X                                                     Književna poročila.                                                     5L
začenja nekako vsaksebi od pravkar omenjenih sestra razmikati svojo čašico, čeprav so ji korenike že stare, segajoče nazaj vse tja do raznih karitativnih institucij krščanstva v srednjem veku.
In vendar je tudi mladinsko skrbstvo pedagoški poganjek, ki je popolnoma enakopraven učenju, vzgajanju značaja pa ustvarjanju svetovnega in življenskega naziranja. Saj pač tvori mladinsko skrbstvo v nekem oziru naravnost podlago ostalim trem oblikam vzgojnega prizadevanja: deloma kot pozitivno usmerjena mladinska blaginja (Jugendwohlfahrt) in deloma kot negativno usmer-jena mladinska zaščita (Jugendschutz). Kdo neki bi dvomil o tem, da nam bo vendar šele tedaj mogoče otroka, ki se je rodil, učiti, mu vzgajati značaj ter ga voditi pri ustvarjanju svetovnega in življenskega naziranja, ako smo resno uvaževali, da je primum — vivere, ter poskrbeli, da novorojenček ostane živ in zdrav, da se bo po telesu in duhu lahko vsaj normalno razvijal, da ga obvarujemo različnih izkušnjav in škodljivih vplivov itd. In tako je torej raz« vidno, da ima mladinsko skrbstvo v vzgoji nad vse važno vlogo.
Zato je pač vesel kulturni pojav, da smo Slovenci nedavno dobili glede mladinskega skrbstva lepo zarisane smotre in pota z Goršičevo knjigo «S o c i a 1 n a  zaščita  dece in mladine«.2   (126  str.)
V bogati vsebini, ki jo prinaša knjiga, stopa na dan dvoje plasti — ženska in moška. Prva je v tem, da podaja avtor izredno veliko nazornega gradiva, ki je črpano iz poročila, kakor ga je predložila uradnica državne oblast« vene zaščite gospa Cirila Pleško=Štebijeva, ki je, to se čuti iz knjige, z odprtimi očmi in odprto dušo potovala po Nemčiji in celo po daljni Norveški, proučujoč naprave za mladinsko skrbstvo. Druga pa je v tem, da dr. Goršič podatke o modernem prizadevanju tujine na polju mladinskega skrbstva neprestano in v prijetni obliki dopolnjuje z zanimivimi podatki iz naše jugoslovanske preteklosti, sedanjosti in ob osnutkih raznovrstnih dotičnih zakonov tudi iz naše bodočnosti. S to knjigo je na odličen način izpolnjena vrzel, ki je do sedaj mučno zevala na poprišču našega vzgojeslovja.                                                                     j(. Ozvalcl.
Zdenka Markovič: Kuča u snijegu. Zagreb, 1922.
Pičlih pet pol obsegajoča knjižica z devetintridesetimi miselnimi utrinki! Ti drobci, pisani v elegantnem, čuvstvenem slogu, so obupni ali zanosni vzkliki pesniškega občutja, vsi skoraj   same prav lepe pesmi v prozi.
Knjižica ima dva dela, «Gavranovi» in «Zvijezde», dvoje temeljnih občutij: obup nad življenjem, kakor ga umetnica gleda, in jasno upanje, ko se ji duša kakor zasnežena hiša iz otožne krajine zanosno dviga v višave.
Ampak kaj je vreme, misao, domovina itd., če to pišem z veliko začetnico, nisem še dognal; da pa je «nočobdija» pristna srbskohrvatska beseda klasične «jugoslovanske»  tvorbe,  ne  smem  dvomiti več,  saj  jo pišejo uradi in literati!
Ivan Zoreč.
Sima Pandurovič:  Posmrtne  počasti. Izdanje  Durdeviča,  Beograd^Sarajevo,
Svoji drugi izdaji te pred kakimi desetimi leti izišle zbirke je napisal Pandurovič predgovor, kjer je izkušal opravičiti svoje pesmi, in po pravici, saj so nekak anahronizem za današnjo dobo. Sodobni literaturi očita neiskrenost, besedoumstvo, teoretičnost, programe in manifeste. V marsičem ima prav, saj se vprav dandanes izkušajo nekatere «struje» uveljaviti za vsako ceno in i vsako   silo,   toda   treba   je   pomisliti,   da   take   vrste   židovsko   ponujajoče   se
- Založila Tiskovna  zadruga v Ljubljani.  1921.
—   458   —