Poštnina plačana v gotovini. LETO XXXVII ŠTEVILKI 3 IN 4 Slovenski Pravnik Izdaja društvo »Pravnik" v Ljubljani ODGOVORNI UREDNIK: Dr. RUDOLF SA30VIC Slavnostna številka na čast 2)/\ 'Danilu cMajaronu VSEBINA: 1. DANILU MA3ARONU. (Slika.) 49 2. PROF. G. KREK: Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu 51 3. UNIV. PROF. DR. IVAN ŽOLGER: Da li je naša kraljevina nova ili stara država? 68 4. Dr. 3ANKO POLEC: Grb kraljestva tlirije 85 5. DR. FRANCE GORŠIČ: Lastnina in zakonodaja o stanovanjih 95 6. FR. Ž.: Službene Novine 102 7. Književna poročila 106 8. Razne vesti 110 PRILOGA: Odločbe stola sedmorice v kazenskih stvareh. V LJUBLJANI NATISNILA »NARODNA TISKARNA" 1923 SLOVENSKI PRAVNIK. Leto XXXVII. V Ljubljani, 1. aprila 1923. Štev. 3. in 4. Danilu {Dajaronu. Meseca aprila t. 1. poteče 25 let, odkar je doktor DANILO MAJARON nepretrgoma na čelu uredništva »Slovenskega Pravnika«. Že v letih 1889 do 1892 mu je bil sourednik in urednik, pa je ta posel prekinil, ker je bil iz domovine odsoten. Z dnem 15. aprila 1898 pa je prevzel uredništvo sam in ga obdržal do poletja 1922; odtlej pa načeluje uredniškemu komiteju našega lista. Dr. DANILO MAJARON je bil na občnem zboru društva »Pravnika« dne 31. januarja 1923 soglasno in z iskrenim navdušenjem izvoljen za društvenega častnega člana. Mnogobrojne so zasluge, katere si je stekel z javnim delom kakor odvetnik in predsednik odvetniške zbornice, deželni poslanec, občinski svetovalec ljubljanski, član kontingentne komisije, nadalje zlasti še kakor organizator društva »Pravnika« in načelnik vseučiliščne komisije, ki je v kratki dobi pripravila ves material za ustanovitev ljubljanske univerze. Venec njegovih zaslug pa prepletajo posebno še zasluge z a naš list. Ni bila lahka stvar, urejevati »Slovenski Pravnik« v časih, ko je naporno delo urednika in sotrudnikov v njihovih poklicih grozilo skoraj od meseca do meseca, 4 50 Danilu Majaronu. da onemogoči izdajanje lista; ko ni bilo znanstvenikov, ki bi zalagali list s članki; ko je bila pravna terminologija še v povojih; ko je oficialna Avstrija le s težko prikrivano mrzkostjo gledala na neustrašenega borca za narodne pravice. Takrat je bilo treba onega velikega, zlatega idealizma, ki je last dr. DANILA MAJA-RONA, da navzlic vsem neprilikam ni klonil duhom, ampak vztrajal in povedel list na višino, ki glasno priča o polni zrelosti slovenskega pravniškega življa. Prav hvaležno se spominjamo ob tej priliki dr. DANILA MAJARONA kot terminologa. Njegovemu finemu sluhu za sočnost in blagoglasnost jezika, pa tudi raz-boritemu čutu za jasnost in točnost besednega izraza za pestre juristične pojme se imamo v obilni meri zahvaliti, da je slovenska pravna terminologija med jugoslovanskimi posestrinami po splošnem priznanju na posebno visoki stopnji. Naš list se oddolžuje svojemu odličnemu vodniku preko četrtletja in več s tem, da bodi ta zvezek izdan dr. DANILU MAJARONU na čast in v trajen spomin. »Slovenski Pravnik«. Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu. Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu. Prof. G Krek. (Dalje.) 2. Okrožna sodišča. Sedeš materiae so §§ 14 do 27. Na sedežu vsakega upravnega okrožja se nahaja praviloma kolegialno sodno oblastvo z imenom okrožnega sodišča (§ 14, odst. I)20). Kakor pri okrajnih sodiščih, je moči tudi tu astanoviti več okrožnih sodišč v enem upravnem okrožju, dalje dodeliti dele enega upravnega okrožja drugemu sodnemu okrožju, spojiti dvoje ali več upravnih okrožij v eno sodno okrožje21) ali — to smo pogrešali glede okrajnih sodišč (prim. 20) Našega »deželnega sodišča« in hrvatskih in voivoairiSKin »sua-benih stolova« torej ne bo več. Vsa kolegialna sodišča prve stopnje se zovejo »okrožna sodišča«. Tudi na Poljskem, v delu bivše Galicije, imajo deželna in okrožna sodišča po sedanji organizaciji (čl. 7, odst. 1) enotni naziv »Sad okregowy, torej »okrožna sodišča« (Zbior razporadzen ko-misvi Rzadzacev, Czesc II., prim. GerHalle 1919, 193). Za Avstrijo predlaga enotnost nazivanja (in sicer »sodni dvori«) Amschl v GerZtg 1919, str. 299. V Sloveniji bo pač ostalo vsaj pri sedanjih zbornih sodiščih prve stopnje v Ljubljani, Novem mestu, Celju in Mariboru. To glede na čl. 6, odst. 1, uredbe o razdelitvi države na oblasti z dne 26. aprila 1922, SI. N. 92, ni povsem jasno, ker Slovenija upravnih okrožij sploh nima. Tem lažje bo moči doseči, da se razbremeni mariborsko okrožno sodišče o priliki teritorialne preureditve z ustanovitvijo še enega okrožnega sodišča v vzhodnem delu svojega okrožja (prim. naslednjo opombo). Sicer pa pri nas ne bo nobenih težkoč. Drugače v Srbiji! Tam nikakor ne bo moči prevesti vsa sedanja prvostopna sodišča na okrožna sodišča; niti'ni mogoče, da bi postal sedež upravnega okrožja v vseh primerih sedež okrožnega sodišča. Tam bo pač treba globokosežnih teritorialnih izprememb v smislu § 14, odst. 2 (prim. tudi o tem op. 21). 21) Take izpremembe bodo v nekaterih pokrajinah izven Slovenije v izdatni meri potrebne. Po uredbi o razdelitvi države na.oblasti bi bilo n. pr. v Črni gori nič manj ko 8 okrožij (čl. 1, točka 25), in to ob številu prebivalstva, ki menda 300.000 ne dosega in ki odgovarja v Nemčiji in v Avstriji enemu samemu okrožnemu sodišču (374.000 oziroma 337.000 duš 52 Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu. opazko k § 5) — izpremeniti sedež izvestnega okrožnega sodišča. Omejitve, ki bi bila podobna oni § 5, odst. 1 in fine, glede okrožnih sodišč ni. Pač pa se morejo — v nasprotju k § 5 — vse te izpremembe izvršiti samo z zakonom (§ 14, odst. 2), dočim spada odreditev takih izprememb glede okrajnih sodišč v kom- gre na eno tako sodišče), in pri površini okrog 10.000 km2, dočim ima Slovenija (brez novih delov Koroškega in Prekmurja) s približno 1,000.000 prebivalstva in površino 15.700 km2 samo štiri okrožna sodišča, pri čemer niti ne upoštevam, da gre v Črni gori na 1 km2 samo 24 prebivalcev, dočim je naseljenost v Sloveniji gotovo dvakrat tako gosta. V Črni gori bi šlo povprečno na vsako okrožno sodišče okoli 37.500 prebivalcev, torej število, ki ni dosti večje od števila (34.000), ki spada v Nemčiji na poedini Amtsgericht (naše okrajno sodišče)! Z navajanjem teh številk seveda nikakor nočem trditi, da naj bi bile le te številke ali sploh same številke merodajne, kadar gre za teritorialno razdeibo. Razume se samo ob sebi, da igrajo mnogoteri drugi činitelji veliko vlogo in da zahtevajo, kar se tiče n. zamotaš kar celega prešiča in so Službene Novine — kapo dol! — uradni list vesoljne kraljevine, podlaga in steber javnega reda. Naj si jih torej izprosim, je dejal, in naj potem pogledam, ali je ali ni notri objavljena naredba ministrstva saobračaja broj toliko in toliko, vsebine take in take. Ako ministrstvo veruje v Boga in spoštuje zakone, bi naredba morala biti objavljena. Kajti ni dovolj, je dejal, da je naredba sklenjena in spisana na beli list papirja, kakor poje pesem, nego je povrh še treba, da je dana na znanje onim, kateri se naj po njej ravnajo. Ni nemogoče, je dejal, da je spričo obilnih drugih poslov — koliko je treba konferenc z volilci in shodov in agitacije! — ministrstvo pozabilo na objavo. Take opustitve načeloma ne bi bilo pozdraviti, ker bi se kosala s strogim besedilom zakona. Ali bi bila v navzočnem 4) V drugi polovici meseca novembra 1921. leta sem se udeleževal takozvane stanbene konference v Beogradu, na kateri so bili pod vplivom najmočnejših političnih strank zapovrstjo zavrženi kar trije osnutki stano-vanskega zakona. Moderne vidike (n. pr. one češkoslovaškega zakona a stanovanjih) so dosledno zavračali, Hic niger est... je veljalo zanj, kdor se. je preveč eksponiral. Listek. Službene Novine. primeru stranki v prid, stranka bi pravdo dobila! Ako pa ministrstvo ni pozabilo in je naredbo objavilo, potem seveda ministrstvu vso čast! Toda bo za stranko slabo. Rekel sem, da sem razumel in da grem in da bom načeto~ja-bolko pojedel, čim se vrnem. Pa mi je pisarna enodušno svetovala, naj jabolko vzamem s seboj. Ganjeni so izrazili upanje, da se še kdaj vidimo, oblekel sem suknjo, blagoslovili so me, spremenili so me do galoš in sem šel in me je po poti grela prijetna zavest, kako me čisla in ljubi pisarna. V knjižnici prebiva prijazno in veselo pleme. Vprašali so me, katero številko da želim Službenih Novin in od katerega dne. Odgovoril sem, da me spričo njihove prijaznosti jako boli, da jim ne morem služiti v označeni smeri. Marveč da mi je baš poverjena naloga, da izsledim dotično številko in njen datum. Vse kar vem, da je broj zadevne naredbe ministrstva in njena vsebina. Veselo so se mi nasmejali in so dejali: »Evo!« Med oknoma je stala prostrana miza, na mizi se je dvigal orjaški stolp papirja — bile so Službene Novine. Rekel sem: »Hvala!« in da jo bom koj imel pri škricu, zadevno, naredbo. Samo v kazalo da bom pogledal in bo delo opravljeno, še prestopil se ne bom z ene noge na drugo. Vesela gospoda v knjižnici pa me ni pustila in me je silila, naj slečem suknjo, naj si vzamem stol in nanj sedem, da jim ne odnesem spanja. Naglica da ni nikdar dobra in da je še oni malo počakal, ki je s črešnje padel. Kar se pa tiče kazala, da ga Službene Novine nimajo, ga niso imele in ga ne bodo. Ako bi ga imele, ne bi bile več Službene Novine. Stali so okoli mene in se prijazno režali in potem je eden vprašal, ali vsaj vem, s katerega dne je ona naredba, ki joi iščem. Odgovoril sem po pravici, da dneva ne vem. Ministrstvo sa-obračaja da je preobloženo z drugim delom — konferenc je treba z volilci in shodov in agitacije — pa je pczabilo, da zapiše pod naredbo dan. Vendar da goji naša pisarna v svojem nedrju rahlo slutnjo, da je bila naredba izdana in podpisana maja ali junija prošlega leta, mogoče en mesec ali dva prej, mogoče en mesec ali dva pozneje, dosti večji nemara da ne bo razloček. Točni ti podatki so gospodo jako razvneli, potrepali so me po ramah in so z združenimi silami s papirnatega stolpa sneli gorenjo plast, da je odgrnjen ležal pred mano list od 1. maja. In so se še dolgo smejali in je človeku v radost in je njegovi duši v lek, če pride med tako prijazne in vesele ljudi. Pričel sem citati in iskati in moram odkrito priznati: dalj ko sem čital, bolj me je zanimalo in mi je bilo jako žal in sram me je bilo tudi, da sem kulturen delavec, pa nisem dosihdob pozna! Sluz- 104 Listek. benih Novin. In je list jako obsežen in bogat in sem potreboval debeli dve uri, da sem prišel eni sami številki do konca. Kako pestra in zanimiva je listu vsebina, vseh mogočih se tiče odnošajev človeškega življenja! In vendar ni vrstice, kjer bi bila tudi le za las prekoračena meja dostojnosti. Vsakemu otroku ga lahko daš v roke brez škode za njegovo dušo! To je šteti listu v posebno pohvalo. Najnovejšim poročilom iz narodne skupščine in zakonodav-nega ji odbora — jedva so stara dva meseca ali tri — slede enako aktualne književne beležke, tik za njimi ti omami oči in dušo impo-zantni cenik knjižnih novosti iz založbe gospoda Geze Kona. Bereš ga in ga s slastjo prebereš, nadaljuješ čitanje, pa se ti nudi v sledečih stolpcih pregled najnovejših patentiranih izumov, opremljen s premnogimi umetniško zasnovanimi slikami. Kdor je trgovec, srce se mu bo širilo nad nebrojnimi oklici za razne nabavke: drv in stolov, črevljev in federštala, mostov in konca in paprike. Koliko pobude in prilike za domačo trgovino in industrijo tiči v teh oklicih. Na cesti leži denar in kliče in miče in vabi srce ! Razpisuje n. pr. okrajna oblast v Skoplju ali pri Skoplju ofertalno licitacijo za nabavo uradnega pečata. Pečat je jako stvarno popisan in podrobno tudi in je popisu posneti, da gre za običen pečat z orlom, okoli orla je napis in bo nabava pečata stala, ako ne 50 Din., 40 gotovo. A je razpis dolg in lep in med brati vreden 100 Din. in ni dvomiti, da je bil uspešen tudi in da se je zlasti slovenska industrija odzvala razpisu v čim častnejšem številu. Človek bi samo čital in ne bi ne jedel ne pil! Morali so me spomniti, da je že opoldne in naj popoldne le zopet pridem — na veselo in zdravo svidenje! Prišel sem popoldne in še sem užival tri obširne strani samih oklicev, tikali so se štamparskih krivic zoper čast, in mislim, da so ti oklici važni za vsakogar in za vse v kraljevini SHS, drugače ne bi bili objavljeni v Službenih Novinah. Za štamparskimi oklici so se vrstili vojaški begunci, kdaj so ušli in koliko so na životu odnesli državnega veša, kar ne bi bili smeli, tako jim Boga! In potem je prišlo ono, kar me je posebno zanimalo: pozivi od-metnikom. Veličansko! Ibiš, Velja in Arif Melič so tristroki ubijalci, odeti v belo ar-navtsko nošo. Odrekli so spoštovanje in pokorščino vidovdanski ustavi in vrlim našim orožnikom in se vdali neugodnemu hajduko-vanju. Tako početje ni ljubo ne Bogu ne ljudem! Zato so pozvani, da se v roku od dvajset dni po objavi v Službenih Novinah sami iz-roee bližnjemu oblastvu. Ako tega ne store, preklicani bodo jadni grešniki kot odmetniki in vsakomur bo prosto, jih ubiti. Ako jih dobe in se bodo dali. V obrambo svojih pravic in da ne zamude roka naj se Ibiš, Velja in Arif brez odloga naroče na Službene Novine, ki Listek. 105 stanejo za celo leto 300 Din., a je treba naročnino vsaj za pol leta plačati naprej pri upravi državne štamparije. Kaka divja romantika dehti iz tega in iz obilnih enakih pozivov, kako krvava in neusmiljena in zraven pristna in vseskozi domača! Moj najstarejši, ki hodi v četrti razred, me vedno naganja, naj mu kupim »Roparjevo nevesto« in »Fra Diavola« in »Mussolina«, take knjige da se mu zde najlepše. Jaz mislim, naročil mu bom Službene Novine. Deca razodeva že v zgodnjih letih osebna in posebna nagnjenja, ki jih je treba preudarno gojiti. Pa če tiče v mojem najstarejšem darovi za razbojniško stroko, posveti naj svoje zanimanje vsaj domačemu razboj-ništvu, da se mu bo hkratu širilo domoznanstvo in krepila ljubezen do širne naše domovine. Še druge vrste oklici pretresajo dušo pazljivemu bravcu. Nikiti Jukiču je ušla žena in se je vrnila k staršem, da živi po nebrzdani svoji volji, pleše kolo in je sladko. Pa daje globoko užaljeni soprog to na znanje vesoljnemu svetu od Triglava do Vardarja in se ji svečano odreka, da mu ni več žena in da je razdedinjena in kdor bi ji kaj posodil ali zaupal, od njega naj nikar ne išče povračila. Ali jo lahko vsakdo ubije, čim poteče dvajseti dan, ni povedano. Vsekako je pohvale vredna obzirnost, da se žene najprej blagohotno opozore v Službenih Novinah. Slovenci take obzirnosti ne poznajo in se v zeleni Štajerski' ubijajo zakonci drug drugega brez slehernega prejšnjega oklica. Tu se nudi hvaležno polje delovanju naših posvetnih in cerkvenih oblasti. Delal sem povprečno po osem ur na dan in sem bil po preteku tnega meseca gotov s Službenimi Novinami od maja in junija Žetev je bila bogata: vrgla mi je snovi za 15 novel, tri drame in en šaljiv listek. Sedel sem že en mesec, že so me čislali v knjižnici kakor svojega človeka in so me pošiljali dopoldne po hrenovke in sem predelal ta mesec še april in julij in mi je obogatelo gradivo za nadaljnjih pet novel, za eno ljudsko igro s petjem in s plesom in za eno pantomimo. Postalo mi je bile v teku časa tudi jasno, zakaj Službene Novine nimajo kazala. Kazalo ni mogoče ob tako obširni in mnogovrstni vsebini. Kazalo bi bila katastrofa in smrt. V svrho kazala bi se morale izpremeniti Službene Novine vse in v vsem. Hotel sem se lotiti še marca meseca in avgusta, pa me je šef pozval v pisarno in me vprašal, ali sem našel, kar mi je bilo naročeno. 106 Književna poročila. Zahvalil sem se za izkazano mi zaupanje in še posebe za ugodno priliko, ki mi je obrodila snovi za pet letnikov »Zvona«. Če sem našel ono naredbo? je rekel šef. Naredbe nisem našel, sem dejal. Ali drugače da so Službene Novine izbornoi urejevane — družinski list da so v najboljšem pomenu besede za vsakogar in zlasti za trgovinske in odmetniške kroge. Rekel je, da me bo v pravdi predlagal za veščaško pričo o merodavni okolnosti, da Službene Novine niso objavile zadevne naredbe. Ali se upam na to priseči? Odgovoril sem, da mislim, da za mesece april, maj, junij in julij lahko prisežem. Razen če je bila naredba skrita v kakem izkazu živinskih kužnih bolezni, teh izkazov, da nisem vseskozi natančno prečital. In sem pripomnil, da imajo Službene Novine po mojem trdnem prepričanju eno samo napako, ta je, da nimajo posebnega kotička za šahiste. Nato je dejal šef, da jim ve še za drugo hibo, bistvenejšo in dalekosežnejšo. Ta hiba je, da objavljajo včasi zakone in naredbe. Te objave očitno da ne spadajo v Službene Novine, ampak jim kvarijo le celotni in enotni značaj. Po njegovem mnenju naj bi se zakoni in naredbe kratkomalo izločile iz Službenih Novin. Ako se zakoni in uredbe baš morajo objavljati, naj se objavljajo posebe. Le Službene Novine, je dejal, naj se ne skrunijo z njimi. V novi iz-čiščeni obliki potem Službenim Novinam ne bo odrekati one višine, ki je primerna lepi in važni njihovi nalogi. Mislim, šef ima prav. Kakor vedno! Fr. Z Književna poročila. 1.) Dr. Josip Šilovič: Zaštita djece. Sadanje stanje i pogled u buduč-nost. Naklada »Narodne lastite«. Zagreb 1922. Strani 1 — 92. 2.) Dr. Josip Šilovič: Vanbračna djeca. Naklada »Narodne Zaštite*. Zagreb. Kr. zemaljska tiskara /922. Str. 1—11. Pisatelj teh dveh brošur je poznati kriminalist vseučilišča v Zagrebu, obenem predsednik »Narodne zaštite«. Stiki kriminalistike s filantropič-nimi cilji so podani sami ipo sebi. Za modernega kriminalista je povsem jasno, da mora uveljavljati nauke svoje vede o generalni in specialni prevenciji, predvsem tam, kjer zaležejo največ: pri mladini. Tako vidimo, da je Šilovič že 1. 1900 izdal prvi svoj spis o zapuščeni i zločinski mladini, da pa je ostal svoji takrat si stavljeni nalogi, prispevati vsepovsod k poboljšavanju mladine, zvest do zadnjega, to pa ne samo s svojim peresom, veščim enako v učenih delih kakor v poljudnih razpravah, ampak tudi v prak- Književna poročila. 107 tičnem življenju. Lahko rečemo: kjer je bilo treba kaj karitativnega dela v Zagrebu, na Hrvatskem, Šilovič mu je bil vedno duša. On pa se ne vklepa v tesne meje svoje domovine, njegov pogled je obrnjen vedno in vedno tudi v tujino, da se okoristi s pridom vseh dobrih novih idej, ki vzniknejo pri drugih kulturnih narodih. V letu 1920 je bil drugi mednarodni kongres za zaščito dece v Bruslju. Na tem kongresu sta zastopala našo državo dr. Ši-lovič in pa dr. Miloš Popovi č. V prvonavedeni brošuri podaje Šilo-v i č obširno in zelo poučno poročilo o tem kongresu. Prinaša mimo drugega vrlo znamenit pozdravni govor belgijskega ministrskega predsednika Carton de VViarta, zatem statut »mednarodnega udruženja za zaščito dece«, oboje v dobesednem prevodu. Posebna knjiga, ki je bila izdana o tem kongresu, je prinesla vsa iz-vestja posameznih zastopanih držav o sedanjem stanju zaščite dece v Belgiji, Kanadi, Danski, Španski, Zjedinjenih državah sever. Amerike, Francoski, Veliki Britaniji, Grški, Luksenburgu. Maroku, Norveški, Nizozemski, Poljski, Portugalski, Romunski, Kraljevini SHS, Švedski, Švici in češkoslovaški. Iz vseh teh poročil nam je podal Šilovič najvažnejše, pri tem pa mestoma zavzel takoj svoje kritično stališče, n. pr. k naredbi, s katero je naša vlada prenesla vse agende oblastnega odbora za zaščito dece in pa vso brigo za vojno siročad na ministrstvo za socialno skrb. Iz vsega nazorno, kolikor toliko tudi komparativno podanega materiala se utegne mnogokaj razbrati, kar še daleko ni dovoljno upoštevano pri nas. Opozarjamo n. pr. na velehumano stališče, katero zavzema Norveška napram nezakonski deci, opozarjamo na češkoslovaški zakon, ki urejuje glede mladoletnikov pose-čanje kinematografskih predstav. Šilovič graja, da se je že po kongresu po nalašč sklicani anketi sestavljeni pravilnik o državni zaščiti dece in mladine v zakonodavnem odboru narodne skupščine pokvaril, ker je vse to delo odvzel avtonomnim telesom in jih izročil — uradnikom; zahteva, da se zakon spremeni v smislu enketinega predloga, in to skoro, »dok se ne uništi posvema i ono, što je na tom polju do sada dobro uči-njeno. Zaštita djece i mladeži je čista socijalna agcnda koje se ne da uspješno cbavljati birokratski, več samo socijalno«. V zadnjem poglavju »Pogled u budučnost« prinaša Šilovič resolucije glede vseh petero glavnih vprašanj, o katerih so razpravljali na kongresu. V okviru tega poročila jih seveda ne moremo pobližje spoznati, tem topleje jih priporočamo v študij vsem, ki se bavijo ali vsaj zanimajo za zaščito dece. Druga brošura je skoraj identična z vsebino razprave istega pisatelja, tiskane v Pravnem pregledu, knjiga L, 1921, str. 18 — 32, o kateri sem že pisal v SI. Pr. 1921, str. 180. Morebiti je Šilovič dal razpravo tiskati vnovič, ker je prvič izšla v cirilici v strokovnem časopisu, ki ne pride širšim krogom v roke. Vsekakor je prav storil, da jo je spravil sedaj vnovič v svet. Vsebina ji je ostala veleaktualna, namen plemenit. Dr. Metod Dolenc. 108 Književna poročila. Živojin Peric: Opposition between Communism and Bourgeois De-mocracy as typified in the Serbian Zadrouga Family. (Nasprotstvo med komunizmom in meščansko demokracijo v srbski zadrugi). Illinois Law Re-view. Vol 16, No. 6, February 1922. Stran 425 do 435. Posebni odtisek. — G. Peric ima lepo, tudi drugim piscem priporočljivo navado, da nam slika pri proučevanju pravnih problemov idejno ozadje, kojih odsev so te pravne institucije. Tako tudi v tej razpravi. Uvodoma razklada avtor, da je v splošnem individualizem evropskega, kolektivizem ali komunizem azijatskega izvora. Vpliv, ki ga je imela Azija na Evropo, se pojavi v prvi vrsti v Rusiji. Uspehi boljševizma v tej deželi nimajo vzroka samo v njeni zgodovini in v povojnih prilikah, temveč tudi v predispoziciji ruskega naroda za boljševizem. Slovani so sploh nagnjeni k idejam altruizma in enakcsti ki imajo svojo zibel v Aziji in ki so v nekem nasprotju k individualističnim nazorom zapada. — Če se govori o azijatski nevarnosti, je to govorjeno s stališča zapadne demokratske buržuazije. Vprašanje pa je, od katere strani preti nevarnost človeški rasi; dali od Azije z njenimi idejami o altruizmu in enakosti ali od zapada in njegovega individualizma, ki je povzročil veliko evropsko katastrofo 1914—1918 in ki bode sigurno tlakoval pot še nadaljnjim katastrofam. Altruizem in enakost odgovarjata principom krščanske vere. Jezus Kristus je položil temelj komunizmu, — toda on ni samo zapovedal »Ne ubijaj«, temveč on je zavrgel sploh vsako silo. Svetovna vojna, za katero nosi odgovornost demokratska buržuazija, pomeni velik greh zoper krščansko idejo; radi tega moramo Evropi zaklicati »Ex Oriente Lux«; vzhod pa je Jezus Kristus. Slovanski narodi imajo pravne institucije, ki so osnovane v duhu kolektivizma in komunizma; n. pr. ruski »mir« in srbska »zadruga«. Ta zadruga, ki jo pa poznajo tudi Črnogorci. Hrvati in Bolgari, je društvo, čigar člani pripadajo isti familiji; imajo skupno imovino, živijo in delajo skupno. Pomanjkanje individualističnega čustvovanja se kaže že v narodni govorici; član zadruge ne reče »j a z sem prodal,« »j a z sem kupil«, temveč »m i smo prodali« itd. Kolektivni značaj zadruge ima za naravno posledico, da se imovina ne podeduje. Potomci umrlega člana, ki so živeli ž njim v zadrugi, nadaljujejo enostavno skupno življenje; v eksistenci zadruge se nič ne spreminja. Generacije prehajajo, zadruga ostane. V konkurenci z izven zadruge živečimi sorodniki umrlega člana ima zadruga velike pred-pravice. — Moralnost skupnega življenja je visoka; nikoli ne poroči moški ženske iste zadruge. Skupno delo v zadrugi ni samo kmetijsko, temveč obsega tudi obrti, n. pr. podkovstvo, čevljarstvo, tako da je zadruga neodvisna glede neobhodnih stvari. Z imovino razpolaga zadruga kot taka s soglasjem vseh članov. Starešina, ki zadrugi načeluje, je le upravitelj imovine. Proti nekompe-tentnemu razpolaganju starešine z imovino lahko protestirajo člani tekom Književna poročila. 109 enega leta; če zamudijo ta rok, postane čin starešine veljaven. Starešina reprezentira zadrugo napram drugim zadrugam in napram oblastvu, je varuh mladoletnih ali inače pravno nesposobnih članov. Kot navadno najstarejši in najbolj izkušeni član uživa veliko avtoriteto. Vodilni princip zadruge je dolžnost slehernega člana, da dela, dolžnost zadruge pa, da ga preživlja. Zadruga je upravičena izločiti člane, ki bi bili nevarni zanjo; v tem primeru pa jim mora dati njih delež ali v na-turi ali v denarju. V notranjosti zadruge denar ni potreben; ona ga rabi samo za nakup stvari, ki jih sama ne producira, in za plačevanje davkov. Premladi, prestari ali bolni člani se preživljajo, ne da bi imeli dolžnosti do dela. Zaslužek člana ni njegova last, temveč last zadruge. Motiv in smoter dela ni individualni temveč skupni interes. Radi tega tudi način, kako naj član izpolnjuje svojo dolžnost, ni odvisen od tega, kako jo izpolnjujejo drugi člani, član ima edinole pravico, da ga zadruga preživlja, ne glede na to, da je morebiti več delal kakor drugi člani ali da je produkt njegovega dela več vreden kakor stroški za njegovo preživljanje. Značaj te starodavne srbske zadruge je spremenil srbski državljanski zakonik iz 1. 1844, katerega je redigiral po vzgledu avstrijskega državljanskega zakonika Jovan Hadžič. Ker je avstrijsko pravo poznalo lastnino le v smislu individualističnega rimskega prava, tudi ta srbski zakonik ne dodeljuje več lastnine zadrugi, familiji kot brezčasni kolektivnosti, temveč vsakokratni generaciji. Vsled tega more razpolagati vsak član s svojim deležem in z njim izstopiti: upniki lahko ta delež zasežejo. Dasi je sedaj še mnogo zadrug v Srbiji, se njih število vendar zmanjšuje. Če se zakonodaja ne zoperstavi tej tendenci, bodo popolnoma izginile. V srbski zadrugi se kaže boj med dvema oblikama lastnine, kolektivne in individualne; tu se križata dve civilizaciji, azijatska in evropska. Veliko vprašanje je, kakšno stališče bode napram instituciji zadruge zavzela nova zakonodaja naše države. Avtor meni, da buržujska demokracija ni posebno naklonjena zadrugam radi njim lastnih idej kolektivizma in komunizma; pa tudi socializem jih ne bode preveč favoriziral, ker preprečujejo ravno zadruge obubožanje in proletarizacijo in pomagajo tako vzdrževati ono stanje, ki ga hoče socializem odpraviti in nadomestiti z družbo brez vsake privatne lastnine, tudi brez lastnine rodbinske zadruge. Dr. Leonid Pitamic. 110 Razne, vesti. Razne vesti. V Ljubljani, meseca marca 1923. — (XXXIII. redna g 1 avna skupščina društva Pravnika) se je vršila dne 31. januarja 1923. Udeležba je bila mnogobrojna in odlična, kakor je omenil društveni načelnik g. dr. D. Maj ar on, ki je zborovanje otvoril in po kratkem pozdravnem nagovoru poudarjal, da je bilo društveno delovanje v teh šestih mesecih, ki so pretekli od zadnje skupščine, precej intenzivno in piodonosno. Upati smemo, da smo sedaj preboleli posledice vojne, da pride društveno poslovanje v pravi tir in da bo izhajalo v bodoče tudi društveno glasilo redno, zlasti ko mu je zagotovljena gmotna podlaga. Zato je društvo dolžno največjo zahvalo oddelku ministrstva pravde v Ljubljani, ki je naklonilo društvu zopet podporo v znesku 5000 dinarjev. Končno se je spominjal s toplimi besedami pokojnega Ivana K a v č n i k a, prvega predsednika višjega deželnega sodišča v Ljubljani in neumornega sotrudnika Slovenskega Pravdnika, ki je bil tudi edini častni član »Pravnika«. Ravno to, da naše društvo s tem odlikovanjem ni radodarno, dokazuje, kako velike zasluge si je pridobil za društvo Ivan Kavčnik. Društveni tajnik gosp. okrajni sodnik dr. S a j o v i c je podal nato tajniško poročilo. Iz poročila posnemamo na kratko: Društvo je priredilo dne 8. septembra 1922 izlet v Celje. Udeležilo se ga je okoli 80 pravnikov, med njimi nad 20 Hrvatov in Srbov. Dalje je priredilo društvo o načrtu novega kazenskega zakona 8 predavanj z diskusijami, ki so bila vsa zelo mnogobrojno obiskana. Predavanja so se zbrala in poslala ministrstvu pravde kot mnenje slovenskih pravnikov o načrtu. V področju odbora se je osnoval terminološki odsek, ki ga tvorijo načelnik dr. Majaron, predsednik viš. dež. sodišča dr. Babnik, svetnik stola sedmorice Milčinski in prof. dr. Breznik. Vse slovenske pravnike poživljamo, da se poslužujejo samo izrazov, ki jih bo ustanovil terminološki odsek, kajti nedoslednemu izražanju moramo napraviti konec. Našega glasila »Slov. Pravnika« je izšel 36. letnik. Priobčenih je bilo v njem poleg 16 razprav in člankov cela vrsta književnih poročil in bogato število odločb stola sedmorice. Razprave so se pečale v prvi vrsti z novimi pravnimi odnošaji, ki so nastali po vo;ni. Smatramo, da je v današnji dobi najbolj potrebno, da seznanjamo slovenske pravnike s spremembami v pravniškem svetu. Vsem sotrudnikom, ki pomagajo uresničevati glavni program našega društva izza dneva ustanovitve, izrekamo toplo zahvalo in jih prosimo, da nas podpirajo i v bodoče. Za prihodnje leto smo sklenili malo spremembo. List bo izhajal vsak drugi mesec na štirih polah. Od prevrata sem torej znaten napredek: Razne vesti. 111 v letu 1921. 18 pol, lansko leto 21, letos pa 24. Zadnja pola bo prinašala samo odločbe stola sedmorice, enkrat v civilnih stvareh, drugič kazenske. To polo bo lahko vsakdo izločil in dal posebej vezati. S tem upamo doseči potrebno preglednost pri odločbah. List smo razpošiljali 531 članom in 81 drugim naročnikom, poleg tega v zameno 6 izvodov, dožnostnih izvodov je bilo 7. Pri članstvu zaznamujemo torej upadek za 9 članov. (Skupaj 625). Od naših članov nam jih je ugrabila smrt 6, in sicer predsednika višjega deželnega sodišča in dolgoletnega sotrudnika ter častnega člana Ivana Kavčmka odvetnika dr. Josipa Furlana, notarja Vekoslava Kranjca, okrajnega sodnika dr. Frana Lipšo, avskultanta Josipa Turka in odvetniškega kandidata Josipa Šetinca. Slovenski pravniki pa smo dolžni spominjati se poleg teh tudi dveh umrlih zdravnikov, namreč dr. Fr. Zupanca In dr. Alojza Homana, ustanovitelja slovenske sodno-zdravniške terminologije. Majhno število nas je, zato je potrebno tem bolj, da pristopijo k društvu vsi slovenski pravniki tudi oni, ki so v sedanjih težkih časih iz-društva izstopili. Naše glasilo bije boj za obstanek. Da more kljub malemu številu naročnikov izhajati, je zasluga oddelka ministrstva pravde v Ljubljani, ki je naklonil letos društvu večjo podporo. Zato mu bodi izrečena še enkrat naša zahvala. Skupščina je odobrila to poročilo brez razgovora, obenem pa odobrila načelnikov predlog, da se izreče svetniku stola sedmorice Fr. Milčin-skemu in vrhovnemu državnemu odvetniku Iv. Okretiču pismena zahvala za izbero načelno važnih odločb stola sedmorice. Poročilo društvenega blagajnika g. odv. dr. J. Lavrenčiča izkazuje za leto 1922 dohodkov...........K 112.984-35 k temu je prišteti prebitek iz leta 1921 v znesku.....» 33.880 — tako da so znašali kosmati dohodki.........K 146.864-35 izdatkov je bilo.................» 98.596-35 Prebitek bi torej znašal..............K 48.268 — ker pa je všteta v tem znesku že podpora oddelka ministrstva pravde za leto 1923 po......K 20.000 — in predplačila za leto 1923 v znesku . . . . » 1.160-— ki se prenese na račun za leto 1923. Neplačane članarine oziroma naročnine za leto 1922 znašajo še 16.460 K. Proračun za leto 1923 izkazuje klub povišani naročnini primanjkljaj v znesku 20.000 K, ki se bo kril iz društvenih prihrankov. Po poročilu preglednikov je vzela skupščina blagajnikovo poročilo na znanje, mu izrekla absolutorij in z glasnim odobravanjem zahvalo za njegov trud. Skupaj K 21.160-— ostane čistega prebitka samo K 27.108.— « Razne vesti. Glede plačevanja članarine oziroma naročnine se je razvila nato krajša debata. Zatem so se vršile volitve načelnika in odbora. Na predlog svetnika višjega deželnega sodišča dr. Pajniča je bil izvoljen vzklikoma vnovič stari odbor, le mesto državnega svetnika Ivana Škarje, ki se je preselil v Beograd, vladni svetnik dr. I. Rutar. Odbor se je po skupščini konstituiral takole: načelnik odv. dr. Danilo Maj ar on, načelnika namestnik dvor. svetnik Božidar B e ž e k, tajnik: okrajni sodnik dr. Rudolf S a j o v i c> knjižničar: vladni svetnik dr. Ignac Rutar, odborniki: finančni prokurator dr. Hubert S o u v a n, univerzitetna profesorja dr. Metod Dolenc in dr. Leonid P i t a m i c, odvetnik in župan dr. Juro Hrašovec v Celju, državni pravdnik dr. Mirko G r a s s e 11 i v Mariboru in deželnosodni svetnik Anton K u d e r v Mariboru. Preglednika sta odv. dr. Janko Ž i -rovnik in dr. Fran Tekavčič. Načelnik dr. Maj ar on je predlagal, da se izreče drž. svet. Škarji pismena zahvala za njegovo dvanajstletno delovanje v odboru, zlasti za njegovo sodelovanje pri reviziji prevoda občnega državljanskega zakonika. Predlog je sprejela skupščina soglasno. Pri poslednji točki dnevnega reda, slučajnostih je prosil za besedo načelnika namestnik dv. svet. B e ž e k. Ob napeti pozornosti vseh prisotnih je izvajal približno takole: Ko se je ustanovilo začetkom leta 1889. naše društvo, je bil med ustanovitelji in prvimi odborniki »Pravnika« tudi sedanji naš društveni načelnik gosp. dr. D. Majaron. S kratko izjemo par let je bil od tedaj naprej neprenehoma neumorni bodritelj in voditelj društvenega odbora. Ravno v teh letih pa je bil tudi neprecenljiv in ne-prekosljiv urednik našega društvenega glasila Slovenskega Pravnika. Da to ni bilo lahko delo, pričajo nam besede njegove same, ko je tožil v devetdesetih letih o hudih časih, ki jih mora preživljati urednik Slovenskega Pravnika. Gradiva je bilo le malo na razpolago; treba je bilo iskati sodelavcev, urednik je moral sam pisati, primere pripravljati, slog popravljati in jezik piliti, izraze na novo ustvarjati. V vsem je bilo treba ledino orati. Dr. Majaron pa je opravljal to težavno delo z uspehom in dvignil naše glasilo na tako višino, da smo lahko ponosni nanj. V teh letnikih Slovenskega Pravnika si je postavil spomenik, trajnejši od brona. Predlaga zato, da izvoli skupščina načelnika odv. dr. Majarona za častnega člana društva »Pravnika.« Glasno in dolgotrajno ploskanje je sledilo tem besedam in se je poleglo šele, ko je povzel besedo dekan juridične fakultete g. dr. K u š e j in v imenu profesorjev ljubljanske pravne fakultete čestital prvi novemu častnemu članu in mu želel, da bi še dolgo vrsto let vodil društvo tudi kot častni član, ravno tako uspešno kakor doslej. Vnovično ploskanje je pričalo, s kakim iskrenim navdušenjem je sprejela skupščina ta predlog. Načelnik dr. Majaron se je za izkazano čast ginjen in toplo zahvalil. 112 Nove publikacije pravne fakultete v Ljubljani. /. Zbornik znanstvenih razprav I. letnik 1920 21. Cena 25 D. 19xk pol. Razprave: B i 1 i m o v i č : Nekoliko misli o narodnogospodarski vedi; Dolenc: Lravosodstvo pri novomeškem inkorporiranem uradu nemškega viteškega reda v 1. 17JI do 1772; J a s in s k i : Kaj je najpotrebnejše za slovansko primerjalno pravno zgodovino; Krek: Pomen rimskega prava nekdaj in sedaj; Kušej : Codex iuris canonici in njegov pomen za cerkev in državo; Lapajne : Kolizijske norme civilnega medpokrajinskega prava v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev; Pitamic: Nove smeri v pravni filozofiji; S kurilo v iČ: O dokazni moči trgovskih knjig; Škerl j : Uredba o zaščiti industrijske svojine. //. Zbornik znanstvenih razprav II. letnik 1921/22. Ceno 35 D. 12 pol. Razprave: Zolger: Kršitev mednarodnih obveznosti in njena pravna posledica (mednarodna krivica); Pitamic: Državno in meddržavno pravo pod vidikom enotnega sistema; Lapajne : Meddržavno in medpokrajinsko stečajno pravo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev; Kušej: Posledice državnega preobrata na polju patronatnega prava; Dolenc: Kriminalnopolitična presoja določil zadnjega odstavka čl. 12 Vidovdanske ustave (Kancelparagraf). ///. Dr. Milan Škerlj: Menično pravo 1922. 18 pol (učbenik). Cena 35 dinarjev. Naroča se pri vseh knjigarnah kakor tudi naravnost pri juridični fakulteti v Ljubljani. Kdor naroči oba Zbornika skupaj in pošlje poštnino, dobi obe knjigi Zbornika za 50 dinarjev. Naročnina za »Slovenski Pravnik« za leto 1923 znaša 50 dinarjev. Gg. naročniki naj jo pošljejo g. dr. Josipu Lavren-čiču, odvetniku v Ljubljani (Dalmatinova ulica). Ravnotam se dobe tudi vsi prejšnji letniki »Slov. Pravnika«. Cena za letnik 1922 — 40 Din, za 1921 — 25 Din, za 1920 — 20 Din, ostali letniki po 15 Din.