Poštnina placana pri pošti 2254 Trnovska vas Letnik XXIII, številka 1, april 2023 Tiskovina Z osrednjo kulturno 15 let je Andreja Krajnc Trnovska vas je zanimiva za prireditvijo spomnili na skrbno urejala Trnovski zvon turiste -kaj lahko še ponudimo? pomembne obletnice.... stran 6 ................................... stran 11 ..................................... stran 22 Tukaj je – naša prva številka! V prvi številki, ki jo je pripravil novi uredniški odbor, se Vam želimo predstaviti, cenjene sokrajanke in spoštovani sokrajani, da se boste z veseljem obrnili na nas z morebitnimi predlogi in prispevki za naslednje številke. Aleksandra Kukovec je nasmejana in pozitivna oseba. Uživa v sprehodih v naravi, branju knjig, pisanju pesmi ter raznih besedil. Drži se nacela: Obnašaj se do drugih tako, kot bi želel, da se drugi obnašajo do tebe. Aleksandra Papež je stopila v velike cevlje urednice Trnovskega zvona. Že vec let piše za cetrtkovo prilogo Vecera, za Štajer'ca, zadnje leto za spletni portal Ovtar24, pred tem tudi za Prlekija-on.net. Ce je ne najdete za racunalnikom, bere knjigo, piše ali pripoveduje zgodbe, igra orgle ali pa vrtnari. Prepricana je, da se dobro z dobrim vraca! Alenka Murko svoj prosti cas najraje preživi v naravi. Blizu sta ji šport in glasba – z obojim krepimo telo in duha. Barbara Masten biva v sosednji obcini, a prve korake je prehodila v Trnovski vasi. Iz Trnovskega zvona pa z veseljem preganja pravopisne škrate. Pri srcu ji je misel: Prijazne besede so lahko kratke in enostavne, njihov odmev pa je neskoncen. (Mati Tereza) Dušanka Škamlec je uciteljica na razredni stopnji, ki vsak dan z veseljem prestopi šolski prag. Trenutno je tudi vodja naše podružnicne šole. Prosti cas najraje zapolni s prepevanjem. Maja Belec je v zavetju Locica ponosna mama dveh otrok, saj je zanjo družina na prvem mestu in verjame, da drži naslednje: srecna mama = srecni otroci. Sabino Potrc motivira naslednja misel: Nikoli nisi prestar, da si postaviš nov cilj ali sanjaš nove sanje. (C. S. Lewis) Simona Mohoric pravi, da moraš vcasih postati mocnejši, ko bi najraje odnehal in se boriti, namesto zbežati. In vcasih je potrebno zbrati pogum in samo nadaljevati… In tega se drži! Smo ponosne obcanke Trnovske vasi, ki smo svojo nalogo sprejele z vso odgovornostjo, saj je Trnovski zvon glasilo s tradicijo in velikim lokalnim pomenom. Naša skupna želja pa je, da bi še naprej ostal kronika dejavnosti, dogodkov, uspeha obcanov, življenja v naših vaseh ter pomemben arhiv za naše zanamce, kakor tudi glasilo, ki ga boste z veseljem prelistali. Hvala za zaupanje! Pomladne sapice so nas ogrele,s cvetjem in z zelenjem naše vasi odele. Novo upanje se prebudi,ko po praznikih iz naših domov zadiši.Potica, kruh še iz krušne peci,naj mir med nami zaživiin nam prinese srecne prihodnje dni! Blagoslovljene velikonocne praznike Vam želimo župan, Obcinski svet in Obcinska uprava Obcine Trnovska vas! Obcino obiskale maškare iz vrtca in šole Pust je bil veselih ust tudi v naši obcini! V torek, 21. februarja 2023, so župana in Obcinsko upravo Obcine Trnovska vas z obiskom v velikem številu presenetile maškare iz vrtca in Podružnicne osnovne šole Trnovska vas. Klavdija Arnuga 1., 2., 3., 4. in 5. redna seja obcinskega sveta Na 1. redni seji je namestnik predsednika OVK Uroš Gricnik podal Porocilo Obcinske volilne komisije o izidu volitev v obcinski svet in volitev župana. Svetniki so sprejeli sklep, da so v Obcinski svet Obcine Trnovska vas izvoljeni: • Alojz Fekonja, • Friderik Škamlec, • mag. Manfred Jakop, • Drago Pukšic, • Valentina Muršec, • Andrej Murko, • Franc Tašner. Obcinski svet je sprejel ugotovitev, da je bil za župana Obcine Trnovska vas izvoljen Alojz Benko. V nadaljevanju seje so svetniki imenovali Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Na 2. redni seji so svetniki obravnavali in sprejeli letni program ravnanja s komunalnimi odpadki na obmocju Obcine Trnovska vas za leto 2023. Obravnavali so tudi vlogo za spremembo ekonomske cene programa v vrtcu. Obcinski svet Obcine Trnovska vas je potrdil novo ekonomsko ceno v vrtcu pri PŠ Trnovska vas. Ekonomska cena je oblikovana na osnovi normativa + 1 otroka. I. starostno obdobje 1–3 let: 589,71 EUR. II. starostno obdobje 3–6 let: 418,28 EUR. III. kombinirani oddelek in skupina 3–4 leta: 478,26 EUR. Na podlagi 19. clena Pravilnika o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje se lahko število otrok v skupini poveca za najvec dva otroka. Odbitek za prehrano na dan znaša 2,50 EUR. Rezervacije otrok v poletnih mesecih: v višini 30 % prispevka staršev, doloceno z odlocbo – 30 koledarskih dni, Odsotnost otrok zaradi bolezni vec kot 30 dni: v višini 30 % prispevka staršev, doloceno z odlocbo – zdravniško potrdilo. Ta sklep se uporablja od 1. 1. 2023 dalje. Obcinski svet je na tej seji imenoval tudi obcinske odbore. V nadaljevanju seje so svetniki obravnavali vlogo za soglasje k ceni storitev pomoci družini na domu Centra za socialno delo Spodnje Podravje in ceno tudi potrdili. Na 3. redni seji so si bili enotni, da preteklih casov vec ni, standard smo dvignili prevec visoko in sklenili, da bo potrebno s sredstvi razpolagati še bolj preudarno ter pri tem imeti v mislih dobrobit obcanov. Seje se je udeležil tudi direktor Komunalnega podjetja Ptuj, mag. Janko Širec, ki je zbranim svetnikom predstavil dogovor županov obcin Spodnjega Podravja, ki jih podjetje pokriva, da cene tudi v prihodnosti ostajajo enotne v vseh obcinah in se glede na višjo ceno elektrike ter drugih stroškov vzdrževanja mreže, dvignejo, vendar primerljivo z drugimi obmocji. »Leta 2019 smo zamenjali najbolj sporne prikljucke in od skupno 27.000 analognih števcev že okoli 10.000 le-teh zamenjali za digitalne, tako smo preprecili vec nenadzorovanih iztokov vode.« je povedal Širec. Svetniki pa so se spraševali še o kakovosti pitne vode. »Na kljucnih mestih redno preverjamo vzorce pitne vode, v izobraževalnih ustanovah, v nekaterih gostinskih lokalih, kakor tudi na posameznih odsekih mreže, redne analize izvajajo v sodelovanju z april 2023 Nacionalnim inštitutom za javno zdravje.« Župan Obcine Trnovska vas Alojz Benko je predlagal, da tokrat podrobno pregledajo predlog proracuna za leto 2023, ki so ga po pregledu dali v javno razpravo. V proracunu so med drugim zagotovili sredstva za ureditev vse potrebne infrastrukture za ureditev novega naselja z 18 stanovanjskimi hišami v središcu obcine, za katero bi naj bilo letos, po posredovanju obcine, izdano gradbeno dovoljenje. Nacrtujejo sanacijo obcinske stavbe, nekaterih cest in javnih poti v obcini, posebno pozornost bodo namenili promociji Simoniceve domacije, v vecnamenski dvorani nameravajo namestiti klimatske naprave. V središcu obcine so že zamenjali 35 luci z varcnejšemi, vendar ob dodatnih podražitvah elektricne energije razmišljajo o še dodatnem varcevanju na tem podrocju. Na kratko so spregovorili tudi o obcinskem prazniku, ki ga je potrebno nacrtovati vnaprej in poskrbeti za glasbene goste ter se dogovoriti z društvi, ki bodo organizacijo ob pomoci obcine prevzela. Na 4. redni seji so se dogovorili o rebalansu za 3 mesece. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je opozoril na to, da bi se posebna pozornost namenila prehodu za pešce pri osnovni šoli, kjer bi po potrebi uvedli fizicne ovire za omejitev hitrosti. SPVCP je pregledal tudi vse prometne znake, ustrezno oznacenost avtobusnih postaj ter predlagal ustrezne ukrepe, da se potrebni prometni znaki, ogledala postavijo ter uredijo talne oznacbe. Opozorili so tudi na nujno potrebno dodatno omejitev tovornega prometa na glavni cesti Lenart–Ptuj ter rešitev v zvezi s tovornim prometom iz smeri Selc, kjer je cesta za to preozka. Posebno pozornost so namenili tudi »gmajni« v Locicu, kjer bodo izvedli potrebne ukrepe v zvezi s poplavljanjem. Na 5. redni seji je obcinski svet sprejel Odlok o proracunu Obcine Trnovska vas za leto 2023, ki izkazuje 1.773.583,58 € prihodkov in 1.965884,60 € odhodkov. Obravnavali so najemnine za objekte, ki so v lasti Obcine Trnovska vas ter najema grobnih polj. Predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je podal predstavitev programa dela za leto 2023 in analizo postavitve prometne signalizacije na obmocju Obcine Trnovska vas. Svetniki so se seznanili z letnim porocilom o delu Skupne notranje revizijske službe v Skupni obcinski upravi obcin v Spodnjem Podravju v letu 2022, s poslovnim porocilom JVIZ OŠ Destrnik-Trnovska vas za leto 2022, s p o s l o v n i m porocilom OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj za leto 2022, s porocilom CSD Sp. Podravje o izvajanju pomoci na domu – socialne oskrbe za obdobje 1. l. 2022 do 31. 12. 2022, s porocilom CSD Sp. Podravje programa »varna hiša Ptuj« za leto 2022 in s porocilom Ars Vitae – društvo za razvoj in izvajanje programov pomoci o izvedbi programa Mostovi za leto 2022. Uradni vestnik Uradni vestnik je objavljen na spletni strani Obcine Trnovska vas (http:// www.trnovska -vas.si/ index.php/obcinska-uprava/ uradni -vestnik -obcine -trnovska-vas), na voljo je tudi v sprejemni pisarni Obcine Trnovska vas. Uradni vestnik Obcine Trnovska vas, številka 1/2023, 1. 11. 2023 1. Sklep o višini ekonomske cene vrtca pri PŠ Trnovska vas; 2. Sklep o soglasju k dolocitvi cene storitve pomoci družini na domu -socialne oskrbe in dolocitvi subvencioniranja cene storitve pomoci družini na domu -socialne oskrbe; 3. Sklep o imenovanju Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja; 4. Sklep o imenovanju Odbora za infrastrukturo, prostorsko planiranje, gospodarjenje z nepremicninami in varstvo okolja Obcine Trnovska vas; 5. Sklep o imenovanju Odbora za kmetijstvo, malo gospodarstvo, turizem in gospodarske javne službe Obcine Trnovska vas; 6. Sklep o imenovanju Odbora za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti Obcine Trnovska vas; 7. Sklep o imenovanju Nadzornega odbora Obcine Trnovska vas; 8. Sklep o imenovanju Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Obcini Trnovska vas; 9. Sklep o imenovanju Odgovorne urednice javnega glasila »Trnovski zvon«; 10. Sklep o imenovanju clanov Uredniškega odbora javnega glasila »Trnovski zvon«; 11. Sklep o imenovanju statutarno pravne komisije Obcine Trnovska vas; 12. Sklep o imenovanju Komisije za podelitev priznanj Obcine Trnovska vas; 13. Sklep o imenovanju clanov Vaških odborov Obcine Trnovska vas; 14. Sklep o imenovanju predstavnika ustanovitelja v Svet zavoda OŠ Destrnik -Trnovska vas; 15. Sklep o imenovanju predstavnika Obcine Trnovska vas v Komisijo za sprejem otrok v vrtec pri PŠ Trnovska vas. Uradni vestnik Obcine Trnovska vas, številka 2/2023, 7. 2. 2023 1. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi Javnega vzgojno -izobraževalnega zavoda osnovna šola Destrnik -Trnovska vas; 2. Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena v k. o. Biš; 3. Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena v k. o. Biš. Uradni vestnik Obcine Trnovska vas, številka 3/2023, 28. 2. 2023 1. Sklep o potrditvi Elaborata o oblikovanju cen izvajanja storitev obveznih obcinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki (zbiranje dolocenih vrst komunalnih odpadkov, obdelava dolocenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov) na obmocju Obcine Trnovska vas. za leto 2023, ki ga je pripravil izvajalec navedenih javnih služb Cisto mesto Ptuj d.o.o. in potrditev cene storitev naslednjih obveznih obcinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Obcini Trnovska vas. Uradni vestnik Obcine Trnovska vas, številka 4/2023, 15. 3. 2023 1. Odlok o proracunu Obcine Trnovska vas za leto 2023; 2. Sklep o enkratnem prispevku za novorojence v Obcini Trnovska vas za leto 2023. Z božicno zgodbo letos navdušili dvakrat Domacin, organist in zborovodja, Ludvik Krajnc je tudi letos s pomocjo pevcev, otrok in clanov domacega kulturnega društva pripravil božicno zgodbo. Prvic so jo izvedli pred polnocno sveto mašo v cerkvi sv. Bolfenka v Trnovski vasi, v nedeljo, 8. januarja, pa ponovili v cerkvi sv. Urbana v Destrniku. Božicni cas v koledarju katoliške cerkve traja do 2. februarja, praznika Jezusovega darovanja v templju oz. svecnice. Scenarij božicne zgodbe je v celoti pripravil prej omenjeni Ludvik Krajnc, ki je ob podpori Kulturnega društva Trnovska vas ter sodelujocih poskrbel tudi za oblacila, ki so poskrbela za pristno doživetje. Gre za zgodbo Jezusovega rojstva, ki jo sodelujoci pripovedujejo skozi izbrane pesmi, ki jih v celoto poveže vezna beseda. Solistki sta bili Doroteja Pukšic, ki je zelo srcno odigrala vlogo Marije ter Valentina Muršec, clanica cerkvenega pevskega zbora in predsednica kulturnega društva. Sodelovali so clani Turisticnega društva Trnovska vas, peli so clani cerkvenega pevskega zbora sv. Bolfenka, Vokalna skupina Simfonija pod vodstvom Janka Krajnca, domacini posamezniki, angele so odigrali otroci. S flavto je petje pospremila Urška Fridl, z orglami pa Aleksandra Papež. Zbor je vodil Ludvik Krajnc. »To ni samo božicna zgodba, to je cudež! In res me veseli, da smo zgodbo lahko prikazali pred nabito polno domaco cerkvijo.« je bil jasen Ludvik, ki je skupaj s svojo družino za vse sodelujoce v zahvalo pripravil tudi praznicno pozornost ter posebej nagradil sodelujoce otroke. V cerkvi sv. Bolfenka pa je pripravil tudi zelo izvirno postavitev velikih jaslic. Ludviku in vsem, ki so kakorkoli pripomogli k doživeti božicni zgodbi, je hvaležnost ob koncu maše izrazil tudi domaci župnik, Jože Škofic. Aleksandra Papež Kulturno društvo Trnovska vas Z osrednjo kulturno prireditvijo spomnili na pomembne obletnice! april 2023 France Prešeren je najvecji slovenski pesnik, ki se je rodil 3. decembra 1800 v vasi Vrba, umrl pa je 8. februarja 1849 v Kranju. France Prešeren je bil rojen v kmecki družini v Vrbi na Gorenjskem, a že v šoli je pokazal toliko znanja, da je bil zapisan v zlato knjigo. Zakljucil je študij na dunajski pravni fakulteti, se vrnil v Ljubljano, kjer je delal kot odvetnik. France je doživel nesrecno ljubezen, saj se je zaljubil v bogato Primicevo Julijo, medtem, ko je sam bil reven. 7. februarja ob 18. uri smo, v Trnovski vasi v vecnamenski dvorani, pod okriljem Kulturnega društva Trnovska vas, obeležili spomin na Franceta Prešerna in skozi program spoznavali pot njegovega življenja. Zbrane sta med nastopi nagovorila in pozdravila tudi župan Alojz Benko ter predsednica kulturnega društva, Valentina Muršec. Obenem smo se spomnili Karla Destovnika Kajuha, ob 100. obletnici rojstva decembra lani, saj je leto 2023 Vlada RS razglasila za Kajuhovo leto. 19. februarja je minilo 100 let od smrti Ivana Tavcarja, ki ga verjetno najbolje poznamo po delih Visoška kronika in Cvetje v jeseni. Istega dne je minilo 550 let od rojstva Nikolaja Kopernika, ki je bil poljski astronom, matematik, pravnik in zdravnik. Kopernikov verjetno najvecji prispevek k cloveštvu je izdelava in utemeljitev znanstveno uporabnega heliocentricnega modela Osoncja. Lani decembra je minilo 90 let od smrti Frana Milcinskega, njegov sin Fran Milcinski Ježek je avtor pesmi Kako sva si razlicna, Ko boš prišla na Bled ter pesmi Ne cakaj na maj. In prav zato je Klara Muršec eno izmed njih izbrala ter zapela na opisani prireditvi. Ne smemo pa pozabiti našega rojaka, Jakoba Gomilšaka, cigar 180. obletnico rojstva bomo obeležili 1. maja letos. Njegova pesem, Slovenec sem, velja za himno naše obcine, ki jo je na prireditvi prebrala Aleksandra Papež, ki je dogodek tudi povezovala. Po dveh letih je kulturno društvo ponovno pripravilo lep in poucen program, ki so ga s svojimi nastopi obogatili nastopajoci, ki so se res potrudili in izvrstno opravili na odru. Lepo je bilo videti, ko svoje moci združijo vse starostne generacije in sodelujejo med sabo. Slovensko himno je zapela predsednica kulturnega društva Valentina Muršec, Živa Lukman, ki je zaigrala na klavir, otroci 2. razreda POŠ Trnovska vas so deklamirali Zdravljico, Nick Horvat je zapel pesem Clovek brez imena, sonet Apel in cevljar je prebrala Majda Drumlic, Jure Krajnc je doživeto deklamiral Povodnega moža, Ema Žugman je predstavila pesem Kam?, na koncu je proslavo s cudovito melodijo iz flavte, s pesmijo Mlade oci, zakljucila Urška Fridl. Po besedah predsednice Kulturnega društva Trnovska vas bodo prireditev drugo leto zagotovo spet pripravili, saj se je zbralo veliko ljudi, kar dokazuje, da ljudje radi pridejo na takšne prireditve. Aleksandra Kukovec Minutka za poezijo Pred pomladjo Nebo spustilo se nad strehe, spet bo padal sneg lahak, bele, puste bodo lehe, tih cez njih bo šel korak. Zapel je zvon v vecerni mrak, z juga vracajo se ptice, skoz temneci sivi zrak slišim tožni glas vodnice. Pobožam te kot veter travo, preden greva tiho spat, breza v zlatu sklanja glavo, z jato cakava pomlad. Karl Vurcer *21. marec je svetovni dan poezije Klub malega nogometa Trnovska vas Od Miklavževanja, treningov do tekem 3. decembra lani smo clani kluba malega nogometa prvic organizirali Miklavževanje z obiskom krampusov. Našo idejo smo predstavili županu, ki nas je v nameri takoj z veseljem podprl. Obcina Trnovska vas nas je tudi ob prireditvi financno podprla, za kar se tudi na tem mestu iskreno zahvaljujemo. Na samo prireditev smo izredno ponosni, saj nam je uspelo privabiti veliko ljudi od blizu in dalec, vecnamensko dvorano smo napolnili do zadnjega koticka. Na mestu je tudi, da se zahvalimo Žetalskim krampusom, ki so se našega dogodka udeležili. Ker nam je bila prireditev všec in odziv obiskovalcev odlicen, smo že dolocili termin letošnjega Miklavževanja, ki bo 2. decembra. Lepo vabljeni! Hitro po Miklavževanju, 5. decembra lani, so se naši fantje selekcije U 11 udeležili prijateljske tekme v Sveti Trojici. Prijateljske tekme se je udeležilo kar nekaj staršev naših nogometašev, ki so bucno navijali za naše junake. 9. decembra smo se clani kluba dobili na zakljucku leta v gostišcu Siva Caplja. Preleteli smo delo preteklega leta, skovali nacrte za novo leto in se družili. Pred prazniki, 20. decembra, pa smo organizirali zakljucek sezone za naše otroške sekcije. Dobili smo se ob 17. uri v Veverickini igralnici v Lenartu. Igra in druženje sta hitro stekli, za lacne trebušcke smo poskrbeli s picami – uživali so otroci in tudi mi, trenerji. 2. marca letos pa smo organizirali prijateljsko tekmo s KMN Sveta Trojica, a tokrat v domaci telovadnici v Trnovski vasi. Fantje na tekmah posebej uživajo, saj le­te prinesejo posebno motivacijo, ko se pomerijo s svojimi vrstniki. Kljub prostorski stiski, jih je z navijanjem pospremilo kar nekaj gledalcev. Tekma je bila prav posebna, saj so fantje prvic nastopali v svojih novih dresih. Dani Maguša Dogajanje v Društvu gospodinj Trnovska vas april 2023 Gospodinje so leto 2023 zacele z vsakoletnim druženjem na god sv. Treh kraljev v gostišcu Siva Caplja, kjer so v prijetnem ambientu preživele lep popoldan ob druženju in dobri hrani. V mesecu februarju so se odlocile pripraviti delavnico na temo ostanki hrane. V današnjem casu nam ostane kar nekaj ostankov hrane, ki jih zavržemo. Kuharski mojster iz gostilne Ribic, Drago Kajtna pa je na delavnici prikazal, kako to hrano porabiti. Nekaj primerov jedi v rubriki Ideje iz bolfenškega piskra v tej številki delijo tudi z vami. 15. februarja so izpeljale 27. letni obcni zbor. Zbralo se je lepo število clanic, ki so se Prav tako se je v soboto, 11. marca v obcini izpeljala seznanile s preteklim in prihodnjim delom društva. vsakoletna cistilna akcija, na kateri so marljive V marcu je na Simonicevi domaciji potekala rez vinske gospodinje pripravile malico za obcane, ki so trte – »brajd« in »flaširanje« vina. Rezace so gospodinje sodelovali pri cišcenju naših vasi. postregle s krepko malico. Simona Mohoric Kulturno društvo Trnovska vas Kulturniki pripravili obcni zbor april 2023 V petek, 24. februarja, smo na strelišcu v vecnamenski dvorani Trnovska vas izpeljali redni obcni zbor Kulturnega društva Trnovska vas. Po pesmi Pred pomladjo Karla Vurcerja, ki jo je deklamirala Ema Žugman, nas je pozdravila predsednica KD Trnovska vas Valentina Muršec. Sledila so porocila predsednika, blagajnika, tajnika, nadzornega odbora, sekcij in verifikacijske komisije. Na obcnem zboru smo razrešili dosedanjo tajnico Jasmino Štebih in potrdili novo tajnico Emo Žugman. Jasmini se zahvaljujemo za dosedanje delo v KD Trnovska vas, Emi pa v društvu želimo veliko uspeha. Predsednica je podala predlog plana za leto 2023. Vsi, ki bi se želeli vclaniti v KD Trnovska vas, lepo vabljeni, da nas osebno ali preko družabnih omrežij kontaktirate: predsednico Valentino Muršec, tajnico Emo Žugman ali blagajnicarko Alenko Murko. Za otroke in mladostnike do 18. leta je clanarina brezplacna. Lahko pa nas kontaktirate preko naše nove Facebook strani – najdete nas pod imenom KD Trnovska vas ali pa kar s skeniranjem priložene QR kode. Spremljajte nas! Alenka Murko Društvo kurentov Trnovska vas Naši kurenti so pregnali zimo! Clani Društva kurentov Trnovska vas so v noci iz 2. na 3. februar ob polnoci opravili kurentov skok. Le-ta je tudi letos potekal na vec lokacijah v okolici Ptuja, kurenti iz Trnovske vasi pa so se ga udeležili v kraju Budina. Odtlej pa zanje pocitka ni bilo. Obiskali so nekaj lokalnih podjetij v okolici, se udeležili povorke v Lenartu, na pustni torek pa obiskali dve osnovni šoli in se tam udeležili še povork – odpravili so se v Most na Soci ter v Dolenjo Trebušo. Tudi sicer so tekom let gostovali na številnih povorkah, tudi izven meja Slovenije. Letos pa sta dva njihova clana obogatila pustovanje za otroke tudi v Knjižnici Lenart. »Društvo kurentov Trnovska vas, je bilo ustanovljeno Za kurente v pustnem casu pocitka ni / foto: arhiv društva leta 2016. Je pa moj tast že pred 27 leti v Trnovski vasi s sovašcanom izoblikoval skupino kurentov. Sedaj nas je okoli 20 aktivnih clanov društva, kurentov, med njimi smo 4 kurentke in 2 hudicki, prihajamo pa iz celih Slovenskih goric. Lahko bi rekli, da je vsako leto ena punca vec v ekipi kurentov, ceprav je v preteklosti veljalo, da so si lahko kurentovo opremo nadeli le mladi, neporoceni fantje. Danes pa si kurentije nadenejo cele družine, z otroki vred.« je povedala Valerija Breznik iz Sovjaka, ki je leta 2016 dala pobudo, Lepa misel vsak dan, da bi tovrstno društvo sploh ustanovili. odžene slabo voljo stran! Vse do konca pusta so kurenti obiskovali razlicne kraje, Neverjetno smo pozorni, da se nam ne izprazni tudi nekatere svoje sokrajane so uspeli obiskati. Mi pa telefon. Kaj pa, ce bi tako skrbni postali še do sebe smo jim hvaležni, da so odgnali zimo in nam prinesli in poskrbeli, da se naše baterije ne izpraznijo? sreco! Aleksandra Papež (Bojana Ivanovic) Bolfenško društvo ljubiteljev stare tehnike aktivno tudi na cistilni akciji Clani Bolfenškega društva ljubiteljev stare tehnike so bili tudi letos zelo aktivni na cistilni akciji, ki je v naši obcini potekala 11. marca, saj so zbrali veliko starega železa. V zacetku marca so clani izvedli redni obcni zbor, na katerem so pregledali delo preteklega leta in predstavili nacrt za leto 2023. Prioriteta društva je to pomlad cišcenje razstavnih eksponatov na Simonicevi domaciji in njihovo koncanje. Clani društva so marca opravili tudi rez vinske trte na brajdah pri Simonicevi domaciji. Maja Belec april 2023 PGD Biš s hvaležnostjo in ponosom! Prostovoljno gasilsko društvo Biš je na svojem obcnem zboru, ki smo ga imeli 14. januarja 2023 sprejelo nacrt dela za leto 2023. Pri pregledu dela za preteklo leto smo lahko upraviceno ponosni. Koncno smo zaceli z izgradnjo prizidka, ki ga nujno potrebujemo za svoje delovanje, saj imamo zaradi prostorske stiske, kar nekaj opreme shranjene po domovih naših clanov. V preteklem letu smo imeli v domacem kraju eno intervencijo zaradi požara na kmetijski mehanizaciji, ki smo jo uspešno rešili tudi z ucinkovitim posredovanjem lastnika stroja, kjer se je dokazalo, kako pomembno je imeti pri roki gasilnik. Tudi v lanskem letu smo naše obcane reševali pred nadležnimi sršeni. V kurilni sezoni opažamo, da obcani premalo casa posvecajo kurilnim in dimniškim napravam, ker se zadnje case srecujemo z dimniškimi požari, ki pa lahko v trenutku preidejo na požar vecje razsežnosti, zato apeliram na obcane, da redno skrbijo za cišcenje ogrevalnih naprav in povabijo dimnikarja vsaj enkrat na leto k hiši, mogoce bo prav on rešil, da ne bodo pozimi ostali brez strehe nad glavo. V lanskem letu smo sodelovali z našo enoto gasilcev na najvecjem požaru v Sloveniji v zadnjih 30 letih, zato se fantom zahvaljujem za požrtvovalnost in tudi na tekmovalnem podrocju smo nizali rezultate, na katere smo lahko upraviceno ponosni vsi, ki na kakršenkoli nacin sodelujemo pri tem. Zaradi spremenjenih pogojev izobraževanja imamo nekaj težav pri usposabljanju naših clanov, vendar smo kljub temu v lanskem letu pridobili enega nižjega gasilskega castnika, želimo si vec kandidatov, ki bi se želeli izobraževati, saj je to edini pogoj za ucinkovito in uspešno posredovanje na intervencijah. V mesecu požarne varnosti izvajamo vsakoletne aktivnosti na šoli in s tem izobražujemo našo mladino in upam, da je preventiva tista, ki nam zmanjšuje intervencije. V lanskem letu smo imeli na obisku v šoli tudi poklicno brigado iz Maribora in seveda nepogrešljive naše veterane, ki se radi pokažejo z našo še vedno delujoco 145 let staro crpalko. Tradicionalno pa že ostaja pregled gasilnikov, za naše obcane brezplacno, ki ga izvajamo v zacetku decembra in verjamem, da smo s tem pripomogli, da je že skoraj vsako gospodinjstvo opremljeno s temi gasilnimi sredstvi. Saj vemo, da vsakega zacetnega požara ne pogasi kozarec vode. Vsem obcankam in obcanom se zahvaljujemo za vaš prispevek za izgradnjo in ureditev gasilskega doma in upam ter verjamem, da se zavedate, da tega prispevka niste darovali gasilcem, pac pa sebi in za sebe, gasilci smo samo tisti, ki ta sredstva uporabljamo, da bi lažje in ucinkovito pomagali tistim, ki nas potrebujejo. Zato verjamem, da bo do naše 150-letnice obstoja društva, ki jo praznujemo v letu 2026, gasilski dom ponos vseh, ki živimo in delujemo v tem kraju. Z gasilskim pozdravom Na pomoc! Miran Arnuga, VGC I. st, poveljnik PGD Biš 43. obcni zbor Strelskega društva Trnovska vas april 2023 Clani in clanice Strelskega društva Trnovska vas (SDTV) smo se v soboto 25. februarja 2023 zbrali že na 43. rednem obcnem zboru društva. Pregledali smo delovanje društva v preteklem letu, postavili plan dela za leto 2023 ter podelili priznanja in medalje najboljšim strelcem društva v preteklem letu. V preteklem letu smo po dveh letih okrnjenih aktivnosti nadaljevali z bolj rednimi treningi in tekmovanji. Za krepitev družabnih vezi med clani društva smo letos prvic izvedli velikonocni pohod na Donacko goro. V letu 2022 smo izpeljali naslednja domaca tekmovanja: Prvomajski turnir s serijsko zracno puško (maj 2022), Turnir med vasmi 2022 v oktobru in Turnir za pokal obcine 2022 (oktober 2022) ter Društveno ligo 2022. Ponovno smo bili glavni koordinatorji Medobcinske lige 2022/2023, ki jo že dolga leta vodi naš blagajnik Franci Hameršak. V preteklem letu smo lahko ponovno oživili sodelovanje na nekaterih prireditvah in se posvetili uvajanju mladih strelcev. Sodelovali smo na prireditvi Veter v laseh, v sodelovanju s ŠD Kenguru in OŠ Destrnik-Trnovska vas (maj 2022) ter uvajali in redno trenirali z mladimi tekmovalci. V letu 2022 smo se udeležili nekaj zunanjih tekmovanj, ki so jih organizirala partnerska društva z zracnim in malokalibrskim orožjem, naši clani tekmujejo tudi z orožji velikega kalibra. Predvsem je bilo nekoliko vec tekem z MK puško, tako da smo tekmovali na Odprtem regijskem prvenstvu s serijsko MK puško v Pragerskem, na Medobcinski MK ligi v organizaciji SD Osek ter na dveh turnirjih v organizaciji SD Vitomarci. Od tekem z zracno puško smo še se udeležili turnirja v Cerkvenjaku. Za leto 2023 smo si zadali, da organiziramo tradicionalni Prvomajski turnir s serijsko zracno puško, v mesecu oktobru pa tudi že tradicionalna turnirja Med vasmi obcin in Turnir za pokal obcine. Ponovno bomo organizatorji Medobcinske lige. Cez vse leto pa bo potekala društvena liga v treh disciplinah (serijska zracna puška, standard puška in pištola) in treh kategorijah (mladi do 12. leta, od 12–18 let in v clanski kategoriji). Ta liga poteka predvidoma ob cetrtkih od 19.00 naprej na strelišcu v Trnovski vasi. Vabimo vse ljubitelje streljanja s serijsko zracno puško, standard puško in pištolo, da se nam pridružijo. Na koncu smo podelili še priznanja za dolgoletno clanstvo v društvu in medalje najboljšim v društveni ligi za leto 2022. Za 10 let clanstva v društvu sta priznanji prejela Nik Hameršak in Kevin Prajndl. Za 20 let so priznanja prejeli Roman Maguša, Srecko Vrecar in Vlado Šteinfelser. Za 30 let clanstva v društvu sta prejela priznanji Franci Cucek in Barbara Ornik. Medalje smo podelili trem najboljšim tekmovalcem v treh disciplinah. Discipline so bile: serijska zracna puška v treh kategorijah. Disciplini pištola in standard puška sta potekali samo v clanski kategoriji. Medalje so tako v kategoriji serijska zracna puška – clani – prejeli: Srecko Poštrak prvo mesto, Albert Mlasko drugo mesto in za tretje mesto Miran Kuzminski. V kategoriji serijska zracna puška – do 12 let, so medalje prejeli: prvo mesto je osvojila Vita Maguša, drugo Evelin Zorko, tretje Kevin Prajndl. V kategoriji od 12 do 18 let – zracna puška, je medaljo osvojil Julijan Malek. V kategoriji pištola so si medalje pristreljali: prvo mesto Srecko Poštrak, drugo Marko Banovic in tretje Tamara Rola. V kategoriji standard puška: prvo mesto Marko Banovic, drugo mesto Miha Petric in tretje mesto Srecko Poštrak. Franc Hameršak Cistilna akcija v Trnovski vasi je uspela V soboto, 11. marca, je po vaseh obcine potekala cistilna akcija, ki se je je udeležilo veliko obcanov, posamezniki pa so odpadke na zbirno mesto na igrišcu vozili s traktorji. Za malico vseh sodelujocih so poskrbele clanice Društva gospodinj Trnovska vas. Udeleženci pa so si bili enotni, da v naravo še vedno odlagamo veliko prevec odpadkov, sploh ob cestah. Cistilno akcijo so organizirali Obcina Trnovska vas, obcinski svet in vaški odbori. Bodimo pozorni in morebitne odpadke poberimo tudi izven cistilne akcije – naj bo naša obcina cista in zelena! Aleksandra Papež Kar 15 let je Andreja Krajnc skrbno urejala naš Zvon V prvi letošnji številki, ki jo je prevzel novi uredniški odbor z novo urednico na celu, smo prostor morali nameniti dolgoletni urednici Trnovskega zvona, ki je kar 15 let skrbno bdela nad njegovo vsebino. Prva urednica Trnovskega zvona je bila leta 2000 Marja Pukšic, tako Trnovski zvon letos izhaja že 23. leto. 15 let od tega pa je zanj skrbela mag. Andreja Krajnc, ki ga je prevzela leta 2007, tri leta kasneje, leta 2010 pa je prvic kandidirala tudi za obcinsko svetnico. »V casu mojega urednikovanja je bilo izdanih 47 glasil. Obicajno smo letno pripravili vsaj 3 številke, le v casu korone smo izdali eno na leto.« je opisala Andreja, ki jo sicer dobro poznamo kot patronažno medicinsko sestro, ceprav aktivno ne deluje na našem obmocju, temvec v naselju Zgornja Velka v Obcini Šentilj. Sicer je pa v casu urednikovanja ob službi opravila še znanstveni magisterij iz socialnega menedžmenta, s cimer je nadgradila naziva medicinske sestre in univerzitetne diplomirane organizatorke dela. Njen izjemen cut za socloveka pa jo je odlikoval tudi na mestu urednice. Je predavateljica študentom, aktivna predavateljica na številnih strokovnih srecanjih in simpozijih, štiri leta pa je delala kot pomocnica direktorja za podrocje zdravstvene nege v enem od najvecjih zdravstvenih domov v Sloveniji, kjer je vodila poklicno skupino z vec kot 400 zaposlenimi. Bila je tudi predsednica Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v patronažni dejavnosti, kjer je še danes del izvršnega odbora. V sekcijo je vkljucenih okoli 900 oseb. Ob tem pa je Andreja našla cas še, da je bila aktivno vkljucena v domace kulturno društvo, pa turisticno društvo in v Krajevno organizacijo Rdecega križa ter seveda kot obcinska svetnica aktivno sooblikovala utrip obcine Trnovska vas. Njena besedila so sooblikovala veliko proslav ob kulturnem in obcinskem prazniku v Trnovski vasi. »Ko sem opravljala delo urednice se je leta 2009 rodil naš najmlajši, Jure, a je nekako šlo. Ceprav sem se Trnovskemu zvonu vedno uspela posvetiti šele v vecernih urah, takrat v naši hiši zavlada mir in takrat se v meni prebudi najvec ustvarjalnosti. Sem res bolj vecerni tip cloveka.« Ves cas urednikovanja se ji je zdelo pomembno, da se predstavijo društva, posamezniki, da se opazi trud ljudi, pozitivne zgodbe, pranju umazanega perila namrec obcinska glasila nikoli niso bila namenjena. »Vcasih se mi je zgodilo, da sem se sredi noci zbudila in šla preverit, ce nisem kaj pozabila vkljuciti v naslednjo številko Trnovskega zvona.« Ob tem pa je vesela tudi podpore svojih domacih, ki so ji s kakšno fotografijo veckrat priskocili na pomoc. »Vedno se mi je zdelo nekako pozitivno in prav, da ce imaš nek talent, ce nekaj zmoreš, da s tem pripomoreš k skupnemu dobremu. Sama sem bila istocasno kot urednica tudi svetnica in tako nisem mogla za obe funkciji prejemati placila, ker to ni mogoce, zato sem Trnovski zvon vsa ta leta delala za skupno dobro. Danes, ko pogledam nazaj, mi vsekakor ni žal. Svojega življenja in dela nikoli ne gledam skozi oci denarja. Veliko novega sem spoznala. Ostala bi v uredniškem odboru še naprej, a sem del nadzornega odbora naše obcine in ti dve vlogi se izkljucujeta. Vendar pa Aleksandri zaupam, saj se s tem podrocjem že dlje casa ukvarja, kakor tudi novemu uredniškemu odboru. Sem mnenja, da mora na vsakem podrocju po dolocenem casu priti do zamenjav, ki prinesejo novosti in svežino.« Sedaj pocasi nastaja že Andrejin doktorat na temo vpliva družine in lokalne skupnosti na obravnavo bolnega posameznika, ob tem pa je še vedno aktivna na terenu kot patronažna sestra koncesionarka, ki sedaj, po toliko letih, skrbi že za novorojence oseb, ki jih je negovala kot novorojence pred leti. Bogatijo jo starejše osebe, ki jih obiskuje, z nasveti – od receptov, do vrtnarskih nasvetov, življenjskih modrosti nasploh. »Ko nekoga obišcem, nikoli ne vem, kaj in kdo je na drugi strani. Za to delo moraš imeti nekaj poguma. Vendar pa, kljub temu, da sem diplomirana medicinska sestra, ne bi šla delat v bolnišnico. Na terenu mi je lepo, obožujem vse letne case, spomladi, ko vse zeleni, jeseni se vcasih odpravim v gozd, med vožnjo pa rada opazujem hiše – vsaka ima svojo zgodbo. Razgibano delo, ki me pa pomirja.« Z leti se clovek nekoliko umiri in to prija tudi Andreji Krajnc, ki veliko veselja najde tudi v urejanju okolice družinske hiše v Sovjaku, ki jo v teh pomladnih dneh krasijo pisane barve cvetov. Hvaležni smo za popotnico, ki jo je dolgoletna urednica, mag. Andreja Krajnc, dala Trnovskemu zvonu. Z veseljem je novi uredniški ekipi predala tudi nekaj nasvetov in razkrila svoj nacin dela ter obljubila, da bo tudi sama z veseljem še kaj napisala, saj vemo, da njeno pero res gladko tece po papirju, pa naj gre za katerokoli temo že. Aleksandra Papež Aleksandra Kukovec s svojo pesmijo v Ljubljano april 2023 Med brskanjem po spletu sem naletela na fotografijo Rdecega križa Slovenije, Obmocnega združenja Ljubljana, Mestne obcine Ljubljana ter Rubikon Gral. Predvsem me je pritegnil napis, ki se je glasil: Ustvarite svojo zgodbo ali pesem z lepimi dejanji. Zapisano je bilo, da želijo z zbranimi literarnimi deli spodbuditi vec lepih dejanj, krepiti povezanost, prijaznost in empatijo med ljudmi, še posebej do starejših. Predvsem me je pritegnilo dejstvo, da gre pri tem natecaju za solidarnost do ljudi, do starejših, do vseh. Menim, da je tega premalo! Že od nekdaj rada pišem pesmi, najbolj pa me navdihujejo prav dogodki iz življenja, zato sem vzela list papirja in napisala pesem Drvim. Ceprav natecaj nosi naziv »Ljubljana, mesto solidarnosti«, sem pesem poslala. Zame ni pomembno, kdo je od kod. Vsak lahko pride do situacije v življenju, ko je v stiski, zato mi je še toliko bolj pomembno, da znamo biti ljudje v pravem pomenu besede. Kmalu sem skoraj pozabila, da sem na natecaju sploh sodelovala. Nato pa me je presenetilo obvestilo, da je prav moje delo med izbranimi in bo razstavljeno v Mestni hiši v Ljubljani, v Zgodovinskem atriju. Razstava je potekala od 20. decembra 2022 do 19. januarja 2023. Na žalost si razstave osebno nisem mogla ogledati v V zameno za sodelovanje nisem pricakovala nicesar, a živo, so pa bili organizatorji tako prijazni, da so mi ko sem prejela zbornik vseh izbranih del in je med njimi posredovali fotografijo mojega dela, ki je bilo bilo tudi moje delo, mi je to dalo moci ter volje za razstavljeno na stebru. Med tem casom je v okviru tega ustvarjanje tudi v prihodnje. projekta potekalo veliko brezplacnih prireditev in Aleksandra Kukovec delavnic. Ob 550. obletnici rojstva Nikolaja Kopernika so tudi naši osnovnošolci razmišljali o vesolju in svetu. Vesoljka Mala vesoljka po neskoncni temi leta, mnogo dogodivšcin si obeta. Hitra je kot svetloba ceprav je lenoba. Vsak dan obišce planeta dva, vec se ji žal ne da. Rada hodi sem ter tja, z zajcki se igra. Kadar gre pa na Merkur konec je zaspanih ur. S svojo ladjo šviga sem ter tja, vesoljka kmalu bo doma. Živa Lukman, 5.t Vesoljka Vesoljka, vesoljka kaj delaš? Knjigo sem prebrala, zdaj pa sem prosta. Vesoljka, vesoljka kaj delaš? Kosilo sem skuhala zdaj pa sem prosta. Vesoljka, vesoljka bi rada se igrala? Zakaj pa ne, je odvrnila. Kaj se bomo pa igrali? Je vprašala, vesoljka. Tamara Požegar, 5.t 90 let Roškarove Mice Drevo. Drevo na zacetku vasi. Drevo ob cesti, ki povezuje dve prekrasni majhni, a cudoviti slovenskogoriški mesti Ptuj in Lenart. Nekje na sredini poti je. Drevo, ki stoji ob kapeli. Kapeli, ki oznanja, opominja in spominja. Drevo, ki je obdano z devetdesetimi listi. Listi otroštva, mladosti, listi radosti, trpljenja in listi na pragu starosti. Koliko listov še bo, ne vemo. Je pa vsak list poglavje zase, vsak je zacetek nekaj novega, nekaj, kar nam je podarjeno, nekaj kar je zapisano tam… Prvi list je pognal nežne zametke že v letu 1932, sredi poletja, in dobil cudovito ime po Božji materi – Marija. Deblo je raslo in vsako leto dobilo nov list. Marija pa je ob dveh sestrah in bratu postala dekle. Leta 1956 je vzbrstel že 24 list in Marija se je porocila z Mirkom. Komaj 31. list je vzbrstel, ko je sredi poletja strela udarila v moža in Marija je bila na veliki preizkušnji. Pod srcem je nosila drugorojenca, prvorojenka je štela le tri leta, ko je izgubila moža, otroka pa oceta. Vendar ni klonila, listi na drevesu so postajali mocnejši, trdnejši, niso klonili pred nevihtnimi pojavi v življenju. Neomajno so se držali drevesa ob kapeli, v kateri gori vecna luc, zvon pa vabi k molitvi ali pa podarja melodijo komu ob slovesu z zemeljskega življenja. Življenje ji je naklonilo, da je obdana z ljudmi, ki jo imajo radi, z družino hcerke in sina ter z dvema cudovitima vnukinjama ter pravnukinjama. Kje je jemala moc? Kje je bil njen vodnjak, iz katerega je zajemala vodo življenja? Ce je lahko, se je vsak dan podala v cerkev, kjer je našla zatocišce za svoje skrbi in vir energije za naslednje korake za desetletje in prav nic drugace ni dandanes. Marijo, ki jo vsi od blizu in dalec klicemo Roškarova Mica, je pot vodila po veliko priljubljenih božjih poteh svoje zavetnice Marije, od Medugorja do Lurda, kjer je crpala »hrano« za svoje drevo, da je lahko zaživelo vedno znova nov list življenja. Posebni cas je bil zanjo post, ko se je vsako leto zapored z agencijo Aritours podala po božjih poteh, da je utrdila svoje upanje in da je bila pripravljena na izzive prihajajocega leta. Ceprav ima težave z ocmi, rada z dobrotami iz krušne peci posladka in z dobrim kruhom nasiti marsikoga. Z odlocnimi koraki se vsakodnevno še vedno poda med domacimi polji in travniki in z nasmehom ogovori mimoidocega, polna dobre volje in naukov za življenje. Še pred dobrim letom in pol sta bili dve dobri prijateljici, ki nista zamudili nobenega bogoslužja, ki je bilo v domaci cerkvi, za njiju je bil to kraj skoraj vsakodnevnega srecanja. Le redko se zgodi, da je Micina klop v domaci cerkvi, ko v njej poteka bogoslužje, prazna, prav tako ni dogodka v obcini, ki se ga ne bi udeležila. Korenine Micinega drevesa so cvrste, na vejah cudovito listje, v Božje roke položena prošnja, da bo le­teh še vec. Pod drevesom je miza s klopjo, na kateri pogosto posedi in s pogledom objame domaco kapelo in cerkev. In to drevo na dvorišcu Micinega doma je lipa, ki vsako leto ponovno zacveti, zadiši, zažari v vsej lepoti, ki jo daje narava, lipa, ki je simbol slovenskega naroda. Bog daj Roškarovi Mici in njenemu drevesu moc, zdravje in tako pozitivno energijo, da bo na tem drevesu vzklilo še mnogo listov in cvetov ter strpnost ljudi, da bo v kapeli v vasici Biš še mnogo let odzvanjal skrivnostni glas zvona. Spoštovana Mica, vse dobro ob 90. življenjskem jubileju! Erika Pavalec Vaška skupnost Trnovska vas 156 Trnovcarov se je zbralo na letnem srecanju! april 2023 Vaška skupnost Trnovska vas, ki jo sestavljajo predsednik Milan Horvat, clani Marko Murko, Martin Domjan, Ervin Nedelko, Hugo Kramberger ter Robi Mohoric, je, ob pomoci nekdanjega clana skupnosti Mirana Arnuge, organizirala tradicionalno letno srecanje Trnovcarov. Srecanje je v soboto, 21. januarja 2023, potekalo v vecnamenski dvorani v Trnovski vasi. Na zacetku sta zbrane nagovorila Milan Horvat, predsednik vaške skupnosti in župan Alojz Benko. Za dobro vzdušje in zabavo je poskrbela vokalno-instrumentalna skupina Marki in dobro ogrela pete zbranih. Organizatorji so bili zelo veseli odziva ljudi, saj se je na srecanje prijavilo 156 oseb vseh generacij, ki so izkazale tudi pripravljenost pomagati pri sami pripravi dogodka. Niso pricakovali, da bodo ženske pripravile toliko slastnega, sladkega, domacega peciva ter ga prinesle zraven. Tako je bilo srecanje še bolj domacno in srcno. Malokdaj imamo priložnost v tem casu, v naglici, ki nam jo narekuje življenje, da si vzamemo cas drug za drugega. Na tem srecanju pa je cas vsaj za trenutek obstal. Ljudje so se pogovarjali, se smejali, plesali, peli in obujali spomine. Seveda pa so se sklepala tudi nova poznanstva. Za prehrano je poskrbelo gostišce Siva caplja, kislo juho pa je ob koncu srecanje pripravil domacin, kuhar Martin Domjan. Hvala vsakemu posamezniku, ki je prispeval k uresnicitvi tega dogodka. Organizatorji se vsem zahvaljujejo za udeležbo ter Vas vabijo, da se drugo leto srecanja udeležite vsaj v takšnem številu kot to leto, ce ne še v vecjem. Se vidimo spet prihodnje leto, Trnovcari! Aleksandra Kukovec Naša obcanka prejela ugledno znanstveno nagrado! 30. januarja 2023 je na Univerzi v Mariboru potekal Rektorjev dan, v okviru katerega so bila podeljena pomembna priznanja in nagrade. Naša obcanka, Melani Potrc iz Biša, je prejela Perlachovo nagrado leta 2022 za raziskovalno delo na podrocju naravoslovnih in matematicnih ved. Melani Potrc že od leta 2018 raziskovalno deluje na Odseku za kompleksne snovi (F7) Instituta Jožef Stefan. Nagrado je prejela za objavo znanstvenoraziskovalnega dela v obliki clanka v ugledni mednarodni reviji International Journal of Molecular Sciences. Je prva avtorica znanstvenega clanka z naslovom "Supramolecular Polymorphism of (G4C2)n Repeats Associated with ALS and FTD". Njeno raziskovalno delo je bilo predstavljeno na vec znanstvenih srecanjih – spletnem simpoziju "Webinar on Materials Science & Nanotechnology", na mednarodni konferenci "Polarity and chirality in soft matter", Dnevih biofizike 2022 in na "8th International Meeting on Quadruplex Nucleic Acids" na Ceškem. Univerza v Mariboru nagrado podeljuje od leta 1996. Imenuje pa se po Andreju Perlachu (Perlahu, 1490–1551), matematiku, astronomu in zdravniku, ki je v svojem casu postavil zametke epidemiologije. Nagrajenki iz naše obcine iskreno cestitamo in ji želimo veliko uspehov tudi v prihodnje! Alenka Murko Tradicionalne vaške koline v Locicu Že 14. leto zapovrstjo so vašcani Locica organizirali vaške koline. Kot pravijo vašcani, se trudijo ohranjati tradicijo, saj se jim zdi medgeneracijsko druženje zelo pomembno. Ob 9. uri zjutraj so se zbrali pri vaškem domu, popili kavo, se posladkali s potico in z drugimi razlicnimi pecivi, ki so jih spekle pridne gospodinje. Po obilici razlicnih dobrot, je bil cas, da so se moški odpravili po pujsa, za katerega je letos skrbela družina Tašner. Ko so moški opravljali težji del opravil, so gospodinje v kuhinji že pripravljale malico in spekle kri. Pri malici so postregle še s sveže pecenim kruhom in seveda cebulo. Ko so se vsi okrepcali, je moški del nadaljeval svoje delo s kolinami, gospodinje pa so nadaljevale s pripravo kosila. Tekom dneva se je kolin udeležilo vec kot 40 vašcanov, ki so vsak na svoj nacin pripomogli, da je delo steklo. Za kosilo so gospodinje pripravile sveže pražena jetrca in kislo zelje. Zvecer, ko se je vaški dom napolnil, so postregle z obilno vecerjo. Zadišalo je po kostni juhi, svinjski pecenki, ocvrti svinjini, praženem krompirju in KORK aktivno skozi zacetek leta Izpeljali smo letni obcni zbor Krajevne organizacije Rdecega križa v vecnamenski dvorani v Trnovski vasi, na katerem se nas je veliko zbralo. Zadali smo si, da bomo še naprej sodelovali z ostalimi društvi naše obcine. Z obiskom so nas presenetili clani Društva kurentov Trnovska vas. Posebno zahvalo pa je prejel tudi Danijel Mihelak, ki je že petdesetic daroval kri. Obiskali smo obcane, ki so starejši od 80 let. Prav tako smo obiskali tiste obcane, ki jesen življenja preživljajo v domovih za starejše. Obdarili smo jih z majhno pozornostjo. Prejeli smo tudi pakete iz KORK Ptuj, Nikoli sam, in jih tudi razdelili med pomoci potrebne. Poslovili smo se od dveh naših clanic: Terezije Zelenko in Marije Grande. Marija Maguša zeleni solati. Za sladico pa so pripravile palacinke s skuto. Sledilo je zanimivo druženje, ki so ga popestrili otroci, od najmanjšega do najvecjega. Le-ti so bili na kolinah prisotni kar ves dan, kakor v preteklosti! Maja Belec Športno društvo Kenguru Pripravili že 4. Beer Pong Clani Športnega društva Kenguru smo uspešno organizirali že 4. Beer Pong, ki šteje iz leta v leto vec igralcev ter obiskovalcev. Konec januarja 2023 se je za zmago potegovalo kar 58 dvojic, zraven je potekal tudi turnir med društvi Trnovske vasi. Skupaj je tekmovanje obiskalo okrog 200 ljudi iz razlicnih obcin, vse od Negove in tja do Haloz. Prvo mesto sta dosegla Podünca iz Juršincev, sledili sta ekipi Blackjack in Geliptera. Turisticno društvo Trnovska vas je zasedlo prvo mesto na turnirju za prehodni pokal, katerega sta zastopala Ervin Nedelko in Ivan Majcen. Za unikatne pokale je poskrbel WoodSuperb in za glasbo DJ Vucjak ter DJ Blaze (clani Športnega društva Kenguru). Jasmina Štebih, tajnica ŠD Kenguru april 2023 V vrtcu pripravili zimsko ustvarjalno delavnico: BABICA ZIMA IN SMRECICA December je praznicni mesec. Prazniki s seboj prinašajo carobnost in skrivnostnost. Za otroke je to najbolj pravljicni mesec. Mesec, ko drevesa postanejo novoletne jelke, ki krasijo domove, mestne trge in tudi otroške igralnice. Vsepovsod zažarijo lucke … Želeli smo, da lucke zasijejo tudi v našem vrtcu, zato smo vzgojiteljice 9. decembra 2022 pripravile dopoldansko srecanje, na katerega smo povabili starše, babice, dedke … Poskrbele smo tudi za presenecenje. Na obisk smo povabile babico Zimo. Babica Zima se je povabilu z veseljem odzvala in sodelovala v dramatizaciji zgodbe: Kako so živali prihajale k babici Zimi po toplo obleko. Otroci so si z zanimanjem ogledali predstavo. Babica Zima pa se je naenkrat spomnila, da je pozabila okrasiti svojo smrecico. Zato je prosila otroke, da ji pomagajo izdelati okraske za smrecico. Otroci so se po posameznih igralnicah pridno lotili dela in izdelali veliko razlicnih okraskov. Babici Zimi so nato pomagali okrasiti smrecico ter se z njo tudi fotografirali. Tako so tudi na naši smrecici zasvetile lucke. Joj, kako je bila babica Zima hvaležna otrokom … v zahvalo jim je prinesla polno košaro bonbonov in obljubila, da drugo leto spet pride. Saška Meznaric Omejitev hitrosti Policaj ustavi avto, ki pridrvi dvesto, omejitev pa štirideset: »Vi, ali niste videli table z omejitvijo hitrosti?« Voznik: »Kako neki! Pri tej brzini?« Samo prtljago, prosim! Moški vpraša taksista: »Koliko stane do centra?« »Dvajset evrov.« »Koliko pa za prtljago?« »Zastonj.« »Potem mi peljite kufre, jaz pridem peš za vami.« Medgeneracijske ustvarjalne delavnice v naši osnovni šoli V torek, 7. marca 2023, smo se clanice Društva gospodinj Trnovska vas udeležile ustvarjalnih delavnic na Podružnicni osnovni šoli Trnovska vas. Skupaj z ucenci od 1. do 5. razreda smo izdelovali vošcilnice za dan žena in materinski dan. Za nas, clanice sekcije rocnih del, je bila ta delavnica posebna izkušnja, saj je bilo zelo zanimivo in pestro sodelovati z ucenci. Naša sekcija je zelo aktivna, saj se dobivamo vsak torek dopoldan v vecnamenski dvorani v Trnovski vasi in izdelujemo razlicna rocna dela. Marija Maguša Mini pustna povorka otrok iz vrtca Tra-la-la, tra-la-la je vesela maškara … Skaci, pleši, vriskaj na ves glas. Za maškaro je pust najlepši cas. Pustna šema skace in nori, se pustnih krofov glasno veseli. Tako je na pustni torek, 21. februarja, odmevala pesem v našem vrtcu. Otroci so se našemili po svoji izbiri in sodelovali v mini pustni povorki. Sprehodili smo se po kraju in zimo pregnali s pustnim rajanjem na vrtcevskem igrišcu. Upam, da nam je uspelo! Saška Meznaric Alin Kokol prejela kar dve nagradi za svoje literarno delo Naša mlada obcanka Alin Kokol, ucenka 8. b OŠ Destrnik je prejela nagrado izbirne komisije za najizvirnejše delo celotnega nagradnega mladinskega natecaja ob dnevu clovekovih pravic na temo podnebnih sprememb, hkrati pa osvojila še 1. mesto med osnovnošolci. Komisija je bila mnenja, da je bila Alin izvirna, njen zapis pa odlikuje tudi posebna sporocilnost. 13. decembra lani so ji na proslavi ob dnevu clovekovih pravic nagrado izrocili v Mestni hiši v Ljubljani. Njena mentorica je bila Nataša Kostanjevec. »Tovrstno sodelovanje je zame nova izkušnja; je nekaj, na kar sem ponosna, in nekaj, o cemer bom lahko govorila svojim otrokom. In cez nekaj let, ko se bo stanje izboljšalo, bom lahko rekla: »Tudi jaz sem pripomogla k temu, da je naš svet spet takšen, kot mora biti.« Mladi lahko na ta nacin prikažemo svoj pogled na dogajanje in svoje razmišljanje, saj vidimo svet drugace kot odrasli. In skoraj prepricana sem, da o takšni tematiki raje beremo besedila, ki jih je napisal drug mladostnik, kot visoko šolana odrasla oseba.« je o prijavi na natecaj razmišljala Alin, ki je v nagrajenem prispevku Jaz, voda zapisala tako: Kdo sem jaz? Jaz sem voda. Deroca ali mirna, sladka ali slana, vse to sem jaz, voda. Visoko v gorah, pod najlepšo sivo-belo skalo, pogledam v svet. Pozdravljene ribe, res žarite. Pozdravljene rože, ki rastete tam v naravi. Pozdravljeno sonce, ki prodiraš skozi oblake. Tam ob strani pa plavajo ljudje. Gledam jih in opazim, da ima nekdo nekaj v roki. Kaj je to cudo? Naš najvecji sovražnik je to, mi zaupa mati narava. Imenujemo ga plastika. Sprašujem se, kaj bi lahko bilo s tem tako narobe, in izvem, da potrebuje vec kot 1000 let, da se razgradi. Upala sem, da bo clovek to pospravil v koš, ampak, žal, se je zgodilo ravno to, cesar sem se najbolj bala. Odvrgel jo je kar tam, na recni breg. Zakaj, se sprašujem, vendar nimam odgovora na to. Takšnih ljudi, kot je ta, je na žalost ogromno. Prevec. Eden in še eden in še dva in še 8 milijard ljudi živi na svetu. Tako ne bo šlo dalje. Pozabim na to in gledam naprej. Zagledam visoko temno betonsko cudo, iz katerega se kadi. Kaj je ta dim, se sprašujem. Ne zdi se mi ravno dobra stvar. Zaslišim rjovenje medveda. Obrnem se na drugo stran in vidim belega polarnega medveda, ki kmalu ne bo imel vec svoje ledene plošce pod nogami. Ti dve stvari povežem. Ugotovim, da visokih temnih betonskih cudes, imenovanih dimniki, ni tako malo in da ta dim povzroca segrevanje, kar pomeni, da se belemu polarnemu medvedu topijo tla pod nogami. In verjetno ni edini. Kje bo živel zdaj? Verjetno bo umrl. Naenkrat me nekaj ušcipne. Padam. Drvim po mestu in unicujem vse pred seboj. Kar naenkrat me je tukaj prevec. Na drugi strani bolece hitro izhlapevam in me primanjkuje. Kako to? Zakaj se moja razporeditev tako zelo spreminja? Jaz, voda, ki sem vir življenja, zdaj življenja unicujem. Zakaj je tako? Je tudi za to kriv clovek? Žal je. Zdaj, ko vem, da za vsem tem, kar se mi dogaja, stoji clovek, se zavem, da bi clovek lahko vse to tudi popravil. Razmišljam naprej. Morda lahko s svojo lepoto navdihnem enega, dva, morda celo tri in na koncu kar vse. Vseh osem milijard ljudi. Rada bi jih navdihnila, da nekaj spremenijo. Vsak zase in vsi skupaj. Tako bi se lahko imela lepo jaz, beli polarni medvedi in seveda vsi ljudje na tem svetu. Ob prejemu nagrad ji cestitamo ter ji želimo veselja ob literarnem ustvarjanju še naprej! Aleksandra Papež Veverica Pekarica(nadaljevanje zgodbe) Nekoc je živela veverica Pekarica. Nekega dne se je sprehajala po gozdu. V bližnjem grmu se je skrivala lisicka. Naenkrat je skocila nanjo. Veverica Pekarica se je na vso moc prestrašila, a na sreco je v tistem trenutku splezala na vrh smreke. Naslednji dan je veverica prodajala gozdne sadeže. Mimo je prišla lisica. Rudarju Kopacu krtu je dala polno pest rozin, lisici pa je na glavo usula polno pest lušcin. Ana Druzovic, 2. t Zimsko veselje naših šestošolk in šestošolcev april 2023 Pa smo jo docakali, zimsko šolo v naravi, na Kopah, od 13. do 17. februarja 2023! Šestošolci in šestošolke OŠ Destrnik-Trnovska vas in štirje ucitelji smo v ponedeljek zjutraj naložili smucke in ostalo opremo na avtobus ter se odpeljali na Koroško, kjer je eno najlepših slovenskih smucišc – Kope! Kot vsako zimo smo se tudi tokrat nastanili v Lukovem domu, prenocišcu, kjer je osebje prijazno, sobe lepe, hrana okusna. In dom je od smucišca oddaljen le dobrih 200 m, za kar smo bili, utrujenih nog po smucanju, hvaležni. Vreme nam je bilo letos res naklonjeno. Sonce je sijalo od jutra do vecera, nocne temperature pod ledišcem pa so poskrbele za dobro nocno smuko, ki so se je udeležili prav vsi ucenci in ucenke. Ob nocni smuki so nas spremljale tudi zvezde in bilo je cudovito. Po smuki so imeli ucenci ucne ure, saj so navsezadnje še vedno šolarji, družili so se ob družabnih igrah in projektih, kot so: Luka TV, kjer je vsak prispeval k hudomušnemu povzemanju aktualnih dogodkov tedna. Policist iz Policijske postaje Slovenj Gradec in gorski reševalec sta nam predstavila delo nadzornikov smucišc, policistov in gorskih reševalcev na smucišcih in v gorah ter nas poucila o pravilih varnega vedenja na smucišcu. V cetrtek, ko so se že prav vsi samozavestno in vešce spušcali po strminah, so se pomerili na tekmovanju v veleslalomu. Vecer pa je bil namenjen zabavi – našemili smo se, casu primerno, v pustne šeme ter preplesali vecer s sovrstniki iz drugih šol. In povsem prehitro je prišel petek, z njim pa cas odhoda domov. Tina Jurcak Na snegu Urška ima danes rojstni dan. Okrasila je hišo in spekla piškote. Cez nekaj casa so prišli prijatelji. Zaceli so se pogovarjati in zraven so jedli piškote. Potem so se odlocili, da gredo ven. Tin in Lukas sta gradila iglu. Urška in Lovrenc sta naredila snežaka. Jure je na saneh vlekel Mirka. Iris in Paskal sta se drsala. Nik in Nejc sta opazovala pticjo pogaco. Bil je cas, da se prijatelji odpravijo domov. To je bil Urškin najlepši rojstni dan. Vita Irgl, 2. t Prometna varnost v Sloveniji in naši obcini Agencija za varnost prometa je objavila uradne podatke o stanju prometne varnosti za leto 2022. Policisti so na slovenskih cestah v letu 2022 obravnavali 18.714 evidentiranih prometnih nesrec oz. 3 % vec kot v letu 2021. Število prometnih nesrec s telesnimi poškodbami in smrtjo se je povecalo za 12 %. Umrlo je 85 udeležencev cestnega prometa oz. 29 manj kot v letu 2021, kar je zmanjšanje za 25 %. Po trenutnih podatkih Slovenija beleži najvecje zmanjšanje v EU-27. Število umrlih udeležencev v letu 2022 je drugo najnižje, odkar beležimo uradno statistiko prometnih nesrec (najmanj v letu 2020 – vpliv epidemije). Število hudo telesno poškodovanih je za 10 % vecje kot v letu 2021, lažje telesno poškodovanih pa je bilo za 14 % vec. Agencija za varnost pometa je v letu 2022 podvojila število nacionalnih preventivnih akcij, saj si je prizadevala negativne trende iz leta 2021 obrniti na bolje. Enako število akcij bo izvajala tudi v letu 2023. Kakšno je stanje prometne varnosti v naši obcini? Na žalost se ne moremo pohvaliti s prometno disciplino. V letu 2022 je bilo obravnavanih 10 prometnih nesrec in 355 prehitrih voznikov (vir: PP Ptuj). Na lokaciji Trnovska vas 39 a (46.521324, 15.890154) se izvajajo meritve z radarsko napravo: MHP50. Omejitev hitrosti na lokaciji je 30 km/h. Analiza je narejena za obdobje od 7. 2. 2023 do 8. 3. 2023. V tem obdobju je bilo zabeleženih 43.072 meritev oziroma 19.744 prevozov (en prevoz je lahko izmerjen veckrat). Povprecna hitrost vozil je 49 km/h, najvišja izmerjena pa 132 km/h. Ti podatki nam govorijo, da se udeleženci v prometu neodgovorno obnašamo tudi v neposredni bližini osnovne šole, kjer je povecano število otrok. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Obcine Trnovska vas je izdelal letni program dela sveta, ki temelji na podlagi Zakona o pravilih cestnega prometa, Zakona o voznikih ter trendov prometno varnostnih razmer na obmocju naše obcine. V mesecu februarju smo opravili ogled in analizo postavitve prometne signalizacije na lokalnih cestah in javnih poteh, stanje smo predstavili na seji OS, obcina pa je že zagotovila dodatna financna sredstva za nakup prometne signalizacije. Zavedamo se, da financnih sredstev, ki so potrebna, ni mogoce zagotoviti iz enoletnega proracuna, zato se bodo financna sredstva porazdelila do konca tega mandata. SVP bo sodeloval v vseh akcijah, ki jih organizira Javna agencija RS za varnost prometa (AVP). V mesecu maju 2023 bomo pripravili predavanje na temo: Novosti in spremembe v zakonodaji, pravilih vožnje itd. Predavanje bomo izvedli v vecnamenski dvorani v Trnovski vasi. Vabljeni! Friderik Škamlec, SVP april 2023 Prvošolci zbrali najvec starega papirja V oktobru 2022 in marcu 2023 je na PŠ Trnovska potekala akcija zbiranja starega papirja. Papir spada med najenostavnejši material za recikliranje, prav tako ga lahko veckrat recikliramo. Za izdelavo papirja na leto podremo kar nekaj dreves, hkrati pa pri proizvodnji onesnažujemo naravo. S takšno akcijo krepimo zavest o locevanju odpadkov in skrb za naravo. Otroci pa so za trud ob koncu šolskega leta tudi nagrajeni. V letošnji zbiralni akciji so najvec papirja zbrali najmlajši na šoli – prvošolci in prvošolke, bravo! Velika noc skozi cas april 2023 Velika noc je najpomembnejši kršcanski praznik. Kristjani na ta dan praznujejo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Na veliki petek so Jezusa Kristusa križali, tretji dan po tem pa je vstal od mrtvih. Za kristjane je praznik veselja in upanja, ki ga praznujemo prvo nedeljo po prvi spomladanski polni luni. Ceprav je glavnina velikonocnega dogajanja postavljena v velikonocni teden, se velikonocno obdobje zacne že takoj po pustu, s pepelnicno sredo. Po tradiciji je na veliki petek zapovedan strogi post, na veliko soboto pa se blagoslovijo (»žegnajo«) jedi. V košari oz. »cekru« so rdeci pirhi, hren, jajca, rdece meso iz razsola, kruh in potica, le-ta je pokrit s krpo, na katerem je dodano še cvetje. Na ta dan se opravljajo celodnevne molitve pri božjem grobu, pomembna dela vecernega bogoslužja pa sta slavje luci in vesela aleluja. V nedeljo zjutraj poteka vstajenje, ki se obeleži z vstajenjsko procesijo. Po koncanem obredu se zbere vsa družina pri velikonocnem zajtrku ali žegnu. Nekoc so lahko k žegnu nosile samo ženske. Velikonocne dobrote so nosile v košarah, ki so jih dale na glavo ter tako vcasih hodile tudi uro ali dve do najbližje cerkve. Že zgodaj zjutraj so zacele s peko, spekle so tudi posebne bele hlebcke za otroke. Kot je navada še danes, so otroci pomagali barvati jajca, ki so morala biti rdeca (kot kaplje Jezusove krvi), za kar so uporabili rdeco peso, velikokrat pa so jih barvali v cebulnih olupkih, na njih pa pred kuhanjem položili regratove ali korenckove liste in zavili v nogavico. Ceprav danes poznamo raznolike barve, nalepke in nešteto nacinov barvanja pirhov, so nekateri še danes ohranili ta nacin barvanja in se tako prenaša iz roda v rod. Dandanes veliko noc zaznamuje tudi komercialna stran, saj se v trgovinah pojavljajo velike kolicine cokoladnih zajckov in jajck, košaric in sladkarij, ki so postali obicajen del tega praznika. Le-teh pa so zagotovo najbolj veseli najmlajši. V naši župniji Sv. Bolfenka bodo blagoslovi jedil in praznicne svete maše potekale kakor lani – vec o tem preberite v Glasu župnije, ki ga vsak teden skrbno pripravi g. župnik, Jože Škofic. Sabina Potrc V Bišu in Locicu nastajata novi naselji V naselju Biš, na mirni in prijetni lokaciji, gradijo tri sodobno zasnovane samostojne stanovanjske hiše. Okoliška infrastruktura obsega bližino šole, vrtca, trgovine in zdravstvene ambulante. Lega omogoca hiter dostop do avtoceste in do mesta Ptuj. Objekti bodo zgrajeni do III. podaljšane gradbene faze, okrog objekta bo urejena okolica s tlakovci, z zelenico in živo mejo. Vec informacij Vam bo z veseljem predal Aleš Horvat (info@urejanje-okolja.si). Kot gobe po dežju rastejo tudi hiše v naselju Locic. Bodoca Locicanka Larisa Trinkaus je s partnerjem dolgo casa iskala primerno lokacijo za njuno družino. Za Locic sta se odlocila zaradi mirne lokacije, saj je pomoc ter njihovim delavcem ponudili napitke in parcela odmaknjena od glavne ceste, kar omogoca pecivo, za kar sta jim zelo hvaležna. Zakljucila je z brezskrbno igro otrok. Prepricala ju je tudi bližina vseh mislijo, da so res veseli, da so v Locicu našli svoj bodoci najnujnejših objektov in dostop do avtoceste. Larisa je dom. navdušena tudi nad bodocimi sovašcani, saj pravi, da Sabina Potrc so le-ti zelo prijazni, povezani, odprti in da radi pomagajo. V casu gradnje so jim veckrat priskocili na Problematika opustitve pobiranja pasjih iztrebkov na javnih površinah Kmalu bomo docakali vremensko otoplitev in sprehode po toplem spomladanskem soncu. Hkrati bomo prepogosto naleteli na nepobrane pasje iztrebke, ki so jih za svojimi hišnimi ljubljencki pustili nepobrane njihovi lastniki. Ne gre zgolj za posamezne kupcke pasjih iztrebkov, ki so skriti v grmovju, ampak so z njimi posejane zelenice, otroška in športna igrišca, sprehajalne steze in celo mestne ulice in trgi in se jim je pogosto težko izogniti. V raziskovalni nalogi v zvezi s pasjimi iztrebki, ki jo je pripravil Krištof Križanec leta 2015, v kateri je analiziral 48 vzorcev pasjih iztrebkov in ugotovil, da se v 27 vzorcih nahajajo jajceca zajedavcev, kar predstavlja 56 % od skupnega števila vzorcev, od tega je bilo 22,22 % vzorcev okuženih z dvema vrstama parazitskih jajcec (vir: Raziskovalna naloga Krištof Križanec, 2015). Iz teh izsledkov je nedvoumno jasno, da se zaradi nepobranega pasjega iztrebka bolnega psa lahko okuži tudi drugi zdravi pes, da ne govorimo o zdravi igri otrok na zelenicah, v parkih in na otroških igrišcih. Obcinski redarji izvajajo naloge kot uniformirane osebe, zaradi njihove prepoznavnosti je težko ugotoviti kršitve zaradi nepobiranja pasjih iztrebkov. Nadzori nad vodniki psov so stalnica in se izvajajo ob rednih obhodih predvsem v poznih vecernih in jutranjih urah. Pri delu je ugotovljeno, da ima vecina vodnikov psov pri sebi vrecko za pobiranje pasjih iztrebkov, vendar je vprašanje, ali bo pasji iztrebek pobran, ce ne bo v bližini nadzornih organov ali drugih obcanov. V prvih spomladanskih dnevih bodo obcinski redarji nadzor še poostrili in zaradi opustitve obveznosti vodnika ali lastnika psa zoper kršitelje ostreje ukrepali. Obveznost vodnikov psov, da morajo imeti pri sebi pribor za pobiranje pasjih iztrebkov in tudi pobirati iztrebke, je dolocena v predpisih lokalne skupnosti, ki ureja javni red in mir na obmocju posamezne obcine. Zakon o zašciti živali v tretjem odstavku 11. clena doloca, da mora skrbnik psa na javnem kraju zagotoviti fizicno varstvo psa tako, da je pes na povodcu. V tretjem odstavku 46a. clena ZZZiv je doloceno, da se z globo od 200 do 400 evrov kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s to dolocbo. Robert Brkic vodja Medobcinskega redarstva SOU SP Trnovska vas = zanimiva za turiste – kaj lahko še ponudimo? april 2023 Cenjene obcanke in obcani! V zadnjih letih smo skupaj z obcinsko upravo in s številnimi partnerji obnavljali, gradili in razvijali našo obcino. Skozi mnoge investicije v objekte in njihove vsebine se trudimo ustvarjati pogoje za cim boljše življenje. Ob tem smo posebej pozorni, da z napredkom na vseh podrocjih ne izgubljamo tradicije. Ponosni smo na našo kulturno dedišcino, stare obicaje in neokrnjeno naravo. Zavedam se, da nas na mnogih podrocjih še caka kopica dela, vendar verjamem, da je nastopil cas, ko lahko svojo obcino ponosno pokažemo in predstavimo svetu. Radi bi povezali širšo regijo, poskrbeli za medgeneracijsko sodelovanje in s pestrim dogajanjem doprinesli k prepoznavnosti naših krajev. Naravne in kulturne znamenitosti želimo povezati s (potencialnimi) ponudniki in z društvi v obcini. Turisticno ponudbo bomo gradili na temeljih neokrnjene narave, ki ne ponuja le cudovitih razgledov, temvec tudi spoznanje, kaj pomeni imeti rad zemljo in z njo živeti kot dober gospodar. Naša ekološko ozavešcena destinacija je pravi raj za sprostitev in aktivni odmor, raziskovanje živahnega podeželja, doživljanje kulture in tradicije, uživanje ob domaci vinski ponudbi in pristnih kulinaricnih doživetjih ter za druženje z veselimi in gostoljubnimi domacini. Skozi evropski projekt nam je podjetje Kreativna Pika d.o.o. iz Lenarta izdelalo strategijo razvoja turizma s popisom stanja in prepoznavnostjo potencialov obcine ter odkrivanje integralnih turisticnih produktov. Ob tem nam je isto podjetje izdelalo celostno graficno podobo turisticne destinacije »Trnovska, polna zgodb prijaznih ljudi«, priložnostno mapo in zloženko, priceli smo tudi s predstavitvijo naših turisticnih potencialov na svetovnem spletu www.trnovska.si, kjer si lahko preberete tudi zastavljeno turisticno strategijo razvoja. Uspešno smo zakljucili obnovo Simoniceve domacije, ki ponuja številne možnosti razvoja turizma. Turistu lahko ponudimo bivanje pod slamnato streho, ga postreženo s hrano iz crne kuhinje in krušne peci s sodobnimi okusi, ponudimo mu lahko zdravilne caje, mešanice zelišc po receptih coprnice Humske. Vse to turist lahko pocne v neokrnjeni naravi, ob pogledu na mocvirski tulipan, gnezdišce sive caplje, številne druge vrste ptic in drugega rastlinja. Seveda ne smemo pozabiti na številne kulinaricne dobrote, ki so jih opevali naši predniki, od stare jabolke Locki Bütol, polno žlico žgancev, klobase s pšenom ali pa pogaco iz krušne peci obloženo z zaseko. Vse to pa turist lahko poplahne z dobro lokalno kapljico. Kot vedno, nam brez vas, drage obcanke in obcani, zagotovo ne bo uspelo. Zato vas ob tej priložnosti nadvse srcno povabim k sodelovanju. Navdušeni vam bomo pokazali, kar smo že ustvarili, vas pa vabim, da se oglasite na obcini in nam predstavite svojo ponudbo – izdelke, storitve ali le podate ideje in predloge. Vse zainteresirane vabimo, da nam vaše predloge in pobude podate do 26. aprila 2023. Cenili bomo vsak izkazan interes, po svojih najboljših moceh se bomo namrec potrudili, da bomo našo obcino predstavili v najlepši luci. Veselim se skupnega dela in vsega, kar bomo dosegli. Možnosti je zagotovo veliko, zdaj je na nas, da ponudimo priložnosti spoznavanja naše obcine širšemu krogu ljudi. Kdo ve, morda na tej poti tudi sami odkrijete kaj novega. Razvoj destinacije smo priceli na osnovi verza domacina Danila Muršca, ki je zapisal: »Ti, ceprav v razkoraku, postoj, pocij oko in duha, oglej si te kraje, lepi so in pridni ljudje živijo tod.« Vsi se strinjamo, da ta verz drži, zato stopimo skupaj in še turiste prepricajmo, da tod živimo pridni, gostoljubni in delovni ljudje. Z vašimi idejami in predlogi vas pricakujemo. Alojz Benko, župan Obcine Trnovska vas V maju bo minilo 180 let od rojstva Jakoba Gomilška »Lepa je tvoja dežela, dragi Slovenec, ostani njen zvesti sin! Bišecki rojak je avtor znamenite pesmi Slovenec sem in prleške himne Dere sen jaz mali bija. Jakob Gomilšak, priložnostni pesnik, poljudni pisec domoznanskih clankov, zbiratelj ljudskega blaga, pisec biografskih in zgodovinskih clankov ter potopisov, se je rodil 1. maja 1843 v Bišu v dolini Pesnice sredi Slovenskih goric ocetu Jožefu in materi Uršuli, roj. Muršec. V krstni knjigi rojstne župnije sv. Bolfenka je vpisan kot Gomilscak. Otroštvo je preživel na majhni kmetiji v družini, ki nosi vzdevek Vrbanovi. Kot šestletni otrok je izgubil oceta Jožefa. Mati Uršula je bila sestra dr. Jožefa Muršca, ki je bil Jakobu krstni boter in je zanj in ostale otroke tudi skrbel. Tako tudi ne preseneca Jakobova odlocitev, da bo postal duhovnikPo ljudski šoli, ki jo je koncal v sv. Bolfenku, je nato prve razrede latinskih šol obiskoval pri dr. Jožefu Muršcu v Gradcu. Šolanje je nadaljeval na gimnaziji v Mariboru. V mariborski mestni šoli mu je najvecje preglavice delala nemšcina, je o njegovem šolanju zapisal literarni zgodovinar Fran Ilešic. »Zares cudno! Zakaj pa naj vobce slovenski kmet pošilja svoje decke že v ljudsko šolo v mesto? Samo zato, da se mu nemški nauce in potem ložje izdelujejo latinske šole? Moji ljubi citatelji, slovenski kmet mora za svojim sinom na ta nacin eno leto dalje placevati nego nemški kmet. In zakaj? Samo radi nemšcine! To je krivica. Tudi latinske šole naj bodo slovenske, da bo slovenski decek lahko dobro napredoval že od zacetka; nemški se bo že še naucil«, je menil Ilešic. Jakob Gomilšak je dokaj zgodaj zacel pesniti in je uporabljal nemšcino. Sploh v Gradcu, kjer se ni ucil sloveskega jezika. Sam je zapisal: »Škoda, da ne morem v slovenskem jeziku nic storiti.« Njegova slovenska mati Uršula v Bišu ni razumela pesmi svojega sina, zato ji je bilo hudo pri srcu. Razmere pa so se zacele spreminjati, ko je škof Anton Martin Slomšek izbral Maribor za sedež Lavantinske škofije. Mladina se je zacela uciti slovensko, za kar sta poskrbela predvsem Davorin Trstenjak in Božidar Raic. V ta cas sodi tudi delovanje trojiškega rojaka Oroslava Cafa, ki pa nad pedagoškim delom ni bil navdušen, saj je bil poznan kot samotar. Ko je mladi Gomilšak kot šestošolec med pocitnicami prepotoval Slovenske gorice, je zapisal: »Lepa je tvoja dežela, dragi Slovenec, ostani njen zvesti sin!« Po tem je zacel uporabljati slovenski jezik in v slovenšcini tudi pesniti. Držal se je materinega jezika in njegove slovenske pesmi je odtlej lahko razumela tudi njegova mati v rodnem Bišu v Pesniški dolini. V letih 1863-1867 je opravil teološki študij v Gradcu. Po mašniškem posvecenju leta 1867 je služboval najprej v Radgoni, kjer je bil kaplan do 1876. leta, nato pa so cerkvene oblasti ugodile njegovi prošnji za mesto nemškega pridigarja v Trstu. To službo je opravljal desetletje in pol, nakar je poklicno pot zakljucil kot profesor verouka na realni gimnaziji v Trstu, kjer je 23. marca 1906 tudi umrl. dr. Marjan Toš Ko segaš po zvezdicah z neba, ne pozabi uloviti utrinkov preden padejo na tla. Ce kdo te vpraša kako ujeti sanje, odgovor je preprost: samo verjeti moraš vanje. Berem. Bereš. Beremo. april 2023 Ena izmed najbolj priljubljenih knjig zadnjega obdobja je delo Na spletni prižnici: misli in spodbude Martina Goloba, ki sta ga pripravila priljubljeni duhovnik Martin Golob in Lojze Grcman. Iskreno spregovorita o Golobovem osebnem življenju, izkušnjah in duhovniškem delu ter pricujeta o njegovih stikih z verniki ter o bistvenih vsebinah vere. Knjiga je doslej doživela že šest ponatisov, prodali so vec kot 13.500 izvodov. Zelo pogosto pa predvsem bralke posegajo tudi po delih slovenske avtorice Terezije Justinek iz Zgornje Bistrice, ki se v svojih romanih osredotoca predvsem na malega cloveka in preproste življenjske zgodbe, naj naštejem nekaj naslovov – Deklina hci, Neža, Druga pomlad, Teža življenja in najnovejši Stiskac. Branje za sprostitev in v navdih! 23. april je svetovni dan knjige in avtorskih pravic, zato se prav okoli tega dne v slovenskih splošnih knjižnicah veliko dogaja, pa tudi jaz vas povabim k branju – ki krepi duha! Aleksandra Papež Potujoca knjižnica Ivana Potrca Ptuj v Trnovski vasi Na avtobusni postaji pred osnovno šolo v Trnovski vasi se bo bibliobus do poletja ustavil še trikrat – v cetrtek, 6. aprila; v cetrtek, 18. maja in v cetrtek, 8. junija ob 10.30 in ostal do 12. ure. Vabljeni k branju! Šparglje so gojili že pred vec tisoc leti Šparglje so zaradi njihovih pozitivnih lastnosti na telo in življenjsko moc cenili že stari Rimljani in Grki. Zdi se, da smo skozi preteklost nanje nekoliko pozabili, dandanes pa ponovno prepoznavamo njihovo kulinaricno vrednost v juhah, omakah, prilogah in omletah, zlahka pa nam predstavljajo tudi okusno ter vitaminsko bogato malico ali kosilo, ce jih zavijemo v slanino ali pršut ter jih specemo v pecici (200 °C, 15 minut) ali kar v ponvi. Pomembno je, da pri pripravi jedi odstranimo oleseneli del šparglja. Lahko jih položimo na peki papir, jih posolimo, popramo, potresemo s sveže iztisnjenim cesnom in pokapamo z olivnim oljem ter v predhodno ogreti pecici na 180 °C pecemo 10 minut. Nato pa tako pecene šparglje potresemo le še z naribanim sirom ter jih vrnemo v pecico samo za toliko casa, da se sir stopi. Koncni jedi lahko dodamo na košcke narezan pršut, slanino, suho salamo. Šparglje lahko gojite na domacem vrtu, že vec let pa se z njihovo vzgojo ukvarja naša obcanka, Irena Rola iz Crmlje, saj primerna prst, dovolj sonca in veliko vetra v Slovenskih goricah omogocajo, da razvijejo svoj okus v nad kvaliteto njihove tudi samopostrežne ponudbe. polni meri, brez, da bi bilo potrebno uporabiti kemicna Sezona špargljev je od aprila do junija, ko nas njihova sredstva. Na kmetiji Rola jih vzgajajo, obirajo in vkljucitev v tedenske jedilnike ocisti zimskih pregreh. pakirajo rocno, manjše kolicine pa omogocajo nadzor Aleksandra Papež april 2023 Kam z ostanki? Ce imamo za kosilo kuhano govedino s pirejem in špinaco ter nam del hrane ostane lahko pripravimo okusne njoke s špinaco. Potrebujemo: 1 kg krompirja (pireja), 250 g moke (pol ostre, pol mehke), 1 jajce, 200 g špinace in sol. Krompir olupimo in skuhamo v slani vodi. Nato ga pretlacimo, dodamo špinaco, premešamo in ohladimo. Hladni zmesi dodamo jajca, moko in oblikujemo njoke. Ce nam ostaneta riž in pišcanec. Potrebujemo: 1 kg pecenega pišcanca, 1 kg riž arborio (ne parboiled), 4 jajca, sveži peteršilj, suhi timijan, 1 cesen, 100 g bucnih semen, 1 kg drobtin za paniranje, 2 l olja za cvrtje. Pišcanca klasicno specemo v pecici. Riž skuhamo. Pišcanca izkošcicimo in drobno narežemo. Dodamo ga ohlajenemu rižu, nato pa še vse ostale sestavine in šcepec moke, da se sestavine lepše povežejo. Oblikujemo kroglice. Bucna semena zmeljemo, dodamo drobtinam, riževe kroglice pa paniramo po dunajsko. Ocvremo. Ce nam ostanejo rumenjaki, lahko pripravimo prav posebno sladico – cokoladni fondant. Potrebujemo: 500 g temne cokolade za kuhanje, 500 g masla, 500 g jajc, 100 g mehke moke, 200 g rumenjakov in 250 g sladkorja v prahu. 500 g jajc razžvrkljamo, dodamo moko, razmešamo do gladkega, nato dodamo sladkor v prahu in ponovno razmešamo. Maslo in cokolado skupaj pocasi raztopimo. Nato maso z jajci in cokolado vlijemo skupaj in dobro razmešamo. Ohladimo, da se masa malo strdi. Polnimo v modelcke. Pecemo na 220 stopinj cca 6–7 minut. Postrežemo z 1 kg zamrznjenih jagod, ki smo jih segreli ter sladkali z enim vanilijevim sladkorjem (ali vec po okusu). Nimate casa? Pricakujete obiske? Pripravite drobljenec – hitro in preprosto! Potrebujemo: 125 g mletih lešnikov, 125 g mletih mandljev, 125 g mletih orehov, 125 g sladkorja v prahu in 125 g masla. Vse suhe sestavine stresemo skupaj in razmešamo. Maslo stopimo, dodamo k suhim sestavinam in dobro z rokami premešamo. Pecemo v pecici na 200 stopinj in vsaki 2 minuti premešamo. Ohladimo. Simona Mohoric, Društvo gospodinj Trnovska vas Lovor (Laurus nobilis) april 2023 Gotovo dobro poznate to manjše drevo z usnjatimi, temno zelenimi listi, ki izvira iz vzhodnega Sredozemlja, že stoletja pa ga gojijo po vsej Evropi in velikem delu Amerike. Za stare Grke in Rimljane je bil lovor simbol modrosti, moci in slave, zato so z lovorjevimi venci kronali vladarje, zmagovite vojskovodje, pesnike in olimpijske zmagovalce. Poznamo vec vrst lovorja, vendar je kulinaricno uporaben le navadni lovor, ki ga ponekod opazimo tudi po naših vrtovih. Uporabni so sveži in posušeni listi. Sveže liste je treba zmeckati ali zdrobiti, da se iz njih sprostijo vse dišave. Sveže liste lahko uporabimo takoj, ko jih odtrgamo z drevesa, manj grenki pa so, ce pocakamo, da malo ovenijo. Posušimo jih tako, da jih plosko položimo in postavimo v temen in zracen prostor, dokler niso lomljivo krhki. V tesno zaprti posodi bodo posušeni listi ohranili ves vonj najmanj leto dni. Posušeni lovorjevi listi ne smejo biti rumeni ali rjavi, temvec morajo ostati motno žajbljevo zeleni. Hranimo cele in jih šele pred uporabo zdrobimo ali zmeljemo. Lovor sicer najbolje uspeva v toplejših krajih, na zavetnem in soncnem rastišcu pa preživi tudi v hladnejšem obdobju. Gojimo ga lahko celo v cvetlicnem cebru ali koritu – to ima še dodatno prednost, saj ga lahko v hudem mrazu prestavimo v hišo. Lovorjevi listi vonj in okus sprošcajo pocasi, zato so primeren dodatek juham, omakam, marinadam in tekocinam za vlaganje zelenjave. Lovor lahko dodamo tudi vsaki ribji enoloncnici. Je nujno potreben za pravi okus mleka za pripravo bešamelne omake. Lepo dopolnjuje okus fižola, lece, paradižnika, divjacine, govedine, jagnjetine, riža in pišcancjega mesa. Dva ali trije lovorjevi listi praviloma dajejo dovolj mocan okus jedi, pripravljeni za tri do štiri osebe; ce je lovorja prevec, lahko postane njegov okus neprijetno prevladujoc. Pred serviranjem je treba liste vzeti iz jedi. Po Zacimbe in zelišca (Norman, Jill, Prešernova družba, 2005) povzela Alenka Murko. Nova cvetlicna sezona je pred vrati Vsako leto se na podrocju zasaditev okoli naših domov izbere modna barva – letos je to pastelno zelena. Zadnja leta so nas bolj povezala z naravo, cas radi preživljamo na prostem. Evkaliptus s svojo podobo krasi številne nasade. Rezane vejice popestrijo šopke, vencke ter druge dekoracije. Pri nas ga gojimo predvsem kot posodovko. Nemalokrat mu za družbo namenimo drobnocvetni mlecek, dobro pa so se v njegovi družbi obnesle tudi botanicne pelargonije in dodale pridih domacnosti. Pomladni trendi zasaditve se spreminjajo. Vsako pomlad skoraj prevec hitimo s sajenjem cvetlicnih korit, ki bi morale biti bujne in cvetoce vse do jeseni. Zadnja leta pa smo tudi zaradi pomanjkanja casa in spremembe življenjskega stila zaceli iskati nacine, kako si prihraniti cas in seveda stroške. Novodobne zasaditve so ponekod zamenjali trajni nasadi, ki jih obnavljamo na dve, tri ali vec let, spet drugje pa so klasicne zasaditve zamenjale kar užitne in lepe kombinacije. V to skupino sodijo dišavnice, zelišca, zelenjava, sadje (visece jagode) ter cvetje. V naši obcini že vec kot 30 let deluje Vrtnarija in cvetlicarna Golob, ki jo vodi družina Branka in Valentine Golob, ki sta nam za to številko razkrila letošnje trende urejanja okolice naših domov. Slovenska tradicija sloni na rdeci barvi in tukaj brez klasicnih bršljank in pelargonij ne gre. Domovi v preteklosti nikoli niso bili brez cvetja! Alenka Murko APRIL – MALI TRAVEN Ce Jurij (23. april) toplo vreme zakuri, širom pomladi odpre duri. MAJ – VELIKI TRAVEN Ce je maja lepo, je dobro za kruh in seno. Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. (J. W. Goethe) SPOMIN Minilo je že 10 let, odkar nas je za vedno zapustil dragi mož, oce, dedi, tast Ivan Herega in letos mineva 27. leto, odkar je za vedno odšla draga mama in babica Marija Simonic iz Trnovskega Vrha 4. Hvala vsem, ki se ju spominjate! Vsi njuni IMPRESUM Izdajatelj: Obcina Trnovska vas Odgovorna urednica: Aleksandra Papež Uredništvo: Aleksandra Kukovec, Alenka Murko, Dušanka Škamlec, Maja Belec, Sabina Potrc, Simona Mohoric Lektoriranje: Barbara Masten Naslov uredništva: Trnovski zvon, Trnovska vas 42, 2254 Trnovska vas, 02 757 95 10 Vsi, ki smo jih imeli radi, nas nikoli niso zapustili. V spomine so se spremenili, z njimi naša srca napolnili. SPOMIN Minili sta dve leti, odkar nas je zapustila naša najdražja mama, tašca, babica in prababica Justina Ceh iz Trnovske vasi 45 (1931 -2021) V šumenju vetra slišim tvoj glas. v šopku cvetja vidim tvoj obraz. Senca spomina in bolecina, oboje se v dušo zajeda. Cas beži, bolecina skeli, v naših mislih ostajaš za vedno ti. Hvala vsem, ki z lepo mislijo obišcete njen vecni vrt. Vsi tvoji Glasilo izhaja v nakladi 500 izvodov in ga prejmejo vsa gospodinjstva v Obcini Trnovska vas brezplacno. Zasnova, celostno oblikovanje in priprava za tisk ter tisk: Kreativna PIKA d.o.o. Cenjene obcanke, spoštovani obcani! Pišite nam na: glasilo.trnovskizvon@gmail.com Veseli bomo Vaših predlogov in prispevkov! april 2023 Otroci za mamice izdelali 300 cvetlic V župniji Sv. Bolfenka v Trnovski vasi so v nedeljo, 26. marca, po sveti maši pripravili poseben program ob materinskem dnevu. Scenarij je pripravil Ludvik Krajnc, organist in zborovodja, ki je tudi vecletni pobudnik tovrstnega dogodka. Posebno srcnost pa je dodalo zares veliko otrok, okoli 50 veroucenk in veroucencev, ki so pod vodstvom s. Zalike pogumno odpeli vec pesmi, namenjenih staršem. V veznem besedilu so se spomnili Antona Martina Slomška, ki so mu bili otroci posebej pri srcu. Doživeto ga je odigral domacin Aljaž Krajnc, ki je o Slomškovih napotkih za starše spregovoril kar s prižnice. O materini sreci pa so zapeli clani župnijskega mešanega pevskega zbora, pod vodstvom Ludvika Krajnca in ob spremljavi Aleksandre Papež. Po skupni pesmi Zate, Marija so otroci vse ženske v cerkvi presenetili s pisanimi cvetlicami, ki so jih iz papirja izdelali pri verouku in bili so zares marljivi, saj je bilo cvetlic kar 300.