POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI VEČERNIK E Uto XIII. Štev. 167 TELEFONi UREDNIŠTVA 3S-67 UPRAVE 28-67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 1L409 Maribor, Sorefc 25. julija 1959 NAROČNINA NA MESECs Prejemao v upravi ali po pošti 14 din dostavljen na dom 16 din, tujin;; ;:)din Cena din 1'- Razračunavanie v Španiji Monarhisti so pod vodstvom aretiranih generalov Oueipa de Lfsna in Jagua pripravi ali zaroto proti Francu — Pred generalnim čiščenem — Položal 1® napet — Španija ostane nevtralna — Iztava veleposlanika P&aina ob prihodu v Francijo PARIZ, 25. julija. Razdor, ki ie nastal v nacionalistični Španiji med falangisti n ®°narhisti je mnogo resnejšega značaja, kakor so je prvotno zdelo. Iz zaneslji-^8a vira se poroča, da je bila odkrita dobro organizirana monarhistična zarota, 6re namen je bil zrušiti generala Franca te ga odstraniti. Na čeJtj zarote sta znani general Oueipo de Liano in Jague. Oba generala sta bila najprej raz-r®&na vseh svojih funkcij, nato pa aretirana. General Oniepo de Liano je bil ^fet blizu meje, ko je hotel pobegniti ▼ Francijo. Po vseh važnih postojankah ^ razvrščene falangistične čete. LIKVIDACIJA MONARHISTIČNEGA TISKA MADRID, 25. julija. Dnevnik »Informa-tiones«, ki je bil v soboto ustavljen, je pričel znova izhajati. Ravnatelj seviljskega lista »ABC«, Carettaro, je po odredbi notranjega ministra Sunerja odstavljen. Na njegovo mesto je stopil Ignazio Cata-lan, dosedanji ravnatelj dnevnika »Ari* ba« ki Izhaja v Madridu in je znan kot uradni organ falangistov. Tudi lastnik lista »ABC «Lucatena se bo moral umakniti. IZJAVA GENERALA ARANDE LIZBONA, 25. julija. Havas. V zvezi s stališčem Španije v primeru nove evropske vojne je izjavil general Aranda: »V primeru splošnega evropskega požara bo ostala Španija nevtralna. Jasno je, da ne moremo pozabiti na svoje prijatelje, toda to ne pomeni, da smo slepi in (te ne vidimo stvari take, kakršne so.« Na vpra- F^NCO NA STRANI FALANGISTOV Qi«j ’ Vesti, da je general nit?*0 de Liano pobegnil v Francijo, se ira potriiJle* ker doslej še ni prekoračil u^ske meje. Pač pa se potrjuje, da pj“* na begu zajet po falangistih in od-p uan v neznani smeri v zapor. General ,A ki je skušal do zadnjega ostati v pj*! med falangisti in monarhisti, se je ^tikritju proti njemu naperjene mo-?j^|stične zarote odločil za falangiste in enj®. ^ se’ beM*° odstranjeni vojske kakor Iz uprave vsi mo-V zvezi z aretacijo generala de Liane in Jague so nastali v ne nemiri, ki pa so jih falangistič-In nt*e zatrle. Vendar je položaj resen 0 izključena iznenadenja. ustreljen falangist *«ONA,- 25. julija. Po poročilu Iz Iru-^k&Dotrjuje, da je bil ustreljen falan-tijfart?'. yojak, ki je v nedeljo ubil nekega ker je vzkliknil »Živel kralj«. šanje časnikarjev o izjemnih odnošajih Španije do Italije, je general Aranda odgo voril: »Tudi ako bi bili res zvezani z Italijo, pozicija našega Balearskega otočja v primeru vojne ne bi bila taka, da bi mogla onemogočiti prevažanje francoskih afriških čet v Evropo in narobe. Balearski otoki so pomožna baza, katerih obramba je odvisna od pomorskih sil. Španska vojna mornarica je pa zaenkrat še v povojih.« General se je izjavil tudi proti avtarkiji. Ta izjava je toliko bolj pomem--bna, ker stoji general Aranda na Francovi strani. PETAIN V FRANCIJI PERPIGNAN, 25. julija. Havas. Maršal Petain, francoski veleposlanik v Burgo-su, je prispel v Francijo. V Pertesu so ga pozdravili predstavniki vojaških in civilnih oblastev. Predsedn’’ u organizacije bivših bojevnikov v Pertesu je maršal dejal: »Moja naloga na Španskem je težka. Treba bo še precej časa, vendar se nadejam, da bodo napori kronani z uspehom. V Francijo prihajam le za kratek čas, kmalu se bom spet vrnil v Španijo. »Maršal je nadaljeval vožnjo v Per-pignan, kjer ga je sprejela velika množica ljudi Tu je Petain pregledal čete senegalskih strelcev. Jutri si bo maršal ogledal taborišča Špancev v vzhodnih Pirenejih, nakar bo nadaljeval pot v Pariz. Sporazum med Anglijo in laponsko s*9lija je priznala posebni položaj Japoncev na Kitajskem — Japonska baie obvezala, da ne bo pristopila k osi Rim-Bertin in bo ostala v Primeru vojne nevtralna — Ameriški komentarji — Razglas Cankajška j0^0n, 25. julija. Ministrski pred- NEWYORK, 25. julija. Današnji tisk . 25. julija. Ministrski pred-: Chamberlain je včeraj prebral v nl^j v z*K)rn‘c* načelni sporazum, side-Tokiu med Japonsko in Anglijo. Vel. J sP°razuma se glasi: »Vlada N j. Celoti razume sedanji položaj na s tj L m’, kjer se nadaljujejo sovražno-*naj,je Vftl>kem prostoru in sprejema na skejj, \da imajo japonske čete na Kitaj-*^itev -er 1)0 to stanie trajalo, posebne riostj -e’ tičoče se ohranitve lastne varuhov'” reda v pokrajinah, ki stoje pod tud] !J|J nadzorstvom. Prav tako razume tr0 VrJ ov° potrebo, da odstranijo in za-tteptrif ^8te vzroke in dejanja, ki bi jim hov ™ a 8ltodovati, ali pa bi koristila nji-nasprotniku. Vlada Nj. Vel. nima 'ikre,*.3 Podpirati nobenih dejanj ali s katerimi bi se onemogočilo .J™ oblastvom doseči zgoraj nave-p%7 Vlada Nj. Vel. uporablja to '>ri' ■ da potrdi to svojo politiko. !knornKa c^astva bodo angleškim držav-;5joT K|tai*kem pojasnila, da se mo-'kh f aH. vaake£* tekega dejanja.«; 'rltikn !?U pa Chamberlain izjavil na PfM a pomeni ta izjava kapitulacijo ^ren,:0^.0110'’ St*a ne pomeni nobenih 'Mskof!” glede angleške politike na Ki- 25. jj^NDON, . n’ažJ1 na Daljnem vzhodu se tol- ii julija. Preokret v zadr- n^J^,p0uiSenem mestH tako, da ga je ' r._ CH tajni sporazum med Tokiom in v katerem se je Japonska ob-s "a se v primeru vojne v Evropi * a Nemčiji in Italiji, ampak a,a strogo nevtralna. komentira izčrpno vesti, da je Anglija priznala poseben položaj Japoncev na Kitajskem. Listi objavljajo komentarje pod naslovi: »Velika Britanija popustila Japonski na Kitajskem«. Nekateri listi objavljajo tudi izjavo republikanskega senatorja Johnsona, v kateri je dejai, da se mora prebivalstvo USA zahvaliti Bogu, da kongres ni zagrešil napake in se ni vmešal v dogodke na Kitajskem in ni sklenil zadevno z nikomer nobene zveze. »Ako bi bili poslušali Chamberlaina, »ji se znašli sedaj pred dilemo, pred kakršno smo stali za časa Stimsona, ko sta Stimson in Simon skušala zaustaviti Japonsko pri osvajanju 3eveme Kitajske. V tem primeru bi bili sedaj v zelo neprijetnem položaju.« ČUNGKING, 25. julija. Generalisim čangkajšek je v zvezi z angleško-japon-skim sporazumom objavit na ves kitajski narod razglas, v katerem ga poziva na nadaljnji boj proti Japoncem, čangkajšek pravi dalje, da ako Anglija tudi želi mirno ureditev daljnovzhodnega konflikta,, ne more prelomiti obveznosti, izhajajočih za njo iz sporazuma devetih sil in pustiti Ameriko na cedilu. Nemogoče se zdi, da bi Anglija res prekinila svoje tradicionalne vezi s Kitajsko. Toda naj bo kakor koli, ako bo Kitajska dalje zaupala vase, bo končno vendarle zmagala. Kitajska razpolaga z zadostnimi zalogami »bojnega materiala, da je novi položaj ne more iz-nenaditi. Misel o »vzhodnem Monakovem« je pogrešna, ker Kitajska ni češkoslova-vaška, ki bi se morala zahvaliti za svoj obstoj svetovni vojni in mirovnim pogajanjem. Poskrbel bo tudi za obvarovanje vrednosti kitajske valute v zasedenih pokrajinah. Roosevelt na razpotju AKO OPUSTI NAMERO O PONOVNI KANDIDATURI, DOBI ZOPET VEČINO KONGRESU, AKO JE NE OPUSTI, SE DEMOKRATI RAZCEPIJO. WASHINGTON, 25. julija. Diplomatski krogi prisojajo veliko važnost razgovorom, ki se vodijo sedaj med Rooseveltom in predsednikom demokratske stranke Furleyem. Ako bodo uspeli, bodo omogočili grupiranje vseh demokratov okoli Roosevelta. Na ta način bi Roosevelt dobil večino za vodstvo tako notranje kakor zunanje poKtike. V političnih krogih se zatrjuje, da je tu glavno vprašanje, ki se mora rešiti, to, ali bo Roosevelt ponovno kandidiral za prezidenta ali ne. Opustitev njegove kandidature bi okrepila edinstvo demokratske stranke, ki je prav glede tega vprašanja razdeljena. Razen tega bi vrnila Rooseveltu važen vpliv, ker bi ga vsi demokrati podpirali. Ako pa bo znova kandidiral, se *x> stranka razcepila in Roosevelt ne bo mogel dobiti v kongresu večine za spremembo nevtralnostnega zakona niti meseca januarja 1940. George* Bonnet Nekateri pariški listi so objavili vest, da se pričakujejo v francoski vladi spremembe in da bo odstopil tudi dosedanji zunanji minister Georges Bonnet, baje zaradi tega, ker je zapleten v afere, ki so nastale z odkritjem raznih vohunskih družb. Teh vesti doslej še ni bilo mogoče kontrolirati in seveda ni znano, ali naj jih sprejmemo kot napoved pripravljajočih se dejstev, ali le kot želje dela francoske javnosti. Dejstvo je namreč, da očitajo Bonnetu mnogi glavno krivdo za Monakovo, ker je baje on bil tisti, ki ni vplival samo na Daladierja, ampak tudi na Chamberlaina. Svoječasno se. je o teni veliko govorilo in pisalo, pozneje je pa vse utihnilo, in Bonnet je vodil novo, energičnejšo politiko. V najnovejšem času so ga nekateri obdolžili tudi dela krivde za obupno dolgo zavlačevanje angleško-francosko-ruskih pogajanj v Moskvi. Georges Bonnet je bil rojen 1. 1881. Študiral je pravo in politiko, bil je generalni ravnatelj Sueške družbe, poslanec In v Daladierjevi vladi sedaj zunanji minister. Napisal je več razprav s področja gospodarstva, politike itd. Nemčija je ogorčena Pisanje angleških listov, da bo vlada Velike Britanije po novem načrtu za sporazum z Nemčijo dala slednji posojilo, obenem pa predlagala kontrolo oboroževanja in skupno upravo afriških kolonij, je izzvalo v nemških dnevnikih burjo ogorčenja. Pravijo, da so ti »angleški načrti perfidni, sramotilni, žaljivi in — neumni. Za pošteno ponudbo se skriva načrt, da se Nemčija znova zasužnji, da se ji vsili drugi Versailles.« Rutka mornarica Komisar za mornariške gradnje Tevos-jan je izjavil, da je Rusija zgradila 480 vojnih ladij v skupni tonaži 858.000. Rusija ima danes že šesto mornarico po tonaži na svetu, v letih 1942—43 pa bo ena izmed prvih, če se upošteva današnji tempo dela v ruskih ladjedelnicah. Srečna Švedska Trgovinski tajnik angleškega poslaništva v Stockholmu je izdal poročilo o gospodarskem položaju Švedske. Pravi, da je odličen in da je Švedska ena izmed redkih srečnih držav, ki ji ni treba posluževati se metod, kakor jih imajo nekatere evropske države. Nemci na Slovaikem Bratislavski organ nemške narodne skupine na Slovaškem »Grenzbote« piše v uvodniku o svečanostih v Topolčanib, ko je predsednik slovaške vlade dr. Tiso prevzel poletno rezidenco gradič Topol-čanky. Predstavniki vlade so tedaj izjavili, da zahteva nadaljnji razvoj mlade Slovaške, da enodušno zavzame pozitivno stališče do Nemčije in nemške narodne manjšine v državi. Vodja slovaških Nemcev, inž. Karmasin je izjavil, da morajo Nemci na Slovaškem živeti svobodno z ostalimi sodržavljani. Poljaki demantirajo NA POLJSKO-GDANSKI MEJI NI BILO NOBENEGA NOVEGA INCIDENTA. FORSTER JE ZNOVA ODŠEL V NEMČIJO. KONEC NEUMANNOVE KARIERE. roča, da je vodja gdanskih nacistov For-ster znova odšel v Nemčijo, kjer bo zopet konferiral s Hitlerjem- Predsednik gdanskega senata Greiser se mudi v Klaj-pedi. Poljski listi pa poročajo iz Kraljevca da je vodja Nemcev v Klajpedi dr. Neumann imenovan za upravnega funkcio-marja v Vzhodni Prusiji, s čimer je konec njegove politične kariere. VARŠAVA, 25. julija. Z uradnega poljskega mesta kategorično demantirajo nemško poročilo o novem incidentu na meji Poljske in Gdanska. Po tem poročilu naj tri bila neka poljska patrulja pri Ren-nenbergu prešla za 1 km gdansko mejo in se spopadla z gdanskimi varnostnimi organi. Poljska preiskava je ugotovila, da ni bilo nobenega inc denta in nobenega streljanja. Z druge strani se pa po- Ruska nota laponski vladi RUSKA RAZLAGA VZROKOV SPORA ZARADI PETROLEJSKIH IN PREMO-GOKOPNIH KONCESIJ NA SOVJETSKEM SAHALINU. niki petrolejskih vrelcev in premogovnikov na Sahalinu že dalje čaša niso plačali predpisanih dajatev Moskvi In da so v zaostanku za velko vsoto zakupljenega materiala. Poleg tega so tihotapili Japonci s severnega Sahalina blago, katerega Izvoz je z ruske strani prepovedan. Ker se Japonci ne drže dogovorjenega sporazuma, jim ruska vlada odreka vsakršno pravico samovoljne eksploatacije sovjetskega ozemlja. MOSKVA, 25. julija. Reuter poroča, da je sovjetska vlada v noti, ki jo je izročila japonski vladi, ostro protestirala proti izmišljenim japonskim vestem o nasilju s strani sovjetskih oblasti na SahaTnu. V not) podčrtavajo Rusi, da se Japonski kon cesioniranci v rudnikih severnega Sahalina niso držali dogovora, da so japonski podjetniki kršili zakonske določbe glede delavcev in da niso poskrbeli za življen-sko varnost rudarjev v rudnikih. Moskov ska agencja Tass dostavlja, da zakup- Ameriško-japonski spori IZJAVA ZUNANJEGA MINISTRA ZEDINJENIH DRŽAVA CORDELLA HULLA, O AMERIŠKO-JAPONSKIH INCIDENTIH NA KITAJSKEM WASHINGTON, 25. jul. DNB. Zunanji minister HulI je izjavil novinarjem, da se je v zadnjih dneh primerilo na Kitajskem več incidentov med Američam! in Japonci. Zastopniki Zedinjnih držav so večkrat zaporedoma protestirali zaradi ogrožanja ameriških interesov v zasedenem ozemlju. Admiral Jamel, vrhovni poveljnik ameriškega vojnega ladjevja na Daljnem vzho- du, je poslal mornariškemu ministru v Washington poročilo, v katerem opisuje napad japonskih straž na ameriške mornarje v Hankovu. Admiral je pri poveljniku japonskih čet v Hankavu vložil odločen protest, v katerem pripisuje vso odgovornost nediscipliniranosti japonskih straž. Maribor, 25. julija.. Poostrena akcija Japonske proti Angliji itt boji na zunanje-mongolski meji so znova postavili v ospredje daljnevzhodni problem. Najbrže bodo imeli prav tisti, ki trdijo, da je ponovna zaostritev tega spora zelo zvezana s trenutnim poslabšanjem perspektiv v angleško-sovjetskih pogajanjih. Najmanj, kar si Japonci pri tem sunku postavljajo za nalogo, je, vsaj toliko oslabiti prestiž demokratičnih velesil na Daljnem vzhodu, kakor ga je uspela politika osi Berlin-Rim oslabiti v — Evropi. Z drugimi besedami: pri malih in velikih narodih Azije je treba zlomiti mit o nepremagljivosti velikih belih imperijev, ki v največji meri ovira japonsko imperialistično politiko na azijskem kontinentu. Drugi cilj je seveda bližji, konkretnejši: treba je izolirati Kitajsko, ki ne samo da tu premagana, marveč v svojem odporu vedno bolj raste, tako da se tako zvana »mala vojna« že pretvarja kar v pravcato »veliko vojno«, izolirati jo od belih velesil. Od zmage v Kini si Japonci veliko obetajo. Padec angleških pozicij v Kini bi hkrati zlomil angleško moč v Indiji. O tem so si tako Japonci kakor Angleži popolnoma na jasnem. Naj samo opozorim na citat iz memoranduma znanega barona Tanake iz 1927. leta. Tam pravi med drugim: »... Ako bomo uspeli zavzeti Kitajsko, se nas bodo druge azijske dežele in dežele Južnega morja bale, zato bodo kapitulirale pred nami Takrat bo svet razumel, da je Azija naša in nihče se ne bo drznil segati po naših pravicah...« In dalje: »... Posedujoč prirodna bogastva Kitajske bomo pristopili k osvajanju Indije, Arhipelagov, Male Azije, Centralne Azije in celo Evrope. Naš uspeh v kontroli Mandžurije in Mongolije je naš prvi korak...« Po vsem tem je jasno, da japonska invazija v Kitajsko ne predstavlja zgolj vojno proti Kitajski, marveč imamo tu opraviti z veliko pripravo vojne proti belim velesilam. Anglija se je te nevarnosti sicer vedno zavedala, toda vsa njena povojna politika na Daljnem vzhodu je bila zidana na postavkah, ki jih razvoj ni potrdil. Vsa leta po vojni so Angleži pričakovali spopada med Japonsko in Sovjetsko unijo v prepričanju, da bo taka orientacija obrnila japonski pritisk proti Sibiriji, a da bo obenem sovjetska moč vsaj temeljito oslabila zavojevalno sposobnost japonskega imperija. Izvajali so torej nekako isto politiko, kakršno je Chamberlain tako »klasično« formuliral v monakovskem sporazumu. Toda, kakor v Evropi so se pokazali ti računi kot nepravilni tudi na Daljnem vzhodu. Sovjetska zveza se je tako okrepila na znotraj, da Je prenehala biti smer najmanjšega odpora in tako rekoč čez noč so se v tej vlogi znašli — angleški lordi. In tako se je tudi novi japonski udarec obrnil predvsem proti AngHji; prav tako, kakor se ]e pakt proti komlnternl v Evropj dejansko obrnil proti zahodnim velesilam. Boji na mongolsko-mandžurški meji pri tem nikakor niso bistvenega značaja. O tem govori že samo dejstvo, da so ga izzvali Japonci, ki v današnji situaciji gotovo nhnajo interesa na tem, da bi se zapletli v vojno s svojim najnevarnejšim nasprotnikom — s Sovjetsko zvezo. Direkten udarec proti Rusiji je tu podrejenega značaja. O njem govorimo lahko samo toliko, kolikor predstavlja nedvoumen poskus Japoncev, da bi si popravili svoje strateške položaje v Mandžuriji. Važnejši pa so politični načrti s tem napadom. Najbolj verjetna se zdi misel, da gre tudi to pot za poskus, prepričati Angleže o tem, da je japonska akcija v resnici m predvsem naperjena proti Sovjetski zvezi, da bi s tem razbili enotno akcijo velesil na Daljnem vzhodu. Toda ta taktika ima zelo nevarno stran. Medtem ko je pasivnost zahodno-evropskih velesil nasproti japonskim provokacijam na Daljnem vzhodu dejansko znatno razrušila prestiž teh velesil pri azijskih narodih, so pa okrepljene sovjetske pozicije, zlasti pa nedvomni sovjetski uspehi pri jezeru Hasan in sedaj na mandžursko-mongolsfcib tleh znatno dvignili ugled sovjetske velesile med azijskimi narodi. Japonski napad na Rusijo ima na ta način vedno manj izgledov, zato pa se bo vedno bolj krepil japonski pritisk na Anglijo in Zedinjene države. Tak nepričakovan rezultat angleške politike na Dalj- Angleiki zakon proti terorizmu LONDON, 25. jul. Reuter. Danes je bil v spodnji zbornici s 218 proti 17 glasovom sprejet zakon proti atentatom. V glavnem gre tu za irske teroriste, o katerih je imel daljši govor sir Samuel Hoare. Naglasil je, da podpirajo Irce v njihovi anarhistični propagandi tuje države. Za to ima vlada zanesljive dokaze, ne želi pa iznašati o tem nobenih podrobnosti, ker to ne bi bilo v splošnem interesu. Boi USA proti vohunstvu WASHINGTON, 25. julija. Ameriška vlada je sprejela stroge ukrepe za zaščito vojaških in diplomatskih tajen s strani tujega vohunstva. ,V zadnjem letu Je pro-tlvohunska služba izvršila 1651 preiskav, leto prei pa le 280. Na novo se ustanove podružnice te shižbe na Alajskl, Havajih In Portorlld. Diplomatski arhiv bo odslej dostopen le uradništvu in ne več tudi profesorjem In študentom, kakor doslej. Protiang!eika prooaganda s« nadaljuje ŠANGHAJ, 25. julija. Protlangleško huj skanje se je razširilo tudi v poletno rezidenco Vejhajvej, kjer so listi, ki izhajajo pod japonsko kontrolo, prinesli v kitajskem jeziku otsre napade na Veliko Britanijo. Prav tako gonjo uganjajo vsi kan-tonski kitajski listi, ki jih podpihujejo Japonci. V Šanghaju so aretirali nekega Rusa in dve Kitajki, zaposlene v tamošnji ob činski upravi, pristojne pa v koncesijo. Očitajo jim, da so brez dovoljenja metali smeti iz koncesije v kitajski del mesta. BOMBARDIRANJE ČUNGKINGA ČUNGKING, 25. julija. Sinoči je 27 japonskih letal bombardiralo kitajsko glavno mesto Čungking. Skoda je le neznatna. nem vzhodu bo seveda zahteval precejšnjih sprememb v dosedanjem grupiranju sil v tem delu sveta. Zedinjene države so to prve pojmile, zato tudi moremo razumeti rastoče prijateljstvo teh držav z Rusijo. Verjetno ni več daleč čas, ko bodo isto pot ubrali tudi Angleži. Treba je pri vsem tem priznati: vsa ta dejstva predstavljajo prav za prav svojevrstno tragedijo britskega imperija. Ob- Univerzitetni tečaj na Semmeringu DUNAJ, 25. julija. Včeraj so se na univerzitetnem tečaju na Semmeringu pričela prva predavanja. Tečaj je organiziralo vodstvo nemških akademikov s sodelovanjem dunajsike univerze. Svečanega pri-četika se je udeležil tudi okrožni vodja dr. Jury. Tečaj obiskujejo akademiki iz Italije, Madžarske, Jugoslavije, Slovaške, Albanije, Romunije, Anglije, švedske, Danske, Norveške, Indije in Kitajske. Tečaj vodi prof. dr. Robert Kazincha. JUGOSLOVANSKO-ITALIJANSKA TR-GOVINSKA POGAJANJA RIM, 25. jul. Včeraj je prispela sem jugoslovanska trgovinska delegacija. Trgovinska pogajanja med Italijo in Jugoslavijo so b:la večinoma v jeseni. Letos pa je italijanska vlada zaprosila za pospešitev pogajanj, ker želi Italija kupiti več jugoslovenskega žita kot običajono. VELIKE ARETACHE ARABCEV V PALESTINI JERUZALEM, 25. jul. Reuter. V Jeruzalemu so aretirali sedem Arabcev, ki jih sumijo, da pripadajo skupini lokalnih ter-roristov. Angleške vojaške in pol:cijske patrulje so izvršile tudi po deželi in v pristaniških mest:h Palestine racije ter zaprle 138 Arabcev. Mariborska napoved. Prevladovalo bo oblačno, vetrovno in hladno vreme še na dalje. Krajevne padavine niso izključene. Včeraj je bila najvišja toplota 24,2, danes zjutraj nainižja 12.1, opoldne pa 10.8. Borza. Curih, 25. jul. Beograd 10, Pariz 11.7350, London 20.74, Newyork 442 Milan 23.30, Berlin 177.70, Praga 15.15, Sofija 5.40, Varšava 82.50, Budimpešta 87, Bukarešta 3.25. jektivne razmere so tako brezobzirno razorožile klasične oblike angleške imperialne politike, ki so se vtelesile v Chamberlainu, da skoro sleherna politična poteza angleške vlade prinese drugačne rezultate, kakor so jih pričakovali. Bodočnost bo najbrže pokazala, da Chamberlalnova politika ni samo plod razrednega instinkta, marveč da je v njej dobršen del donkihotstva. Y. Domači za^-ski nmmmmmmmmmmm' ° mmmm . gvr'' Pogaičuiič« za sporazum uspešno napredujejo! »Slovenec« prinaša iz zansljivega J® ra naslednje poročilo: »Pogajanja za Jr razum se nepretrgoma z vso reSB^ tehtnostjo in pospešenostjo nadaljuj® tako da se utegnejo naše nade, ki i»" * ražamo že precej časa, uresničiti v n* bolj optimističnem smislu in v najkfjj i šem času. Lahko bomo torej že v najb*" Jem času stali pred dogodkom, k! ga ^ država s toliko napetostjo pričakuj* skrbi In upanju na spravo med sklml narodi in utrditev ter pogl<®r ugleda in moči naše države v svetu. D si nikogar ne bi presenetilo, če bi nas** še ta ali ona težava in bi naglo defo tej ali oni točki zahtevalo nekoliko^ časnejšl tempo v razglabljanju kakšfl® težjega problema, imamo zelo tehtne * loge za sodbo, da nam na dovrsj* ogromnega dela ne bo treba dolgo 9 katt« Zastopstvo v’ade na kongr** Kr.stusa Kralja Na kongresu Kristusa Kralja, ki je dneh do 30. t. m. v Ljubljani bodo * Ijevsko vlado zastopali pravosodni ster dr. Ružič, obenem kot zastoP5. min. predsednika Cvetkoviča, dalje betu minister dr. Miha Krek, ministra^ listnice Franc Snoj in Ante Maštrov» — V Beograd je prispel msgr. Beauss* delegat Francije, ki bo zastopal kardft Verdiera na evharističnem kongres# Ljubljani. Po poklonitvi na grobu k1* Aleksandra bo visoki francoski dostd stvenik odpotoval v Ljubljano. Nov predsednik Jugoslovani1 akademije »Službene novine« prinašajo ukaz.' katerem je za predsednika zagrebšk^jj goslovanske akademije znanosti hi VK nosti imenovan prof. dr. Albert Ba^ Za narodno svobodo Hrvatski kmet Zeli, da bi bila va domovina lepa. bogata in kul®11!, On hoče, da zavlada v njej blagost*^ da mu njegov trud prinese p^v plodove, življenje znosljivejž« i« Zato je potrebno zagotovilo narodne bode. Zbrali smo vse narodne sile*' uresničimo ta cilj, toda tudi potern< , bomo ta cilj dosegli, ne smemo prekrižanih rok, piše »Hrvatski dnevH*' Polemika o nabavkah Proga Črnomelj - Vransko je v nji, toda nabavke za to železnico se ^ le v Sloveniji. Nabave do 100.000 1 lahko izvrši gradbeni odbor sam, P*{ te vsote pa gradbeno ministrstvo. D*, se ves material nabavil le v Slovel izključili pa hrvatski podjetniki, čePj bo večji del proge šel po hrvatskih $ razpisuje gradbeni odbor le nabave 100.000 din, kar spada v njegovo k* petenco. Oddelek pri gradbenem ^ strstvu prehaja molče preko terj se pritožuje »Jutarnji list«. V resfli^ stvar takšna, da se dosedanje nab*^, vrše v Črnomlju zato, ker se tam izv^ jejo zdaj glavna dela. Gradbeni odb^jj ima za nadaljnja dela nalog, da material tam, kjer bodo ponudbe neiše. Zaupniki tramvajev Dne 21. t. m. so bile v Ljubi tajne volitve zaupnikov uslužbefl* tramvaja. Lista Strokovne zveze je bila 136, lista Jugorasa pa 43 gla^ Prva je dobila pel, Jugoras enega .p upnika. Zanimivo je, pravi zagrel „Obzor“, da je od tramvajoev vp*,, nih pri Jugorasu nad 100 naroe®^-cev, v tajnih volitvah mu je pa z3"" lo glasove le 43 volilcev, Naii Nemci In n|lh ioi* ^ »Slawonischer Volksbote« se Prit%> je, da se naši Nemci premalo zaVtjijr svoje narodnosti in jezika ter ne P°svS|(! jo svojih otrok v nemške šole. V sa jj, banovini je doslej dovoljenih 67 n®11; ^ oddelkov na šolali, vložena je P1-0.11’ nO’ otvoritev nadaljnjih 19, kmalu na b ° yjH treba, pravi list, odpreti še 32 n nemških oddelkov na šolah. Za "7 saJJjO ških paralelk je pa na razpolag sedem učiteljev Nemcev, ki °°v nemški jezik. KoetSeinic smrti vzor-moža, junaka Osvoboditelju Maribora, generalu Maistru Jutri se bosta obmejni Maribor in širna domovina klanjala spominu junaka, kakršnih naj nam bi naklonila Usoda še mnogo Jutri bo poteklo pet tet, odkar je ob 1. popoldne na Uncu pri Rakeku za vedno ■ ■ Sl,il svoje oči pesnik V o j a n o v, general Rudoli Maister. Vsa Jugoslavija, pred vsem pa Slovenija in njej na čelu obmejni Maribor, je z gioboko bolestjo »Prejel žalostno vest, saj se je poslovil od nas mož, kakršnih naj bi nam bile Rojenice položile čim več v zibel... General Maister je bil vtelešena poosebljenost slovenske zemlje. V visoki postavi je gorelo vroče domoljubno srce, se prelivala po krvi mehka nrav pesniške duše. Iz oči pesnlka-vojaka je sijal po-gum, pa dobrosrčnost in iskrena ljubezen do vsega, kar je lepega spletla mati Priroda v prekrasni okvir Domovine. Ni tedaj zaman zbrala Usoda prav njega, da je stopil v odločilnih trenutkih na branik očetnjave, da je s svojstveno potezo ju-naka-generala zarezal meje severno od Drave. Če bi ne bilo generala Maistra in njegovih pogumnih soborcev, Maribor bi bil nemški in meje Jugoslavije bi potekale v najboljšem primeru na razvodju med Savo in Dravo... Mnogo tako energičnih mož bi morala imeti v prevratnih dneh od vseh strani ogrožena Slovenija na odločujočih mestih in večja, številnejša bi bila družina njenih svobodnih sinov, ki bi se danes z iskreno hvaležnostjo spominjali vzor-moža, pesnika in junaka. Slava generalu Rudolfu Maistru! Dokler bo živel naš rod mu je vklesan spomenik v srcih nas In potomcev l na generala Maistra Jože Malenšek, Maribor 1‘ avgusta leta 1914- Sedel sem Vrtu'ta S sv<)jirrii Poklicnimi tovariši na •ženem '°dnega doma v ^e'JU' Da si pre' Predi mraSne misli glede vojne, je ?ahpia23i fiden izmed tovarišev, da bi kaj it'n S- =aft«' Nato smo se mu vsi predsta- bo^!Il5e izmed nas si -ni mislil takrat, da •' p0z,°'.veden naših najslavnejših junakov, 'pp ej^' general Maister. Prepevali smo Posli0 T QkoH-13. ure se je Maister akti, V, edeh- izmed tistih redkih v srn” 1 5astt>ikov, ki je zahajal izključno na ih ?ensko družbo, kjer se je počutil Se , vem d°ma(ieSa ie demokrat v pra-k0 I p.°menu besede. Njemu sta bila ena-rmo oficir- kakor navaden vojak, sa-Je hi^3 Sta bila Slovenca. V Celju, kjer iti ' •c'ebnu čmovojniškemu bataljonu tj0n,2aeie v Mariboru, je posečal veči-■ d isarodni dom Zaradi svoje bolezni 'tla h” '■ namreč ietiko - ni bil nikdar bat_,)Jnem npjju. Ko je odšel črnovojniški a'>°n na bojišče,v Galicijo. v Maribor. Tu je bil pre- Pov^ri" ' •» prevzel spet stal ^tv0 iniovojnikov. ki so bili na-ma v ve!iki dvoran; Narodnega do- upravljal pa ie obenem vojaška skla-■ -ca v Melju V Mariboru pa je bil zve- V’ Vp^inr,.v,„ ___________.. večinoma ne«a doma sobi gost restavracije NaroJ-Sv in sicer v tako zvani »Lov- ■Hibi« kier ie sedaj tainlštvo »Zveze ja^^h borcev,. Sem so tud' priha-ljiš'''*r .^e ,?d noznejš* ravnatelj učtte- niu ''giar profesor Jerovšek katere-Pravih .>Zeus, dr Ravnik dr. Ro-nadporočmk Vaupotič in a*livn pre/r,ad' ^v9ieca odličnega narodnega t-anJa je moral prestati Maister tudi hude persekucije od naših narodnih nasprotnikov. V letu 1915 je bil v preiskavi v Gradcu, češ da je srbofil in da najraje poseča srbofilsko gnezdo v Mariboru, to je Narodni dom. Ovadil ga je baje neki detektiv Z.....,, ki Je bil vsak večer v. restavraciji, katero je vodil ta Krat na-rodno-zavedni sedanji kinopodjetnik Gju-ro Val jak. .1 ''' Kako dober tovariš in zvest narodnjak je bil Maister, naj omenim ob tej prilik’ naslednji dogodek: Bilo je sredi julija leta 1915. Narodni dom je bil poln gostov. S tovarišem dr. Ferlugo, sedanjim odvetnikom v Ilirski Bistrici, sva se odpravljala proti domu. Ko sva šla skoz: tako zvano »Kmetsko sobo« restavracije, se zadere za nama neki črnovojnišk' narednik: »Sikt’s, do gehn zwa bindische Ofiziere,« Midva pokličeva narednika takoj na odgovor. Zunaj restavracije sva ga vprašala. kaj je mislil s tem »Bindische. Ofiziere«. »Seid’a und do drin verkehren lauter HochverrSler«, nama odgovori. Komaj je to izrekel, je že dobi! od dr Ferluge od desne, od mene pa od leve takšno okoli ušes. da je padel. Nato sva ga še temeljito premikastila, Ko se je pobral, je še zakričal: »Bort’s nur, ich werde mich bescbweren.« Za »krageljc" je šlo Drugi dan se je res pritožil pri Maistru. ki ga pa Je temeljito oštel in mu zagrozil, da bo izgubil šaržo, ker se je pregrešil proti »subordlnaciji«. Najbo.je je. mu je svetoval, da naju prosi odpuščanja! Zvečer naju je poklical Maister v »Lovsko sobo«. Bil je sam. »Ali vesta fanta«, je pričel, »da vama je šlo za »Kra-geljc«. Če bi se ta lopov pritožil na višjo inštanco. bi morala vidva likvidirati, častniški zbor pri kadru je ves nemško-nacionalen in kako bi vodi! preiskavo, si lahko mislita Narednik je bil pri meni s popolnoma obvezano glavo, menda sta mu jih pošteno naložila Ta človek je bil bivši aktivni častnik, ki pa je moral 'ikvi-dirati zaradi pijanščine in dolgov Zato ve dobro vse paragrafe Ker še ie naposled sam zbal. ie pristal na to. da vaju orosi odpuščanja. Stvar Je s tem končana.« Midva sva se mu zahvalila, da Je tako lepo poravnal afero In sva mislila odit' »O fanta, tako naglo pa mi ne bodeta od- šla, sedaj se bomo še malo razgovarjali,« je dejal in poklical vina na mizo. Med prijetnim kramljanjem in v tovariškem objemu smo končali ta večer v sedanji kavarni »Jadran« še le ob treh zjutraj. Še večkrat sem bil nato med svetovno vojno v njegovi prijetni družbi. »Živio general Maister!1 Prišel je prevrat. Sedaj je nastopil Maister z vso svojo avtoriteto, ki jo je imel ne samo med Slovenci, ampak tudi med Nemci. Menda ni bik nihče bolj poklican kakor on, da postane odrešitelj naših severnih pokrajin. Njegova impozantna postava je imponirala, njegov pogled je bil prodoren, imel je dar govora, s katerim je elektriziral svoje vojake, da bi bili šli v vsak boj brez pomisleka. Kjer koli se je pokazal, so mu orili nasproti klici »Žir vio naš general Maister«. Poleg tega pa je bil tudi izvrsten diplomat in le njegovi spretnosti je pripisati, da je obvlada! Maribor s peščico vojakov skoraj brez vseh izgub. V začetku je imel okoli sebe komaj 7 častnikov in 87 mož, ki pa so mu tudi pomagali z vso odločnostjo in požrtvovalnostjo. Vendar pa bi bila ta peščica naposled omagala, če bi ne bil izdal na lastno pest mobilizacijsko povelje dne 10. novembra. V teku nekoliko dni se je odzvalo povelju polno mobilizirancev. Mobilizacija je bila menda ena najženijalnej-ših potez gen. Maistra, Pomaga! si je na ta način prav za prav sam. V Mariboru se je organiziral celoten pešpolk, artilje-rija in oddelek kavalerije. Vse vojaštvo pa je bilo tudi izvrstno disciplinirano. S to močjo se je lotil v noči od 22. do 23. novembra tudi razorožitve Maribora. »Naprej, do zmage!" Bilo je popoldne ob 2. uri 22. novembra. Obiskal nas je general Maister. Po kratkem pozdravnem govoru podpolkovnika Škabarja. nas je nagovoril Mžilster s prilično temi besedami: »Mislim, da ni izdajice med nami, a vendar, dragi tovariši, preden-vam razložim svoj sklep, mi mora priseči vsak, da bo molčal ko grob o namerah, ki jih mislim izvršiti.« Nato nas je zaprisegel in nadaljeval: »Različni dogodki v zadnjem času so me prepričali, da moramo razorožiti nemško gardo, ki postaja vedno bolj objestna in izigrava moja povelja. Veliki trenutek nas kliče in zato vas pozivam, da bo izvršil vsak brezpogojno svojo dolžnost do domovine. Tisočletno suženjstvo je na tleh in še enkrat vas pozivam! Naprej do končne zmage!« V dvorani je postalo po teh besedah veliko navdušenje in krepek »Živio« je zaoril generalu Maistru. Odloč Ina noč Zvečer ob 9. je sklical general na sestanek v polkovno pisarno; podpolkovni- ka Škabarja, podpolkovnika Cvirna, majorja Vaupotiča, stotnika Dolarja in Kosa, poročnijca Guština. Luknarja in mene ter podporočnika Gračnarja. Na tem sestanku nam je razložil načrt glede razorožitve, ki se je izvršila ob 4. zjutraj 23. novembra. Mi nismo imeli nobenih izgub, od nemške strani pa je padel v Dravski vojašnici lajtnant Gugel, ki se je upiral razorožitvi. Ko je imel Maister Maribor trdno v svojih rokah, je zasedel s svojimi četami tudi vso severno mejo. Kar je zasedel on, je večinoma tudHpripadlo naši domovini. V koroških bojih je' poveljeval desnemu krilu Smiljaničeve armade in je zasedel v zmagovitem pohodu Dravograd, Labud in Št. Pavel. Tako je imel vsestranske uspehe. Sodeloval je še pri koroškem plebiscitu, katerega neuspeh pa ni zakrivil on, temveč naša takratna politika. Zadnja leta Leta 1923. je bil Maister zaradi bolezni upokojen, a tudi kot upokojenec je deloval vsestransko. Posebno se je udejstvoval kot predsednik Narodne odbrane. Na svojem domu je sprejemal bivše tovariše iz prevratne dobe, Prijetne so bile ure v njegovi družbi. Pisal je tudi knjigo, ki bi naj predočila najveličastnejše trenutke naše zgodovine, le žal, da so bili njegovi dnevi že šteti. Leta 1934. je meseca maja še obhajal svojo šestdesetletnico, katere se je udeležil ves nacionalni Maribor. Dne 26. julija Je pa zatisnil za vedno svoje oči na Uncu pri Rakeku, kamor je hodil vsako leto na oddih. Njegovo truplo so prepeljali v Maribor, kjer je bil 28. julija njegov pogreb, kakršnega Maribor še ni videl. Od vseh strani je prihitel hvaležen narod k njegovi krsti, da se mu po-slednjikrat pokloni; nad 25,000 ljudi je prisostvovalo impozantnemu pogrebu. Brez — spomenika..« Pet let je že minilo, odkar počivajo Maistrovi telesni ostanki na mestnem pokopališču na Pobrežju. Skromna je njegova grobnica, spomenika pa še danes nima... V Št. liju se je konstituira! takoj po njegovi smrti odbor z namenom, da postavi Maistru na meji skromen spomenik. a menda je vse zaspalo. V naši suženjski naravi je pač tako, da radi pozabljamo na vse one može, ki. so doprinesli največ za svobodo naše domovine. Njegovi borci pa žive z malimi izjemami skoraj vsi v težkih gmotnih prilikah, nekateri so celo brezposelni, mnoge zapostavljajo. čeprav imajo enako kvalifikacijo. Dvajset let se je pri nas nastavljalo iiv odstavljalo samo iz političnega zreli-šča; ne glede na zmožnost, kvalifikacijo in poštenost. Poglejmo, kaj je dal ‘narod zaslužnim možem v drugih državah in kako jih spoštuje!^ Maistrov petelinček Spominu velikega moža — Mlfoi Ro2, Laško Težko je bilo življenje včasih in še danes, četudi je poteklo že četrt stoletja od vojne; groza me je. kadar mi poleti spomin nazaj v dneve, ko so nas pošiljali z značko »p. v.« odlikovane iz enoletni-ške šole v Celje, pa v Weiz, sem in tja, naposled pa k stražni stotniji v Maribor. Dasi sem tu zaradi pomanjkanja šarž »avanziral do frajtarske časti« ter vodil kot tak včasih skozi celo mesto trojico mož za stražo prazne artilerijske vojašnice in sem smel ob 11. ponoči tudi po gostilnah napovedati policijsko uro ter izganjati trudne goste, mi je bil ta posel čez glavo in edina misel poleg dobre večerje v Narodnem domu mi je bil beg iz te zoprne vojaščine. Pa mi je povedal dober tovariš, da je v Mariboru stotnik Maister, ki je že neštetim storil mnogo dobrega. Naslednji dan sem res šel na njegov dom na Melj- ski cesti. Ker se na moje trkanje ni nihče oglasil, sem še isti dan napisal obširno pismo, v katerem sem navedel predvsem odkrito, da me štejejo med »p. v.«, da pa ga prosim tudi s tem grehom pomoči, ker življenja pri stotniji ne prenesem. V nekaj dneh sem dobil pb tovarišu* sporočilo. naj se iavim na stotnikovem domu. Srečanje z Maistrom Točno ob naročeni uri sem bil tain. Ne bom pozabil, s kako ostrim pogledom me je Maister premeril od temena do tal, vprašal po življenjskih razmerah ter hote! vedeti, koliko se zanimam za literaturo. Potem me je vodil v dvorano, kjer je bilo po tleh za pol metra visoko knjig, samih lepih, vezanih knjig: Ko je opazil moje strmenje, se mi je smehljal s tistim iskrenim, edinstvenim nasmehom. »Mi boste pa tele knjige urejevali!« je dejal. »Dokler ne dobim polic, vas bom zaposlil v pisarni.« Res sem prišel v pisarno v domobranski vojašnici, med same »{eldvebelne«, hude zagrizene Švabe. Le eden, doma iz okolice, je bil Slovenec. Lepega dne sem nastopil »službo« bibliotekarja na stotnikovem domu. Dosedanjega »purša« je poslal v vojašnico, njegovo mesto sem zavzel jaz. Seveda le formelno, v resnici sem se pa kratkočasil vsak dan s knjigami. Kakšne dragocene knjige sem imel takrat v rokah. Trubarjeve prve slovenske knjige, pa iz-' borno ohranjeno Dalmatinovo Sveto pismo — veliko, težko knjigo — in menda vse količkaj vrednega do zadnje dobe. S kakšno častjo sem držal v roki Gregorčičevih Poezij I. zvezek! Knjižico je dv-bil Maister od pesnika samega z naslednjim lastnoročno pisanim posvetilom: Ko stražnik Slovanov Bo vedno Vojanov. 28. 7. 06. S. Gregorčič Katko se je tudi to Gregorčičevo prerokovanje uresničilo, prav kakor ono v »Oljki«! „Zarotno" omizje Pri knjigah so mi tekli tedni in meseci hitreje ko prej v smrdljivi kasarn-. Kolikokrat je posedel pri meni stotnikov tast. blagi dr. Stergar, kolikokrat njegov stric Mankoč (trgovec-tržaški begunec) in prav tako stotnikova soproga, prezgodaj umrla blaga gospa Marija! Da sta me kratkočasila tudi oba vrla njena sinčka Borut in Hrvoj, kojih eden je baš p topi! v gimnazijo, a drugi v prvi razred osnovne šole, je umevno. Za vsako popoldne mi je bil določen liter vina, pa sem vendar dosegel, da se je mera za polovico znižala. Seveda smo rešavali predvsem vojno vprašanje. Sprva so bili, umevno, pač vsi bolj zaprti, ko smo se pa bolj spoznali, Je padla večkrat beseda, ki bi je .ne smela čuti kakšna Gestapo. Takrat sem spozna! visoko izobrazbo gospe Maistrove m njeno brezmejno ljubezen do slovenskega rodu. Edino stotnik sam, ta ni 'zreke! tedne in tedne vpričo mene besede, za katero bi ga bilo mogoče držati, dasi sem ga večkrat k temu nagibal; bil je orevi-den, zavedajoč se, da pazijo nanj od vseh strani. Kikorikiiti... Nekega jutra pa, ko se je odpravljal v vojašnico, je obstal pri moji mizi in pregledal došlo pošto. Vpraša! sem: »Gospod stotnik, kakšno je Vaše mnenje, bo vojna še dolgo trajala?« Ostro me je pogledal, preden je pa odgovoril, je zakikirikal na dvorišču petelinček. »Ga čujete?« je dejal Maister. »Dokler bodo prepevali takile okoli oglov, še ne bo konca vojne.« Pjepasal si je svojo dolgo sabljo in odkorakal v kasarno. Bilo je to leta 1915. Ko se je delo v knjižnici bližalo koncu, je Majster vsekakor uničil moje »p. v.« dokumente, kajti le. tako me je menda mogel odvezati vojaškega službovanja. Ali je slutil ta najboljši izmed dobrih ljudi, kaj mi je vrnil?... Maribor Ob pesmih iz mladega K pravkar izišli prvi pesniški zbirki Cvetka Zagorskega srca Sredi rdeče plošče kazalec trepeče, Denunciacije Več mesecev pozneje! Kot srečen »civilist* sem pogledal nekega jutra iz okna hrastniške šole, od postaje jo je mahal Rafko Salmič iz Celja. Potrkal je na vrata razreda. Prav kratek je bil: »Maistra so denuncirali njegovi nemški pisarniški »feldvebelnl«. Uvedena je preiskava. Najbrž bodo zaslišali tudi tebe, dobro se pripravi ...« Pozabili so takrat name, ni me pa pozabil hrastniški orožniški poveljnik Vargazon, zahtevajoč od mene, da mu zdrQ-siram psa volčjaka. Ne toliko iz tihega sovraštva do zoprne osebe, kakor iz antipatije do te vrste psov, sera zahtevo odklonil. In? Sledila je nova denunciacija, zaradi katere sem moral L 1917. vnovič k vojakom v Maribor. Tu pa ni biki več dobrotnika Maistra. V njegovi pisarni, kjer so še sedeli stari »feldvebelni«, so me sovražno gledati, obetalo se mi je naj-slabše. Zlasti so m! očitali, da sem se hotel pozivu odtegniti. Ko sem namreč po ovinkih dognal, da me zopet kličeio, sena jo naglo prtbrisal na Mrzlico, n j ir sem še nekaj dni dihal svobodo in kjer po besedi resnični topli hrepeneč. Po vseh svetlih mestih tipa zaman. »Radio«. Sredi soparnega evropskega in svetovnega ozračja, ki je nabito in napeto, da že zadnji človek na zemlji čuti živčni pritisk, ki mu ne da živeti in ne da zadihati iz polnih prs, sredi podobnega ozračja, ki je pred petindvajsetimi leti vrglo svet iz tečajev — mora doraščati mladina in pisati pesmi, ki so prej grenke izpovedi kakor manifesti. Kdor že si, težko je biti mlad, živeti »v tem svetu .junakov’ in sivih vojska« in pisati pesmi o’ slepih oknih, nemih oknih in sončnem dnevu, peti o črnih mrežah, gostih mrežah in o živem vkovanem človeku, ki mu od jutra do noči žre mozek mrak in ga preganja od noči do jutra po hodniku steklen korak. Na novo leto 1939. so ljudje blazno zavriska- li iz lani v lefcos —-izza rdečih svetilk pa so plinske maske zarežale. Težko je imeti ves ta strašan svet objemajoče veliko in živo, toplo, krvavo, teptano ter trudno srce in čutiti, kako je vse zastalo, čeprav je pomlad, kajti v bobnanju in maršu se tresa zrak, k ije nabit z jeklom in smrtjo. To ni več pesnikova iz oved, zadnje je zatajen protest, ki je planil v svet s pesmijo, ni zatajen protest pesnika samega, ampak vseh mladih ljudi, ki morajo živeti v tem času, ki morejo roditi take pesmi. Tako je, da se bodo kritiki lahko na široko razpisali pri pesmih Cvetka Zagorskega o vseh mogočih vplivih, tudi o začetnosti, vendar pa ne bo mogel nihče zanikati, da je zbirka »Bog umira« močna dovolj, da človeka osvoji; še več »Bog umira« je zbirka, ki jo bo brala mladina po vlakih, ko se bo vračala iz šol, je zbirka, ki jo bodo bran vajenci in pomočniki, preden bodo zveče» !•** utrujeni na posteljo, je zbirka, ki jo bodo brala naša domača dekleta — ki jo bo bral enkrat in še večkrat ves oni mladi svet, v katerem vro ista "firotja in trenja, ki so rodila te pesmi. Zagorskega poezija je manifest sodobne mladine, je prav za prav tudi košček tiste trnjeve poti, ki jo mora prehoditi sleherni mladi rod, ki nosi v sebi kali pozitivizma. Dosti resignacije je v teh pesmih, resda, obupa, ali ta obup je popreje pozitivna reakcija kakor likvidacija — je tisti pozitivizem, ki je ustvaril te pesmi. Zbirka Zagorskega je preveč primarna, da bi prenesla suhoparne zakone poetike, preveč sodobna in življenjska je. V teh neurejenih verzih je zapel eden iz mladine to, kar čutimo mi vsi, ki smo mladi in ki moramo živeti v času, ko .ljudje poljubljajo konjem vojakov nozdrvi in mečejo rože na kanone ter vpijejo pas-saramos, passaramos... po krvi, po kosteh, po mrtvih ljudeh. Zagorski je subjektiven lirik, izrazito subjektiven, iz vsake njegove napisane pesmi.sije mladost, obup teh v sebi razklanih pesmi pa se rešuje ponekod v trpko ironijo. V zbirki je resda marsikaj odveč, še neizčiščenega, ali vsak mlad človek ima pravico. izdati tako zbirko z vsemi temi napakami. Mladina, ki bo te pesmi brala, jih ne bo čutila. Prenekate-ra teh pesmi je po svoji podobi tako močna, da se bo za vedno zapisala v človeka: »Kozjaške viničarke«, »Sodni ogled«, »Ljudje s sodišča«, »Posmrtna ironija« in druge, zajete so neposredno iz slovenske sredine. — Vtisi pred ofictalno kri#0 Maribor je klavern na pesniških kali, vsaka pesniška : zbirka je v mesti redkost. Tudi »Bog umira« je še tno&j® neizčiščen, ali močan dovolj, da da' čutiti pesnika, ki nam bo lahko še mnogo pel. Odprto in težko pa bo ostalo ved«0 vprašanje: Kako so mogle iti te pes®1 preko mariborskih »Obzorij«? Pesmi je ilustrira! mladi Lojze melj. Štirje linorezi so : samostojne stvaritve ter močno izražajo to, kar !® zapel Zagorski v pesmi, posebno PrVi trije: »Kozjaške viničarke«, »Pokopi; ške siromakov« in »Sobarica«. Težko ^ našel Zagorski za svojo zbirko bližje«3 ilustratorja. Francž Gerželj in Ivan Potrč. Karambol na Tržaški cesti KOLESAR ZAPELJAL V AVTOMO Včeraj je prišlo blizu mestnega vodo- ] voda na Tržaški cesti do. hudega karam- j bola, čigar žrtev je- postal zidarski de-; lavec Jože Feguš iz Hoč. Feguš-se je vračal s kolesom domov proti Slivnici. V bližini vodovoda je hotel prehiteti vod vojaštva. Istočasno pa je privoz" nasproti na osebnem avtomobilu, na katerem, se je vozilo več ljudi, tovarnar po- BILISTA IN SI PREBIL GLAVO hitšva Josip Mor iz Indžije v Srema." Kakor so izpovedale -priče, je Feguš . neprevidnosti zadelv prednji del MorO" vega avtomobila. Pri trčenju si je preW& lobanjo. Prepeljali so ga v bolnišnic kjer so ga takoj operirali. Upati je, bo vkljub veliki izgubi krvi ostal Prl življenju. Tudi obe prevozni sredstvi, ko1 lo in avto, sta občutno poškodovani. TEZENSKA »KOVINA« POD PRISILNO UPRAVO Iz verodostojnih virov smo zvedeli, da je tovarna »Kovina« na Teznem pod prisilno upravo. Vse posle nadzoruje imenovani prisilni upravnik. Pred meseci smo poročali, da je. »Kovina« odpustila mnogo delavcev in uradništva. Zdaj je zaposlenih samo najnujnejše število delavcev. n 4* J. • /t v .A« At «4* > * V . | ^ fc\ * k •> * A Aj 1. i.l n*»‘ ¥ ‘ • V>, i m Vesti s carinarnice. Iz Zagreba je premeščen za carinika 8. skupine v Maribor Mumir Ružič; za pomožnega carinika 9. skup. pri osrednji carinski blagajni v Novem Sadu je postavljen Pavle Stojkovič iz Maribora; za carinika 8. skup. pri glavni.carinarnici v Subotici je premeščen Mihajlo Sinadič iz Maribora; za carinika 8. skup. sta iz Maribora premeščena Hugo Vernič'na Sušak in Oskar Hoja v Bosanski Brod; nadalje so premeščeni iz Maribora, cariniki Uzer Alaj-begovič v Dravograd, Marjan Brozovič in Ilija Biščevič v Preko ter Ivan Medanič na Rakek. m Vpisovanje v obrtno nadaljevalno Solo v M ariboru ;se bo vršilo na mestnem poglavarstvu od 1. do 20. avgusta t. 1. in sicer ob nedeljah, in praznikih od 9; do 11. ure, ob delavnikih pa od 10. do 12. je baš pričel divji petelin s svojo pomladno pesmijo. Srečanje v Gradcu Iz Maribora so me poslali v Weiz, pa sem mimogrede pogledal še malo po Gradcu. In koga sem tu srečal? Svojega dobrotnika Maistra! Ko sem ga na ulici pozdravil, me je poklical. »Kaj pa vi iščete v Gradcu?« »Gospod stotnik, dovolite, da vas jaz isto vprašam«, sem ga zavrnil in mu pojasnil svojo nesrečo. »Pojdite, pojdite, saj bo tako kmalu vse skupaj hudič vzel, pa se vrnete domov!« je dejal Maister in se s prijaznim nasmehom poslovil. Čeprav ni takrat noben petelinček zapel, je ples trajal še dobro leto, in Maister je kmalu potem izvršil zgodovinsko delo. S kraljem Aleksandrom Zopet sem ga videl, tedaj pa v generalski uniformi, 1. 1920 na hrastniški postaji, ko se je pripeljal v spremstvu bla-gopokoinega Aleksandra, takratnega regenta. Kdo je bil takrat najsrečuejši človek na svetu? Ali regent, čuteč neizmerno ljubezen slovenskega naroda, ali general Maister, v zavesti, da je tudi on doprinesel velik del h kolikor toliko srečnemu zaključku vojne, ali »Posavski slavček« Vargazon (ne vem, če je bil kaj v sorodu s prej imenovanim orožnikom), ki je tudi spremljal vlak, ali morda ponižni učitelj, stoječ v ozadju; videč uresničen sen življenja in videč v regentovi dražbi kot generala njega, ki mu dolguje toliko hvaležnosti? Kdo ve? Maister - šaljivec Kaj bi še omenil? Morda Maistrovo šaljivo stran. Ko sem se, nekaj let pozneje poročil, sem dobil od njega tole originalno voščilo: »Pravkar sem izvedel, da ste spustili sidro v zavetju zakonskega pristana. Moja žena in jaz želiva Vaši mladi ženki in Vam vse lepo, milo in dobro. Daj Bog zdravja in obilo živih, čvrstih piščali! Z lepimi pozdravi od doma do doma...« In ljubezen med njim in preblago go. soprogo? Takole mi je napisala gospa za izraženo sožalje ob smrti velikega pokojnika: »Hvala Vam za tople besede sožalja, za lepe besede, katere ste posvetili spominu našega' predragega pokojnika. Vem, da ste mu bili zvesto vdani — on se Vas je tudi spominjal z gorko simpatijo. Vse je minulo, nam pa ni umirjema ne to- i lažbe...« ure. Za vpisovanje so obvezni vsi vaje# in vajenke ter pomočniki in pomočnip iz mesta in iz okoliških občin Pobrežj1 Studenci in Košaki, ki še niso stari 1 let in še niso dovršili obrtne nadaljevali)' šole. Delodajalci se pozivajo, da pošIjeJ" šoloobveznike takoj k vpisovanju. Po g*, vedenem roku ne bo več vpisovanja. vpisu je treba predložiti zadnje šoIs*\° spričevalo ter kr s hi i list in plačati ob* čajno vpisnino. m Maistrovi borci, prijatelji in soniišlj^ triki! Udeležite se maše-zadušnice v sP^ min 5-letnice smrti generala Rudolfa M3'” stra, ki bo v frančiškanski cerkvi v sredo 26. t. m. ob pol 9. uri dopoldne. Istega dne ob pol 6. uri zvečer bo na mesWerl1 pokopališču na Pobrežju ob njegovet« ^0 bo spominska svečanost s sodelovanje!’1 pevskega društva »Jadran«. m Neznana kolesarka povozila otrok?* Pred Trafelovo gostilno na- Pobrežju Jj povozila neznana kolesarka, ki se je nezgodi odpeljala, 3 leta starega Kart" Kovača, sinčka sezonskega delavca. Fan? ka, ki je dobil resne poškodbe po gla™ so prepeljali v bolnišnico. / m Nepoštena služkinja. Posestnik Radl^ Andrej na Meljski cesti je prijavil, Mg mu je služkinja A. (?., ki je bila kato® osem dni pri njem v službi, odnesla o' para čevljev. * Bogato Izbiro krasnih Izletov Va<® nudi „Putnik“: 30. julija: Logarska dolu1,3 din 120*—; 30. julija: Celovec (Velike spor*' ne prireditve) din 120’—; 30 .julija: gaška Slatina din 50’—; 5. do 6. avgust* Mariazell din 200’—. Prijavite se tako]' m. Nočna lekarniška služba (od P: do vključno 28.. t m.): Lekarna pr‘ sv. Antonu, Frankopanova 18, telefof 27-01; lekarna pri Mariji pomagaj' Aleksandrova cesta 1, tel. 21-79, ^ Kino * Grajski kino. Danes „AndaIuzijske či“, španska godba in ples. — Pride »*' boren češki film ,,Izgubljena Patrola‘-, • Esplanade kiho. Do vključno src® velezaniinivi franc .film „Bela sužnja,, Vivian Romans. Krasna vsebina! • Kino Union. Do vključno petka bežen lihotapke“ sehzacijski pustolovi' film iz življenja tihotapca. __________ Radio Sreda, 26. julija Ljubljana: 12. Za uho iri za peto, 13* Šramel „Skrianček“, 18.30 Mladinska "v 18.15 Dvorakova fantazija iz „RusalkeJ 20 Saint Saons „Ples okostnjakov", 2°;, Klavirski koncert, 21.15 Pester spor®- 22.15 Nadaljevanje pestrega sporeda. . Beograd: 17.45 Angleške vojaške* koracflg ce, 20. Večerni koncert RO, 21.20 lo- garske pesmi, 22.15 Plesna glasba. _ S«' utu * ivuuu »ju. rtrtflf- lija: 18. Koncert popularne glasbo, 19-nos Verdijeve opore „Falstaff“, 22 30 čer za vsakogar. — Monte Cenerl: Puccinijeva opera „Tolsca“. — I7!1"1'1*/,-. Mascagnijcva opera „Cavalleria rustica>’ „ — Berlin: 19. Mojstri operete. — * National: 19. Prenos glasbene J s — Varšava: 18. Znamenite simfon>Jc plošč.________________________________________ : Objave VIII. Mariborskefiali^ • Polovično vornino na •MezHea*1 ySj 1. do 17. avgusta lahko- i-*koris‘Uu.-jj[,, od Gjevgjelije do Prevalj do . .j-jrtr Naj večje gospodinjit«' in kulturne 1 ■ ditve slovenskega Podravja • % 35-letnica smrti A. P. Čehova Dne 19. t. m. je poteklo 35 let, kar je U|nrl slavni ruski pisatelj Anton Pavlovič Cehov, star komaj 44 let (1860—1904). 2 njim je izgubilo rusko slovstvo mojstra, katerega ime je dandanes znano po vsem kulturnem svetu in ne bo zlepa pozabljeno- A. P. Cehov se je rodil kot sin kmečkih staršev in vstopil najprej kot učenec v neko trgovino. Bil pa je že tedaj šibkega zdravja in je tudi pozneje večinoma olehal dokler ga ni premagala jetika v dobi življenja, v kateri bi mogel ustvariti se mnoga in velika dela. • A.* ^ohov se je oklenil malih, brezimnih ljudi in prikazoval v svojih novelah, romanih in dramah njihove male uso-ki- vendar s sil0 velikega umetniškega oblikovalca. Nekoč je dejal: »Hočem napisati dramo Ivana Ivanoviča Ivanova, pli razumete? Ivanovov je na tisoče. To n ?lainava^nejši človek, nikakor junak.« Upisujoč take najnavadnejše ljudi je pri-C®1 z anekdotami in končal s tragedija-jj11- Naslikal je celo galerijo ljudi, ki pojenjajo sicer smešne stvari, ali še več ta-7 > v katerih razjeda grenkoba njihove ouše. Vendar je čutit do vseh enake sim-Patije, saj je sam dejal: »Ljudi, ki jih upodabljam, spremljam vedno z ljubezni-n°i!n simPatii°-« 2ato se tem svojim ju-akom ni rogal in jih tudi ni obsojal,, am-Pak te gojil do njih prijateljsko sožalje, ajti vsi, smešni in resni, so nesrečni. ^v°je življenje izpolnjujejo s slabo voljo, panjem, pijančevanjem, iskanjem Iju-ttoUK- ^ensk ter popevanjem ob bezniški Šo v se vle^j° skozi življenje z du-vda^i ie okovarJa z lenobo«, drugi se č *)o žalostnemu umovanju. Vsi se pa ne ‘1° krivce nečesa, čeprav se vselej niti 2avedajo čemu in zakaj, kajti »ruski Slovencem po mnogih prevodih njegovih novel in povesti, pa tudi dram. Tako so izšle deloma posamezno, deloma v knjigi njegove najboljše novele, a Modra Ptica v Ljubljani je izdala njegovo odlično »Anjuto«. Njegove drame »Utva«, »Tri sestre« in »Crešnjev vrt« so se igrale po naših gledališčih, igrali pa so nam jih ob svojih nekdanjih gostovanjih tudi moskovski hudožestveniki. Izza njihovega zad njega gostovanja v Mariboru nam je ostal zlasti dobro v spominu »Crešnjev vrt.«-Bilo bi. vsekakor umestno, da bi se tudi naše gledališče spomnilo te 35-letnice smrti Antona Pavloviča Čehova in uvrstilo v repertoar prihodnje sezone eno izmed njegovih odrskih del. -r. pravi nekje Čehov, »se vedno lej * . veSa> naj je kje kdo umrl ali obo-“?ai. jč komu kaj dolžan ali je sam kockaj posodil.« jo tat**ar vsi nie8°vi junaki ne propada-iemV ■ ^raS‘čno; mnogi se vračajo v živ-Usod 'n ^e*°’ *rU(^e^ se> da bi olajšali mnn ° ?v°Jirn bližnjim. Taki so zlasti šeb ženski liki pisatelja Čehova. Počen^- 2na^lIn° Pa ie> da te ženske ne po-_ Jal° tega niti iz velike ljubezni, niti iz P nih etičnih teženj, marveč večinoma !z Sožalja in usmiljenja. Vse te junake in Junakinje svojih novel/ romanov in dram J« znal pisatelj orisati tako, da je vsaki besedi odmerjen določen ppmen. Posebno Odlična je povsod njegova tehnika, ki ustvarja vselej zaokrožene enote popolne harmonije. Njegov stil je muzikaličen in ?iegov besednjak vsestransko bogat. Sam Wt PrePr'^an> da bodo ta njegova dela 2aalu pozabljena, v resnici so pa prav vsePrav &ele P° njegovi smrti zaživela v velk U5lni in imela ter imajo še vedno ^ ^llv ne le na rusko, -aippak tudi ^ arsikatero drugo evropsko slovstvo. ' p* Cehov je dobro znan tudi nam JUBILEJ SLOVENSKEGA HUMORISTA Pretekli teden je slavil v Gorici šestdesetletnico življenja edini še živeči slovenski humoristični pisatelj Damir Feigel. Feigel še je kot Goričan oglasil v desetletju pred vojno prvič z zb'rko humorističnih črtic »Pol -litra v!pavca« in izdal nato, zlasti po vojni, še celo vrsto podobnih knjig. Ker živi stalno v Gorici in izhajajo tudi njegove knjige večinoma na Primorskem, so v Sloveniji manj razširjene in znane. Tudi Feigel sam js tu manj znan, dočim je pri primorskih rojakih zelo popularen. Njegovi spisi res ne dosegajo umetnosti velikih tujih humoristov, so pa včasih globlje zajeti in skrivajo v sebi marsikatero pikro satiro ali persiflažo. Feigel je študiral nekaj časa pravo na dunajski univerzi, nato se je pa posvetil časnikarstvu, publicistiki in literaturi. -r. sto umetnost, kar v zbirokratiziranem beograjskem Narodnem pozorištu po njihovem mnenju ni mogoče. k. Vojvodinsko gledališče. Vojvodinsko gledališče s središčem v Novern Sadu bo pričelo novo sezono 1. septembra v Somboru, kjer bo igralo dva meseca. k. Ruska lirika. Po antologiji italijanske lirike so dobili te dni Hrvati antologijo »Ruska lirika« od Puškina do Jasenjina in Majakovskega. Zastopanih je 45 pesnikov s 117 pesmimi. k. »Kuča u ruševinama« je naslov romana, ki ga je izdal Hamso Humo, znani bosanski pisatelj in dosegel precejšnje priznanje. Roman prikazuje življenje starih bosanskih muslimanov. k Prva dela slovenske akademije. Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani je določila na svojem nedavnem občnem zboru sledeči program za izdajo znanstvenih deli v filozofsko-filo-loško-zgodovinskem odseku izidejo proi. R. Nahtigala »Stari cerkvenoslovenski molitveni zbornik« (katerega original hra nijo na gori Sinaj), prof. M. Kosa »Gradivo za zgodovino Slovenije«, proi. F. Kidriča »Gradivo za kulturno zgodovino Slovencev« in prof. F. Vebra »Vprašanje stvarnosti«. Pravni odsek izda »Pravne spomenike slovenskega naroda«, delo prof. M. Dolenca, in zvezek pravno-znanstvenih razprav. Soort Žižek: 400 m v 4.51*6! Pri tekmovanju za državno prvenstvo v plavanju, ki je začelo včeraj v Dubrovniku, je dubrovniški Jug premagal Jadran s 65 : 44 točkami. V waterpolu so Dubrovčani zmagali s 3:2 (2:1). Največjo senzacijo dneva je povzročil Branko Žižek, ki je preplaval 400 m prosto v 4.51.6,. kaj* je za pet sekund boljše od državnega rekorda in najboljši letošnji rezultat na tej progi. Na 100 m prosto je zmagal Stakula v 1.01.7, na 100 m hrbtno pa Ciganovih v 1.15.2. Zagreb premagal Split V atletskem dvoboju Zagreb: Split so Zagrebčani premagali svoje obmorske tovariše. Evo nekaj rezultatov: višina juiiior Abramovič 1.80 m, 800 m Kaiser 2.01.8, drugi splitski novinec Despot v 2.02:. Krogla Kovačevič 14.43,, 100 m Avguštin 11.2, kopje Markušič 58.37, 400 . m Despot v 515, daljina junior Urbič 6.21, palica Ivanuš 3.42, disk Kovačevič 42.25, 5000 m Kotnik 15.59. Oba dni je bilo na tekmah veliko gledalcev. s. Henkel prvak. Pravkar je bil končan mednarodni prvenstveni turnir Nemčije v tenisu. V finalu je zmagal Henkel s 4:6, 6:3, 6 :0; 6:1, Nemška, ekipa, v kateri so prvak Henkel, Menzel, Gopfert in Metasa, bo nastopila od 28. do 30. t. m. v Zagrebu. Sah k. Južnoslovanska razstava v Sofiji. V Sofiji grade nov velik razstavni paviljon, ki bo do zime že popolnoma dovršen. Prva prireditev v njem bo velika razstava slovenske, hrvatske, srbske in bolgarske likovne umetnosti. k. Caraccijeva slika v Sloveniji? Beograjski listi poročajo, da ie Rajko Slepče-vič odkril na nekem gradu v Sloveniji sliko Marta in Venere, delo italijanskega baročnega mojstra Annibala Caraccia (1560—1609). k. Umetniška razstava v Sarajevu. V Domu združenja Inženirjev in arhitektov v Sarajevu je odprta te dni razstava slik akad. slikarja L. Drljače. Razstavil je 40 akvarelov in 9 olj. k Umetniško gledališče v Beogradu. V naši državni prestolnici je1 bilo ustanovljeno novo zasebno dramsko gledališče pod naslovom »Umetničko pozori-šte«. Na čelu mu stoje znani igralci in književniki, med njimi dramatik Petar Petrovič, Burianov učenec režiser in igralec Nikola Popovič, tajnik dramskega program radia Jovan KonJovič ter igralec Viktor .Starčič. Gledališče so ustanovili zato, da bi lahko gojili res čl- Šahovski turnir za prvenstvo Maribora Turnir se nagiba v finale, vendar pa je položaj še vedno zelo nejasen, ker je precej prekinjenih iger, ki se bodo odigrale še ta leden. Seveda se medlem lahk o„zgodi“ še marsikaj, brez dvoma pa je, da bo borba v zadnjih kolih zelo ogorčena, zato bi bila sedaj vsaka prognoza odveč. Sinočnje 13. kolo je - bilo kljub vsem peripetijam zelo zanimivo. Bilo je precej sreče in smole, kot je pač vedno m na vsakem turnirju, čertalič je prav podjetno zaigral skandinavsko otvoritev proti Sumeujaku, v nekoliko forsiranem napadu pa ni nadaljeval najholjše. Z izgubo figure so se jadra obrnila in Sumenjak je zabeležil celo točko. Prav zanimiv in mestoma razburljiv je bil damin gambit' Ln-keš F.—Marvtn, v katerem je beli igral z napadom, ki.pa ga je veljal figuro. Kljub temu pa je Lukeš nadaljeval prav podjetno ter naposled le uspel s celo točko. Nosan in Eferl sta kmalu zavila v končnico poskusila oba sicer vse, vendir pa je bil remis neizbežen in tudi realen rezultat pozicije. Knechtl je odlično zaigral E roti Mlšurl, ki je že v otvoritvi zašel v :gubljeno pozicijo. Po svoji stari navadi pa Knechtl svoje velike prednosti ni znal izrabiti, z razstresenimi potezami je dal Mišuri priložnost, da se je rešil iz brezupnega položaja v končnico, ki bi Kiiechtla kmalu veljala celo točko: V stiski pa je z dobro igro le še izsilil remis. Damin gambit dr. Krulc—Mohorčič je bil izrazita težka pozicijska igra, ki je delala obema partnerjema velike skrbi, po za- menjavi dam in lahkih figur pa je prešla v končnico z vsemi kmen. Tu se je pokazal dr. Krulc rutiniranega igravca ter je s spretnim končniškim manevriranjem izsilil zmago. Medtem se je bila med Re-gorškom in Gerželjem tiha bitka. V sici-ljanki je Regoršek že koj v otvoritvi izgubil važnega e kmeta, za izgledno končnico je Gerželj nato dal kvaliteto. Vendar pa je Regoršek pred. navalom črnih kmetov kvaliteto vrnil, nakar je nastala težka končnica, v kateri je imel Regoršek kmeta več. Očividno pa si je obetal od svoje pozicije nekoliko preveč, odklonil remis m igral na zmago. Gerželj je z dobro igro izravnal material in nato v- problemski končnici, kjer j‘e šlo za precej skrit opozicijski manever, prisilil Regorška k predaji. Partija Pesek—Vidovič je bila v dobljeni poziciji za črnega, dočim je bila partija Ketiš—Lukeš B. preložena. Babič pa je bil v tem kolu prost. — — Prekinjena partija Knechtl—Gerželj iz JI. kola je v nedeljskem nadaljevanju končala _ z zmago črnega. Danes zvečer- se turnir nadaljuje s.14.. kolom, v katerem vlada posebno zanimanje za partijo Ger-želj—dr. Krulc. _ Stanje po 13. kolu: dri Krulc 10; Gar-želj 8 in pol (3), Mišura 8 in pol (1), Mohorčič 7 (2), Lukeš F. 7, Marvin 6 (1), Babič in Regoršek. 6, Vidovič 5 in pol (2), Nosan 5, Certalič 4 in pol (i), Eferl 4 in pol, Lukeš B. 4 (1), Ketiš 3 in pol (3), Sumenjak 3 in pol (1), Knechtl 3 (1) in Pesek 1 in pol (4) točke. Prizori iz svetovne vo/ne foit Malenšek ^ 0rej ste se le držali mojih receptov, bie hCC^ ste rešeid majorjevih kapric, st» vas za roenažnega mojstra ne po-*a Vl Ve^« Tako je tudi bilo in od tega 'a sem imel mir pred njim. sn, 1 so nas rad! Posedevali dok ^ večerdl ob ognjiščih, kjer so nam šib • ^raševke kuhale kavo ali čaj. Vča-sln ie zaori,a iz naš*k srl kakšna lepa Šeri,en$^a pescm’ sai so pa služili pri na-01 Polku večinoma sami slovenski fant-Kr,* kU dečki ste.« so nafn pravili vrti _ asevci, »a hudo je bilo, ko so bili pri aa Imzarji. Nismo jih razumeli in obna-a‘i so se napratn nam, kakor bi bili v ' vražni deželi. Vse so nam razdejali, vse pasli in pokradli. »Basama ištenemali Dr? iu.dojn« je bil odgovoj-, če smo se ke Godila so se tudi posilstva. Ne-Sa dne smo komaj rešili neko deklico r°k teh nasilnežev.« . FeP> so bili ti večeri, le žal, da so mi-, 1 tako kmalo. Bilo je v začetku aprila, , !e došlo povelje za odhod. Vlak nas n P°Pe 1 jai preko Ljubljane, Gradca, Du-a a; Linča. Solnograda, Inomosta v Tri-vo ’ ®r smo Vstopili. V vasi Pante Po-n,p le Prebil naš polk priličuo še poldrugi ec v rezervi. Okoli Tridcmta m v me- 8 stu samem je bilo vse polno vojaštva. Avstrija je zbirala tu močno armado za ofenzivo proti Asiagu hi Arsleru. Ofenziva bi se morala pričeti že koncem aprila, a so jo odložili radi vremenskih neprilnc na konec maja. Vežbali .smo po bližnjih strminah in rebrlh v popolni bojni opremi vsaki dan, da smo se privadili gorskemu terenu. Izmučeni in upehani, lačni in žejni smo sc vračali včasih pozno popoldne domov. To je trajalo do konca maja. Po bližnjih dolinah je bilo razpostavljenih vse polno topov različnih kalibrov. V bližini velikanskega prepada Frencelle je stala tudi »Debela Berta«. Kadar se je oglasila, je zabobnelo in zatulilo, kakor bi sam vrag plesal in godel po zraku in zemlja se je stresla kakor ob potresu. Proti trdnjavi Vezeni sta bili napeljani iz doline dve žični železnici. Ena je vod'la tudi preko prepada Frencelle in ta nas je potegnila na planoto takozvanih Sedmih občin. Kar zavrtelo .se je človeku, če je pogledal v globino. S Fraučekom sva zasedla eden voziček. S strahom sva gledala, kako se je premikal škripec počasi naprej. Minute so se nama zdele kakor ure, niti dihati si nisva upala. Vsa železnica je bila primitivno napravljena in nezavarovana. Trebalo je le, da bi voziček malo zanihal in vse bi bilo v prepadu. Vojaki so pravili, da se je zgodilo tu že mnogo nesreč in da je znorel neki vojak, ker je moral prebiti v vozičsu vso noč nad prepadom. Ponoči liamieč železnica ni obratovala. Srečna sva bila, ko je pripeljal voziček mimo prvega stebra na drugi strani. »Na vsakem koraku se nama reži nasproti smrt. Nič kaj prijeten bi ne bil takšenle saltomortale v 300 pletersko globočino« spregovori spet Franček. »Ne vepi kako bi pobiral kosti v svoj »šnajctlhelc« hi če bi jih še sploh kaj našel.« Franček je postal spet dobre-volje, kakor vedno, če je . ušel srečno kakšni nevarnosti. Na končni postaji smo izstopili. V bližini so bili razpostavljeni težki topovi, med njimi dve 30 cm havbici, ki so sipali ogenj in žveplo na sovražne postojanke. Pred nami je bil 3. strelski polk, ki je imel nalogo predreti prve sovražne črte in zasledovati-do bližine Monte Kempela. Po temeljiti artilerijski pripravi se mu je posrečilo to takoj pri prvem navalu. Italijanske postojanke hi utrdbe so se zrušile v prah in ujetnik se je vrstil za ujetnikom. Bili so veseli, da so se rešili pekla. V bližini Monte Kempela smo zamenjali tretji polk. Moja četa Je bila določena za predhodnico našega polka in je imela nalogo zasesti Monte Kempel, ki se dviga 2310 ra strmo nad dolino Val Sugana. — Vrh je bil zaseden od italijanskih prednjih straž. Le počasi smo prodirali naprej. Italijani nas niso dosti ovirali. Le tu in tam je padel kakšen strel, čeprav bi se bili lahko prav uspešno branili. Ko smo.prišli v njihovo bližino, pa so se krat komalo udali. Hitro smo zasedli najvažnejše točke. Bil pa ježe skrajni čas, ker je udaril od desne, strani na nas večji italijanski oddelek, ki bi nas bil skoraj vrgel iz komaj zavzetih postojank. — Moji vojaki so streljali kakor za stavo, začelo je primanjkovati municije, poleg vsega pa je še legla gosta megla na zemljo. Italijani so se nam približali na 10 korakov. »Avanti, avanti,« nam je že donelo okoli ušes,- Imeli smo že tudi precejšnje izgube. Nekemu mojemu vojaku je odneslo tilnico, drugi je imel prestreljeni obe nogi, dva sta bila mrtva, eden je bil ranjen v prsi, več pa v roke. Situacija se je slabšala od minute do minute. V zadnjem hipu pa nam ie prišel na pomoč oddelek strojnih pušk od nekega polka iz Val Sugane. Ko so zaregljale te. so pokazali Italijani pete in napad je'bii odbit. Okoli 100 Italijanov se je udalo, pred nami pa je ležalo mnogo mrtvih in ranjenih. Na Monte Kempel-u smo nuto prebili noč, ki pa je bila vse prej, kakor prijetna. »Dalje jutri.) Žalostne posledice povodnji ob Muri Neregulirana Mura ne uničuje samo plodne zemlje, temveč resno ogroža zdravje ljudi Ljutomer, 25. julija. Pokrajine ob Muri, kakor Mursko polje, Prekmurje in Medjimurje, so stalno izpostavljene poplavam reke Mure. Posebno pomladi se voda razliva preko bregov reke in poplavlja polja, travnike In gozdove. Voda napravi mnogo materialne Škode, a poleg tega vstajajo v raznih jarkih in jamah cele lagune in močvirja. Ta voda se dolgo časa pari na soncu in vprav v tej vodi je leglo komarjev. Letos je komarja nadloga silna. Celi legujejo ljudi in živino, zvečer sploh ni mogoče biti zunaj, ker se moraš Stalno otepati nadležnih komarjev, ki neusmiljeno pikajo, da postane človek popolnoma gobast. Ker je tu toliko komarjev, se je začela pojavljati mrzlica ali malarija. Zdravniki, ki so bili pozvani k raznim bolnikom, so ugotovili v več primerih pojav malarije in odredili zdravljenje s kininom. Treba bo pričeti resno misliti, kako bi se pojav te bolezni odstranil, oziroma pričeti bi se morajo z raznimi ukrepi, da roji tega mrčesa se podijo okrog in nad- se bolezen že v kali zatre, sicer bodo v doglednem času obniurske pokrajine, ma-larične pokrajine v Sloveniji. V Prekmurju in Medjimurju itak razsaja trahom. na Murskem polju pa precej bojujejo za jetiko, če se tem boleznim še pridruži sedaj malarija, potem bo tu nekak center nalezljivih bolezni, ki se bodo širile tudi v ostale pokrajine naše ožje domovine. Potrebno bi bilo. da se Mura zregulira. da ne bo poplav in da bi se nudilo prebivalstvu brezplačno kinin. kakor se to prakticira v južnih krajih, ki se smatrajo za malarične pokrajine. Roparski napad pri Slovenjgradcu Ponoči so razbili okna in vdrli v sta novanjske prostore gostilničarke Marije PeSoharjeve v Segnu pri Slovenjgradcu 3 maskirani moški. Zaradi nastalega ropota se je gostilničarka zbudila. Se preden pa je morala kaj ukreniti, so planili v njeno izbo vsi trije roparji ter zahtevali od nje denar ali pa življnje. Gostilničarka je začela vsa preplašena zatrjevati, da je brez denarja. Roparji pa niso odnehali. Eden izmed njih, ki je bH oborožen z lovsko puško, je nameril puško m ker gostilničarka na ponovne pozive ni mogla izročiti denarja, proti njej ustrelil. K sreči pa je strel zgrešil ter je obtičala kroglja za gostilničarko v vratih. Končno pa se je Pečoharjevi le posrečilo pobegniti. Zatekla se je v hlev, kjer je prebudila hlapca. Ta je odšel v hišo, našel tam roparje, ki so pa pobegnili takoj, ko so ga zagledali. Vendar jepogumai hla pec spoznal med njima dva: 301etnega J. Pečovnika in 40-3etnega Fr. Zajca. Ko je orožništvo zvedelo za roparje, je alarmiralo orožnike vse Dravske doline, da roparje vlovijo. Fantovski protop na Anino nedeljo Na Anino nedeljo ob priliki farnega žegnanja se je popoldne odigral pri Sv. Ani v Slov. gor. hud fantovski pretep. Kot običajno je tudi to nedeljo prispelo iz sosednih župnij precej fantov, ki so ves dopoldan popivali v gostilnah ter jih je alkohol kmalo popolnoma ».prevzel«. Skupina fantov od Sv. Benedikta je med živahnim razpoloženjem gostov pričela nenadoma izzivati z »avfbiks« klici domače fante. Ker pa se trt izzivanje ni poleglo, je napetost prešla do vrhunca in vnela se je prava fantovska bitka katere so se udeležili domači fantje in fantje od Sv. Benedikta. Litri so zažvenketali po glavah in kmalu se je vnel pretep med gručami fantov pred gostilno. Domači fantje so pograbili za polena in ročice, do čim so fantje od Sv. Benedikta zavHi- bil pos. sin Žajdela Karl iz Ščavnice od pos. sina Vogrinec Avgusta iz Drva-nje, Sv. Benedikt v Sl. gor., ki mu je prerezal vratno žilo, da se je moral nemudoma zateči k zdravniku, ki mu je nudil prvo pomoč m odredil prevoz v bolnišnico. Zabodljaje so še nadalje dobili Grubelnik Franc, delavec iz Ščavnice v glavo za ušesom, Senekovič Anton pos. sin iz Ščavnice v glavo. Od fantov od Sv. Benedikta so zadobili najhujše poškodbe Vagrinec Avgust, ki so mu zlomili med pretepom desno roko, več reber in zadali hude poškodbe po vsem telesu, Pa-valec Alojz je dobil močne udarce po glavi, Leopold Rudolf pa hude poškodbe po glavi in vsem telesu, manjše poškodbe je odnesel Pavalec Maks, ki je pravočasno pobegnil. Nevarno poškodovani teJi z noži. Hud zabodljaj v vrat je zado- fantje so ležali dalj časa v nezavesti. Nova prometna pridobitev Prekmurja ■Tujskoprometni in gospodarski krogi so si že dolgo prizadevali, da bi ustvarili zvezo med Gor. Lendavo in Mursko Soboto. Končno so vendarle uspeli, kajti poštno ministrstvo je odobrilo uvedbo redne avtobusne poštne zveze Murska Sobota - Gornja Lendava. S tem bodo najlepši kraj! postali dostopni tudi mnogim izletnikom. Razen tega pa bo nova Sadna letina v Slovenskih goricah Letošnja sadna letina v Slov. goricah bo srednja. Najslabše kažejo jabolka, ki se spomladi ob času cvetenja radi vremenskih motenj niso mogle razviti. Obrodile bodo zlasti zgodnje sorte, kakor n. pr. žitnice, ki že zore. Zelo dobro pa kažejo hruške in slive. Letos se obeta pri Avtomobilist zbežal pred pijancem V Cogotincih v Slov. goricah se je postavil malo okajen poljski delavec Al. Hanžel sredi ceste pred avto Ignaca Per-gla iz Turnišča. Ko se je avtomobilist ustavil, je začel Hanžen nanj kričati, da avtobusna proga tudi velikega gospodarskega pomena. Poštni avtobus bo vozil dnevno skozi Černelavce, Polano, Preda-novce, Brezovce, Zenkovce, Bodonce, Radovce in Krupljivnik. Slovesna otvoritev te proge bo jutri ob 16. uri, ko bo pr vi avtobus odpeljai povabljene goste Iz Murske Sobote v Gornjo Lendavo. nas cvetoča trgovina s slivami, ki jih bomo lahko izvažali. Dobro kažejo tudi vinogradi. Le v krajih, ki jih je obiskala toča, bo pridelek slabši. Nevarnost pero-nospore je z marljivim škropljenjem deloma že odstranjena. ne gre, da bi se lahko eni vozili okrog z avtomobili, drugi bi pa morali delati. Obenem je nasilnež navalil na avtomobilista z gnoinimi vilami. Pergel se je umaknil z avtom ritenski in pobegnil. o Osebna vsst. Notarski namestnik g. dr. Jelko Ravnikar, ki je služboval d£ J -----‘ * ■ Hinko- imenovan ranjskem. o Angleške akademike, ki so se pripeljali s počitniškega tečaja iz Maribora v Ljubljano, so Ljubljančani zelo prisrčno sprejeli in jim pokazali vse zanimivosti. Angleški gostje so se zelo dobro počutili v beli Ljubljani. o K otvoritvi doma Matije Gubca pri Sv. Juriju ob SCavnld v nedeljo 30. ju-Hja dopoldne ho vozil n Gornje Radgone avtobus, al*o ce priglasi dovofino število Udeležencev pri ekspozituri Putnika ali lastnici avtobusa ge. Ceh Antoniji v So-darski ulici. Prevozna cena izredno nizka. o Nov gasilski dom v Lutverclh v Apač*-ki kotlini, katerega ie zgradilo agilno članstvo v kuluku in le z neznatno podporo ostalega prebivalstva, je pravkar dograjen. Dom bo slovesno otvorjen v nedeljo, 30. julija t I. o Iz zadružnega življenja. V Šmartnem pri Slovenjgradcu je bila ustanovljena nova zadruga pod imenom ..Produktivna zadruga kamnosekov z o. z. Deleč znaša 300'— din, predsednik je Ivan Artman iz Legna. V likvidacijo je stopila celjska splošna gradbena gospodarska produktivna zadruga „Naprej ‘. o. V Kozjem je upokojen komandir žandarmerijske stanice g. Anton Doga. o Hmelj v Savinjski dolini. Hmeliski nasadi so v Savinjski dolini zelo neenakomerni. Poneked kaže dobro, drugje slabo. Nasadi pričenjajo polagoma že cvesti. o Ptujska policija pod državnim nadzorstvom* Te dni je prešla mestna policija v Ptuju pod državno nadzorstvo. Za kapetana policije je bil imenovan okrajni pristav Jože Abram. ja utopljenca je naplavila takolah. utopljenec je okoli o Neznane Dravinja v ] 50 let star. Cmllm c Pekovska stavka traja nespremenjeno dalje. V delavnicah delajo mojstri z vajenci. Na pecivu se pozna, da v delavnicah ni rednega dela. Učenci so z delom preobremenjeni in se je dogodilo že več onemogiostnih slučajev med njimi. V resu obeh strank bi bilo ,da se spor či®-prej konča. c Mestna občiua celjska razpisuje & bavo in instalacijo litoželeznega kotla z* centralno peč v ljudski šoli za šolski oko-Uš II v Celju. Morebitna pojasnila iu pr£ računski pripomočki se dobijo pri stnem poglavarstvu soba St. 40 roed_;l* in 12. uro. Ponudbe je vložili v vlaži*-, mestnega poglavarstva soba št. 0 do * t. m. 10. ure dopoldne. c Teniški dvoboj Celje—Atletiki, ki ® se moral vršiti v nedeljo zjutraj, je ® radi neugodnega vremena preložen naw' do 26. t. m. ob 18. c Napada. 46 letnega dninarja Janeza nivca iz Št. Jurija ob juž. žel. je v Gali^ pri Celju napadel neki hlapec s ko»| Udaril ga je po roki in mu jo zlomil- ' 41 letnega posestnika Martina Kladnika l Slivnice so na sejmu v Slivnici nap*®" trije moški in ga z nožem zabodli v zapestje in desno ramo. — Oba so P“ peljali v celjsko bolnišnico. c Nesreče. 9 letni sin dninarja Ivan | radej iz Žalca je padel pod škropi avtomobil Kolesa so mu zmečkala na desni nogi. — 51 letni slikarski ster Anton Gošnik iz Celja se je ponj peljal iz Teharja domov v Celje. « potjo je padel in si zlomil levo ključni1 — 321etuega delavca Vinka Kranjca Celja jc ugriznil konj v levo roko in brcnil poa hrbet ter mu poškooo' ledvice na levi strani. — Vsi ponesre1'"' se zdravijo v celjski bolnišnici. c Tlakovanje državne ceste skozi berje. Ta cesta je, kakor znano v slabem stanju. Kljub temu ,da jo i pijo, to proti prahu ne zaleže mnogo. C se, da bo sedaj baje dala tlakovati, cesto od železniškega prelaza do tvrd VVesten, tvrdka Westen sama. Ce je to t* bo s tem škandalozno stanje te ceste & pravljeno. MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM! V malib oglaalb itia« ruka beseda H mr: aahaaaite orUtoibln* oglase I* din 6.— Dralbe orekllcl doolsovanla la teollovanlsk) oglati dlo t.— oo besedi. Nniffl*’1. *MMl la l« atlasa ta dla II—. Debelo »Iskane besede te rečnoalo dvolno. Oglasni dave* J enkratno oblavo mata dla 2.—. Znesek n male oglate te olačale takol orl naročilu oziroma »poslali * elsmu skup*) t naročilom alt »a oo ooltnl ooloinlcl na čekovni račun it 11.409. V olameoe odgovora glad* tnalih oglato* ta nora orlloiltl znamka ta 3 dla Razno KOPALNE OBLEKE nogavice, perilo, blago za žen ske obeke '« oerjo dobi e v nov! trgovini in pletllnici eMa-ra«. Maribor. Koroška c, 26 (pole« tržnice). 6317—1 Pesesi PARCELO že obdelano za vrt, 600 m*, v Sp. Dobravi, prodam. Vprašati Viktor Parmova ulica 23, Tezno. 6743—2 Kutam RADIO-APARAT baterijski, dobro ohranjen, ku pim. Špedicija Jaklič, Meljska cesta 1. 6755—3 Prodam OBLEKA popolnoma nova. naorodaj. — Vorašati pri Babošeku, Maribor. Vetrinjska ul. 6741—4 KRATEK KLAVIR kakor nov, krasen trias, poceni na prodaj. Tudi na obroke. F. Bodner, Tyršcva 6. 6743—4 ŽELEZNO BLAGAJNO štev, 2 proda špedicija »Balkan«, Meljska 29. 6746—4 OPREMLJENA SOBA separ., se odda blizu kolodvoru. Zrinjskega tre 6-II. 6739—7 ČEVLJARSKEGA POMOČ' NIKA . za boljša dela, in vaje®; sprejmem takoj. Jože Pobrežje. OPREMLJENA SOBA s posebnim vhodom in vso oskrbo se odda. Grecorčičeva ul. 8-II. 6752—7 STAREJŠE DEKLE -ki zna dobro kuhati se J?r me takoj. Naslov v Zgublieno ^ LEPA SOBA mebtirana, se odda z vso oskrbo ali brez dvema gospodoma. Vprašati v restavraciji »Ljutomer«. RotovSki trg 8. 6751-7 Službo dobi IZGUBIL SE JE . v Košakih lovski nes belo-rjave barve. Proti merni nagradi oddati na slov Franc Cgnčala. kloW“ Maribor. Glavni rc 17. .i 6749-^J Tekstilna tvornica v Slovenil išče mlajšega KLJUČAVNIČARJA Id je po možnosti tudi perfekten strugar in varilec, solidno življenje osnov« pogoj. Ponudbe s točno navedbo dosedanjega življenja in referenc je poslati na upravo lj-sta pod šifro štev. »1000«. 7620—\ Svilene sraice so hladne Jn pri jeti*’ i v bogati Izbiri F UČENEC z zadostno šolsko izobrazbo se sprejme v trg. meš. blaga v Mariboru, Stritarjeva 17. Tlkltflais MMI MARIBOR, GOSPOSKA ** ZIDANA HIŠA z dvema sobama in verando, velik vrt, na prodai. Cena din 14.000. Vprašati v *ostilni An toličič, Dobrava ort Teznu. _____ 6748-4 MOTOR Prodani. Razvanje 7, 6689-4 Stanovanje . VEC STANOVANJ v novi hiši. soba in kuhinja, tudi samo posamezne sobe za oddati. Pobrežje. Nasipna 88. 6744-5 Sobo odda Lepa mebJirana. sončna SOBA za dve solidni gospodični. Koseskega ul. 83. Vprašati Drav ska ul. 3.. 6737—7 SOBO i dvom« posteljama oddam takoj. Kneza Koclia 19 (Tat-tenbachova), vrata 3. 6740—7 8 Obiščite .MARIBORSKI TEDE# od 5. do IM. a«|Uil« 1939 Polovična vožnja na železnicah od l 17. avgusta 1939. VELIKA GOSPODARSKA IN KULTUR^* REVIJA. Industrija .— Trgovina — Obrt — KmetijsL, Velika tekstilna razstava — TffjL prometna razstava — Oostinstvo — V pokušnja — Razstava narodnih vezenin ^ Narodopisne razstave — Jubilejna gleda'% razstava — Skautska razstava — Razst®^, malih živali — Številne specialne razstave e Koncertne in gledališke prireditve — itd-prireditve — Veselični park na razstavišči^. * 5.—6. avgusta festival slovenskih n *f 0 n Ih običajev. ^ Obiščite Mariborski otok, najlepše kopal^,,. — Obiščite zeleno Pohorje ini ^ — Obiščite vinorodne »loye ■ „ Obiščite veseli Maribor in flie* Jugoslaviji! čnf Kozjak! gorice! — O okolico! . j* Mariborski teden je najlepša priložn°s obisk naše severne meje! Izduja In urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Ogln-si po ceniku. — Rokopisi 86 ne vračajo. — Uredništvo in narava: Maribor, Kopališka ulica — Telefon uredništva štev. 25-67. in uprave š|ev. 2$-67* — Poštni čekovni račun štev. 11.