se še na povolnejše subjektivne in materialne pogoje — imeli so v trgovini bogatejše izkušnje, pa tudi zaloge blaga in s tem v zvezi tudi denarna sredstva. Zavedali so se, da bodo ti skromni začetki zadruge v bodoče le ogrožaj! njihove razredne interese-Ker pa udejstvovanje kot privatni trgovec ni bilo več privlačno in neprimerno, je prišlo v letnih mesecih 1944 do formiranja »Trgovske zadruge«, v katetO se je vključilo ti samostojnih trgovcev. V novih okoliščinah so prišla do izraza demokratična načela zlasti možnost uprovljnnja s široko pravico javne kontrole. Trgovska zadruga je s sv<»-jim omejenim številom članstva brž prišla v nasprotje s •enii načeli in ko jo te izvršni odbor okrajnega NOO po- zval, da naj predloži zapisnik o svojem formiranju in osnutek prnvil za poslovanje, se ie spremenila v »družbo« in, er tudi ta oblika ni bila primerna, se je kmalu razšla. Zadruga je našla podporo tudi pri denarnem zavodu Slovenije v Črnomlju in je v začetku septembra 1944 že prejela posojilo v znesku 70.000 lir. S tem je bila dana zadrugi tudi že materialna osnova za delo. Redni letni občni zbor je bil 18. marca 1945, Ta zbor ie med drugim osvojil načelo nedeljivosti zadružnega premoženja- Delo zadruge se je razvijalo v okviru takratnih možnosti, prilagojeno je bila takratnim potrebam. Na prvem občmem zboru v juliju 1944 so bile nakazane tele smerniicc za delo: 1. Stara naložba 109.000 lir v Mestni hranilnici naj se •premeni v naložbo t bonih OF. da ne b»> zadruga ob koncu vojne oškodovana. 2 Zadruga naj se bori proti orni borzi in noj v trgovini ti vel javlja bon OF kot plačilno sredstvo — privatna trgo- vina se je še vedno naslanjala na italijansko liro. 3. Narodni oblasti im vojski je treba nuditi polno podporo, zadruga naj podpiše posojilo narodne osvoboditve. 4. Vino naj bo predmet zadružne trgovine, zadruga naj nastopa kot regulator cen im skrbi za kvaliteto. 5. Pri zadrugi naj se osnuje čebelarski odsek, ki naj skrbi za dvig čebelarstva- 6. Lesna trgovina mora po vojni preiti v zadružne roke, ker so jo privatni trgovci preveč izkoriščali. Zadruga je v jeseni 1944 nakupila večje količine sadja za potrebe vojske. DeJ tega je predelala v sadjevec, kis in žganje, precej pa ga je po-Mišila na obnovljeni sadni sušilnici, suho sadje je bilo skoraj v celoti oddano vojnim bol nicam, posebno dragoceno pa je bilo žganje, krr je pr mnnjkovalo drugih razkužil-n.ih sredstev pri operacijah. Ker je bolnicnm manjkalo sladkorja, je odsek za čebelarstvo zbral okrog 10-000 k r medu. Za izdelovanje zdrav! pa je služilo laneno olje, katerega je zadruga i /.delala v primitivni oljurni. Posebno poglavje pa tvori preskrba raznega nujno potrebnega todustriigkega blaga za_ potrebe NOV, W, u dudi civilnega prebivalstva, ki je bila organizirana po kanalih i/, okupatorjevih poslo-jamk, predvsem iz Karlovca. Tako trgovanje s takratnim »inozemstvom« je bilo zvezano z nevarnostmi, časovno zamudo, preskrbeti je bdo treba tudi okupatorjeve bankovce. Preko organiizirnn e menjalne postojanke se j<> dobilo za eno italijansko lir0 do 15 kun. Tudi vojska jc pomagali zadrugi s tem, da ji je iz.ro.. .i-la za potrebe civilnega prebivalstva odvisno blago iz vojnega plena- IV padcu Vrb-v-kega je prišla večja poJtljka vžigalic. >'a osvolmjonotn ozemlju ni bilo sob Zadruga je s sosednjim Gorskim Kotor jeni organizirala zamenjavo koruze za sol, ta zomenjava je bihi znatno ugodnejša kot prosti trg. Skupščina okrajnega NOO v Črnomlju je na svojem zasedanju 2N januarja 1945 sprojelii Sklep o zaščiti semoti in plemensku živine. Stev. W B'OEENJSBTT ETST Stran S Mestni tog-belo kranjski Banat Od Metliškega kopališča narodi Kolpa rahel ovinek, ki se konča pn želez, mostu pri Bubnureih- Okoli dva kilometra je dolg ta ovinek. L njim ie Kolpa pustila na svojem levem bregu lep kos zemlje (.obrih 110 ha povsem ravne površine. Vsekakor je to največji kos ravne zemlje v Beli krajini in je v tem pogledu v resnici Belokranjski banat, kot ga nekateri imenujejo. Ta kos zemlje je bil poprej last Meščanske skupnosti v Metliki. Obraščeu je bil deloma z grmovjem, donos pa je dajala samo košnja in deloma gozd, njMv na tem zemljišču ni bilo, Zemlja je bila namreč zamočvirjena in se obdelovanje ni izplačalo, vsaj tako zatrjujejo- Tudi krma je bila iz istega razloga slabe kvalitete, a pridelek, prav zaradi mokrote, ni bil slab. Sestav zemlje je bil primeren tudi za nem naplavina ki Jo je nanesla Kolpa v teku tisočletij^ pa tudi razni hudourniki iz Gorjancev in južnega dela Žužemberka. Od leta 194? dalie je tu državno posestvo. To leto so pričeli s sečnjo drevja in grmovja ter Čiščenjem štorov-Večji del zemlje je bil naslednja leta očiščen in pripravljen za obdelavo. Bilo je tudi nekaj poskusov z raznimi kulturami- Kakega posebnega uspeha pri tem ni bilo, ker je zemlja potrebna melioracije in — gnoja, V tej smeri pa ni bilo dovolj načrtnega in sistematičnega dela, zaradi tega so bili tudi uspehi minimalni. Pojavile so se razne ovire in težave, med katerimi številne organizacije niso bile na zadnjem mestu. Kar 16 raznih reorganizacij je doživelo posestvo v manj kot sedmih letih svojega obstoja! Pri rug" ktilture saj je v glav-"tolikih reorganizacijah je ra- Kmetje, delavci gospodinje, uslužbenci! Naročite se na DOLENJSKI LIST ki vas bo obiskal vsak teden. »Dolenjski list« je glasilo vseh Dolenjcev na področju Kočevske, Bele krajine ln novomeškega okraja. Je zanimiv, Je domač, zato naj pride v vsako dolenjsko bilo. List poliUamo po želji tudi vsem tzseljencem-Dolenjcem v Ameriko, Kanado, Zahodno Evropo, Avstralijo in drugam. NaroČite g« svojcem v tujini, veseli bodo Usta is domačih krajev in novic It rodne delele. Spodaj vam prilagamo naročilnico, Ce ste le naš naročnik, jo oddajte znancu ali prijatelju, s tem pomagate Siriti »Dolenjski list«. Naročnina srn leto 1955 ostane ista kot letos — 480 dinarjev, za Inozemstvo 900 dinarjev. Lahko jo plačujete tudi četrtletno. Ce Selite prejemati nas tednik po poŠti, izpolnite spodnja naročilnico ln Jo dajte na poitol Ce naročite list svojcem, ki živijo drugod alt v inozemstvu, napišite njihov točen naslov, svoj naslov pa navedite spodaj, kjer je prostor za podpis. Ne pozabite na naie veliko nagradno žrebanje, ki bo meseca februarja! Uprava »Dolenjskega lista« zumljivo, da posestvo ni moglo kaj prida napredovati. V prihodnijh letih bo tu živinorejsko posestvo Posestvo je letos postalo samostojno- Po tolikih spremembah je bilo to res potrebno. S prvimi usehi v industriji pri nas je prišla vrsta sedaj na kmetijstvo. S tem se je začel resneje obravnavati tudi razvoj posestva > Mestni log«. Letos so pričeli z načrtno melioracijo vsega posestva, obenem pa tudi grade skladišče in štiristanovanjsko stavbo- Potrebno je prav tako zgraditi cesto po vsej dolžini posestva in tudi to sedaj že grado. Letos so poglobili in podaljšali odvodnik, ki ima v melioracijskem načrtu številko 3, kateri je bil deloma Lz- tuA rasi- delovali tudi druge kultu ne samo krimske. Rejopr čev, vsaj obsežnejšo bodo verjetno opustili, ker ni tako donosna kot reja goveje živine. Letos so imeli obilen pridelek krompirja, pšenice pa se v glavnem ni obnesla. Zlasti So letos dobro založeni s krmo za živino, tako s suho kot s silirano- Krmo za siliranje so pridelali na površini 19 ha. Tudi zelenjava gre dobro v denar in bi kazalo povečati pridelovanje, posebno pa vzgojo sadik v toplih gredah. Belokranjsko posestvo brez Belokranjcev Da delovna sila je resen problem posestva ves čas. Trenutno ima posestvo le 13 stalnih delavcev, toda med njimi ni niti enega Belokranjca. Glavni odvođnik, dolg 1800 metrov kopan že leta 1947. Dolg je okoli 1.800 m- Ta odvodnik je sedaj izkopan. Severno od njega bodo izkopali še en podoben odvodnik, ostali manjši pa bodo po vsem posestvu v križni smeri preko glavnih proti strugi Kolpe. Vsa melioracijska dela je prevzelo vodno podjeje iz Brežic in pod strokovnim vodstvom tovariša Ozmeca dela zadovoljivo napredujejo. Na melioriranom posestvu bodo v bodoče v glavnem pridelovali krmo za govejo živino. Že sedaj rede na posestvu okoli 50 glav, imajo pa tudi okoli sto prašičev- V prihodnjih letih bodo število goveje Živine dvignili do 200 glav. Vzreja živine se ie dosedaj pokazala za najbolj donosno, narekujejo pa jo še drugi razlogi. Ze uvodoma smo zapisali, da je tej zemlji poleg melioracije potreben tudi gnoj. in to v zelo velikih količinah. Ko bo zemlia dodobra zagnojna, bodo lahko pri- ■Tukaj odrežite. DOPISNICA UPRAVI Znamka za 10 din »DOLENJSKEGA LISTA« ovo mesto poštni predal 33 V začetku leta 1943 je zadruga že navezala stike z osvobojeno Dalmacijo, iz katere so po kurirski poti prihajale manjše pošiljke, zlasti je bil za/eljeu tobak, čeravno se je zadruga borila s finančnimi težavami, je v decembru 1944 odobrila za posojilo narodne osvoboditve 40.000 lir. Zadruga si je v času vojne nabavila, razno potrebno orodje in embalažo. V partizanskih delavriicah so orodje popravili, s partizansko iznajdljivostjo pa se je tudi marsutaj do-poln do. Delo pri zadrugi so člani o-pravljali po večini brezplačno, prispevali so drva za sušenje sadju in /gunjekuho, hrano za delavce iu opravljali prevoze. Seje upravnega odbora so bilo v letu 1944 tedensko in r it/; m i. m i.i dobro obiskane. Zadruga je v začetku poslovala le no območju takratnega okrajnega NOO (približno polovica sedanjega okraja), v septembru 1944 pa t>e je poslovanje razširilo na celo Belo krajino in zadri wa se je poslej inienovnlu Kmetijski! zadruga /a Belo krajino. V začetku 1943 se je preimenovala v Nabavno prodajno zadrugo v Črnomlju. Razširjen obseg dela je zahteval vzgojo novih kadrov V ta naiiien je bil v novembru 19-44 organiziran v sodelovanju z Izvršnim odborom okrajnega NOO v Črnomlju prvi zadružni tečaj.. V sodelovanju z Agitprop komisijo pri Okru/nem komi-leiii KPS za Belo krajino je v letu 1944 izdala brošuro; Lenin »Zadružništvo«. Partizansko tehnika je tudi izdelala lične izkaznice. • Uspešno delo te zadruge je /.budilo tudi zadružnike v Metliki, kjer jo pred vojno po-slovalu zadruga pod imenom Kmetijsko društvo r. z. z. o. i-, ki je pod klerikalnim vplivom. Za časa italijanske okupacije je nekaj časa prenehali z delom, na ovobojenem ozemlju pu je obnovila poslovanje koncem leta 1944 in to .sele na pritisk iz vrst Članstva-S poslovanjem bi lahko začela že preje, ker je Imela nekuj bluga skritega. Nekateri Člani sturega 0osle« čez plot. Zaradi takih piškovih stvari izvira največ pravd, ki velikokrat zamajejo temelje te ali one domačije, mirno sožitje med sosedi pa je porušeno za dolgo dobo. morda za celo generacijo. V takih primerih odpove vsaka preračunljivost, kaj je prav in kaj ni, kaj se izplača in kaj ne- Vse usmerjata samo trma in mržnja. Samo nekaj, pa niti ne še najbolj izrazitih primerov, ki jih je v zadnjem času obravnavalo novomeško civilno sodišče, odnosno so še v postopku: Kokoši so povzročile sovra-štov. 2e pred vojno si je Ana Go-renc iz Vrha pri Šentjerneju zgradila hišo na svoji parceli. Ves čas menda že prej, zlasti pa ko je začela graditi hišo, je vozila čez parceli soseda vinograd soseda Gerdencs« Gerdenc je predlagal Hibiču, naj bi popravil korito in mu v ta namen še dal štiri vre-pa tudi vse do letos, ne da bi če cementa Ribič pa je ta ce-jo kdo oviral. Menda obstoja ment P0"1"1 doma« in 'e celo nekaka pogodba, po ka- naPr«rJ teri je .mat. Jožeta Hočevarja W{"J«" prepustila prosto pot Gorenče-vi čez svoje parcele za neke delal škodo sosedu z živine. Gerdenc en s tožbo preprečiti nadaljno škodo, ki jo je delal sosed čisto brez p -Irebe.* In tako je ta zadeva stala Ribiča okoli 12.000 d i.-. protiusluge. Torej pot ni bila nikdar sporna- To je postala šele letos, ko je prišlo med sosedi do sovraštva zaradi ko- za de.nar vb»8e Pa dal° ua" praviti kar čedno konto, zlasti šef ker ima Ribič svojo vprežno živino in delovno silo ,eJ0 n;e!i doma, ter je sedaj po rnzsod-govega advokata in poinetnih !J" *e *ak? dolžan napraviti sosedov pri njem nič ne zale- *orlto' g? -k de.Ianskim »tros-žejo. Trmasto vztraja na tožbi, kom, PristeJem<\ fc ,z?llbo čeprav je vsakemu pametne- ,sa' kl v, »treskih ni upošleva-mu človeku razumljivo da ina', Fotem ,ahko zaključimo, mora pravdo izgubiti. Najbolj dn P) namesto pravde m so je osvetlil ta spor kot priča F. C. ki je na sodišču takole koši. Sedaj pa si je Hočevar zabil v glavo, da bo zabranil sosedi pot čez svoji parceli Vsa prigovarjanja celo nje bi namesto j vraštva lahko napravila nekaj trajnega, kar bi koristilo obema za vedno. povedal: »Star sem 54 let in sem v dobrih od noša jih s sosedom Hočevarjem. Zato bi v takih odnosih tudi rad ostal za naprej. Zato mi je hudo Mirni peči je nad parcelo Joto, da je Gorenčeva vozila po jzeia Ropuika. Z leti je škai tej poti oil kar pomnim in da -Pa njegovega vinograda ne En sam kamen, vzrok tožbe Vinograd posestnika Ignaca MoJega h, al u pri Hibi ca iz ji te poti ni nihče nikdar osporaval. laz sem prigovarjal sosedu Hočevarju, naj ne Koliko zleziia v Kupnikov* parcelo. Ko so potegniiu vrv od mejnika do mejnika, je toži, ker nima nobenega srni- K.>bič odstranil škarpu k.... ■.<<■ sla, pa je trmast in noče po-jse je dalo tako, du mejaš ni pustiti« Ta pravda bo precej ;na škodi in je popravil mejo. stala in vsak, ki se količkaj spozna na take posle lahko s prstom pokaže, kdo bo plačal vse stroške. Če bi te stroške knjižil knjigovodja, bi bil gotovo v zadregi, ali naj jih knjiži na konto > škodoželjnost« ali na konto »trma«. Spor zaradi starega korita Alojz Gerdenc iu Jože Ribič sta soseda v Gornjem Kar-teljevem. Oba imata konje-Nedaleč od hiše je na Ger-denčevi parceli izvir, pri njem pa staro korito za napajanje živine. Tu napajata živino oba soseda. Ker pa je korito staro, ni v njem dovolj vode za živino obeh sosedov. Ko v koritu ni bilo dovolj vode, je Ribič gnal svojo živino napa' Jožeta Hočevarja, prav tako jat v bližnji potok in kar čez Plodno delo Svobode Briljin Pred kratkim Je Delavsko prosvetno društvo Svoboda v Bršlji-mu imela svoj letni občni zbor, na katerem so pregledali dosedanje delo ln uspehe društva. NavzUc težavam, ki so se pojavljale med letom, je društvo doseglo tudi lepe uspehe. Dramska skupina je naštudirala veseloigro SvojeglaV-Cek ter z njim uspešno nastopila Šestkrat ln z nJim tudi gostovala po drugih odrih. Druga skupina pa je z Via malo nastopila osemkrat in žela veliko priznanja. V tekočem letu Je društvo izvedlo tudi 9 uspelih akademij. Zelo agl-len je bil tamburaški zbor, ki je pod rednim vodstvom požrtvovalnega tov. Vovka dosegel zelo lepe uspehe, za kar zasluži vse priznanje. Pevski zbor pa se v tem letu nI obnesel zaradi premajhnega števila prijavljencev. Novoizvoljeni odbor je imel že prvo redno sejo ln je za bodoče delo pripravil obSIren program in zadolžil posamezne člane za razne sekcije. Za dramatsko sekcijo bo odgovarjal tov. šmauc. Osnovana bo tudi mladinska dramatska sekcija za katero Je veliko zanl-danje in se je prijavilo že 21 mladincev. Vodil jih bo tov. Bratož. V glasbeno sekcijo spada kvartet, tamburaSki zbor ter harmonikarji. Kvartet se je že nekajkrat odlično izkazal na raznih prireditvah in je pri ljudeh zelo priljubljen. Sestavljajo ga tov. Pcz-der.šek, Ravnic, Debevc in Pri-stavec. Tamburaški zbor bo še naprej vodil požrtvovalni tovariš Vovk redno dvakrat na teden. Zaradi velikega zanimanja, zlasti mladine, ee bo tamburaški zbor podvojil. Težje bo ugoditi interesentom za učenje harmonike, saj se je doslej prijavilo že 36 članov do 14 leta starosti, nad 14, letom pa 18. Težek problem bo nabava potrebnih instrumentov, kar bo zvezano z velikimi stroški, učitelje za poučevanje harmonike pa imamo v našem članstvu. Za mladinski pevski zbor se Je doslej prijavilo 22 članov, vendar Je to zaenkrat Še premajhno Število. Ko se jih bo prijavilo več. bomo takoj začeli z vajami. Mladi pev»kt zbor bo verjetno poučeval tov. profesor Ivan Kasesnik. DPD Svoboda Je 7. decembra odprlo svojo knjižnico v mali dvorani zadružnega doma v Bršljinu. Vodi Jo tov. Vovk Bojan. Večino knjig je podarila Železnica in tovarna Keramika, nekaj pa jih Je darovala uprava Dolenjskega Usta, za kar se jim najlepše zahvaljuje- mo. Čeprav je knjižnica skromna in ima le nekaj sto knjig, Je vendar led prebit in postavljeni so temelji nove knjižnice v delavskem centru Novega mesta. Prejeli smo tudi nekaj finančne pomoči od Glavnega odbora zveze Svobod Slovenije, Zažcljeno je, da bi tudi podjetji »Pionir« in »Novoteks« dali naši knjižnici nekaj knjig ali pa finančna sredstva, da bi si nabavili knjige, saj bo naša knjižnica služila vsemu prebivalitvu. Začela je delati tudi šahovska sekcija, za katero so pokazali največ zanimanja mladinci. Vsem, ki imajo veselje do šaha, so šahovske deske na razpolago. Sekcija ima prostore v mali dvorani, kjer je knjižnica in v kateri je odprta tudi čitalnica. Bralcem so tu na razpolago vsi dnevni časopisi in razne revije, za razvedrilo pa Igra radio. Dvorana je vedno zakurjena. DPD Svoboda si Je zadalo za glavno nalogo vzgojo članstva. Zato bo organiziralo ljudsko univerzo, na kateri bo uvedlo razna predavanja, poučne tečaje itd. Sekcija mora napraviti program za bodoče delo. zlasti še v zvezi z desetletnico osvoboditve. Poleg vsega navedenega Je bil na že'.Jo mladine organiziran tudi plesni tečaj, ki je vsak petek v dvorani zadružnega doma in bo trajal predvidoma 3 mesece. Prvih vaj se je udeležilo nad 50 članov LMS in ti vsi so se tudi vključili v DPD Svobodo. Mladina je bodoči nosilec kulturno prosvetnega in ostalega dela, zato Ji moramo pri njenem delu pomagati na vseh področjih dela. kar bo Svoboda vsekakor tudi storila. Za novega predsednika Svobode je bil izvoljen Janez UdovlC. toda, ostal je en kamen in obležal nekje na meji, kot jih leži na tisoče manjših in večjih po naših poljih in vinogradih, pa se zalije nihče veliko ne zmeni. Okoli takih kamnov so obdelovali z. pradedje, dedje in očetje ter jo obdeluje sdn> to je ju:j samo po sebi umevno- Samo ta kamen na meji med sosedo-ma je nekaj posebnega. Prav trotovo bo šel v zgoekr. ;no cd-uosov med sosed'i. Dvakrat ali trikrat so odvrnili na sodišču Rupniika, naj ne toži za rako malenkost, pa ni odnehal. Končno so morali vzeti tožbo na zapisnik. Sedaj teče pravda in prav gotovo sc ne bo končala brez sodnijskega ogleda na licu mesta- Mdflim, da se ne motimo, če pravimo, da bo ta kamen gotovo požrl pitanega prašiča. Kaj bti bilo, če bi nekdo šel in odstrtmil ta kamen? To bi res lahko napravil v nekaj minutah, toda potem ne bi bilo vzroka za sovraštvo in drago pravdo... Samo s tožbo pride do pre-užitka Marija Janškovec iz Dobrave pri Skocjanu je že prod leti izročila svoje pose«ivo poročeni hčeri lereziji Kabzelj in njenemu možu Ignacu. Ob izročitvi si je zapisala za primer, da ne bi bilo možno skupno življenje, preužUek in majhen priboljšek. Skupno življenje ni možno, saj je bila hči že obsojena na zaporno kazen, ker je žalila lastno mater, pa tudi drugače če sta oba obnašala do nje neprimerno in jo gledala postrani. Morala je iti drugam in zahtevani izgovorjeni preužitek. Ze dve leti zaporedoma je moralo preužitek izročiti in za letošnji preužitek je spet morala vložiti tožbo. Samo ena pravda je stala 9.2S8 din in plačala sta mlada dva. ket jih bosta plačala pri vsaki nn-daljni tožbi. Pa da ne bi kdo mislil, da ne moreta dati pre-užilka, ki je mimogrede povedano zelo skromen. Devet članska družina je prej živela na posestvu, sedaj pa sta samo mlada dva brez o*rok. Kdaj bo vendar trm domovinsko pravico nekaterih ljudeh? --gubila pvi ne- NOVICE IZ MOKRONOGA Pred občinskim praznikom, ki ga je naša občina letos prvič proslavljala, je bila urejena kanalizacija po trgu, prestavljen je bil vodnjak iz sredine trga in deloma urejeno električno omrežje. Napeljava odnosno montaža javne razsvetljave y± še vedno poman j- Franc Kobše - najboljši poverjenik Prešernove družbe v Sloveniji. Kobšcta Franca iz Novega mestu je Prešernova družba so dovoljevali kaj več Kmet ? d ^ M naj da toliko na svojo zadružno i,„ organizacijo, kolikor ga ona ln Itko ekonomsko osvobodii. Vsebina nove ljudske oblasli. k| je /rasla iz borbe, je rodilo tudi novo miselnost zadružnika, ta pa povzročila, da je postal njegov odnos dru tračen-Etbin Ccme o Za oranje svile PERION , drugič boljšega poverjenika v Slove niji, saj je lani in letos pridobil 1043 članov, vrhu ti rn pa še tudi okrog 40 naročnikov revije Obzornik in nad 200 tisoč dinarjev denarnih podpor za Prešernovo družbo. Pripomniti moramo, da je tovariš Kobše 100°/© invalid in tla že precej let boleha za težko zahrbtno boleznijo, pa je vendar neumoren, Ko je bil julija na okrevanju na Gorenjskem, je tudi tam pridobil lepo število članov Pre- oioioboioioic STE PORAVNALI NAROČNINO ZA »DOLENJSKI LIST«? — POHITITE, DA SE BOSTE LAHKO UDELEŽILI NOVOLETNEGA NAGRADNEGA ŽREBANJA! šernove družbe, vmes tudi nekaj podpornih. Naj bo tovariš Kobše vzgled, kako je treba skrbeti, da pride lepa in cenena knjiga med ljudi. Ko prideš od postaje do Bohove kmetije udari potniku v nos hud smrad, ker se pod cesto iztekajo fekalijcod gnojišča, ki je tik ob cesti, malo naprej pa še od stranišča, ki je tudi tik ob cesti. Sanitarna oblast naj napravi čiiuprej red, ker je navedeni posestnik Ijiva. Nikakor ne moremo vendar v stanju oboje urediti, doumeti, da na nevarnem o- da ne bo ogroženo zdravstvi vinku in križišču pri pokopa- mimoidočih. Tudi na ovinku iscu ni električne razsvetlja- pri pokopališču uaj se prepove ve. 1 udi na cesti od pokopali- odlaganje smeti in raznih 0Novoles< je obiskova- de odcepek od glavne ceste 110 3 mesečni gospodinjski te- do železniške postaje, da ob čfJ. , ki ga je bil organiziral [deževnem in južnem vremena okrajni gospodinjski center v Novem mestu- Dekleta na tečaju 90 pokazala izredno zanimanje za pouk in ophvale vredno vnemo, tako pri teoretičnem in praktičnem delu iz gospodinjstva, kakor za predmete splošne izobrazbe. Pouk je bil petkrat na teden; dekleta bi bila rada še ostala, pa kaj, ko je še toliko drupih, ki tudi težko čakajo. Tako se bo 3. januarja začel tečaj za kmečka dekleta iz okolice Novega mesta. potniki ne bodo plavali. Za posipanje tega koščka ceste se namreč nihče ne briga. Voznikom pa, ki čakajo na potnike, naj se prepove podajali tik ob vhodu odnosilo izhodu iz postajnega poslopja- POPRAVEK V zadnji Številki je Škrat spet nagajal. Tako mora biti v naslovu na prvi strani Velike potrebe investicij (ne Investicije), v poorot" m o gostinsko-Ur. istirni razstnvi v Novem tnestu pa: Nekateri jedilni listi so celo iz leta 1924 (ne: iz leta 1D42), Opekarna Zalog ima bodočnost Novomeška opekarna Zalog je najpomembnejši proizvajalec opeke v okraju. Sicer delajo še v okrajni opekarni Prečna in v Prelesju pri Mokronogu, toda niti po obsegu niti po kvaliteti »vojih izdelkov ti dve opekarni ne dosegata zaloške. Zalog je vas med Krko in Temenico, približno 5 lom oddaljena od Novega mesta. Ob rekah leže obsežni travniki, ki so ob vsakem večjem dežju pod vodo. Višje nad vasjo so njive, ki so le pri vrhu črne, puhličaste pa samo dobro brazdo globoko; potem pa se začno plasti rdeče rjave gline, ki je odJične kakovosti in zato dragocena surovina za pridobivanje opeke. Se bolj zadaj, tja proti Dolenji Straži, pa je gozd. Prvi je začel iz zaloške gline izdelovati opeko grof Thurn 1899 leta. Ta proizvodnja je bila neznatna. Strojev takorekoč ni bilo, peč je bila z odpornim kamnom obdana votlina v zemlji Thum je delal z malo delavci in le nekaj mesecev v letu. Verjetno je izdeloval opeko za lastne potrebe, ker je na izboljšavo v obratu tako malo mislil, da industrijski izdelavi, ki se je takrat porajala, ne bi mogel konkurirati. Potem je prišla opekarna v Reinnerjeve roke. Reinner je bil lastnik Breitenau in s tem posestnik odlične gline. Izbolj-sal je peči in obrat nekoliko razširil. Ne ve se, koliko časa je bil lastnik opekarne. Za njim jo je bil prevzel znani Seidel, brat Ferda Seidla, sflovenskega znanstvenika. Seidl je v zaloški opekarni marsikaj izboljšal. Po osvoboditvi je opekarna prešla v last novomeškega okraja. V teh letih se je uspešno razvijala, toda spomladi 1952 jo je uničil požar, ki mu še sedaj niso našli krivca. DOZ jim je izplačal 17 milijonov zavarovalnine. Nekaj je pomagal okraj, pa so se kmalu postavili na noge. Razumljivo je, da je požar krepko zavrl razvoj. Z več kot 17 milijoni bi se dalo marsikaj izboljšati. Po požaru je bilo zgrešeno, da so kar obnavljali in uredili vse po starem. Tak način izdelovanja opeke je namreč že precej zastarel, požar pa je toliko uničil, da bi bilo bolje takrat zgraditi modernejši obrat, kot pa sedaj dodajati in preurejati. Toda po toči je prepozno zvoniti. V Zalogu ni tako hudo in bo tudi sedaj šlo. V nekaj letih bo postala opekarna Zalog moderna tovarna za izdelovanje štirih vrst opeke. Strokovnjaki so namreč pregledali zemljo in ugotovili, da razpolaga opekarna s skoraj neizčrpnimi zakladi odlične gline. Zato je iz republiškega sklada za pomoč zaostalim okrajem dobila opekarna 31 milijonov in pol kredita. Z denarjem in ostalimi predvidenimi vird bodo zgradili več umetnih sušilnic in novo strojnico. Sedaj ima opekarna samo na- ravne sušilnice, v katerih se šuši opeka 14 do 21 dni, da je godna za peč. Opeka v sušilnicah se izmenja osem do desetkrat na leto, kar pomeni, da delajo le 6 mesecev v letu. Ko bodo zgrajene umetne sušilnice, se bo opeka sušila nekaj časa v naravnih, nekaj časa pa v umetnih sušilnicah. Doba sušenja se bo znatno skrajšala, kar je tudi prednost umetne sušilnice, glavno pa je to, da je delo možno tudi pozimi in v mokrem vremenu. Z umetnimi su-.šilnicami opremljena opekarna bo obratovala 11 mesecev v letu. V načrtu je tudi razširitev proizvodnje. Sedaj izdelajo dva milijona zidne opeke. Izdelovanje strešne opeke je izven plana, izdelajo jo približno 80.000 ko- sov na leto. Povpraševanje po obeh vrstah je veliko, prodali bi jo lahko dvakrat več. Moderniziran obrat bo proizvajal pet do šest milijonov zidakov na leto. Poleg tega pa bo razširil proizvodnjo na načrtno izdelovanje stropnikov, strešnikov in votlakov. Tako bo novomeška opekarna izdelovala štiri vrste opeke. Razumljivo, da bo razširjeno podjetje potrebovalo tudi več delavcev. Sedaj jih zaposluje opekarna približno 60, v mrtvi sezoni pa le 35. Ce upoštevamo, da traja mrtva sezona pol leta, je vprašanje, kje si ti ljudje takrat poiščejo delo ln zaslužek. Opekarna bo dobila mnogo več delavcev, ki bodo delali 11 mesecev v letu. ZAKAJ ODMIRA MLADINSKA ORGANIZACIJA V JURKI VASI? v Dragi pri Loškem potoku so nedavno ustanovili kulturno-umetniško društvo, ki šteje nad 80 aktivnih članov. Imajo pevski zbor, dramsko družino in tamburaše. Za Dan republike je društvo pripravilo lep in pester spored in se z njim prvič predstavilo javnosti. Na sliki: mešani pevski zbor. Letos je minilo enajst^ let, odkar je bila v Jurki vasi ustanovljena mladinska organizacija — SKOJ. Njena naloga in vloga je bila težka, toda skojevci so vzdržali. Večina jih je bila odšla v partizane, v borbo za svobodo in novo Jugoslavijo, drugi, ki so ostali doma, pa so opravljali obveščevalno kurirsko službo. Po osvoboditvi, ko so odložili puške, so skojevci prijeli za kramp in lopato, ker so se zavedali, da jih domovina kliče k obnovi. Bili so ponosni na svojo mladinsko organizacijo, odhajali so v mladinske delovne brigade, bili so res ponosni in navdušeni sodelavci za obnovo domovine, za njeno gospodarsko in politično izgradnjo. Toda leta so tekla, ti mladinci so zrasli in zapustili mladinsko organizacijo, vanjo oa se je vključevala nova mladina. V predtekmovanju za VI. kongres ZKJ je mladinska organizacija v Jurki vasi prejela kot najboljši aktiv LMS na vasi prehodno republiško zastavo. Ob tekmovanju za sam kongres pa so dobili pohvalo CK LMS. Imeli so v trajni lasti okrajno prehodno zastavico. Naredili so mnogo. Uredili so si mladinsko knjižnico, kupili gramofon in kitaro, si nabavili dve mizi, klopi, stole, si najeli posebno sobo, toda že ob koncu 1953 so jo f izgubili. Knjige so šle skupaj z ostalim inventarjem na podstrešja in tam so še danes. KUD Žužmberk |e i m H uspel občni zbor Letos pa je delo docela zamrlo- Nekaj je res krivo to, da nimajo lastnega prostora, toda včasih ga tudi niso imeli, in vendar so veliko naredili. Kaj je krivo, da mladinska organ-zacija tako hira? Vodstvo pravi; »Mladina noče delati«, ali pa: >Kaj pa naj de-lamo?< in tako dalje. Glavni vzrok je pa ta, da je vodstvo nedelavno. Občinski komite LMS v Straži se vse premalo zanima za vodstvo mladine in pusti vaške aktive, da delajo kakor vedo in znajo- In to je slabo. Se lani so mladinci povabili člane ZKS v Jurki vasi k skupnemu sodelovanju toda nobenega odziva ni bilo. Člani ZKS v Jurki vasi poznajo mladino le. če jo potrebujejo za okrasitev ali volilno agitacijo. Žalostno je tudi, da ni noben mladinec član ZK, čeprav imajo nekateri pogoje za to. Vodstvo mladine nekaj ne zna, nekaj pa noče pripraviti Tazgibanih, zanimivih sestankov, ki so zaradi tega pusti in enolični. Treba je, da občinski komite LMS Straža posveti več pozornosti vodstvu, delo mladincev pa pospeši z raznimi tekmovanji. Organizira naj tečaj za vodstvo mladinske organizacije in usposobi tečajnike, da bodo lahko vodili mladino v socialističnem duhu. Potem bo spet zaživela mladinska organizacija tudi v 'Jurki vasi in pokazala take uspehe, kot nekoč. G. J. Člani KUD Žužemberk so se zbrali na letnem občnem zboru, da bi pregledali uspehe in neuspehe enotnega dela in se pogovorili o prvih načrtih. Razpoloženjfe je bilo kar živahno. Pohvaliti je treba mladino, ki je bila številno zastopana- V poročilu je bilo osvetljeno delovanje društva v lanski sezoni. Najbolj se je uveljavil dramatski odsek z igralskimi družinami odraslih, mladine in pionirjev. Nove uprizoritve na Zužember-škem odru so bile komiedija Roksi, Slaba vest, Princeska in pastirček ter simbolične slike Iz trpljenja v svobodo. Vse igralske skupine so uprizorile svoje igre doma in na sosednjih odrih, tako na Dvoru, v Zagradcu in Dolenjskih Toplicah- Na našem odru so kot gostje nastopili Krčani, mladina iz Podturna in Ilinj, lutkovno gledališče iz Ljubljane ter pevci-kovinarji z Jesenic s koncertom narodnih in partizanskih pesmi. Obisk pri predstavah je bil srednje dober- Člani KUD so se zelo trudili, ker je volje za delo posebno med mladino precej, pogojev za uspešno delo pa zelo malo. Društvo nima niti dvorane, le oder in prav siromašno opremo. Poleg dramatskega odseka je deloval tudi odsek za ljudsko izinraževanje. V okviru ljudske univerze so bila štiri predavanja iz kmetijstva. Deloval je tudi šahovski odsek s približno 15 igralci. Posebno zanimanje za šah kaže mladina in pionirji- Omeniti je treba še folklorno mladinsko skupino. Ta je lani in letos spet sodelovala na proslavi 29. novembra, dela pa z velikimi težavami, ker nima svojega inštrumenta. Tudi ljudska knjižnica bi lahko več prispevala k izobrazbi ljudstva, če bi imela sredstva za nabavo novih knjig. M- K. KNJIŽNI PROGRAM PREŠERNOVE DRUŽBE ZA LETO 1956 Člani Prešernove družbe bodo najkasneje do 1. decembra 1955 prejeli naslednjih pet knjig: 1. KOLEDAR za LETO 1956; 2. Ivan Potrč: ZLOČIN, roman; 3. Vjekoslav Kaleb: CAR PRAŠINE, povest; 4. Anton Ingolič: DEČEK Z DVEMA IMENOMA, mladinska povest; 5. Gustav Šilih: VZGOJA NAŠIH OTROK, poljudnoznanstveno delo. Kdor bo doplačal 50 din, pa bo prejel Se 6. knjigo: zdrav Človek v zdravem okolju. Letna članarina, za katero prejmejo člani gornjih pet knjig, je samo 300 din. Člani, ki prejmejo knjige po pošti, doplačajo za odpremo 20 din. Da bi v proslavo 10-letnice osvoboditve Čimbolj razširili knjige Prešernove družbe pripravljamo VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE katerega se bo avtomatično udeležil vsak član. Razdeljenih bo več sto dobitkov v več milijonski vrednosti. Zato pohitite z vpisom. Člane vpisujejo vsi poverjeniki ln knjigarne. Ce pri vas ni poverjenika, bodite vi in nam javite svoj naslov. — Članarino lahko plačate v 3 obrokih. Naš naslov: prešernova DRU2BA, Ljubljana, L'I. Toneta Tomšiča 9. telefon 21-048. Surov napad na 55-letno ženo V nedeljo 28. novembra ob pol šestih popoldne se je vračala iz Zamosteca domov na KruČe 55 letna Marija Zabu-kovec s svojo 11 letno vnukinjo. Na cesti Sv. Gregor — Sodražica je srečala skupino sodraških fantov, ki so se vračali iz gostilne proti So-dražici. Iz skupine je brez vsakega vzroka nenadoma skočil k Zabukovčevi Anton Stupica iz Sodražice in jo udaril pod levo sence, da je takoj omedlela. Napadalec pa je s svojo skupino odšel proti Sodražici. Vnukinja je vsa prestrašena jokala in klicala nezavestno staro mater. Njene klice so zaslišali vaščani s Sv. Gregorja in pritekli na pomoč. Zabukovčevo so odpeljali 30 novembra v ljubljansko bolnišnico, kjer so ugotovili težjo telesno poškodbo. Ista skupina fantov je razgrajala že prej; tako so na bližnji kapelici razbili 4 šipe. Gregorci se zgražamo nad takim surovim početjem kot je bil ta napad. Takih gostov, kakor so bili ti fantje iz Sodražice, si ne želimo več. Napadalca pa naj ljudska oblast pošteno kaznuje. L- S. Pri rabutanju češenj )o je skupil Skupina fantov iz Mihova je šla ponoči krast češnje k posestniku Stefaniču v Gor. Vrhpolju pri Šentjerneju. Ko jih je gospodar napodil, so se rcKzbežali na vse strani, le Štefan Bratkovič je zaostal na vrtu. Prihitela sta domači sin Alojz Stefančič in Alojz Zagore in se oborožena s palicama zapodila za nočnim gostom. Dohitela sta ga in nekaj krati kar krepko udarila po glavi in rokah. Med drugim sta mu prizadejala tudi pretres možganov in več ran na glavi. Okrožno sodišče v Novem mestu je prisodilo za to dejanje hude telesne poškodbe Stefaniču 6, Zagorcu pa 4 mesece zapora, pogojno na dobo dveh let. Sodišče je upoštevalo, da sta priznala dejanje in da sta šla že drugi dan do oškodovanca s predlogom za poravnavo. Sosedu je ukradel 90 tisočakov Skrajno nevaren prijatelj tuje lastnine je delavec Anton Brsan iz Gornjega Gradišča prt Šentjerneju. Svojčas je bil v službi pri Ljudsfki milici, od koder pa so ga kmalu odpustili zaradi nepoštenosti. Kmalu potem je bil obsojen zaradi tatvine na 17 mesecev zapora, pa ta kazen ga očlvidnct ni spametovala. Letos 19- avgusta a« V V i sca je v popoldanskih urah vlomil v hišo soseda Staneta Hočevarja in mu iz zaprte omare vzel 90000 din, katere je ta dobil za prodano živino. V hišo je prišel tako, da je vlomil šipo na oknu, se Mplazil v hišo, s silo odprl tudi omaro in predal ter pobral ves denar. Tega je zanesel na svoje ležišče na kozolec in ga spravil pod odejo. Miličniki, katere je Hočevar obvestil o vlomu in tatvini, so storilca takoj izsledili in pri njem tudi našli 82 tisočakov, katere so vrnili lastniku. Ker je Brsan storil to dejanje na skrajno drzen način in je bil že prej kaznovan zaradi tatvine, mu je okrožno sodišče v Novem mestu tudi odmerilo temu primerno kazen: 4 leta strogega zapora! Poleg tega mora oškodovancu povrniti še 8500 din, kolikor ta trpi škode zaradi vloma in tatvine. Vprašanje kfnofflkacije in prosvetnega filma v nomoveškem okraju Razvoj kinofikaclje in prosvetnega filma je danes brez dvoma eno Izmed meril kulturnega nivoja posameznega upravnega področja. Nobene panoge moderne znanosti, tehnike in prosvetnega dela ne sme biti, katera se ne bi pri svojem delu in razvoju posluževala najučinkovitejšega sodobnega pripomočka — to Je filma. Zato je naša osnovna naloga uvesti ta pripomoček v naše prosvetno delo kot pomožno, toda pomembno sredstvo za izobraževanje v naših šolah, predvsem strokovnih, raznih izobraževalnih tečajih, kakor tudi kot sredstvo za turistično in politično propagando. Prosvetni fUm Ima torej zelo široke osnove za svoj razvoj. Povezati bi moral v stremljenju za svojo rast vse te zainteresirane sektorje prosvetnega udejstvova-nja ter tudi od njih dobiti moralno in materialno osnovo. Na teritoriju našega okraja lahko ugotovimo, da prosvetnega filma do sedaj nismo uporabljali kot pripomočka našemu kulturno-prosvetnemu, gospodarskemu in političnemu ter tudi turističnemu razvoju. Zato stojimo danes pred nior.Irsko nalogo to uspešno začeti. Najprej je potrebno ustvariti pogoje za zasnovo tega važnega in obširnega dela. ki je, jasno, povezano v začetku Z vprašanjem finančnih sredstev, ki bi se v pogledu vsesplošnega napredka, načina prosvetnega lzo-bražpvanja in posredovanja kvalitetnih poučnih, gospodarskih ln turistično propagandnih programov bogato obrestovala. Mislim, da smo si edini, da je poučni strokovni film danes nujno potreben našim strokovnim šolam, ki Jih v okraju nI malo, ljudski univerzi, ljudski tehniki in še posebno pri kulturnem In gospodarskem dvigu naše vasi, to je našim zadrugam. Le če bomo v relotl razumeli potrebo ln utemeljenost obstoja ln razvoja prosvetnega filma, bomo v stanju tudi najti za ta začetek potrebna finančna sredstva. Tako i nh prifptk« dela na si - stematičnl koordinaciji potreb ln nalog, ki stojijo pred nami, Je potrebno usmeri.itl In tehnično izpopolnjevati kinofikactjsko mrežo v novomeškem okraju ter vplivati s strokovnimi nasveti na smotrno distribucijo, kjer bi Imeli predvsem pred očmi osnovni cilj našega vseobčega stremljenja — Izgradnjo socializma. P. N. TRGOVSKO PODJETJE En gros NOVO MESTO TEKSTIL GALANTERIJA PREHRANA VELIKA IZBIRA — NIZKE CENE! Se priporoča! »ROG« NOVO MESTO Telefon 158 Skladišče 128 Dopisujte v »Dolenjski Hst< V Metliki se pripravljajo na dedka Mraza Pred kratkim je bila v Metliki seja društva prijateljev mladine, na kateri so razpravljali o pripravah za novoletno jelka Nekaj sredstev ima društvo, nekaj bo prispeval ljudski odbor mestne občine, prav tako pa tudi OLO. Društvo se je obrnilo tudi na vsa podjetja v Metliki za pr.spe-vek v ta namen. Prav tako si društvo prizadeva dobiti iz Ljubljane otroški film »Sne-guVjčico« ali kaj podobnega. Ze sedaj skrbe za čimlepši spored prireditve. Tako upamo, da bo letošnje praznovanje novoletne jelke prav tako lepo kot lani, ko je bilo v Metliki obdarovanih 800 otrok. R. F. ■ Tukaj odrežite« NAROČILNICA Naročam 1 Izvod tednika »DOLENJSKI LIST« na naslov: Ime in priimek: Poklic: _. Kraj: _ Pošta: Časopis pošljite na gornji naslov od dne ______.................................................................__________,______ naprej. — Naročnino bom redno plačeval po položnici — osebno — četrtletno — polletno — celoletno vnaprej (nepotrebno prečrtajte). Naročilnica velja do moje pismene odpovedi lista. Dne lastnoročni podpis JhoGtitte t| doCenfa&e POPOTNE MALHE Hudo pomanjkljivost sem zadnjič zagrešil v poročilu iz Mirne. Saj pravim, ta preklemana pozabljivost je vsega kriva. Pozabil sem sporočiti širši javnosti, da je končno tudi zadružni dom na Mirni začel služiti določenemu namenu. Brezdomni ročni dro-bilci gramoza, ki jim pravimo tudi cigani, so si v njem postavili svoje platnene domačije. Vidite, pa je zadružni dom le dobil prebivalce. Ker sedaj nI doba večjih viharjev in neviht, ni strahu, da bi nekaj tistih opek na strehi, ki so ostale tam po vremenski milosti, poškodovalo platneno opeko stanovalcev ali pa morda nje same Mirenča-ni so bojda hudr. ponobni na najnovejšo vlogo zadružnega doma. Iz same gol« skromnosti pa bodo s svečanostjo še malo počakali. Ce ne bo nihče drug, bom i moral jaz nastopiti proti tisti ofenzivi v Sentrupertu, ki grozi pomesti z družinami in otroki, kateri nočejo k verouku. Ze naprej Jim odrekajo velike verske blagodate, ki jih napovedujejo prihodnje leto. Ta verski pritisk je posebno hud na otroke same in se kar čudim korajži ofenzlv-cev te sorte. Zaenkrat jim toplo priporočim, da dobro preštudirajo našo ustavo in zakone. Prej sem zapisal, da sem po-zabljiv. To drži, toda nisem sam tako nesrečen, in s tem se tolažim. Na primer, lovec, ki gre na brakado in pozabi puško v avtobusu, tudi ni brez te nadlege. Se dobro, da ga je pozabljivost minila prej, kot je priSel na stojišče, kajti s tem bi bila zadeva še bolj smešna. Pa ko je že govora o brakadi na Brezovi rebri, moram povedati o njej ie več, kajti so mi udeleženci tega množičnega lov-sko-pasjega bevskanja, tuljenja, pokanja ln štafetnega pohoda čez drn in trn marsikaj povedali. Predvsem to, da je bila organizacija in izvedba v resnici brezhibna. Dovolj je bilo lovcev, dovolj psov, dovolj pušk, dovolj zverjadl in živali. Ce pa izvzamem nekaj tistih mačkov, ki so jih posamezniki vlovlli že zvečer na Frati, je bil edino plen pičel. Za to' pa obstojajo izredno tehni razlogi. Eni trdijo, da je bil kriv vsega veter, ki Je pomalo pihal v revirju. Ta naj bi zanašal krogle na stran ln ne v cilj. Drugi spet navajajo, da so divji prašiči ta dan podvzell povsem novo obrambno taktiko. Ker so se baje že prepričali, da njihova večja bližina vpliva na močnejše nihanje puške v rokah lovcev, so kar Jurišali na lovce in so se ti v nekaj primerih vljudno umaknili s pota, da so šli ŠČetinarjl lahko skozi. Tisti zapozneli streli v neznano, da so bili najboljše potrdilo dobre taktike črnuharjev, ki so to ofenzivo proti sebi nekako obrnili v defenzivo napadalca, ter tako odločili spopad z rezultatom 0:0. Manj sreče kot ŠČetinarjl so imeli dolgouhci, ki so v straho- vitem sovražnem ognju izgubili kako petorico ali šestorico svojih neoborožencev. Se zvitorepke so vlekle kratko, kajti trije njihovi kožuhi, do dobra ožgani od neštetih vrst smodnika, so dobili druge gospodarje. Sicer pa trdijo vsi, da se tudi te kokošje tatice v novejšem času poslužujejo moderne vojne taktike. Tako kot juriša pešadija moderne armade tik za tanki, so ob tej priliki jurišale lisice tik za divjimi prašiči. Res so sem in tja zato odnesle v repu žegen, namenjen prašičem, šlo pa je vendar. Tisto zdalečno ovohavanje lovcev, mimo katerih so se sprehajali kosmatinci z boljšimi polovicami in otroki, aH posamično, pa se ml ne zdi preveč tovariško. Vsakdo bi bil lahko deležen takega obiska ln primernih bukev nI prt vsakem stojišču, kosmatinec pa tudi ne ve, kje Je zaželen in kje ni. »Hu, take špecialttete pa le ne,« so se mi pohvalili gostje, ki so večerjali 13. novembra v zdraviliški restavraciji v Dol. Toplicah. Povedali so ml, da so dobili kot nenaročen dodatek gliste v olju in solati, pa jim baje ni preveč teknilo. Rekli so še, da si drugič želijo tak dodatek ločeno od navadnih jedil. Toka mešanica v solatni priredbi Je res nekaj posebnega, kot tisti novomeški osebnotovorni avto ki pelje navadnih državljanov komaj pet, Če pa so kaki funkcionarji ali prijatelji pa tudi 7 do 8. Onegavi pijani trpinčar iz Cl-kave pri Novem mestu pa bi bolj spadal za zapahe kot v mojo malho, in upam, da mu to tudi ne uide. Je napiti malopridnež. Potem ko ga je razkurila boljša jezo na domačega prašiča s tem, polovica, Je nečloveško stresel najbolj »pri arcu«, drugim pa, ki bi ga usmrtil. Iz Suhorja pod Gorjanci vam bi jih lahko nasul kosmatih in mastnih, da bi debelo gledali. Na primer o nežnem spolu, kt se naseka novega pridelka ln potem počenja vragolije z drugim spolom in sam s seboj, da se pošten človek zgrozi. Pa raje ne povem, saj pravi pregovor, da gre dober glas v deveto vas, slab pa še mnogo del j. Zato ne bom raznašal takih pljandurskih zadev, ker bi se lahko slišalo v sosedni okraj ln bi zadeva Imela gotovo domače posledice. v Metliki sem trdo prijel možaka, ki ie sedaj nI obnovil hlle sredi »Drage« na najbolj prometnem mestu Metlike, kjer po-žguna hiša še posebno vpije po obnovi. »Da bi te zlodej pocltral še tebe,« me Je nadrl možakar. »Za več kot leto dni me ovirajo pri naporih za obnovo domačije občinski možje, sedaj pa me še ti dražiš.« »Oprosti, nisem vedel. da se občinski možje bolj zanimajo za gradnjo gostiln, ki jih v Metliki tako krvavo primanjkuje, kot pa za obnovo v vojni požgane domačije,« sem skesano priznal svojo nevednost. Saj Je res velik problem, kje dobiti v Metliki prostor za nove gradnje. Metličane sem tudi vprašal, kakšna Je kaj letošnja kvaliteta »dalmatinca«, ki se mu drugače pravi tudi šmarnlcn, pa so se mi pohvalili, da je kar dobra. To Jim lahko verjamem, saj je ljudski odbor zaščitil prezgodnjo trgatev šmarnlce a tem, da je kaznoval nekaj takih, ki so mu najbolj »pri srcu«, drugim pa ki so mu manj, pa pogledal skozi prste. Ce se tako uradno skrbi za dobro kvaliteto šmarnlce, res ne more biti slaba. S privatnim gostilničarjem v predmestju pa sem imel vročo debato. Možakar me je odkrito napadel, češ kaj Imam vendar od tega, da toliko zagovarjam socializem. Je rekel, da Jaz sploh ne vem, kako stvari stoje (on pa seveda ve) in da bo pri prihodnjih volitvah nič koliko strank ln skrinjic. Ce pa tega ne bo, pa da on ne bo šel volit. Se to Je zabelil, da je bil tudi on že komunist in da Je hodil na sestanke, pa ga ja tega sedaj sram. To jo pn res, tudi mene bi bilo srem, če M ImeP take komuniste. Ja, pa Je vendar v naravi vso tako lepo urejeno. da koza nima dolgega repa, zato lahko samo mekeče, z repom pa ne more otepati. Na smrt sem se prestrašil, ker sem moral na metliško sodišče in sem pri vhodu na dvorišče zagledal, da suše kože. Sem že mislil, da na tem sodišču obsojence tudi iz kože devajo. No, pozneje sem se prepričal, da so sušeče se kože privatna zadeva. Prestrašil sem se pa le, Čeprav brez potrebe. Mojstrom, ki so obnovili del mostu čez Kolpo pri Jurjevskem brodu pa lepo čestitam. So tako trdno vse napravili, da se pet kilometrov na okoli lahko sliši, ko gre avto aH voz preko republiške meje. Nič posebnega nI, če uprava za dohodke davčnemu zavezancu zarubl ta aH oni predmet in ga proda na dražbi, aH vsaj zagrozi z dražbo, bolj nenavadno pa Je, če Tovarna učil v Črnomlju zarubl okrajnemv: komlters mizo in loparje za plng pong ter jih ponudi na javno dražbo. Sem Jako radoveden, kdo bo Sel to stvar llcltlrnt, čeprav so javno dražbo razglasili na vseh raz-glasnlh deskah, celo v Metliki. Mimogrede zataknem za klobuk sestavljaleem teli dražbenlh okll-cev še, da po slovensko pišemo Komito Jn ne Komitet, aH celo Kometet, kot Je na enem zapisano. Janes Popotni j rr?" V Mokronogu so odprli zadružni dom Za uvod v proslavo praznika republike in otvoritve zadružnega doma, je KUD »Emil Adamič« uprizorilo Potrčevo dramo »Lacko in Krefli« v re-žij'i učitelja Matija Brezovarja. Igra je bila dobro naštudira-na in so igralci izvrstno zaigrali. Do zadnjega kotička zasedena dvorana jih je bogato nagradila z aplavzom. V nedeljo popoldne Je bila slavnostna akademija, kateri so prisostvovali tudi republiški poslanec Franc Krese-Čo-ban in ostali gostje iz Ljubljane. V dvorani se je trlo ljudstva. Akademija se je pričela z državno himno, nakar je imel slavnostni govor ravnatelj nižje gimnazije Videčnik, ki je govoril o prazniku republike, kakor tudi o dograditvi zadružnega doma. Takoj po govoru je predsednik gradbenega odbora s primer- Ne pozabi na pravilo — F0X za čevlje je zdravilo! nimi besedami predal ključe doma predsedniku uprave zadružnega doma in tako izročil dorn v uporabo ljudstvu. Slednji se je zahvalil vsem, ki so količka i pomagali pri gradnji za trud in požrtvovalnost in razdelil spominske slike tako za dom zaslužnim posameznikom, kakor tudi raznim organizacijam, ki so doprinesle svoj delež k ponosni stavbi, ki bo kovačnica novih ljudi, saj se bo ljudstvo v njem izobraževalo ter politično in kulturno dvigalo, hkrati pa bo tudi trdna gospodarska opora tuk. zadružništvu. Sledil je program, ki so ga izvajali pionirji, KUD in Partizan. Vsako točko ie spremljal močan aplavz. Po akademiji, se je razvila prosta in neprisiljena zabava, ki je trajala tja do jutra. S P. Iz Sodmžice Na področju sodraške doline so bili te dni občni zbori vaških odborov Zveze borcev. Na teh zborih so med drugim izvolili tudi odbornike oziroma delegate za občinsko konferenco in odbor. Občnega zbora na Vincah se je udeležilo lepo število članov organizacije. Pogovorili so se o dosedanjem delu, ki ni bilo najuspešnejše, bodo zato-v bodoče bolj poprijeli. Med drugim so tudi sprejeli sklep, da bodo uredili zunanjost spomenika padlih borcev v Sužnjah. Člani ZB bodo tudi bolj redno plačevali članarino, odbor pa bo skrbel da bodo sestanki članstva pogostejši kakor so bili dosedaj. -em- sti pridobilo na zunanjem izgledu. Kočevje se je tako tudi z imenovanjem novih novih ulic uvrstilo med ostala slovenska mesta. -em.- Zadružna mesarija v Novem mestu je znižala cene Zadružno mesarsko podjetje v Novem mestu, ki se je pred^ kratkim odcepilo od zadružnega trgovinskega podjetja ter postalo samostojno, je za praznike očitno znižalo cene svežemu mesu. Goveje meso so pocenili za 30 din pri kilogramu, to je od 230 na 200 din, telečje meso od 240 na 210 din in svinjsko meso od 250 na 220 din za kilogram. Kočevje Te dni je mesto Kočevje dobilo pomembno novost — imena ulic in trgov. Tako imamo ul. Jožeta Seska, Cankarjevo, Ljubljansko in druge ulice ter Trg Svobode, Trg 3. oktobra itd. Mesto je z imenovanjem novih ulic in trgov do- Fodobno kot zadružna mesarija nudi tudi zadružni bife razne pijače in gostinske usluge znatno ceneje kot o-stala gostinska podjetja. Ukrep zadružnih podjetij, zlasti ukrep zadružne mesarije, so potrošniki v Novem mestu toplo pozdravili in pričakujejo, da bodo temu sledila tudi ostala podjetja. Sušje Igralska družina »Ivan Prijatelj« se že pripravlja na zimsko sezono. Sedaj vadijo komedijo »Matajev Matija«, ki jo bodo zaigrali na Silve-strovo v zadružnem domu v Suš ju. Upamo, da bodo naštu-dirali preko zime več iger, med njimi tudi kvalitetna dela, žem.— Metliška godba spet na trdnih nogah Metliška godba, za katero se je že bilo zadnji čas bati, da se bo zaradi pomanjkanja denarnih sredstev m nerazumevanja nekaterih ljudi v Metliki razšla, se je prejšnji mesec spet trdneje postavila na noge. Po sestanku godbenikov z zastopniki prosvetnih delavcev in mestne občine, so zadnji, tako v mestnem kot v okrajnem proračunu, zagotovili godbi potrebno denarno pomoč, •ki naj bo pogoj za ni eno nadaljnje delo. 2e samo vzdrževanje godbenih instrumentov, nabava noltnega materijala, kurjava in razsvetljava godbe-ne sobe in drugo zahteva precej denarja. Pereče vprašanje r>ri godbi je tudi, da vsako leto izpade iz njihovih vrst po več članov, ki odidejo v šole, k vojakom, v službo ali kam na delo. Malo jih je, ki prenehajo sodelovati pri godb] iz lastnega nerzanimanja ali zaradi prezaposlenosti doma. Kljub enim in drugim težavam pa je zdaj, ko je društvu zagotovljena materialna stran, 26 godbenikov, kolikor jih KINO Kino KRKA Novo mesto Od 17. do 21, decembra: angleški barvni film »Vzpon na Ewerest«. Od 2'i. decembra do 2. januarja 1955: ameriški barvni film »V vrtincu«. Potujoči kino Novo nesto predvaja nemški film »Štirje v džipu«. V soboto 13. decembra ob 1B. url na Malem Slatniku. V nedeljo J9. decembra ob 15. uri v Bučki, ob 18. uri v Skocjanu. Kino Dolenjske Toplice 18. in 19. decembra: mehiški film »Maclova«. 25. in 2G. decembra: ameriški barvni film »Ivanhoe«, Kino Črnomelj Od 16. do 19. decembra: »Sinji galeb«. 21. ln 22. decembra: »Willatnsova ka>rabinka«. 23. do 26. decembra: »Ni miru med oljkami«. Kino Jodran Kočev|e 17. do 19. decembra: ameriški film »Vlomilec«. 22. in 23. decembra: ameriški film »Najlepša leta našega življenja«. 24. do 26. decembra: ameriški film »Samo naša«. Kino Loški potok 18. in 19. decembra: francoski film »Pravna indentiteta«. 24. do 26. decembra: »Kobilice«. MALI OGLASI prodam mlatilnlco m geneij v dobrem stanju. Poizvedbe pri upravi lista. (552) • PRODAM mlatilnlco, natresala ln benzinski motor za mlačev. — Naslov ,pri upravi lista. (553) Preklic Podpisonl Kocjančlč Anton lz Mačkovca pri Dvoru io preklicu-Jom, da bi okrajni logar Iskra Štefan lz Ajdovca g pri odkazo-vanju drevja kmetom za posek izjavljal, da ne bo odknzoval slabila drevja, ampak dobro drevje. Zahvaljujem se mu, da je odstopil od tožbe. Kocjančlč Anton. Podpisana Lavrlč Rozallja iz Kočevla, Zeljne 13. »rekli euj«m in ob?.nluU-m neresnične besede, ki sem jih povrnila proti Gole Antoniji ln Gole Lludmill. Zahvaljujem se. da sta umaknili to?bo. — Lavrtč Rozalka." OBJAVA 1. decembra je bila najdena v Črnomlju moška denarnica rjave barve, v nji pa 1380 din ter potrdilo o plačilu raznih gospodinjskih pottebV-n /n 524 din. Lastnik Jo dobi v Tajništvu za notranje zadeve Črnomelj. DE7URN« ZDRAVNIŠKA SLUŽBA Razpis po 20. decembra — dr SpOer Adolf. Od :>■> do 27 decembra — doktor Vodnik Miro. Dežurni zdravniška služba se začne ob 7. url zjutraj in se .,;.Kllučl zadnji dan dežurstva ob 7. u t I zjutraj. Na podim?! navodil o prodali Rtaiiovanlsk'ii h,s sPlnisneKa Hud-sl-eiia nvemnženja oni.O ter v zve/1 / ''"'oMio o p-odajl MU Sr.P fllr list >''uil Bt- 17/53> ,n Umdh*> o dopolnitvi Uredbe o prodaji Jtatmvanjsklh hI* (Ur. Hat Fi.RJ št. 51/53), razpisuje občinski ljudski odbor v Mirni peči JAVNO DRA2BO na dan 8. januarja 1955 ob 9. uri dopoldne v uradnih prostorih občinskega ljudskega odbora Mirna peč, soba št. 1 za sledeče hiše: 1. Vložna štev. 645 k. o. Zago-rica, pare. štev. 313, enodružinska stanovanjska hiša v Gor. Karte-ljevem štev. 25 (Knežija). Izklicna cena din 390.000. 2. Vložna štev. 645 k. o. Zago-rica, pare. štev. 313, enodružinska stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje v Gor. Karteljevem št. 26 (Knežija). Izklicna cena din 290.noo. 3. Vložna štev. 134 k. o. Globo-dol, pare. štev. 95, enodružinska stanovanjska hiša v Sred. Globo-dolu št. 4. Izklicna cena 200.000 din. Kupec je dolžan pred pričetkoen dražbe položiti kavcijo v višini 10 do 20*/« izklicne cene. Podrobnejša pojasnila in prodajni pogo.11 so nabiti na oglasni deski v Mirni peči. Ostale informacije glede v razglasu navedenih hiš, lahko dobijo interesenti pri tajniku Občinskega ljudskega odbora Mirna peč. Mirna peč, dne 11. dec. 1954. Del. Štev. 742 '6-54. Tajnik: Kolenc Stane. Gibanje prebivalstva v Novem mestu Pretekli teden je bilo rojenih 14 dečkov ln 10 deklic. — Poročili so se; Kastelic Jože, železničar iz Dečje vasi, in Heglar Ana, de-lavtka iz Novega mesta. Plevnik Janez, uslužbenec, in Blažič Marija, servirka, oba iz Novega mesta. Dr. 2nldar Anton, uslužbenec iz Novega mesta, in Drsnik Ana, gospodinja iz Bršljina. — Umiril so: Erste Martin, otrok, 3 mesece, iz Sel pri Otočcu. Zupan Kristina, delavka, 47 let, iz Rovinja pri Knmelju. Veselic Jurij, sin čevljarja, 9 let, lz Črnomlja. Turk MIlan, delavec, 18 let, iz Novega mesta. Občina Dolenjske toplice V novembru je bil rojen 1 deček in i deklica. — Poročili so se: Janko Jože, krojaški pomočnik It. Ljubljane, in Kren Alojzija, hči kmeta lz Dol. Sušlc. Celic Karel, delavec iz Uršnih sel, in Skedelj Frančiška, Šivilja iz UnSnlh sel. Bradač Avgust, avto-mehanik iz Obrha, in Bučar Alojzija, hči kmeta lz Dol. .si; zu-pančlč Franc, delavec iz Ve-rdu-na, in MlklavčAč Terezija, gospodinja iz Verduna. Turk Janez, kmet lz Sel, in Fink Ana, nčl kmeta lz Menlške vasi. Beg Jože, delavec lz Podhostc, in Bradač Terezija, delavka iz Loške vasi. Cellč Rudolf, čevlj. pomočnik iz uršnlh sel, ln poreber Ida, uslužbenka iz Laz. Jornovič Mato, tevlj. mojster lz Strgarlj ln Križe Marija, pletilja Iz Dol. Su-Slc. Strajnar Jože, zidarski pomočnik iz CeSnjevka, in Orandovec Marija, delavka lz Soteske. Bl-tenc Anton, logar In Bobnar Angela, delavka, oba lz Obrna. Kump Jože, delavec, In Klobučar Marija, kmetica, oba iz Ursnlh sel. Murn Jože, delavec iz Vod-turna, in Prime Marija, gospodinja lz Poljan. Umrla je Kumelj Ana, gospodinja lz PodhOite. Mokronog poročili so se: Majcen Anton, kmet lz Vrheka, in simonMČ Ljudmila, hči kmeta lz Ostroznl-ka. Barle Roman, kmečikl delavec iz Gor. PodborSta, In Ma-govee Marta, hči kmeta iz Hra-atovice. Skušek Jože, strojni ključavničar lz Jeperjeka, in Reden-šek Magdalena, hcl kmeta lz Brune vasi. Umiril so; Lindič Janez, kmet, 79 let, iz Martirije vast. Lušin Slavko, otrok, 10 mesecev, iz Puščave, Jan Jožefa, upokojenka, 83 let, iz Mokronoga. v Črnomlju Od 4. do 11. decembra sta bili rojen-t dve deklici in en deCek. Poročila sta se: Cafarin Anton, oficir JLA lz Črnomlja, in Kuhar Zofija, kemični tehnik iz Mladja pn Kostanjevici. Vinica Meseca novembra so bili rojeni trije otroci. — Poročili so se: Žagar Franc, kmet, ln Ftrankovič Katarina, hči kmeta, oba iz Nove Lipe. Tomažič Vilko, kmet iz Nove Lipe, in Lukanlč Ana, kmečka hči iz Sinjega vrha. Stegne Mihael, kmet iz Goljeka, in Ce-mas Ana, hči kmeta iz Učakovca. Cemas Peter, delavec iz Zli j, in Adleslč Ana, hči kmeta iz Novih sel. Žalec Franc, delavec iz Gorice, ln Troha •Nada, hči kmeta iz Speharjev. Malerič Dušan, uslužbenec iz Ljubljane, ln Malic Milena, uslužbenka lz Škofje Loke. — Umrla sta: Hudelja Ana, gospodinja, 75 let iz Gor. Suhorja. Moravec Jože, otrok, 5 let, lz Vinice. v Kočevju Od 4. do 6. 12. so bili rojeni 3 dečki in 1 deklica. — Poročili so sc: Obljubek Bogomir, prevoznik, ln Gjerkes Anica, kuharica, oba iz Starega Brega. Munvič Slavko, brusllec, in Mlketie An-Rcla, kmečka delavka, oba lz Li-volda. Turk Jože, čevljar, in Pre-rraru Ana, delavka, oba iz Kočevja. — UmTli so: Bartol j Franc, upokojenec, iz' Slovenske vasi. PMJatelj Ivan, upokojenec, «6 let, Lindič, otrok, iz Dolge vasi. Ribnica V mesecu novembru so bile rojene tri deklice in štirje dečki. Poročili so se: Stare Alojzij, kmečki delavec iz Slmovice, in Kozina Marija, kmečka delavka, lz Gorice vasi. Pogačnik Janez, delavec iz Zlebiča, in Arko Ivana, uslužbenka iz Brega. — Umrli so: Zobec Ivana, užltkartca, 88 let, lz Gorice vasi. Lesar Elizabeta, užlt-karica, 90 let, \z Brež. Lovšin Alojz, užitkar, 84 let, iz Ribnice. Osvald Ivanka, otrok, 6 mesecev, iz Sajevca Mihi« Antonija, užlt-karica, 84 let, iz Gorenje vasi. Iz novomeSke porodnišnice Pretekli teden so rodile- Skrbeč Ljuba, lz Mahovnlka pri Kočevju — dečka. Hodnik Gabrijela lz Novega mesta — deklico. Majda Ivanka iz Luže pri Dobmlču — dečka. Colarič Jožefa lz Soteske — deklico. Pate Olga, iz Sentru-perta — dečka. Foršek Zvonka iz Novega mesta — Bršliin __ deklico. Kastelic Ana Iz, Krmačlne — dečka. Pollmac Lludmlla \r g^i. hela pri Novem mestu — dečka Kužnlk Terezija lz De-čle Vasi pri Trebnjem — dečka. Trlep Anpela Iz Podpore pri Prečni — dečka Meze Marija iz Novepa mesta — dečka. Gorenc AmalHa iz Rp. m1r detlčev — deklico. Tomažič Milka Iz. Dol »ri Litiji — dečka Kastelic Milka iz Gor. Globodota — deklico. Matko Marila Iz Gotne vasi — deklico. Bukovec Rozailla lz Semlča — deklico. Jakše i en-nolrllna Iz Robnega dola — dečka Kmmar Alolzlja iz Mirne nečs li rtfčka. §krl)W Mihaela lz Potovr-riB »ri Novem mestu — dftkucn 7Upsre1č Anica 1z Sel t?ri otove,j dr^ka. Pezdlrc Ivanka Iz Mo-iilke — deklleo. Ovnlček Pppra iz Cmihela pri Novem me*tu — deklico. Petrlc Rozallja Iz TuSev«-L-a dola pri Črnomlju — dečka. — Cesti lamo! trenutno šteje godba, v razmeroma kratkem času pod vodstvom kapelnika Silva Mihel-čiča naštuddralo povsem nov program in se 21. novembra v okviru proslav prvega metliškega praznika predstavilo domačinom. Uspeh ni izostal. Polna dvorana hvaležnih poslušalcev je bila dokaz, da Metlika cenj požrtvovalno delo godbenikov in da ne želi, da bi bila prekinjena več kot stoletna tradicija metliške godbe. »DOLENJSKEGA USTA« Prva nagrada: RADIJSKI APARAT, vreden 40.000 dinarjev. — Druge nagrade: divan, kanta masti 18.50 kg, 2 m3 drv, več ročnih vozičkov, 500 kosov zidne opeke, moške srajce po 2200 din, ženski gojzarji, 10 kg riža, moški gojzarji, 10 kg sladkorja, 10 kg bele moke, 5 kg olja, moSke srajce, steklenina - servisi in pod., lesena galanterija za gospodinjstvo, 3 kombineie, keramični izdelki, več steklenic likerja, malinovca, 2 trajni ondulaciji, razne knjige in pod. NAROČNINA ZA LETO 1955 MORA BITI PLAČANA DO 51. JANUARJA 1955. Žrebani bodo naročniki s celoletno in polletno plačano naročnino. Žrebanje bo februarja! NEVARNO NERAZUMEVANJE Malokdo, razen gasilcev in dimnikarjev, ve, kakšno veliko nesrečo in škodo lahko povzroči požar dimnika. Najmanj pa si dajo to dopovedati nekateri lastniki hiš. Kljub neprestanemu ponavljanju in pisanju o takih nesrečah in kljub zakonski uredbi, ki usmerja delo dimnikarjev, je še vedno velik odstotek prebivalstva, ki trmasto vztraja na tem, da ne dovoljuje rednega ometanja in čiščenja kurilnih naprav. Zlasti na vasi je velik križ s tem. Ponekod se ljudje enostavno poskrijejo, ko se pokaže v vasi dimnikar, drugod sa odpode z najrazličnejšimi iz- KOTIČEK ZA DOLENJSKE GASILCE TEČAJ V DOL. TOPLICAH Okrajna gasilska zveza v Novem mestu je organizirala strojniški tečaj, ki Je bil od 21. do 23. novembra v Dol. Toplicah. Na ta tečaj se je prijavilo in se ga udeležilo 28 članov iz vrst prostovoljnega gasilstva našega okraja, ki so prav budno in z zanimanjem zasledovali snov, katero mora obvladati vsak, če hoče biti dober gasilski strojnik. Predavatelji so si kar največ prizadevali da bi čimbolj obširno in čimbolj razumljivo poučevali snov, ki zajema delovanje motorja in črpalke, sestavo in važnost posameznih delov ter vzdrževanje in čuvanje strojev, odpravljanje napak itd. Za pomoč pri predava- njih so imeli tečajniki na razpolago tri različne brizgalne, oziroma motorje, s katerimi so tudi praktično delali. Rok tega tečaja je bil dokaj kratek, zato so se morali tudi v večernih urah po-muditi v učilnici, kjer so imeli prosto učenje. Ob zaključku tečaja so imeli izpite za gasilske strojnike in jim je s tem priznan tudi čin izprašanega gasilca. Uspeh tečaja je zadovoljiv, kar se je pokazalo tudi pri končnih izpitih, saj so primerno dobro odgovarjali na vprašanja. Želeti je le, da bi to znanje pravilno izkoristili pri praktični uporabi društvenih motork. SLUŽBENE VESTI Ponovno opozarjamo vsa društva, ki še do danes niso poravnala dolžnih zneskov, bodisi na članarini ali ostalem gasilskem materialu, da to obveznost do konca meseca poravnajo. OGZ Novo mesto * Vse cenjene stranke obveščam, da ne sprejemam več domače volne v predenje in predelavo. Vse stranke, ki imajo pri meni deponirano volno, naj jo dvignejo do konca leta 1954. JUTRJiŽ IVANKA strojna pletilja TREBNJE govori, nekje se kregajo z njim in nikakor ne dopuščajo, da bi dimnikar sploh stopil v hišo. Jasno je, da se dimnikar z ljudmi ne more prepirati in omotan je kar nekako izsiliti, zato se pač obrne in gre. S tem trenutkom pa je dotični lastnik aH pa ves Okoliš postavljen v nevarnost požara. Dimnikar ima namrč svoje delo razporejeno po določenem načrtu in obiskuje podeželje v nekem stalnem razdobju. Ce mu torej ljudje ne dovolijo ometati, mora dotični kraj čakati na dimnikarja določeno dobo, kar pa je lahko zelo usodno, ne le samo za enega, marveč za vse naselje. Zaradi trme nekaterih Je lahko nesrečna vsa vas! Dimnikar je sicer obrtnik, vendar nejgovo delo ni samo ometanje in čiščenje kurilnih naprav, ampak tudi pregled vseh teh naprav in celo podstrešij, kar mora bitd prav tako plačano kot samo čiščenje. Zato zagreši dvakraten prekršek, kdor dimnikarju ne dovoli v hišo. Kdor se torej zoper-stavlja dimnikarju, se zotper-stavlja zakonu in ie po zakonu tudi kaznovan! Kaže pa, da so tovrstne kazni vse premile, kajti pojavi. kot so opisani zgoraj, se pojavljajo kar naprej. Da bi ta nevarna razvada med ljudmi vendar že ponehala, bi bilo prav, da bd se za stvar močneje zavzeli občinski ljudski odbori in krajevne ljudske milice. Vse krivce je treba tako ostro kaznovati, da si bo vsak pošteno premislil, predno bo ustavljal dimnikarja pri opravljanju svoje dolžnosti. Kazen je treba izbrati pač tako, tai bo za vsakega posameznika, glede na njegovo osebo, najbolj učinkovita. Pripomniti je še, da moralo 'ljudje dimnikarju plačati čiščenje, po ceniku, ki je izdan od (pristojne oblasti, ne pa da se branijo plačila. -r- ČRN0MELJ Kinopodjetje v Črnomlju ima težave z dvorano. Dvorana je bila namreč zgrajena za gledališke predstave. Ce bi služila samo svojemu namenu, bi se mogoče obnesla. S segrevanjem dvorane so namreč velike težave. Kaže, da se peči na segreti zrak ne obnesejo. Ko so peči razbeljene, v dvorani ni nobene toplote. Temperatura se zviša največ za 1° C. Rod Gorjanskih tabornikov ima v nedeljo 19. decembra ob 10. uri v gimnaziji REDNI LETNI OBČNI ZBOR. Taborniki lepo vabijo starše in prijatelje taborniškega življenja. Uglašujemo in popravljamo vse vrste harmonik, klavirjev in pihal po zmerni ceni! Podjetje »HARMONIKA« LJUBLJANA, Titova 35a 10icdic3ioioic3ic LtSNAVZG03A Rokomet se lepo razvija Priznati moramo, da se rokomet nezadržano razvija. Ce upoštevamo, da so odbojka, nogomet, atletika itd. že tradicionalni pri nas in da imajo pred seboj že dolgo pot utiranja med množico, pa moramo dati tudi rokometu vidno vlogo. Na DOlenjskem je rokomet najmlajši šport. Prvi so se začeli z njim uspešno uveljavljati dijaki iz Črnomlja, ki so že leta 1952 skušali odigrati prvo tekmo med višjo tii nižio gimnazijo (2:2) in nato so se šele naslednjega leta začeli aktivno uveljavljati. Tedaj so igrali rokomet le na velikih igriščih in gostovali v Karlovcu proti »Slaviji«, nekdanjemu mladinskemu prvaku Hrvatske in dvakrat izgubili (5:2, 7:4). Vendar so z drugo tekmo zelo resno ogrožali svojega nasprotnika, vendar so jo zaradi premalo rutine izgubili. Tretjič pa so Igrali s srednješolsko ekipo Ljubljane in tudi izgubili (9:3)- Jgele nato so začeli svojo pot navzgor. V Brežicah so v malem rokometu izgubili s 10:7 (prva tekma v malem rokometu), vendar so se re-vanžirall in zmagali v rokometu (9:3). To leto so začeli trenirati bolj sistematično mali rokomet, toda v Zagorju na polfinalnem prvenstvu Slovenije jim je za las ušlo prvo mesto, zaradi Česar so morali tudi letos ostati v drugI republiški ligi. kjer Jim že boljše gre. Drugačno pot pa je napravilo TVD Partizan lz Novega mesta, ki sicer ima v svojih vrstah nekaj dobrih igralcev, ki bodo morali še dolgo igrati v celoti, ako hočejo doseči ostale. Da bi dvignili zanimanje za rokomet, so sklenile okrajne zveze TVD izvesti naslednje leto prvenstvo Dolenjske v malem rokometu. Rokomet je ena najlepših športnih Iger in je zelo dinamična, lahko bi jo primerjali tudi s košarko, včasih je celo bolj dinamična, kar nam je dokazala igra med TVD Partizan Brežice in TVD Partizan Črnomelj. Krepi vse dele človeškega telesa in Je v nekaterih drtavah postal narodni šport (Nemčija in Švedska) ter se eoji celo na šolah kot nadomestilo za telovnrlbo. NemčHa in Švedska sta svetovna prvaka v rokometu, saj imata neizčrpno rezervo mladih Igralcev. To so nekateri činitelji, o katerih je treba razmisliti. Zato Je notrebno. di vsaka šola in društvo «6*1 rokomet, vsaj v skromni obliki. Dilnkom 1e treba razložiti nonrm rokometa v svetu In Ifm omorročm nastooe, po katerih bi se /Mižale šole med se-bol nf*6i čerar bi mladina vse boli vzllubila našo najmlajšo pa- "^"fir,,^! renubl"ki U"1 nasto-nata od" dolenjskih društev le Partizan Novo mesto ln Partizan Črnomelj. Slednji se nikakor ne more uveljaviti zaradi premajhne rutine ali pa nesložne igre. Crno-maljcl so trenutno na prvem mestu pred Krimom iz Ljubljane in imajo zadosten kader, ki jih bo zamenjal. Ekipa Partizana (Novo mesto) je sestavljena iz mladih nadarjenih Igralcev, vendar bo treba misliti za naprej ln vzgojiti mlajši kader. Upajmo, da se bo rokomet po sekcijah, ki obstajajo, razširil ravno tako, kot sc se nogomet, atletika, odboj-Marijan Telatko Kegljaško tekmovanje centra Novo mesto za leto 1954 zaključeno k a V nedeljo, dne 12. decembra je bilo odigrano na novem kegljišču v Dolenjskih Toplicah finalno tekmovanje za pokal centra Novo mesto moških in ženskih ekip za leto 1954. Tekmovala so društva Gorjanci, Pionir, Železničar, spomladi pa tudi Šentjernej. Na spomladanskem tekmovanju sta si priborila pokal KK Luknja in KK Pionir Šahovsko prvenstvo Novega mesta Le dva kola še in prvenstvo Novega mesta bo končano. Po odstopu Kastelica se 13 šahistov bori za čim boiljši plasman, Po 11. kolu vodi Fink z 9 točkami, tesno za petami mu je Hof Erik, ki ima dve partiji odložene in zato ima šanse, da osvoji prvo mesto. Na letošnjem prvenstvu se je presenetljivo dobro odrezal Fink, kt na prejšnjih tekmovanjih nI imel toliko uspeha. Izgubil je le z dr. Goležem in dvakrat rernizi-ral, v osmih partijah je pa le bil zmagovalec (s Hofom). Igral )e v celoti solidno, le včasih je popustil. Z dobro teoretično pripravo bo verjetno tudi na prvenstvu Dolenjske dobro zaigral. Hof Je eden najsolldnejših igralcev na turnirju in nobeno presenečenje ne bo, če bo postal letošnji mestni prvak. S Sifrerjem v lt. kolu je sicer malo zavozil in bi kmalu izgubil, vendar je tudi tu po nasprotnikovi neorevidno- sti re.šil celo točkp. Dr. Golež je zadnji čas verjetno v krizi. Po vrsti je zgubil dve pairtiji, s Ka-čuničem pa tudi ne stoji najbolje. Od desetih partij je nabral S in pol točke, kar ga sedaj postavlja na tretje mesto. Lahko ga pa tudi prehiti major Popovič, ki mu tesno sledi. Slednji je letošnje presenečenje, ln če ne bi v ll. kolu izgubil s Kačuničem, bi Imel največ izgleda za tretje mestp. Sifrer letos prvič sodeluje na mestnem prvenstvu, pa se je Že dobro uveljavil. Slede mu: Verblč, Avsec. in major Kačunlč, ki se bodo borili za sredino tabele. Letošnji >kralj« remijev Je Verfblč (ima Jih že 6), Brkič Slavko je edini drugo-kategornik, ki ni med vodečiml. Ima pa še tri odložene partije, katere njegov položaj lahko spremenijo. Isto velja za Skrafolja, medtem ko 1e Mihelln odigral celo partijo več. **** • -x*> v^. Nogometna enajstorica TVD Partizan iz Kočevja, ki je v jesenskem delu tekmovanja osvojila prvo mesto — žene. V jesenskem tekmovanju so tekmovali kTOžkl: Vseh devet, Luknja, Dolenjka, Majolka ter kegl jaški društvi Železničar in Pionir. Pri KD Gorjanci sta zmagala krožek Vseh devet in Majolka. Drugo mesto Je zasedlo KD Železničar, tretje pa KD Pionir. Najboljši kegljač za leto 1954 Je Jože Mrzljak, od kegljačic pa Slavka Jerman. Po končanem tekmovanju, ki je trajalo celih 13 ur, je predsednik centra Novo mesto Zvonko Pere razdelil lepe pokale in diplome ter pohvalil vse najboljše kegljače in kegljačace. V Imenu Dk Dol. Toplice pa Je razdelil nagrade Miha Granda. M. B. ODBOJKA Medic in Simlč v reprezentanci Slovenije V počastitev Dneva republike in za obletnico gojitve odbojke v Jugoslaviji so v Zagrebu priredili turnir republik. Naša republiška reprezentanca je bila sestavljena iz študentov, članov Branika (Mrb.), Partizana (N. m.) in Ljubljane. Večdnevni skupni trening v Ljubljani pod vodstvom trenerja Kosca je reprezentanci precej pomagal. To se je videlo na turnirju v Zagrebu ko so odlično igrali ln zasluženo zmagali. Najprej so premagali reprezentanco Bosne ln Hercegovine, v finslu pa še Crno goro s 3:1 in Srbijo s 8:2. Zmaga naše repdblOfte vrste je zasluga vseh igralcev, od katerih sta bila tud! člana novomeškega Partizana Medic Samo in Simlč Miran. Medic je v Igri z Bosno in Hercegovino debutiral v re^re?entan-ci. Njegova odličnp iera je dokaz, da je letos v »itvljenis^H formi. Verjetno h* rudi Simlč Igral v prvi TOSrtaVi *1 bi na treningu irvil rV»ta Tako pa je bil le med sl^-jlr! Letošnji uspeh je ede^ največjih u-oehov slovenske mnstre oAh^k*1, ft«*r»rav sta repreTentianc' «? i- Hrvat- ske nesto^ili oslnv 'r-,i. T?3zveneli Ivo Je. da "o k tp<->ni r'-'rv^ogli ^lani nove?« llg-^n »**i»Tt?J3*HW fNovo mesto) -m KUPUJTE 7\R.UCF. GLUHIH JUGOSLAVIJE MQU KULTURNI RAZGLEDNIH (Ob razstavi Izidorja Mole ta v Novem mestu od 28. nov. do 28. dec 1954) Pred nedavnim je v Novem mestu v kavarni na Glavnem trgu razstavljal svoja dela (No-vomeščanom sicer že poznani sjI i kar) profesor Izidor Mole. To pot se nam je razodel kot po-krajinar, slikar dolenjskih motivov in novomeški vedut. Svoje motive je izbiral predvsem v novomeški okolici in samem mestu, razstavil pa je tudi nekaj podob z Barja, slikarjeve ožje domovine. Čeprav je mestece ob Krki fotografirano in preslikano že od vseh strani in bi danes že kar težko našli kakšen košček, ki ne bi bil že zamikal slikarja ali grafika, je Mole spet našel nove motive, popolnoma nove, ki se precej razlikujejo od doslej že dobro poznanih konvencionalnih »novomeških* motivov. Morda so bili ti, Moletovi, na videz nesli-karski, toda Mole jih je znal napraviti slikarske in zanimive. Pogled s kandijskega mostu pozimi, eno njegovih boljših del na razstavi, kaže pogled na del novomeškega Brega s Kandijo, kakršnega vsak dan gledamo, toda morda ga doslej še nismo videli. Ni pa to navaden »portret mesta«. Ali se nam ne zdi, ko gledamo na sliki zasneženo mestece, kjer se je Kapitelj že skoraj popolnoma izgubil v megli in širokem pasu motne Krke odseva težko poznopopol-dansko zimsko nebo, da tam zunaj je sneg in burja nezvanka____ Mole 3* namreč predvsem slikar razpoloženja in njegove slike bi lahko poimenovali ne po upodobljenem predmetu, temveč kar po rapoloženju, ki je razlito na sliki. Zato aas ntjegove slike pomirjajo. Gledamo jih, ne da bi nas utrujale. MoJe z njimi ne bo razburil prenapetih duhov, niti ne bo z njimi vzbudil hudih polemik. V njegovih slikah zaman iščemo modnih poskusov, niti ne teženj, biti na vsak način moderen, pa četudi na račun upodobljenega predmeta. Mole namreč to pot ni reševal dvomljivih slikarskih problemov, niti se ni vanje spuščal. Vendar, čeprav miren. Je slilk al terniperamentoo. Voda resnično teče, oblaki so težki, dan je Jasen, drevesa so prosojna, I morda »e z njimi poigrava celo' rahel vetrc. .. Pred fcradino se je Mole s paleto ustopil kot rah- i ločuten pesnik in njegove slike j so predvsem razpoloženjska poe- j zija poletnega ali zimskega dne, i tihega somraka aH večera ob Kr- j ki, zasneženega mlina . . . Mole > je preprost in preveč iskren, da bi v slikah iskal kad drugega kot J« on sam in da bi gledal naša polja, drevesa, oblake in nebo drugače kakršno je. Slikal je krajino brez pretenzij in pri tem se je dobro zavedal, da naši domači pokrajini ne moremo prilepiti bleska pekočega arležanskega sonca ali pa pretirane pestrosti južnijaške barvitosti. Niti je ni gledal z očmi modernega Parižana, ali pa t>Tav tako modernega (večkrat pravilneje »modnega«) italijanskega ali drugačnega pri-mitlvista. Slikal Je samo z očmi ln srcem subtilnega in za lepo vnetega lirika in zato so njesove krajine v resnici dobre. Karakter naše pokrajine ni herojski. Dolenjska Je gričevnata In mehka. Cemu se torej posluževati uvoženih Teceptov, poiskati Je treba samo adekvaten izraz in Mole ga je tudi našel.. Tu je blizu zgodnjemu Jakcu. Moletova paleta Je umirjena, uglašena na nekaj prefinjenih tonov, poteza čopiča Je mehka, prav rad operira z lazurami s katerimi zna izvabiti tudi najfinejše barvne odtenke. Čeprav na slikah ni ljudi, slutimo njihovo prisotnost, če ne drugače pa nas same, ko se sprehajamo po barjanski tišini aLi pa smo se znašli nekje v skriti dolinici. Čeprav je Mole slikar razpoloženja ne slika iz trenutnega občutja In enkratnega navdiha. Vse motive Je doLgo nostl v sebi, zato so tudi naslikani z »lahkoto«, kot bi morda kdo mislil da so. Lahkotno mu poje le čopič ln barve. Zgrabi ga motiv. »Kmalu ko sem prišel v Novo mesto, sem opazil pogled s Kandijskega mostu in potem nisem odnehal. Napravil sem več sto skic in risb. Delal sem celo zimo«. Mole motiv vestno študira, vendar ga ne kopira suženjsko. Morda smo opazili, da Je tu pa tam T>restavll kakšno hišico, posadil ali tva pažagal kakšno drevo, no pa nič hudega ... Izidor Mole: Avtoportret (olje) Slikar pa vseeno ni tako umirjen kot bi si mislili da je. Razstavljene sGike so bile rezultat nekarj letnega deda. Njegovo Tihožitje, ki smo ga videli na razstavi, je Se nekam trdo in trezno in čeprav je bilo eno boljših ded, mi slikar ne bo zameril, če bi reked, da je še akademsko. Slika Novo mesto, ki je danes v lasti Okrajnega ljudskega odbora, nam kaže slikarja na raapdtju. Tu se njegovo akademsko izročilo že umika slikarjevi lirični naturi. To čitamo v potezi čopiča. Prav tako je na razpotju slika Motiv z Barja, ki je po občutju in razpoloženju že povsem Moletova. Potem pa smo videli vrsto slik, ki jih bi kar lahko označili z razpoloženjsko liriko slovenske pokrajine in med temi je nam gotovo še najbolj v spominu Pogled s Kandijskega mostu, Ob Krki, Mlin. Posebno zanimiva pa je bila sliko Na Loki, eno zadnjih slikarjevih del. Nič ne- Nov način konzerviranja DOLENJSKE POKRAJINE DELOVNA MIZICA IN STOLČKA ZA ŠOLARJE Za našega šolarja izdelajmo ali naročimo spodnjo pripravno delovno mizico in stolčka. Z njo opremimo svetel prostor delovne sobe, kjer z leve strani pada svetloba. Miza je zaradi opore, ki je pričvrščena na koncu nog, izredno trdna in dobro stoji, tako da se De maje, prav tako ba, pas obrežja, Krka, spet pas obrežja s pOtjo in celo vrsto figuric, ki veslajo, se igrajo, sončijo in lenarijo, posedavajo na travi... Čeprav je to na tej razstavi edina — pol^g momoti-pije, kompozicija, ni to kompozicija v pripovednem smislu, marveč je to samo razpoloženjska podoba nedeljskega popoldneva ob Krki. Nedelja je danes, nedelja.... bi rekel Kette. Morda so taki in podobni motivi slikarju prav blizu in razstavljena slika je bila le ena prvih takih, O tem pa ne bomo več razpravljali. Ce smo bili v Novem mestu veseli kdaj kakšne razstave, smo gotovo lahko veseli te Moleto-ve. Slikar Izidor Mole je prišel v Novo mesto, preživel nekaj zadovoljnih in nezadovoljnih iet, veselih in neveselih ur, morda se celo kaj naučil. Opazoval pa je mesto in Dolenjsko In ustvaril nekaj lepih slik in sedaj se še vedno rad povrača v Novo mesto. Lahko smo mu hvaležni tudi za nedavni obisk. P, S. Razstava je bila v ka- varni, kar sicer za Novo mesto ni kaj posebnega, ker smo že videli razstave v gostilniških prostorih, učilnicah, barakah, telovadnici... Znova pa je nas ta razstavica opozorila, da tudi v Novem mestu, kulturnem centru Dolenjske, potrebujemo stalne razstavne prostore. Po vojni je bila tu že cela vrsta umetnostnih razstav in zanimanje zanje je bilo veliko. Podeg občasnih in priložnostnih razstav je treba v Novem mestu misliti tudi na stalno zbirko del, predvsem slikarjev Novomešča-nov in slikarjev, ki so delovali v Novem mestu (Vavpotič, Germ Cvelbar, Gorjup, Mušič, Jakac, Lamut). Končno pa je tudi likovna, posebno upodabljajoča umetnost, postala važno sredstvo, kot je na primer lepa knjiga. Novomeščanl pa smo tudi dovzetni za umetnost. To kaže tudi razstavica v kavarni na Glavnem trgu, ki je bila odprla 28. novembra brez vsake etikete In slavnostl, tiho in skromno, kot je skromen ln tih tudi naš slikar Izidor Mole. Drago Komelj stolčka. Ce šolarju čez leto postane prenizka, jo zvišajmo s tem, da damo narediti še eno takšno oporo- Zelo trdno pričvrščena namizna plošča bo dobrodošla zlasti šolarju, ki bo na njej delal razna ročna dela, modeliral in slično. Plošča je ali gjadko polirana, nepleskana ali pa prevlečena s polivinilnim platnom. Zlastii lepa in pripravna je prekrita z linolejem. * NAGRADA ZA PRVO MESTO Bili Vukovič, po rodu Hrvat je na avtomobilskih dirkah v Indianopolisu v Ameriki dosegel prvo mesto. Kot zmagovalec je dobil lepo nagrado, skupno 74.934 dolarjev. Za cicibane Pionirska križanka »JELEN« Vodoravno: i. športno spominsko darilo ali nagrada, S. kadar gre človek peš, S. tista, ki Je rožice pomorila, 10. vrsta gledališča, 11. okrajšan veznik, 12. nasprotno od star, 13. velika struga polna tekoče vode, 14. kakšna zver je lisica, 15. veliko časovno razdobje, dvo- DEDEK MRAZ NAPOVEDUJE SVOJ OBISK Dedek Mraz bo tudi letos razveselil naše najmlajše. Pravijo, da se bo pripeljal na iskrih belceh pred Otroški vrtec, kjer bodo prostor pravljično uredili, kakor je bil urejen prejšnja leta. Čuki srnice, zajčki, coprnica, pa Janko in Metka v hišici tam v ozadju pravljični grad — vse bo kakor v pravljici... Točen datum bo še sporočil, najbrže se bo pripeljal v četrtek 30. decembra ob pol petih popoldne in bo seveda cicibane tudi obdaroval. Upamo, da bo starka Zima radodarna in bo nasula belih snežink po naših poljanah... Kako se bo spomnil pionirjev, še ni povedal. Vse prireditve si bodo ogledali tudi vsi pionirji, morda bodo šli prav pridni tudi v Ljubljano gledat >Princesko in pastirčka«. O tem pa drugič! Društvo prijateljev mladine Ameriški učenjak Brasch iz Brooklyna je skonstruiral atomski stroj za konzerviranje živil. Stroj je imenoval »capacitron« in to upravičeno, saj proizvede v manj kot milijoninki sekunde ogromno količino elektronov, ki se v pravih curkih vsipljejo na snov, ki je izpostavljena obsevanju. Ti žarki imajo poseben učinek tako na živo kakor mrtvo snov. V živem tkivu, n. pr. mesu, ustavijo vse kemične reakcije, pri tem pa prav nič ne spremene okusa In vrednosti mesa. Torej je ta naprava naravnost idealna za konzerviranje živil. Ce damo surovo meso, sadje ali zelenjavo v ta stroj in jih obsevamo, ostanejo nepokvarjene zelo dolgo časa. Ti elektronski žarki Braschovega »capacitrona« se lahko uporabljajo za vsako stvar, kjer je potrebna preprečitev življenjskih procesov. Ti žarki ubijajo bakterije, obenem pa preprečujejo razkrajajoče delovanje encimov — posebnih kemičnih snovi, ki se nahajajo v vseh živih celicah. Prav posebno koristni pa so se izkazali ti žarki za shranjevanje zelo hitro pokvarljivih bioloških snovi, kot sta zdravilo penicilin in kri. Učinek »capacitronovega« žar-čenja lahko spreminjamo z zvečanjem ali zmanjšanjem količine dektronov. Brasch in njegovi sodelavci so ugotovili, da manjši curki elektronov preprečujejo razmnoževanje bakterij, a jih pri tem ne uničijo. Tako oslabljene bakterije bi se lahko uporabljale za cepivo. Druga medicinska uporaba ca-pacitrona pa bi bilo zdravljenje podkožnega raka, kajti ti elektronski žarki koncentrirajo svoj učinek šele pod površino kože, ne da bi pri tem poškodovali tkivo okrog obolelega mesta. lina, 17. prva in tretja črka abecede, 18. ime za nekdanje sedemletne dekliške gimnazije (obstojale so v Ljubljani in Mariboru). Navpično: 1. strahovalno sredstvo za male nagajive«, 2. n* ona, 3. naprava za odtok vođe, kraj na Primorskem, 4. ima najmanj sreče na lovu« 5. najvišje priznanje za junaka, 6. drevo, ki nam daje sad, brez katerega mamica težko napravi dobro potico, 7. partizansko ime zelo znanega borca in narodnega heroja, 3. proizvod ognjenika, 16. začetni črki imena nemške SS divizije »Princ Evgen«, Štirje Izžrebani reševalci dobijo lepe knjižne nagrade: Jules Verne: Potovanja na luno Gilbert: Robin Hood Zorman: lz obroča Strojnik: Osnova fizike ln tehnike. Rešitev pošljite do 28. decembra! Mladost pred sodiščem v Črnomlju Mladost pred sodiščem, Je naslov drami sodobnega nizozemskega avtorja Tiemeverja, s katero so gostovali v Črnomlju igralci KD Dušan Jereb iz Novega mesta. Po dolgem Času so Cmomeljčani vendar spet videli kvalitetno Igro, ki je odlično uspela ter tako po svoji vsebini kot igralskem podajanju požela zasluženo priznanje številnih gledalcev. Naj bo ta uspeh vzpodbudi tudi igralcem v Črnomlju. Od stare k novi Soli se je imenovala razstava, ki jo Je organiziralo v Črnomlju Društvo arhitektov Slovenije. Velike fotografije so pokazale stanje naših šol, takih, ki več ne ustrezajo modernim vzgoj- nim metodam in higieruičnim predpisom, težave s šolskimi prostori ponekod (ko je pouk celo v na pol podrti kmečk hiši) in šole, ki smo Jih zgradili v novejšem času s svetlimi prostornimi učilnicami in potrebnimi pritikllnamL Razstavljeni pa so bili tudi nekateri posnetki tujih šol (Švica, Nemčija), takozvanega pavi-ljonskega sistema, ki so po svojem estetskem videzu Ln vzorni notranji ureditvi ne mara najbolje, kar je dala moderna arhitektura glede šolskih poslopij in prostorov Na razstavi smo videli tudi, kakšna mora biti šolska oprema. Crnomaljčani pn so za to koristno razstavo pokazali vse premalo zanimanja. SEVERIN SALI: Zimski dan Lahno počasi pada sneg in pot, med poljem zaostala, se kmalu več ne bo poznala. Samoten grem na beli breg ob vrsti žalostnih dreves, razgaljenih ko smrt teles. Lahno počasi pada sneg. Dolina je ko beli list, v daljavi se gube sani, a moj pogled na vse strani objema kraj, bleščeč in čist; na njem je polje, vas, voznik, gozd, potok, cerkev in zvonik. Lahno počasi pada sneg. Vse zginja v mrak in komaj sled meja in njih se črta v noč, ki se razgrinja preko koč; še mlin molči, vkovan med led. Vse belo je, jaz, čas in breg. Lahno počasi pada sneg. En fotografski dve tretj Na področju za preizkušanje dirigiranih izstrelkov v New Mexicu se je raketa imenovana »Viking 7« dvignila na višino 220 km In s tem postavila dva rekorda: prvi rekord je že samo doseženje te višine, drugi pa najobsežnejši posnetek v zgodovini. Slike je posnela 16 mm kamera, pritrjena na raketni konici, kd je ob vrtenju rakete posnetek zajel ini ZDA opisovala okrog ter na ta način posnela vso površino pod seboj. Slike so si sledile v pet sekundnih presledkih. Področje, ki ga je kamera v raketi tako posnela, obsega površino 17 držav ZDA. Najvišji posnetek pa je zajel 1500 kvadratnih milj. Po desetih minutah je raketa strmoglavila na zemljo. V-R. OKRCG1E BODI ČAST t v Novem mestu bo pripravilo vse. da bodo otroški praznik čim lepše doživeli vsi cicibani, pionirji in mladinci. Nad 200 litrov krvi |e dal V mestu Gelsenkirchen v Nemčiji živi 48 letni VValter Leske, ki se Že 25 let zvesto prijavlja kot krvodajalec. Po poklicu je delavec. V 25 letih je že oddal nič manj kot 1240 litrov krvi za druge. Gotovo ima v tem pogledu rekord na svetu. Nadpis napisu Tam, kamor sleherni še bodi peš (še cesarice so hodile same), tam v novomeškem kinu lepo zveš: tu: »Za gospode* je, in tam: »Za dame«. Pa tuhta Cenek v pameti otroški: »I, kam pa ženske naj gredo? Kam moški?<• Denarne težave »Kako pa ka) tvoj sinko, oŠ* »Zanič, prav zanič? Že dva dni ima denarne težave.* »Kaaij? Saj je komaj tri leta star?* »Seveda, ampak predvčerajšnjim je pogo-ltnil petdmarski kovanec* Ocena ženskih vrlin Filmsko igralko Kathcrin Hcp- bitrn so vprašali, kaj misli o ženskih vrlinah. »Le eno je, kar me tolaži, da sem ženska,* je odgovorila, »in sicer to, da se mi ne bo treba po ročiti — z žensko!* Moderno izražanje »,a, Pcpe, kakšno glavo pa imaš? . . .* »Eh, saj ni čudno. Najprej sem bil tako atomsko pijan, da mi jo je hotelo raznesti, ko pa sem šel doma ipit »težko* vodo, mi je žena poslala v glavo Še znani leteči predmet.* Usoda lista Optimist: »Dolenjski list je izvrsten .. .* Pesimist: »Figo! Zanič, da ni vredno besede . . .* Nevtralcc: »Je kar do&er — papir je tako lepo mehak.. .* »Ja, odkar Je toliko letalskih nesreč, hodi on raje peš!« O lukenfskih graščakih in o imenu rasi Brod Brod je srednje velika vas blizu Novega mesta, ob cesti, ki pelje v Stražo in še dalje. Pod vasjo teče Krka, kd je malokje tako pripravna za kopanje, veslanje in za ribarjenje kot ravno tu. Zato je tudi vsako poletje velik živžarv na brodskem kopališču. Ne samo vaščani, tudi drugi pridejo, da se spočijejo v prijetnih valovih Krke. Književnik Tone Se-liškar vsako leto preživi nekaj dni na Brodu. Prebivalci vasi Broda so kmetje, obrtniki in uslužbenci. Tudi študentov, ki trgajo hlače po klopeh novomeške gimnazije in ljubljanskih srednjih šol le precej. Na Brodu je »gor zrasteL Jožef Meglic, navdušen rodoljub in pesnik (1864-1898). Duhovniška služba ga le zanesla V Istro, kjer je v Budami mlad umrl. Pod psevdonimom dr Bratoljubič Domobranski je izdal pesniško zbirko »Biser« z željo, da — če bi bilo možno — vsem Slovanom v prid*. Napisal je še nekaj rodoljubnih del, M so jim oči- tali panslavizem in jih niso tiskali. Zanimivo bi bilo ugotoviti, zakaj ima vas naziv Brod. Bržkone*bo nekaj resničnega tudi v ljudskem izročilu, ki razlaga nastanek vasi in njeno ime v zvezi z mladim grofom z gradu Luknja. V davnih časih, ko je bil lu-kenjski grad pri Prečni še trden in so njegovi lastniki pestili preprosto ljudstvo, ropal; po sosednjih gradovih in si kopičili bogastvo, je bila tam. kjer je sedaj Brod, samo ena hišica. To Je bila brodarjeva koča. Lastniki gradu Luknja so imeli po gozdovih na levi strani Krke speljano cesto do Kapiteljskega brega, gozdička nasproti Broda, kjer so se pre-peljavali čez Krko. V ljudskem izročilu žirve lukenjsk' gospodje kot trdi, bojaželjni :n grešni ljudje. Saj so mučili ljudi, kradli in ropali, potem pa dolgo v noč popivali in ve--eHnčili. V kleteh pa so ječali tlačani in drugi, ki so jim prišli v kremplje, pa se niso hoteli vdati njihovim zahte- vam. »Lujkenjski« so bili lisjaki! Svojega gradu niso zavarovali samo z globokim jarkom, kamor so napeljali Temenico, ampak so si za primer, da bi bili napadalci le premočni, napravili še drug izhod! To so bili podzemeljski jarki, od katerih ima eden baje zvezo s Starim gradom za Trško goro. Tlačane, ki so jim te rove delali več kot d^e leti, pa so pobili. V jamo so jih pripeljali z zavezanimi očmi, potem pa so jih poslali na oni svet, ker so se bali, da bi izdali njihove podzemeljske poti. Graščaki so imeli za hojo po teh rovih pripravljene posebne velike svetilke. Ti rovi so danes že zasuti, vendar se v njh še marsikaj vidi. Vhodi so visoki, vsekani v skale. Ker je v kamnu precej apnenca, so to majhne kraške jame, ki 1ih krase različni kapniki, ki pa so težko dostopni. Na dnu teh jam se namreč nabirata voda in sneg, ki Se o kresu ne skopni, po skalovju pa se plazijo velike kače Lukenjski gospodje so bili zn svoje nečedno življenje kaznovani. Še z onega sveta, ko! pravi pripovedka, so hodili pokoro delat. Ko je bil grad prazen in že nekoliko podrt, so iskali v njem stanovanja mnogi ljudje. Toda nihče ni mogel obstati, ker so jih v spanju morile razne prikazni nekdanjih gospodarjev, ki so se pokorili na kraju, kjer so delali nekdaj grehe. O tem so bili ljudje iako prepričani, d8 nihče ni vzdržal v gradu več kot mesec dni, sicer bi se mu Še zmešalo, so trdili. Le eden izmed lukenjskih gospodov mimo počiva v zemlji. To je bil plemenit in dober človek, povsem drugačen od svojega krutega očeta in razposajenih bratov. Vedel je, da oče ln bratje ne ravnajo prav, ko mučijo tlačane, ki so se ma zdeli dobri ljudje, saj so «e z njim lahko marsikaj pogovorili, le malo nezaupljivi so bili. Ko je očetu to nekoč povedal se je tako razjezil, da ga je vrgei v grajske temnico čeprav le bil takrat bolj dobre volje kot ponavadi Ko ie prišel mladi grofic m svetlo te moral že zgodaj ziutrn' odriniti od doroa nn sosedni* grad, kamor ga Je oče poslal da bi se poboljšal in spoznal da tlačani niso ljudje, ki bi se z njimi lahko pogovarjal grofovski sin. Z brati in hlapci je prišel grofic še v mraku do Krke. Na nasprotnem bregu je čepela kočica, kjer je Živel mor brodar s svojo hčerko Hlapci so se začeli dreti: »Hej, stari, vstani, kaj misliš, da ti bodo gospodje plačevali ležanje«! Tako in podobno vpitje je kmalu zbudilo starega brodariti, ki ni bil vajen tako zgodnjih gostov. Poklical je Se hčerko, ker ga je tako rezalo po udih, da se je bal. da sam ne bo zmogel broda. Mnogo psovk in udarcev sta morala prestati brodar ln njegova hčerka, ko sta prepelja-vala lukenjske gospode. Groficu je kar srce pokalo, ko je glada] drobno deklico z zlatimi kitami, ki so jo suvali surovi hlapci In njegovi bratje Skl. tiil je, da ji bo tO muko poplačal, saj vozi vendar zaradi njega, j GrofiC je vedno več mislil ! na drobno dekletce ob Krk' Nekega večera pa je pobegnil z lova m odšel v kočo starega brodarja. P>rodar in hčerka sta ravno večerjala in sta se zelo prestrašila Začel jima je dopovedovati, da on ni tak kot drugi grajski in kmalu so se že čisto po domače pogovarjali. Podaril jima je tudi mošnjo cekinov, ki sta io bila ve- sela kot sonca, čeprav sla se tako branila vzeti. Stari grof je mislil, da se je sin že poboljšal, pa ga je poklical domov. Toda zmotil se je. MladJ grofic je še večkrat pobegnil med tlačane posebno tja h Krki. Nekoč so ga že pogrešali že ves dan. Graščak je jezen poslal svoje hlapce proti Krki, pa tudi on in sinov! so sedli na konje. Grofic ni mogel več živeti če nt vsak dan videl deklice z zlatimi lasmi. Tudi brodarjeva hčerki je imela zelo rada dobrega gospoda. Ce bi to vedeli grajski, bi jo gotovo 16* prll v temnice, zato le trepetala po vsem telesu, če le zagledala katerega od grajskih Ko je nekoč na drugem bregu nabirala maline, jo je zopet obiskal grofic. Vprašal jo je če bi odšla z njim daleč po svetu, kjer ne bo nikogar, ki bi jo pretepal. Živela bosta sama, Imela bosta otroke m bo sta srečna. Deklica nI mo^la verjeti, da bi se kaj takega lahko zgodilo Vsa r rečna