C. C. Pttate. - Esce ogtu mercoledi e sabato. - 27 gennaio 1926, Posamezfiß stevilfa 25 stotinK izhaia: i'vakt sredo popoldne in soboto ziutraj. Stauut za celo leto 15 L. « polleta 8 I. ' četrtleta 4 L 2ii tnozemstvo celo leto lir 40. U* s&ročila brez do p'K ne sprejemalo. Oglasi se računajo do dogovoru in se plačajo v naprej. List izduja konsorcij. •uOKISKE STRAZt* Tisk Zadruine tiskarhe v üorici, Riva Piazzm tu št. 18. Uprava in uredništvo: ullca Mameli štev. ;>, -- (prel Scuole). Teles, int. St. 308. &a družino narodov. Po »Socialni čitanki«, ki jo je iz* dala »Goriška Mohorjcva družba« posnemamo sledeče misli, ki bi jih morali vsi zvesto posnemati: Tudi za življenje med navodi ves Ija evangeljska zapoved ljubezni . . . Zakaj vsi narodi imajo isti posleds nji smoter: vsi so poklicani, da so? delujejo pri delu za podvig in srčno preobraževanje človeštva, a vsak narod na svoj način. Narodi so bvaU je, iz iste prve družine rojeni. Veze jih skupni izvor, pa tudi veliki skups ni interesi. Narodne razlike, posebs no narodni jeziki so sfruge, po kas terih se razlivajo občečloveške wed- note v rodbine in osebe, so pa tudi plodna zemlja, na katerih rastejo in zore sadovi za občečloveški sklad resnice in lepote. Vsak narod more dati vsečloveštvu nekaj vrednot (pen sent, književnost, znanstvo, umeis nost, običaje), ki stužijo več ali manj vsem narodorn, vsak narod pa tudi zajema iz skupnega zaklada, ki so ga drugi narodi tekom tisočletij zbrali. Narodi so podobni druzini, ki znaša pridelke v očetovo shrambo in se hrani iz nje. Narodi so bratje. Vsi ljudje, naj govorimo ta ali oni jezik, smo »sis novi enega Očeta.« Tudi vse skupU ne, ki so vzrastle iz naravnih, od Stvarnika postavljenih zakonov, mora vezati zavest, da imajo vse enuke temeljne pravicv, da so si bratje. Pravimo, da bi narodi morali tvos riti pravo družino. Danes ni tako. V danasnji dobi imamo narode s "ospode in narode s hlapce. Prvi pos goj, da se ustanovi prava družina narodov, je ta, da se gospodje in hlupci spremenijo v brate. Zato mo? ra priti nov duh v narode. Duh pras vičnosti, duh strpnosti in ljubezni. Ta duh, ki ljubi svoj narod, njegovo zemljo in kulturo z vsem srcem, pa tudi druge narode z ljubeznijo obs jema, nosi v sebi krščanstvo. Ko je krščnnstvo vladalo v javnem življes nju Evrope, je ustvarilo prvo pravo j družino narodov. To je bilo v sreds I njem veku, ko je Cerkcv vodila nas x rode, varovala njih pravice in bila | razsodnik v sporih med njimi. Ta družina narodov je razpadla. Verski razkoli so jo vničili. Zdaj stoji nas. rod proti narodu kot volkovi, ki pres ze na plen. To je temno jezero so; vraštva, iz katerega se ruzliva gorje, vojske in trpljenje na človeški rod. Najsvetlejši in najplemenitejši možje, kar jih je rodilo človeštvo, so v duhu gledali druzino narodov in delali za to, da se ostvari. Veliki genij sv. Avguštin je zamislil drza; vo božjo, vesoljno carstvo pravice na zemlji; angeljski veleum Tomaža Akvinca je določneje izdelal zasnos vo družine narodov; veliki vitez mis ru, sv. Frančišek Asiški je učil in des lal za pomirjenje med narodi in drs ž-dvami. Družina narodov, zdruz.es nih v svetovni monarhiji — to je bil sen Dante ja, po tem so hrepeneli veliki glavarji krščanstva, za to mis sei je gorel največji ruski mislec Solovjov, zanjo so vneta plemenita srea zapada in vzhoda. To živo kos prnenje, da vsi narodi zadobe nas ravne pravice in si ustanove družino narodov, tudi danes ni zamrlo. Kristjani smo prvi poklicani, da delamo za ta vzvišeni eilj. Ne samo odličnjaki in razumniki, ne, vsi, prav vsi, tudi mi priprosti kmetje, urads niki, delavci, malere in očetje, mlas deniči in dekleta, siromaki in bos gatini, vsi smo dolžni sodelovati pri dveh velikih zadevah. Prvič moras mo delati na to, da zadobe vsi nas rodi in narodne manjsine naravne pravice. Zato moramo ostati svojes mu narodu zvesti, ga ljubiti in bras niti, vlivati v srea otrok ljubezen do domačije, do narodnega jezika in narodne kulture. Drugo delo, ki nas čaka, je pa to, da širimo duha narodne pravičnosti, duha ljubezni do vseh narodov in da tako z vso močjo svoje duše tezimo za tem, da se narodi s bratje združijo v vesoljs no družino. Kaj se godi po svetu? Rimsko pismo. (Piše poslanec Besednjak) Mojc poročilo mora biti dobro prcmišljeno, ker ne maram priti v nasprotje s cenzuro, kakor se mi je primerilo o božiču. Prihraniti mo« ram našemu časopisju neprijetnosti in pripovedovati hočem zato, koli* kor se da, gole dogodke, ki so itak dovolj zgovorni. Naši javnosti je znano, da so lju* dovci prišli na žalno sejo zbornice, kjer sc je proslavljal spomin pokojs ne kraljeve matere. Po 19 mesecih odsotnosti so se pojavili zopet v sejni dvorani. Upali so, da se bodo odslej lahko vdeleževali nemoteno parlamentarneöa dela. Z^odilo a se je dru^ače. Čim je bila žalna seja pri kraju, se je pojLjnala proti njim skupina poslancev in jih zaeela ob? delovati s pestmi in nogami ter jih iztirala iz dvorane. Poslancu Cappi s > raztrgali v metežu suknjo in ga obeutno ranili. Ta spopad ßotovo ni bil po misli vladne veeine, kajti posl. Farinacci je hodil po dvorani pozi? vat somišljenike, naj bodo tihi in mirni, ker bosta vlada in stranka sa? mi uredili zadevo z ljudovci. Mussolini narekuje pogoje. In res je druj^i dan ministrski predsednik spregovoril prvi in na* znanil, da ne bo nihče izmed aven* tinskih poslancev prestopil pru^a parlamenta, ako ne izjavi javno in slovesno, da priznava fašistovsko revolucijo in fašistovsko vladavino kot nedotakljivo in ncspremenljivo z^odovinsko dejstvo in ako ne iz? javi ravno tako javno in slovesno, da je bila borba, ki jo je vodila aventinska opozicija radi umora po* slanca Matteottija, kriviena politic* na gonja in da sta bila vlada in fa* šistovska stranka pri tem zloeinu nedolžna. Končno morajo aventin* ski poslanci javno in slovesno obso* diti vse politike, ki nadaljujejo v inozemstvu borbo proti fašizmu. Ako aventinski poslanci to store, potem smejo šele v zbornico in fa* šisti bodo »trpeli« njih navzoenost. Potfoji so slani in samo trpežen želodec jih more prebaviti. Aven* tinski poslanci bi morali kratko in malo obsoditi lastno preteklost in izmoliti kot očitni Urešniki kesanje nad storjenimi hudobijami. Naravno, da se ljudovci niso več vrnili v zbornico. Trije mrliči. Pač pa se ^e odijiral na petkovi eji zelo spodbuden in vesel prizor. Bivši popolarski poslanec in nekda* nji prosvetni minister Anile se jc vzdignil in prosil za besedo. S šib* Vim in ne^otovim glasom je pričel /atrjevati, da je prijatelj vlade in da ': prejema vse pojjoje, narekovane od prve^a ministra. Vseh navzočih se 4e polastila dobra volja. Nckateri .so se smejali, drugim se je pa mož smilil. Za njim se je vzdi.qnil na noge od? padli ljudovec Di Fausto in izmolil tudi on očitno spoved s popolnim kesom. Z vedrim obrazom je obso* dil Ljudsko stranko, ki ga je nare* dila za poslanca, in jijovoril slabo o njeni politiki, ki jo je še pred krat* kim podpiral. Rekel je, da sprejema poj*oje predsednika vlade in se ro* til, da jc bil vedno dober Italijan in izvrsten patriot! S čudno veselimi očmi so ga gledali fasistovski po* lanci in gospodje pri vladni klopi. Tudi občinstvo na ^aleriji je pozor* no poslušalo in se dvi^alo na noije, da bi ujelo njegove besede. Mislim, da ni bilo človeka v zbornici, ki bi bil zavidal ta dva odpadla ljudovca. Politično sta se sama javno umorila. Tretji, ki jima je sledil, je bil po* slanec kmečke stranke Scotti. »Zdaj smo našli pravo pot«. Ko se je imela namreč seja nada^ jjevati, se začuje nenadoma oster vkuc: »Poslanec Scotti naj potla iz- javo!« Kmečki poslanec je naredil, kakor da ni slišal, a videlo se je brž, da postaja nemiren. »Scotti, dvi^ni se in j^ovori! Opraviči se!« — je zo* pet zadonel glas fašistovskega po* slanca Riccija. Kmečki zastopnik jc delal še zmerom, kakor da ne čujc dobro. Njegov obraz jc oblila rdeči* ca, začel je nervozno obračati glavo in gledati splašeno. »Scotti, vzdig* ni se hitro! Sicer zletiš ven!« Mož se je nemirno premikal na stolu, spre* minjal barvo, a se ni vzdignil. Tedaj se je ztlrnila okoli njega gruča vlad* nih poslancev in ga s pomenljivimi pogledi in kretnjami povabila, naj poda izjavo. Njegovemu sedežu se je bližal z rokami na hrbtu in s sum* ljivo mirnim obrazom poslanec Bar* biellini: »Scotti vstani! Podaj izjavo, zakaj žal bi mi bilo te vreči iz zbor* nice!« V bližini je sedel bivši drž. podtajnik Finzi in pripomnil: »Ta izjava bo na vsak način jako odkri* tosrčna in zelo prostovoljna!« Lju* dje iz okolicc so se zasmejali, ali po* slancu Scottiju ni šlo prav nič na smeh. S štrlečimi lasmi se je vzdig* nil in rekel: »Poslanec govori v zbor* nici, ko prosi sam za besedo ali ko ga vlada pozove. Jaz nisem prosil za besedo in tudi vlada me ni po* zvala, naj govorim. Izjavljam pa kljub temu, da ni bila kmečka stran* ka nikoli nasprotna vladi. Ako smo zašli kedaj na stranpota in sem se* daj zopet v zbornici, je to dokaz, da smo našli zdaj pravo pot!« Mladi poslanci, ki so obkrožali njegov se* dež, so se oddaljili na stare prostore, Scotti je sedel in spor je bil tako izglajen. Po seji sem opazil vse tri spokor* ne poslance v »dvorani zapravljenih korakov«. Videlo se je, kakor da ni* so samih sebe gotovi, kakor da se hočejo opravičevati, kakor da se je v njih nekaj zlomilo ali da so nekaj zgubili, Cesar ni mogoče nikdar več pridobiti. Ta majhna sličica nam najbolj nazorno prikazujc politični položaj v sedanjem razdobju. Fašizcm je na vrhuncu moči. Velik kelih pclina je pripravljen na mizi. Vsak aventinski poslanec, ki se hoče vrniti v zbor* nico, ga mora izpiti do poslednje kaplje. Bomo videli, koliko jih bo izteg* nilo roko. Kakor pripoveduje poslanec Be* sednjak v tej lepi sličici iz park* menta, je fasizem obračunal s svo* jimi nasprotniki doma. Po pelinu bodo morali seči še marsikateri ne* fasistovski poslanci, če se bodo ustrašili. Predaleč pa je postavljcn pelinov kelih za tiste, ki v inozem* stvu rujejo proti Mussoliniju in njegovi vladavini. »Tuji oprode«. Tako imenuje poslanec Amicuc* ci vse tiste, ki so pobegli iz Italije in delajo v sosednjih državah proti njej. Ta tržaški časnikar in naj* bolj hudi gromovnik, ceprav je po svoji telesni velikosti pedenj*clo* vek laket*brada in je zato po Rimu že v prislovici, je opisal delovanje teh »tujih oprod« v »Piccolu«. Jezi se prav hudo in zares na bivšega ministrskega predsednika Nittija, »ki še zdaj noče priznavati faši* stovske vladavine«; na voditelja po* polarov Sturza, »ki še danes trdi, da je fašizem znak barbarstva«; dalje na znanega vseučiliščnega profesorja in zgodovinarja Salvemi* nija, »ki baš ko se vrše v Londonu denarna pogajanja, kriči proti Ita* liji, ki ji vlada Benito Mussolini.« Potem opisuje rovarjvnje tirednika in De Bonovega tožitelja Donati ja, potem Ricciottija Garibaldiia in še cele vrste drugih uglednih Italija* nov, ki so zbežali čez mejo in delu? jejo proti fašizmu. V resnici ima fašizem nasprotni* ke v marsikakem beguncu izven domovine. Dogodili so se že napadi na fašistovske pristaše in konzula* te v inozemstvu. V Parizu so pro* tifašisti umorili vnetega fašistov* skega pristaša Bonservizija, v Niz* zi so naskočili italijansko poslani* štvo. V zadnjih dneh pa ie new* yorska policija odkrila zaroto proti Luičiju Barziniju in njegovemu fa* šistovskemu dnevniku »Corricre d' America«, ki izhaja v New Yor* ku. Baje je neki nasprotnik fa* šizma. italijanski časnikar, hotel z bombami razdejati uredništvo in tiskarno tega lista. Zakon proti političnim beßuncem. Taki dogodki so nagnili fašistov* ske prvake in poglavarje, da so za* čeli pripravljati zakon proti poli* tičnim beguncem. Na podlagi te postave bodo vsi tisti Italijani, ki so iz političnih vzrokov zbežali iz države in v inozemstvu slabo go* vore čez državo in pišejo ali kakor* koli proti njej rujejo, izgubili vse drzavljanske pravice in časti ter svoje imetje. V poslanski zbornici je bila ta postava že odobrena. Tudi izmed scnatorjev ni nihče črhnil proti njej. Ko so pa jemali glasovnice iz zare in jih šteli, se je pokazalo, da je 46 glasov proti. Ševeda so ne* znani senatorji in protiglasovalci dobili takoj primeren pouk v fa* šistovskih listih. Jutri bo novi zakon podpisal še kralj, potem bo pa takoi stopil v veljavo. Fasistovski list »Popolo di Roma« pravi, da bo nova postal va zadela najprcj Nittija, Salvemi* nija, Donatija in De Ambrisa. Če bodo z novo postavo zamašili usta tem možem, še ne vemo; reči pa moramo, da se fašizem zelo spretno otresa svojih protivnikov. >QORILKA STRA2A- Liberalci so se podali. Krepko nastopanje fašistov v zbornici proti opoziciji je marsiko=> ga preplasilo in mu dalo misliti ali ne kaže se podati. Popolari še niso vsi odločeni. Bolj nagli so pa na* rodni liberalci. Pred par dnevi je bila scja voditeljev. Tu so menda prišli do spoznanja, da so le gene* rali brez vojakov. Žc v novembru lanskega leta so se namreč vsi krož? ki te stranke po deželi izrekli za prestop k lašistom. Zato je zdaj strankino vodstvo sklenilo. da se narodno liberalna stranka razpusti. Drugc opozicionalne stranke pa že tudi skoraj ni več. Londonska pogajanja. Svojo moč pa skuša Mussolini utrditi tudi z zunanjimi uspehi. Predvscm skrbi, da lahko na gospo* darskem polju kaj pokaže. Amcri* ška pogajanja zastran voinih dol* gov, dolarska zbirka doma in zdaj pogajanja v Londonu, naj pokaže* jo, da vživa država zunai velik ugled in da so opozicionalci in kle* vetniki na stranpoti. ¦ V pondeljck 26. t. m. sta se zad* njič scstala italijanski finančni mi* nister grof Volpi in anglcški zaklad* nik Winston Churchill. Danes zjutraj so pogodbo podpisali in za? ključili. Kakor se sliši so se Angleži prc= cej omečili in Italijanom dosti po* pustili. Italija je bila dolžna Angli* ji vsega skupaj okroglo 583 mili* jonov angleških funtov. V lirah znaša to prilicno 120 krat več. Od cele svote pa bo bajc Italija vr? nila lc 270 milijonov sterlingov. Po? lovica dolga bi bila potemtakem od? puščena. Za ostalo so se pa pogo* dili tako, da bo Italija odplačevala svoj dolg skozi 62 let in sicer vsa* ko leto kake 4 milijone sterlingov. To odplačevanje bi potem obreme* nilo vsako leto državne izdatke za kakih 500 milijonov lir. Po sklenjeni pogodbi se vrše v Londonu vclike pojedine in gostije na cast italijanskim finančnim od* poslancem. Zlasti upajo zdaj, da bo nastalo tesno prijateljstvo med An* gležem in Italijanom. To bo prav prislo Italiji ravno ob ugodnem času, ker Francija se kaže hladno do svoje latinskc sestre. Nemci pa naravnost sovražno nastopajo proti Italiji zaradi tirol* skih Nemcev; vsaj tako pišejo tudi fašistovski dncvniki. Yelike poli* tične ugodnosti si torej obeta naša vlada od dobro uspelih pogajanj z angleškim upriikom. Predvsem upa fašizcm, da bo svoj položaj tako utrdil v državi, da ne bo več nobe* den mogcl zmakniti njegovih teme? ljev. Zato išče zaupanja in pristan? ka od vseh državljanov. DNEVNE VESTI Dehan dr. ]ožcf Hržišnih - umrl. Zadnjič smo kratko javili, da je dekan v Trnovem pri Ilirski Bistri* ci dr. Jožef M. Kržišnik nevarno obolel. Še predno so pa naši čita* telji dobili list v rokc, je bil g. de- kan že mrtev. V pctck dne 22. t. m. je podlegel kratki, a tcžki bolezni, ki ga je napadla in v pondeljek dne 25. t. m. predpoldne so ga že polo* žili v hladni grob. Dr. kržišnik sc je rodil 21. mar* ca 1865 pri Sv. Lenartu nad Škofjo Loko. V mašnika je bil posvečen v Mariboru 25. julija 1891. Do lcta 1900., ko je postal doktor modro* slovja, je služboval po raznih kra* jih lavantinske škofije. V avgustu 1. 1900. je bil sprejet v ljubljansko škofijo in nameščen za kaplana v Trnovem pri Ilirski Bistrici. Po smrti župnika in dekana Ivana Ve* sela je bil najprvo imenovan za župnega upravitelja, dne 12. aprila 1901 pa umeščen za župnika. Kmalu za tern je bil imenovan za dekana trnovske dekanije in za škof. duh. svetnika. Tu v Trnovem ic razvil pokojnik vse svoje bogate duševne sile v prospeh in blagor slovenske* ga ljudstva. Udejstvoval se je na vseh poljih javnega delovanja. Ne* umorno se je trudil na prosvet* nem, zadružnem, cerkv. in pol. po* prišču ter dosegcl lepe uspehe. Kot velik in ožji prijatelji drja Kreka je bil med ustanovitelji in graditelji Slov. ljudske stranke na Notranj* skem. Po vojni je bila, kakor zna* no, dekanija Trnovo, ki je pripadla Italiji, priključena goriški nadško* fiji. Lansko leto o binkoštih je pri* padla pa skoro cela dekanija novo* ustanovljeni reški škofiji. Tudi v novih razmerah je rajnki neustra* šeno branil pravice našega naroda, ki ga bo zato ohranil v častnem in trajnem spominu. Pogreb Takega pogrcba kot ga je imel pokojni gospod dekan še ni učaka* la Bistriska dolina. Verniki od blizu in daleč so privreli skupaj, da poča* ste spomin tega zares velikega mo* ža. Pogrebne obrede je opravil u* pravitelj reške škofije mons. Sain; 27 sobratov je prisostvovalo. V cer* kvi jc imel dovršcno izklesan žalni govor postojnski dekan č. g. Krhne. Po obredih se je razvil dolg spre* vod mimo zavoda čč. šolskih sester. Godba, požarna bramba, zastopni* ki najrazličnejših organizaciji in preko 5000 faranov je stopalo za krsto. Ob odprtem grobu sc je po* slovil od rajnega dekana v imenu občine gospod Žnidaršči. V imenu slovanskih kršcanskih organizacij je govoril v krasnih besedah dr. Janko Kralj. Končno se je poslovil od njega v kratkih besedah še po? slanec dr. Wilfan. Lep dan je sijal nad našo dolino, ko smo nesli k zadnjemu počitku blagega in plemenitega pokojnika, v naših sreih je pa bila težka hol in naše duše so plakale. Zopct smo iz* gubili iz naših vrst značajnega in odločnega moža, pogumnega borca, katerega bomo občutno pogrešrili. Pokoj in večni mir njegovi du.ši, slava njegovemu spominu! ZADNJA ŠTEVILKA. Danes smo poslali zadn.jič list še vsem naročnikom, ne ozira.je se na to ali so naročnino za 1926 porav* nali ali ne. Prihodnjo številko pa pošljemo samo onim naročnikom, kojih naročnino za tekoce leto smo že prejeli. Prizadete — ki jih je sicer zelo malo — prosimo, naj nam to oprostijo, saj dobro vedo, da ne gre za nezaupanje, ampak le za dobrobit lista, in naj uredijo naročnino. Prvi ljudski župan v Ljubljani umrl. 21. t. m. je umrl v Ljubljani dr. Ljudevit Perič, bivši ljubljanski župan. Pokojnik je bil vzgled mo* ža, ki se je sam dokopal do ugled* nega mesta. Bil je sin preprostega železničarja iz Borovnice. Župan v Ljubljani je bil dvakrat. Obakrat so ga volile predvsem delavske množice. Županoval je kaj vzgled* no. V tern so si vsi strankarji edi* ni. Čeprav ^e bil vnet politični pri* staš socialnih demokratov, je ven* dar zelo lepo kot pravi kristjan umrl. Pogreb je bil zelo slovesen. — Ohranimo mu časten spomin! Škof Slomšek med blaženimi. Po prizadevanju lavantinskega škofa drja Karlina se bo v Rimu v kratkem sestavila komisija, ki bo začcla z delom za proglasitev ško* fa A. M. Slomška k blaženim. Vseslovenski kat. shod v Ameriki. Ob priliki mednarodnega evhari* stičnega kongresa v Čikagi (Ame* rika) priredijo tamošnji Slovenci kat. shod. Iz domovine bosta šla tja, poleg drugih odličnih Sloven* cev, ljubljanski in lavantinski škof. Reklamacije. Kdor je naročnino za 1926 porav* nal, a lista ne dobiva, nai nam spo* roči. Pri ogromnem delu uprave je pomota razumljiva, neizogibna, a zato tudi odpustljiva. »Goriška Mohorjeva družba«. vabi na redni občni zbor, ki se bo vršil dne 11. februarja 1926 točno ob 10. uri v društvenih prostorih, Corso Verdi st. 1/L, Marzinijeva hi* ša s sledečim dnevnim redom: 1. Poroeilo predsedstva; 2. poročilo tajništva; 3. poroeilo književnega odseka; 4. poroeilo gospodarskega odseka; 5. poroeilo nadzornistva; 6. referat glede ocene letošnjih knjig; 7. predlogi; 8. slueajnosti. »Odbor Goriške Moh. družbc«. Belgijski pastir — umrl. V soboto ob treh popoldne je umrl belgijski kardinal Dcziderij Mercicr. To je bil mož, ki ie vodil in bodril svoj belgijski rod v naj* hujših trenutkih. Bil je »apostol Belgije«. Kralj in ministri in ves na* rod, da, ves kulturni svet se je po* vpraševal, kako je s kardinalom, ko je šla iz Bruslja v svet brzojavka, da umira kardinal Mercier. Mercier je bil roien 21. novem* bra 1851. v Braine d'Alleud. Studi* ral je bogoslovje in postal prose* sor bogoslovja v Malinesu in Lo* vanju. L. 1906. je bil izvoljen za nadškofa in primasa Belgije. Ze le* to potem mu je papež dal kardinal* ski klobuk. Pokojni kardinal je bil znan kot velik modroslovni učen* jak. Njegova dobrodelnost bi na* polnila cele zvezke. Dosti, dosti bi znali povedati ruski begunci. Ne; izmerno se je trudil za zedinjenje krščanskih cerkva. Kot cerkvenega kneza so ga spoštovali vsi, celo naj* bolj zagrizeni nasprotniki. Visokih odlikovanj je bil deležen skoro od vseh evropskih držav. Njegovo ime se je imenovalo tudi med kandida* ti za papeža. Toda njegovo sree ga je baš tu- krat vleklo v teptano in razruseno domovino. Ko so Ncmci prav s kruto divjostjo gospodarili po za* sedeni Belgiji, zatirali jezik in šol* stvo, je stari kardinal sredi sovraž* nikov neustrašeno dvisinil svoj glas in ugovarjal proti nasilstvom nad premagano Bel((ijo. Tedaj ga jc na* rod vzljubil kot očcta. Tolažil je obupano ljudstvo, ki se ga je okle* palo kot cdino nado. Po njem je svet zvedel za trpljenje Belgije. On pa je sredi kadceih se razvalin klicnl rojakom: «Bog bo resil Belgijo, bratje moji; ne dvomitc! Ali ne vi* elite že med zublji plamenov in po* toki krvi Njegove ljubezni?« In učakal je še pred svojo večcrno zarjo svobodo svojega naroda. Ble* stoč vzgled ljubezni do naroda, vo* dnik njegov k Bogu in pravici! Pameten predlog. Kot imamo danes že vpeljane občinske zdravnike in živinozdrav* nike, tako bomo dobili polagoma tudi občinske agronome. to je ye* ščake, izšolane v najrazličnejših kmetijskih panogah, ki bodo na razpolago za pouk in nasvet vscm kmetovalcem. Predlog v tern oziru je že. bil vložen pri predsedstvu poslanske zbornice v Rimu od stra* ni poslanca Marescalchi*a in še 5 drugih poslancev. Predlog zaen* krat predvideva prostovoljno na* meščenje agronomov od strani občin. 32 milijonov lir za bitko za žito. Iz obračuna državnega zaklada z dne 30. septembra je razvidno, da je predvidevanih za bitko za ži* to 32 milijonov lir. Znatna svota. Še nekaj. Od raznih strani dobiva uprnva »G. Strnze« vprasanja: ali je še kaj »G. Praiik«. Odgovarjamo, da jih je točasno še nekaj v zalogi. Kdor jih želi, naj ne mudi! Kaj je z »G. Pratiko«? Nekateri naročniki * plačniki niso še prejeli »G. Pratike«, kot jim je bilo obljubljeno. Komur ni bila še doposlana vedi, da jo dobi v kratt kem. Prosimo malo potrnljenja, vsi pride jo na vrstos »Gospodarski list«. Pet let krepkega in vstrajnega živ* ljenja ima že za seboj ta za našega kmeta prekoristni list. Prva letošnja številka, ki je že izšla, jc še bolj ži* vahna kot prcjšnjc. Lista ne bomo hvalili, ker se hvali sam. Gospodarji, le sezite po njem! Za tri litre vina ga dobite celo leto! Sprememba vlade v Belgradu? V Belgradu spet živahno vre, od# kar se Pašič na Francoskem v Mon* tecarlu solnči. Radikalni prvaki se med seboj posvetujejo. Pravijo, da hočejo na Pasieevo mesto spraviti sedanjega zunanjega ministra Nin* čiča. Stari vladni predscdnik jim je torej že v lastni stranki postal — prestar. Rusi in Kitajci se kregajo. Na daljnem vzhodu se je razvnel nov spor, ki utcgne imeti še resne posledice. Strahovalec vzhodne Ki* tajske maršal Tsang*tsosLin je ho* tel kar meni nič tcbi nie prevažati svoje vojake po vzhodno * kitajskih želcznicah. Te so pa ruska last. Za* to so se ruski uradniki uprli ob* lastnemu maršalu. Ta jih ie pa dal kratkomalo poloviti in zapreti. Boljševiška vlada je poslala Kitaj* cem oster protest in zahteva, naj takoj izpuste zaprte uradnike, siccr bo vojna. Baje so zapjtc Ruse že izpustili. Zopet trkajo na vrata. Na vrata ameriških upnikov tr* ka zopet en dolžnik. Francozje ho* cejo poravnati svoj dolg v Ameri* ki. Prihodnji teden se bodo že za* čeli pogajati. Še mu ne dajo miru. Rumunski princ Karol, ki se je zastran politike in ljubezni odpo* vedal prestolu, je dobil lahko pljučnico. Ko so v Romuniji za to zvedeli, so poslali k bolniku tri vi* soke gospode, naj princa začno spet pregovarjati. Prosveta v narodni skupščini. V nedeljo popoldne so začeli raz* pravljati v beograjski poslanski zbornici o proračunu prosvetnega ministrstva. Minister Radič je raz* lagal, kako bo dvignil pouk v ljud* skih šolah, vpeljal ruščino v gimna* zije in realke ter prepovedal akade* mikom stavkati in demonstrirati proti prosvetnemu ali kakor on pravi «svojemu« ministru. Na to je poslanec Pribičevie bral Radiču ostre levite. Minister je večkrat pa* del iz ravnotczja. Ko so govorili še drugi poslanci, bi kmalu prišlo do rabuk. Minister jih je precej sli* šal o svoji »seljaški prosvetni po* litiki«. Šele ob jutranjem svitu je bil ^roračun sprejet. Ako želiš imeti vse Številke »G. Straže« te&a leta in nisi še poravnal naročnine, stori to ta* koj. Pozneje dostikrat tudi pri naj; bolj si volji ni mogoče več vsem pot streči, ker nekaiere stevilke lista poidejo, zmanjkajo. Pametna prepoved. Od goriške podprefekture smo dobili: Po javnih ulicah, trgih in drugih javnih prostorih je prepove* dano hoditi v maškeradni oblekL Izjcme so dovoljcne seveda po prcdhodnem dogovoru z javnim oblastvom pri običajnih pustnih korzih v dobrodclne svrhe. Maske so dovoljene lc na plesih. Maske se pa morajo izkazati služ* bujočim uradnikom varnostnega oblastva ob vsaki zahtevi Prepove«8 dane so nedostojne maske, ki bi za* lile nravni ali verski cut Pravtako tudi duhovski ali vojaški kostumi. Kdor sc nc bo po tern ravnal, bo strogo kaznovan. PrilogaB Coriške Straže" St. 7 »OORIŠKA STRAŽAc Strari 3. GOSPODARSTVO. Melijoracija Lijaka. V soboto, dne 23. t. m. se jc vrsil v goriški občinski hiši sestanek z dnevnim redom »Melijoracija zem* ljišč ob Lijaku«. Sestanka so se ude* ležili zastopniki najrazličnejših ob* lastev, med drugimi podpref. Scotti, goriški župan Bombig, zastopnik Urada za kmetijski potovalni pouk iz Vidma, baron Caprara, razni kmetijski strokovnjaki, nekaj za* stopnikov prizadetih kmetovalcev, itd. Podravnatelj goriškega Urada za kmetijski potovalni pouk dr, Detail mo Tonizzo je obrazložil vprašanje glede ureditve Lijika, in sicer: Vse ozcmlje, ki trpi vsled poplav Lijaka obsega okoli 870 ha ali nckaj nad 2000 njiv površine. Na debelo preračunjeni stroški za cclotno urc* ditev znašajo okoli 2,300.000 L.Od te« svotc je potreba odšteri okoli 800.000 L, ki bi jih morala prispcvati država za ureditev zenilje in ska* lovja nad izvirkom Liiaka. Ostane svota poldrugega miljona lir ki jc potrcbna za ureditev same struge Lijaka. Ako se doseže, da bo ureditev Li* jaka klasificirana v prvi kategoriji, bo država prispevala za ureditev 50% vsch stroškov, dežela pa 20% (tak je zakon). Od poldrugega mi* ljona bi torej šlo 70% na breme dr* žave in dežele in mogoče še manj kot 30% ali okroglo 450.000 lir pa na bremc prizadetih posestnikov. Ako porazdclimo imenovuno svoto na število prizadetih njiv površine, hi znašali stroški za vsako njivo okoli 230 L. Ko bi bila cclotna ureditev že končana, bi bilo še nekoliko stroškov za vzdrževanje strugc in vseh izgotovljenih vodnih naprav. Ti stroški so preračunieni okroglo na letnih 12.000 L, ali okoli 6 L na vsako njivo. Ni pa potrebno misliti. da bi mn« rali posestniki takoj prispevati vseh 230 L na njivo za ureditev, ker dc* nar si bi izposodili in ga polagoma vračali z obrestmi vred. Tako bi bilo še to neznatno breme za mnogo olajšano. Približno navedeno je razložil g. dr. D. Tonizzo in povedal tudi kako je potrebno začeti, da se postopa so* glasno z zakonom in da se kmalu prispe do eil ja. Predvsem je potrebno izbrati po* seben odbor, ki zbere nekoliko de* narja, potrebnega za sestavo pros* nje, za preskrbo raznih dokumentov (od kmet. urada, od zdravstvenega urada itd.), predvsem pa za napra* vo naerta in proračuna za ureditev. Načrt in proračun se morata predložiti prošnji za klasificiranje. Ti stroški so preračunjeni na okoli 8000 L, katere se bo skušalo dobiti predvsem od prizadetih obein. Ko se doseže klasifikacija (upa se doseči približno junija t. 1.), se bo ustanovila posebna zadruga za ureditev. Zadruga si potem preskrbi finaneijaeijo; v Itali'i so posebni denarni zavodi za posoianje denar* ja, ki ie potreben za ureditev. To se upa doseči do pomladi 1927, ter ta* koj začeti z delom. Dela bodo mo« goče trajala 5 let, mogoee pa bodo izvršena še prej. Ko bo ureditev koneana, se bo melijoraeijska zadruga morala pre* urediti v zadrugo za vzdrževanje iz? vršene melijoraeije, ker potrebne bodo še vedno vsakovrstne poprave itd. Dohodek, ki ga dajc zemljiišce ob Lijaku, je danes picel (nekaj sla* bega sena) in vrhu tega šc negotov, da ga voda ne odnese. Ko bo uredi* tev dokoneana, se bo moralo na vsak naein vse zemljišče preorati. Skoraj gotovo bo veeina kmetoval* eev tarn držala niive; če bodo pa ho? t.eli imeti travnikc, jih bodo morali podsejati. Dohodek se bo na ta na* ein gotovo vsaj podvojil. Mogoče je, da si bo zadruga nabavila motor* ni plug in z njim orala (globoko ora* nje). Potrebno bo tudi zasaditi ne* koliko dreves, kar pa je vse še vpra* šanje bodoenosti. Takoj na sobotnem sestanku je bil izbran odbor, ki si bo preskrbel zgoraj omenjenih 8000 lir za napra* vo naerta in za vložitev prošnje. V odbor so bili imenovani naslednji gg.: Senator Bombig, obeinski komis sar mesta Gorice za predsednika (bo lahko pri ministrstvu urgiral pospe* šitev rešitve), za podpredsednika ing. Villani, kot najboli prizadeti posestnik, za tajnika dr. D. Tonizzo kot načelnik Urada za kmetijski potovalni pouk v Gorici (najboljše jamstvo, da bodo tajniški posli iz* vršeni hitro in v redu), za odborni* ke: baron C'aprara, voditelj fašistov (je veekrat v Rimu, kjer bo lahko pospcšil rešitev prošnje), potem žu* pani vseh prizadetih obein (Solkan, Sempas, Osek, Črniče, Vogersko) nadalje pet zastopnikov prizadetih posestnikov, med njimi tudi grofica Coronini Kromberg. Upati smemo, da bo ta odbor pre* skrbel kmalu vse potrebno za vloži* tev prošnje in da bo prošnja kmalu rešena, ter da bo prišlo kmalu do ustanovitve zadruge, ki bo zaeela z urejevanjem. Svetujemo prizadetim kmetovalcem, da se dobro pouee o predpisih zakona za melijoraeije (bodo priobeeni v »Gosp. listu«) in da se potem ne spustijo begati in da ne verujejo vsem mogocim eeneam, katere bodo širili marsika* teri. O kakšni izgubi prcmoženja ni nobenega govora in melijoraeija bo samo koristila vsem kmetovaleem. Potrebno je le, da se v resnici iz* vrši in to čimprej. Inž. Josip Rust ja. SOCIflLNI VESTNIK. (Nadaljevanje iz pastirskega pis* ma avstrijskih škofov.) Bratje v Kristusu. »Clovek je podoba božja,« so svete besede. Zato ima vsak clovek gotove pravicc in nedotakljivo east. Sveto je njegovo pravo do življenja in pridobivanja duhovnih dobrin. V tern ni razloeka med ljudmi. Apo* stol narodov bi rekel, da imata to* varnar in njegov delavec enako pra* vico do zveličanja duše. Zato pridiga krščanstvo sveto vzajemnost vseh ljudi. To pomeni vee kot revolucijonarna krilatica »bratstvo, enakost«. To je sveta dru^ žinska zajednica otrok božjih. V taki zajednici je prava svoboda, pra* vo bratstvo. »Bratje«, nravi apostol, »za svobodo ste rojeni, služite v lju* bezni drug drugemu.« Taki nauki so zmožni, da urede družabno sta* nje. Kjer se pa družba po njih ne ravna, je zaman vsaka postava dr* žavnih zbornic ali vladarjev. Kr* ščanstvo hoče ustvariti iz človeštva družino vseh narodov. Zato je na prvem mestu zapoved | o ljubezni do Boga, prva za njo pa »ljubi bližnjega, kakor samega se* be.« Postava pravičnosti in ljubez* ni do bližnjika! Prva zapoveduje, da mora elovek pravice svojega bližnji* ka priznati in braniti. Prepoveduje mu jih tcptati in kršiti. Vsakdo po* zna in euva svojo pravico do življe* nja, do lastnine, do easti in dobrega imena, do dela, do praviee na za* služek, do družinske sreee, do miru, do državljanskih pravic, do narod? nih, jezikovnih in cele vrste drugih. Toda ravno te mora priznati tudi svojemu bližnjiku, mu jih pustiti in ji celo braniti! Zato je pa potrebna ljubezen do bližnjika. Ta ljubezen je glavna so* cialna zapoved o kršeanstvu; je ne* razdružljiva z ljubeznijo do Boga. Ta ustvarja vse, kar rešuje elovešt* vo pogina. Kjer ona kraljuje se so* cialne reforme same ob sebi razu* mejo. Če pa ni v eloveških sreih, ne bo noben komunizem izpeljal svojih socialnih načrtov. Višji cilji. Ob koncu je še ena zapoved, ki je tudi globoko socialna in ta je: »Išeite najprej kraljestvo božje in njegovo pravico, vse drugo vam bo navrženo.« Kako se to danes kaže? Moderni gospodarski ustroj goni podjetnika, da proizvaja več kot je dovolj za kritje potreb; nastane bor* ba za rig, surova tekma, ki vničuje vsa dela duha od srea ter naredi iz ljudi živali, ki strežejo le svojim telesnim potrebam. To se godi, ker ljudje pozabljajo, da so na svetu za nekaj višjega kot le zastran že* lodca. Ko bo kršeanski soeialni nauk tu* di v tern pogledu osvojil svet »bo Bog zopet gospodar družbe«. Nauki krščanskega socializma mora jo pro- dreti navzeor in navzdol, če hoee svet obstati. Koliko bolj velja to za naš majhni narod ob Sttvi in Soei. Za premislek y, pustnem času. Neprijetnosti, ki jih doživljamo že nad deset let ne zadostujejo, da bi se nekateri spametovali. Živimo v pustnem času, ko dokazuje svojo norost marsikdo, ki smo ga smatrali za resnega in pametnega. Naše ljud* stvo trpi moralno in fizicno. Gospo* darski položaj je tak, da goni naše sicer trpljenja vajeno ljudstvo v obup. V.hudi zimi pomanjkuje veli* kemu delu revnejših slojev obleke, kuriva in hrane. Naše ljudstvo trpi molče in si z velikim naporom pri* dobiva najpotrebnejšega. Moralno trpljenje je temu cnako, ko izgub* ljamo dan na dan vse kar smo v de* setletjih pridobili. Ako bi vse naše sile strnili v resno, najresncjše delo, bi položaj, v katerem se nahajamo vsaj dcloma zboljšali. Namesto tega vidimo, kako hočejo nekateri za* brisati nase goHe s pustnimi norost* mi in plesi. Naša naloga je mladino vzgajati v resne elane našega naro* da, v trde znaeaje, ki bodo znali kljubovati težkoeam, ki jih doživlja in jih bode doživljal naš narod. To mladino zapeljujejo nekateri v pics* na vescljačenja na najogabnejši na* ein. V listih vabijo nekatera društva na svoje plesne prireditve. Eno iz* med teh vabil se glasi: »Kdor še premišljuje, naj ne šteje knolov, am* pak naj pride in ne bo se kesal. Dvo* rana, biks, in milijoni žarnic, frak, saksofon in jazz * band, vrtinci mla* dine in valovi mladosti, cvetic in kotiljoni, bufet, zlasti vipavček in pristne klobase, veseli obrazi, torte in sir in malinovec in židana volja: vse prvovrstno!« Marsikdo, ki nima najtoplejšega, je zaškripal z zobmi, ko je to prebral. Tako vabljenje je ogabno za vsakega, ki ima možgane v redu ter po drugi strani izzivalno za tiste, ki še kruha stradajo. Drugo društvo sc v svojem vabilu na »Velik trgovski pies« sklicuje na VACLAV BENEŠ - TftEBlZSKY D\?e povesti Karlstejnskega vrana Iz češčine prevel dr. Fran Bradač. (Dalje.) Iz besed gospoda Sektatorja so sklepali, da je bil tudi on vojak in da je prehodil ves svet, ker je vea* sih zmleval vse jezike, baje celo tatarskega. Njegov korak je bil se* veda vojaški; toda tako more sto* pati vsak potepuh, če ima le telo za to. In često zna to bolje ne