d^ki učitelj in sadjarstvo. — Vprašanja in odgovori. — O. k Matice Slovenske" dne 10. junija. — Zemljepisni in narodo :o se je .bore"-krajcarju po svetu godilo. — Naši dopisi. — na njeno pripravljanje, anjska. — 69. odborova volitvah za državni zbor. Vpliv Krme z ozn kmetijska družba pisni obrazi. — Novičar. xt i gj «o«i|iodar§ke stvari. priporoča se toraj za živino, ki naj dobi edi na za Vpljiv krme ozirom na njeno priprav pr. molzne krave, ne da bi se kaj moči, na pr. vprego od nje tirjalo. Zmleta krma se zelo lahko pokvari, moka, ako dlje časa leži, se zgreje in je potem ijanje. Za rejo naše domače živali da nam narava raz- da om na njih redilnost pretvarjevati lična krmila, katera imajo dostikrat take lastnosti jih je treba z vsaki živali škodljiva. Vsled tega naj se dajo vselej manjše množine v malin. ali razdrobljena krmila morajo se pred > z vodo namočiti. Ako jih suhe ki ? težko požira bodi-si, da jih napravimo lože užitne, ali pa lože pi bavljive. Iz tega oka izmislil si je človek stva ? s katei ed- pripravlja krmo za domače živali za-se. Različna pripravljanja ravno tako kakor hrano krme zamoremo deliti v tri načine, in sicer: Razkosanje (razrezanje, razdrobljenje), namehčanje. in kemijsko pretvorjenje krmil, va dva načina pretvorujeta krmila le zvunajno Vsa zmleta krmenjem dobr< mimo, sprimejo se v gobcu ter jih celo želodec obtežijo, ter so vzrok različnim želodčnim boleznim. Ako se takim krmilom malo vode primeša, je dobro jih skupaj pokrmiti z rezanico ali plevami; ako se pa veliko vode doda, porabijo se tudi lahko za pijačo Rezanje ^krme je v navadi pi slami senu m ze 3. Pr leni ki tur me jo v ncvvcvvii yxx 0x0,1111, se poklada, na pr. nezrezana zelena rsiučt, ki je precej dolzih in debelih štibel, ^ -enje in prežvekanje težko, ampak velik del krme ni adnji način pa tudi notranjo sestav n i L 11 a- JU outi viia /JU JU^ oiuujuj v * v^A* ^ rastline itd. so krmila, ki veliko pridobe, ako jih bolj vred. Pri začetku krmenja s zelenimi krmili priporoča se rezati vmes suho krmo, na pr. slamo, seno, ker se slama, seno, korenske na ta način zapreči slabi vpliv, kojega ima v začetku ali manj obimo ežemo ali razkosamo; neka tera teh krmil se še celo morajo tako pripraviti. Ako porabimo za krmo turšico, ječmen, grah, fižol t d ne smemo živini pokladati te krme cele, ker bi jo živina prežvečila ter bi morala iti taka zelena krma. Gombe in korenske rastline morajo se tudi razkosati, drugače so le slaba krmila; razrezana taka krmila žival lahko prežveka ob enem se dajo pa tudi lahko mešati z druzimi krmili. le težko ki azgi Krmila, ki so uže po svoji naravi trda, težko pre od živine ne prebavljena. Posebno se pa cela bavlj in dostikrat celo neužitna amo najpi zrna ne smejo pokladati živalim, ki imajo slabo zo- UČL V1J l V (l 111 uuaimiao l^JLU utuoiuuu, xnuiu,uw ' omehčati, in sicer z namakanjem, poparjenjem ali ku bovje sploh ali ki prav hlastno žrejo ali pa živalim 9 ki hanjem slabo prežvekujejo, na pr. goveji živini m na pr. goveji živim m Namakanje je navadno pn ,ji, ^ ^—~ ki se med vsemi zrni vsled dolzega ležanja posebno trdo. Krmila se pri sočivji ki je postalo prešičem. Znano je od ovsa, «.1 ^ ------ ------0 - --------„ - najlože prežveči, da ga gre vendar nekaj odstotkov namakanji drugače nič ne spremene neprebavljenega tudi od mladega konj Da se toraj taka zguba zapreči, se zrna razdi Poparjenje rabi se za suho trdo slamo > pleve > bijo ali zmeljejo drobljenjem se olajša prežve stročje itd. ter obstoji v tem, da se krma popan z vročo vodo. Učinek je toliko veči, kolikor bolj vroča kanje, nepotrebno se pa ne stori. Krmenje moke pa naredi prežvekanje skoraj nepotrebno; nasledek je pa, da se krma premalo s slino je bila voda. Poparj krmo žival lože je preba vanje se okrajša in slabša krma se na ta način bolje izkoristi. Tako pripravljanje krme je v navadi * pomeša ter tako precej redilne moči izgubi, Živina, ki govejo živino posebno pri pitanji; nepriporočljivo.,^ je klmena l iiiuku čtn uiruui, jc na viuc^ icj^n«,, ven je pa vendar slabotna. Krmenje mletega zrna pa za konje z moko ali otrobi, je na videz rejena zra- za breje krave ali sploh ovce ? popolnem / nesposgrbi^4 t » »S* F* * -riM ?--1-'^ li>0 Najboljše se pripravi krma s kuhanj krat se kuha krompir, ki postane s tem veliko več vredno krmilo. Kuhajo se tudi druge korenske rast- mladine .j drevja, spoštovanje javnih nasadom m ne malo deluje se na ta način proti postane splošno ovosti nase line, pleve, rezanica, eelo zrna. — Ker je tako priprav ljanj krme precej drago, mora se kmetovalec h vpi je učitelj v stana vpeljati sati. predno gre na tako delo, ali se mu pa tudi iz vspesm poduk o sadjarstvu zlasti v -----, ---- O --------v«, v/* v , plača ali ne. To vse je pa odv od krmil n j i h cene, od stroškov za delo in kurjavo in slednjič od ži- dino, z eno besedo predovalno šolo telj odrasti šolo mla- Pr konjih Ako vine same. linsko krm največkrat za prešiče postane ki prežvekovalcih, kater ast teli dr liarstvo osnuje lahko popolno na- zamore s tem občini uže tako dobro prebavljajo, je kuhanje poduk v sadjarst\ s : a d pt m w OJl )li dr nepotrebno, med tem ko s kuhanjem krme korist nakloniti len j dosto več vredna kemijskemu pretvorenju krmil prištevamo' ka-> in kipenje. Za kalenje dajo se porabiti vsa zrna, koja imajo niče pr d da je iz uči kot dr kaier gospodar ki iti, sklenil pri dn v soseskine vrte, ampak večkrat memo drevesnice i j a r s t v Pa še na drugi način zamore učitelj delovati poprijeti v sebi škrob ^šterko) Pr mernem ča ■ kalen j i pretvori se škrob bili v v sladkor pa tudi duščeve spojine se tako razkroj da postanejo lože prebavlj ta pomen, da Spi J tih ki edi lahko prebavljivo kalenj ki dr naj na tamo s pn- pridni dr ojimi vecimi učenci, ki I • Jaz omenim od vseh teh del po posameznih vaških i izvrši potrebna dela. za bolno ali slabotno živino okusno ljenje, da pokažem seči. E kaj samo da to j a tem v eni soseski do Veliko važnejši je kipenje krme. Pri tem ravnanji desetih da je učitelj s svojimi učenci v kakih s krmo porabijo se lahko vsa suha krmila, kakor slama, ----' ---------- — ivtvm^nji*, repe, v^o^ nciv otrobov itd. Vsa ta krmila treba je najprvo drobno kom lep tih precepil taka dr pleve rezanica z dodatkom nekaj krompirja rodila ali pa ie slabo sadje ro lila z dobri Cez nekaj let ta drevesa ki dosedaj niso do taini ter njih lastni ezati, potem z vodo ali pomijami namočiti kaki primerni posodi dobi skupaj stlačiti v ta lijo korist tace ionašajo. Nasledek tega je, da soseij zmes se vsled v nje vnetega kipenja kmalu drevj dela zadobi prijeten kislikast duh; tako ki eje in tako pospešijo sadj precepno tudi slabo lega kr živali prav cev ne rade jedo. Gospodarstvo, ki ima na razpolaganje velike množice slame neje porabiti, se ve tacimi^deli izvršenimi s pomočjo starejih učen- "azsrrja se le, kako oskrbovati drevje, ampak dobrim izgledom » zamore jo na ta način najkorist ki da za govejo živino ali o?ce s tem, da bolje rodi, celi občini. Učitelj naj pa tud ga da dobro oskrbovano dr irja se umno sadjarstvo v sam spodbuja k pridn Ljudski učitelj in sadjarstvo ____3um sg,- jenju sadnega drevja. Ako obišče kak saduivrt in vidi pr prostoi naj ne preneha poprej prigovarjati »t jr r/. Dokaj zamore pospeševati ljudski učitelj napredek v sadjarstvu in marsikaj„storiti, da postane sadjar- 4 i • dokler mu ne obljubi, drevesa vsaditi. Ako ima srenja ceste in pota, pašnike in soličave potem so prostori lepa mesta za učitelj delo stvo vir blagostanja. Na Ceskem, koder sadjarstva ki nima le mali posestnik svojega dobička, ampak tudi veleposestnik ne zametava te stroke kmetijstva, nahaja se skoraj pri vsaki šoli drevesnica. Tej koristni naredbi na Češkem pa tudi na Moravskem ~ ^ ~ v^u u*, j; ct iuui na i.u.uj cx v o iv c in. pripisavati vpliv na tamošnje kmečko ljudstvo sme se vanje in on zamore prostore zasaditi z drevjem u enkrat donaša lepo korist občini. Za izvrševanje takih nasaditev dajo se porabiti veči učenci iz nadalje sol in gotovo bode občina s ponosom gledala na koj o je ono dobilo ljubezen in razum Hesenu varskem nahaj niča. katei sadjarstvo > da je občinska mladež nasaditve čuva in bi dobi na občno korist cela občina in Take , na Virtemberškem in deloma na Ba-i se tudi skoraj pri vsaki šoli dreves-učitelj pridno oskrbuje ter tako koristi svoji občini. Posebno je pa vdomačeno sadjarstvo na in tudi učitelj za-na spostovanji, ki je tako deluje za občni blagor. Učiteljeva skrb mora biti, razširjati le take sadne sorte, kater ade veliko rodijo za kupčijo, na dru belgiških švedskih šolah > za to pa kmetovalec v dobi da ; Koliko je pri tem prilike d j e, k "L ti 7 " — L^lU-Ul llOiJ \J adobi v občini se nahajajoče sadj strani naj pa zopet skrbi j pr ime spoznavati prave sorte ter teh deželah silno spoštuje sadjarstvo. Kar se da v posamesnih deželah naše države in v drugih deželah tako lepo izvršiti, to dalo bi se tudi njih nasaditev priporočevati ? • m naj pa učitelji naših ljudskih šol povsod mogoče, spodbujajo in svetujejo, da se sad kodei je i pr nas vpeljati Nobena šola na deželi ne smela bi biti bi jarstvo povzdigne, ki je vendar tako zelo koristno dre posebno za manjšega posestnika Prvi pogoj je pa vesmce ? kajti ona zamore biti ravno tako dober pro Učitelj mora pokazati na svojem vrtu, da je tudi stor za vzgojo otrok, kot pa učilna soba sama marsikater otroka da se kal obuditi srcr izgleden sadjerejec sam Julius Jablanczv muioiivaioicga unuiva učt se Kal OOUC ljiv za vse njegovo prihodnjo življenj i ki je pomen Drevesnica je učitelju najbolje sredstvo, rastečemu mladenču pokazati vrednost sadjarstva > izgojo od se menskega zrna noter do dovršenega drevesa. V dre vesni soznani se pridni učenec z cepljenjem, s škod Vprašanja in odgovori. Vprašanje 25. Ravno, ko trte žveplam, prišel ki ima neke rujave mehurčke po sebi ljivimi mrčesi in z druzimi koristnimi rečmi se globoko vtisnejo v spomin otroka, da jih nikdar ne pozabi, ampak pozneje na svojo korist in korist druzih porabi. katere bolezen sem na trto, xvi ima ucivc ru kakor bi bila trtna uš. Prosim azjasnite mi to trtno Vprašam, ali bodo otroci č r v i č v Vr.) Odgoi ------ -- -.-..v Liio. AiuoiiUj 1 Cti J C* 0111 L C/ 1111 L v priložene Vam pošljem kos bolne trte (Fr J koje je učitelj napeljal vitis Litine ljubezni in veselju do sadjarstva, poškodovali zlobno drevesa? Mislim, da ne. Spoznanje vrednosti sadnega Priložena trta napadena je po „trtnem nemško: „Rebschildlaus", latinsko: „Coccus ' Na trtnem lesu dobijo se večkrat, posebno v razpokah ljubadi, kake tri milimetre dolgi mehurčki rujave barve, ki niso druzega kot samice gori 191 imenovanega mrčesa. Se lože jih je spoznati, če te sanice na beli, svili podobni podlagi, ki hrani v da Družbini denarničar in odbornik g. Brus poroča, e vis. c. kr. ministerstvo za poljedeljstvo brez sebi zalego. Meseca julija izležejo se iz jajic majhne, vsake opazke potrdilo račune o porabljenih subvencijah. 1 1/ y t «1 . • • • I 1## 1 J • "I 1 # 1 1 1 # # ^ I ' ' R ^ V I S KI lepo rudeče uši, katere se na primernih mestih naselijo. Gospod družbeni predsednik zahvali se v imenu odbora S tem, da uši srkajo trtni sok, slabijo 7 u trto. Mravlje gospodu Brusu za natančno izvršitev računov. posebno rade zalezavajo trto po trtnem črviču napa- Nenavzočemu odborniku dr. M. Wurzbach-u se deno in sicer zaradi tega, ker se iz take trte izceva naloži, da stavi predloge v zadevah novo napravljene nek sladek sok. Osnaženje in ostrganje napadene trte ograje ob družbenem posestvu, ki jo je naredil sosed v jeseni ali spomladi je najbolje sredstvo, da se uniči M. Ždešar. ta mrčes. O-trgana ljubad se zalego vred mora se ve da se sožgati. Prof. W. Voss. Stalni odbor avstrijskih poljedelcev naznanja družbi da se je odbor konstitoval ter so bili voljeni pred C. kr. kmetijska družba kranjska. Seja glavnega odbora dne 14. junija 188! sednikom knez Adam Sapieha, namestnikoma predsed- knez Schwarzenberg in grof Kinsky ter zapisnikarjem dr. Leo Pribyl. Odbor pošilja ob enem svoje pravila ter prosi plačo 10 gold. kot donesek kranjske Seji predseduje družbini predsednik gospod baron Wurzbach. Navzoči ,r je na dnevnem redu tudi razgovor o državnih kmetijske družbe k tej zadrugi. C. kr. trgovinsko ministerstvo naroča se svojo Brus 7 okrožnico iz dne 19. maja t. 1., da naj kmetijske družbe imenovanemu ministerstvu takoj poročajo, ako njih zastopnik v državnem železniškem svetu preneha biti ud kmetijske družbe, ker se v tem slučaji mora po- subvencijah, povabljeni so bili k seji zastopniki deželne vlade in deželnega odbora. Prvo zastopa goplošne reči. Ker je pa znesek, kojega ima Potočinu. do sedaj na razpolaganje kmetijska družba v ta namen, Sideu premajhen, prosi se ob enem še nekoliko podpore. Vsled dopisa stalnega odbora avstrijskih poljedelcev, ravno tako vsled dopisa češke kmetijske družbe predlaga odsek za splošne reči, da tudi kmetijska družba kranjska odpošlje peticijo na državni zbor za- v dar. Knjige so ali njegovo lastno darilo ali pa darilo njegovega posredovanja. Poslala imenovanje častnim ob jednem večjo zbirko knjig Matici rad carine in železniških tarifo v. drugih gospodov vsled * se mu je v ta namen pismena zahvala naprosil se je, naj se zahvali v društvenem imenu tudi onim gospo dom, ki so po njegovem posredovanji Matici darovali knjige. avnemu odboru Mat Slovenske vana") bodi pa slovenskemu občinstvu tole v od* iiHMMBiUiBiBii O (priloga št. 9. „SIo Odbor odločuje nagrade, ne pisatelj izvoli se Zastopnikom v upravnem odboru „Narodneg Doma predsednik Odbor niti sam niti po U 1884 274 kel, da je spis „0 človeškem razama (Letop č g. prof. Senekovič tudi mu ni priznal o ad za pr Mestu g. Bogdana Trno dosedanjega poverje ( Jpr. r. §. i5.) Ko bi pisatelj p j prejetem pojasuilu o nagradi nika Matičinega za sežanski okraj, ki ne more biti več poverjenik, sklene se poverjenikom naprositi g. Franc svoji ne bil sam poslal ponj sicer pripravi to stvar akte ed odb Leban sedaj pa, ked Matice č P bor naj se mu vzviša, i bcni zb r o kr vodja zemljiščnih knjig v Sežani ke ktei • • mogel bi odbor se nanjo ej reci prešel na dnevni tudi po njihovi pise odi zadnj Za 1885. leto plačalo je doslej 586 letnikov odborove seje pristopilo udov, izmed teh 37 letnikov ; od 5 društvu na novo 38 ustanovnik. Sklene se, akademičnemu društvu ;;Zvonimir" na Dunaji darovati na njegovo prošnjo nekoliko primernih knjig iz društvene zaloge. Letošnjih društvenih knjig tiskalo se bo po 1600 iztisov v jednakej obliki, kakor so bile lanske. Gosp. Lapajnetu v Krškem sklene se pisati, da mu g „-------- -------------, notranji in občni vrednosti ter o svojem delovanji uradno doslej po luca po N nima ničesar prekli sodbo o omenjeni razpt pušča razumnemu obe pa o marveč z dobro vestjo ateljevi „ocitbi nepoštenosti" pre enskem tudi Ker se je v zadnji odbo i\e na novo čil 1885. let *ovi seji sklenilo objavljati ivših članov in jih dodajati o od borovih sejah v „Novicalr\ sledi tu imenik pristopivših nov h članov A.) Kot ustanov ni k i pristopili so 1885. leta do Matica ustrcže lahko s tretjino chlichej ker se le sedaj društvu na novo: Gg. Keuda Aut duik pri „As Ge toliko Schoedlerjevih vjema s potrebnimi Pokornvjevimi. nerali" v Trstu; Majdič Vinko, lastnik umetnih mlinov Matica sprejme Jurčičevo ustanovo Notranjcev v spoji Tomšičevo se razpisavala svojo oskrb pod tem pogojem, da v jedno. Iz obresti skupne ustanov nagrada za najboljši pripovedni spis vsako drugo leto Naj prej, oziroma dosedaj, ali v K ljani; Orožen Ignacij, stolni dekan v Maribo Jakob, knezoškof itd. itd. v Ljub B.) Ko t ni k društv pnsto 1885. leta se prašata odbora, ki sta ustanovi oskrbovala po G te pogoje sploh privolita v to spojitev in v 1 o na novo: Alijančič . k. sodri. laj kaplan 4 pristav v Rado v š Andolšek Odobri se tiskovna pogodba tekočega leta med „Ma kaplan v Žabnicah; Bonač Iva tico Slovensko » Narodno Tiskarno Bral odv. društvo v n Bergman F rez v Ljubi gr Vzame se na znanje, da se vrše v hiši na Kon- dovliici; Čiček koncipijent v Ptuji; Bulovec pri Celji; Brenčič Alojzij trg nektere potrebne poprave, zarad kterih se Bonaventura trgovec v Ra it > » pooblasti gospodarski odsek Zapisniki odsekovih sej naj se posebej ne objavljajo, ker so le podlaga sejam odborovim, o katerih naj Franc kaplan stotnik v Tomaji; Delak v Storjanih; Dettoni Josip kr. belež poroča v j? Letopisu" in v „Novicah Poročilo o rokopisih za tisk že prirejenih ali na- okr. komisar v Sež menjenih, kakor sploh o stanji tiskarskega dela vzame Ptuji; Jakob, t nik v Sežani; Ditrih Josip, c. k. okr. glavar in posestnik v Radovljici; Du . Fabris Josip, c. k Ane, učitelj v Rate v Anton, trgovec v Postojini; Dralka gulin Ivan. župnik v Ajdovšči Gabršek F se znanje ozirom na resolucije občnega zbora zjedini čah; dr. Gelingsheim Karol, c kr. sodu prist v jem; Globočnik Anton, tovarnar v Železnikih: Globoč odbor v načelu, da le oni nasveti, ktere o pravem času naznanijo društveniki odboru, ali ktere odbor sam pred- laga pravil) bčnemu zboru (§§. 4. lit 8 10. društvenih nik Ivan, župnik na Pontablu; Gregorič F in posestnik v Krškem; Gregorin Gustav, rrlanec Josio. odv. koncipijent v Sežani; ( ? postanejo po njem sklepi, po kterih se je od- Božidar Saleži: Gruden boru pravilno ravnati. Vsi nasveti pa, ki jih stavijo društveniki še le v občnem zboru samem, smatrati za- učitel i Go veliki župan v Z ri: Hofrnan rane. krčrnar drd. jur. in posestnik v niku; Herič Hubert, not. konci- Homann Friderik, realski istent v morejo se le kot previdnosti uvažuj ali resolucije, ktere odbor po ktere pa ni strogo vezan. Odbor ]£r pijent v Radovljici; Ljubljani; Homann Oton, trgovec v Radovljici; Hrovatin izreka dalje željo in prošnjo, da bi se mu naznanjali tudi dučitelj v Seža dr. Jelovšek Is Janež :V 1 Oj posestnik v nasveti pod §. 9. lit poprej in sicer o takem času da jih lahko stavi na dnevni red občnega zbora. Odbor sklene interpelacijo, kaj da misli ukreniti, da bo pisava v Matičinih knjigah v prihodnje slovnioko Radovljici Matija, krč mar župan in ^uacij, c. kr. sanitetni azistent Kaspret Anton, gim. učitelj v Gradci; Klim tuik v Radovlj a G n peli pravilnejš kolikor mogoče jednostav uredništvu društvenih knjig v prevdarek in razumno priporočati v Kranj in posestnik v Loži; Leveč Ivan, učitelj pri Ka-Lukančič Ivau. iuženir na Dunaji; Marini Karol, posestnik v Sežani; Mayr Peter ml., krčmar in posestnik sin v Komendi: Miklav Urb Audrej mL, posestnikov farni osKrbnik v Mihelu; Milič Josip ranje. Predlog, odbor naj bi skrbel za to da posestnik v Repniči; Mlekuž Karol, učitelj v Oseku . c. kr kupuje lastništvo izvrstnih kih pisatelj Matica Muha Josip, kaplan v Smartinu: Novak Mihael pe na nikov tor jih podaja društvenikom, vzame odboi znanje z dostavkoin, da ve take prilike že sam ceniti in da jih ne bode preziral, ako se pokažejo ugodne razmere. sodn. pristav v Konj 1 O Anto Ljublj Pi Gustav, potni učitelj tapecirar v . kmetijske družbe tajnik v Ljubljani; Pirjevec Josip, trgovec v Sežani; Pitamic Franc, c. kr. notar v Sežani; Podgornik Krešemir. trgovec v Sežani; Pošenjak Toma, učitelj na bklene se vložiti na deželni odbor prošnjo za pod- Cvenu; Potočnik Franc, c. kr. um. stavbeni svetnik poro glede izdanja šolskih knjig, ktero naj bi o pravem mestni odbornik v Ljubljani; Praprotnik Avgust času predložil „Matice Slovenske" predsednik. posestnik v Lokvi; Roblek Aleks, lekar in nosestnik v Glede na interpelacijo o spisu Podgornikovem in Radovlj Rode I na poročila ne povsem resnična o občnem zboru v čas- not. uradnik v Loži; Ru nikih zjedini se odbor v tem, da na le-ta uradno ne trgovec v Ljublj Rozina Julij Davorin, učitelj v Slov odgovarja, marveč prepušča popravo družnikom samim, jini; Schneider f Graclci; Scherko Karol, c. kr. um. okr. sodnik v Pošto ?enu: Selnik Luka učitelj na C Z ozirom na g, Franc Podgornikovo „OJprto pismo ? upnik v Ovčji Vasi; Sittig Teodor, privatni geometer 103 in posestnik v Radovljici; Skale Otmar, c. kr. okr. ži-vinozdravnik v Novem Mestu; Slane Franc, učitelj pri Sv. Lovrenci; Stanič Jakob, e. kr. sodn. kancelist v Sežani; Turek Anton, veleposestnik v Šepoljih; Valentinčič Ignacij, posestnik, gl. zastopnik zavarovalnic ;;Austria" in »Concordia", in mestni odbornik v Ljubljani; Vernik Peter. oglatih vitkih minaretov in 19 vrat drži va-njo. Najime nitnisa vrata se nazivajo Babes Salem veličanja. Č to vrata božjepotnik samo skozi gre, uže je vreden nadžupa mesar in posestnik v Postojini; Vičič Miroslav, meti posebne milosti božj skozi ta vrata v mošej malo štirioglato poslopje, skoro 11 metrov zato navadno vsak božjepotnik Na sredi stoji „kaba". tišči kaplan pri Sv. Marjeti; Za posestnik v Postojini; Weinhard Fr široko. Pozidana soko kaba 10 u Ljubljani; Zakotnik Andrej, krčmar v Postoj Anton, not. uradnik v in strop sloni na dveh stebrih iz rezanega granita rob j V severoizhodni zunanji kovich Aleksander kr Grego zdravnik v Sežani ves vzidan črn, s srebrom vkovan kamen ]e uže pripo- kr. okr. sodnik v Loži: Ž sestnik v Skopem; Žužek L v Postojini. ; Zerjov Josip, velepo-kr. okr. sodnik izlizau od vednega poljubljevanja. Pravljica veda, da je bila „kaba" uže 2000 let pred ustvarjenjem sveta pozidana v nebesih, in so jo angelji molili.' Adam je postavil jo na zemlji na tanko pod onim istim stom, kjer je stala v nebesih me odbranih 10.000 angelov, ali vesolj Za njeno varstvo je bil potop jo je zrušil, Zemljepisni in narodopisni obrazi. in potem jo je postavil z novega Abraham 'Ibrahim) s Nabral Fr. J ar osla v. (Dalje.) pomočjo svojega sina Izmaela __ Ta je prinesel tudi čudoviti kamen prozoren hiacint, ali vsled nadangelja Gabriela je sprvega bil zaradi grehov ljudskih ki jih je Abraham prelil v Mesto Meka cilj Meka. i konec božj je prestrta znotraj in zunaj; zunaj z velikim ' i zastorom, ki ga napravljajo v Kahiri iu pota p Va oemu moslemu, stoji blizo zahodnega pob:7ežja arabskeg v ozki peščeni doli med golimi suhimi gorami. Tu tu se je izcimila se je bil narodil prerok Muhamed njegova vera in od tu se je razširila po treh delih sveta Bog ne daj neverniku stopiti v to sveto mesto! Neka Kaba svilenim č vsako leto ob reki in Muhamed krasen, z zlatom in srebrom počrnel je tako, kakor je sedai so z zlatom pobožn pa veroizpoved islamska: „Ni ga Boga razen Bo prerok nje Pred vrati visi izredno t ran j pi zastor Tudi stene so prestrte z rožnorudečo svileni no teri kristij tudi vsako leto obnove in jo pošilja navadno sultan ngrajski. Staro robo pa razrežejo na drobne kosce ki JV ca- pa so se vendar srečno vtihotapili va-nj, razdele v spomin božjepotnikom ,rdt. Rnrfnn Ma 1 f7qn in §e drugi Prišli iTnK^a ______ ^ 1 na pr. Burckhardt, Burton, Maltzan Kabo ,------, ------^ 1. 1 ion odpiu sa so prav v sama svetišča muhamedanska, se ve da so žake. enkrat za žene samo trikrat na leto: enkrat mo se poprej skrivaj preoblekli vedli so se vedno Neomožene ženske ne smejo v to svetišče krat zato, da jo posnažijo povsodi takisto, kakor pravi muzelmanski božjepotniki. vendar na vso moč radovedne mnoge Meka je moslemu nad vsa mesta zato jej pride naj- lepših, najnežniših priimkov. Dražestna pa ni Meka uže idi okolice ne, ali sveto mesto je, in to je dovolj gati Kaj napravijo? Gredo k sodniku se ne morejo prema se poroče za Ceste ima široke še dokaj pravil Pel j hiše tisti dan s katerim bodi možakom, in drugi dan gresta zopet vsak svojo pot. Kdor hoče iti v „kabo" zidane in potnike opravljene. Utrjeno je s tremi*ostrogi zaradi izinoliti po visoke, z okni na ulice, in z večine za božje- dane obrede in i molitvic , Zapovedano pa polniti nekate da moral bilo veče varnosti. Dražestna tedaj Meka ni, kakor je ravnokar omenjeno, nikjer ne ugledaš drevesa, ne zelene rušinje, pač pa je jako živahna, vzlasti ondaj, kedar prihajajo in božjepotnikov na izbiro jutrovskega blaga in lišpa. Hodijo pa na božj vovernik iti v „kabo", in teri „kabe" od znotraj še še drugo poslopje nad svetim vodnjakom mnogi se vrnejo iz Meke le li Blizo ,,kabe , mora zapove- pra-ka-stoji zemzemorn odhajajo božjepotniki. Po ulicah mrg j l-----fj" , v, » vuujuuvm „ ii^m^OlilLMU Pravljica pripoveda, da je angelj Gospodov pokazal Ha po dobro založenih prodajalnicah je gari, ko je blodila sinom Izmaelom po pustinji pot v Meko verniki T Male Azii Sirske in bi bila skoro umrla presilne žeje. Prej ko ne bi ne bilo Meke, da ni tega studenca, kajti več milj na okolo adno paša damaški v dolgi kar katere vodi na) Druge karavane prihajajo od Bagdada in Bazre s kri-voverskimi Perzijanci in še druge prihajajo iz severne. južne in izhodne Arabije. tudi božjepotniki iz Maroke ni sladke pitne vode. Vodnjak je širok do vode meri skoro 18 metrov. Vode iu in je tudi za samo slana 1 / 2 inetr in vedno dovolj spoznanje gorkeja od zunaujega zrak Nji se pridružijo navad nekoliko. Ali to nič ne de velike pustinj giera, Tunisa in Tripolja, kakor tudi velika katiiah iz Al moslirn jo ceni nad vse, trdi ti pravoverni bolezni, in zato • • prihaj ki Pije koliko da obvaruje sleherne more. Po cele gruče rodovitne Nilove nižave. Po bolnikov leži okolo tega studenca in se zanašajo, da t Beludžista jajo božjepotniki iz daljne Indij ganistana, od bregov perzijanskega zaliva, iz j morju pa priha- voda jih gotovo pozdravi. Potopisec Burckhardt je videl Af moža, ki je toliko časa se nalival z vodo, da se mu Arabske pa mnogi Afričani tako se ustavila. Ker je čedalj bolj najčudneja zmes plemen človeških w 11 » ■ ^^ w w v ^ w w jb^ ^^ at ■ ^^^ V-%- A- I 'j/ t t ^ K C •/V'' i atepe v Meki previdel, da bode kmalu po njem, trdil in je naposled nad 100.000 ljudi in 50.000 kamel, in zato likanskih prostorov Včasih privre vkup da zato ne ozdr slepoti treba l ^ w^w . W r , luuugl neobhodno potrebnih stvari mnogo poslopij , hrane in drugih Ni čuda, da je potem ne Tudi v potem domu neso. ker se ne more vode dovelj napiti posebne vrče si je božjepotniki natočijo, da navadno živo gibanje v Meki, ki ima uže sama za-se okolo 45.000 duš. Vsak božjepotnik hoče priti v veliko mošejo, kateri ali Kedar se molitve molijo, takrat je mirno v mošeji drugekrati je tak vik 5 krik šum in hrup človek menil, da tii je zabavališče, a ne hiša božj da bi vele: Beit-Allah to je, hiša božj Haram, to je, svetišče, kajti v njej Ta mošeja je 250 korakov dotea, in na kratko: E1 leže nega gruči se gl razgovarjajo, v drugi jedo • / Na okrog se vijejo stoji ;;sveta kabau 200 korakov široka v spe; tu čitajo koran .lema". Tudi učitelj i tam a tu P1J o govor uče-vojo šolo ter dobi obokani hodniki v treh vrstah na otepava šumečo mladino. Na vse vrh preže tu okolo sredi stoji „kaba", izvira studenec „zemzem", in se vi-ijo še neke druge svetinje. Lepša jo sedem osmero premnogi prosijaki, leže Ali tokajo premnogi bolniki večer, ko se prično navadne zapovedane mo litve, spremeni se vse. Po tle pogrnejo velikih plaht 191 in brezštevilni božjepotniki se lepo in mirno zbero v znašati 15—20, dalje so demokratje, med temi posebno velikih kolobarjih okrog „kabe„. Pred vhod „ kabin" se postavi „iman", in kakor oni koleni vpogne, natanko tako jih vpogne vsa zorana množica. Ves silni prostor voljenci dunajski dalj , protisemiti in pa divjaki nih vrst, med temi izrekoma Lienbacher in Zallinger, Kako se bodo svetli s imi svetilkami poslanci vstopili v novi zbor Kdor gre na božjo pot v Meko, obišče adno ... , se več bližnjih in daljnih svetišč okrog Meke, vzlasti malo kapelo v Omrahu blizo Meke. Kdor se nameni v omenjeno kapelo, stopi poprej k brivcu, da mu med zapo- enem klubu, ali ne, sicer pa to tudi za" stališč nikov ne bo odločevalo, ker proti vladi in proti d po strankah, to se sedaj še ne da dokončno presoditi. Odločevalno bo pri tem v prvi vrsti, ali bo levičarskim kolovodjem mogoče zabraniti, kar si prizadevajo, da bi tudi Velikonemci ostali združeni z drugimi levičarji v vedanimi molitvami ostriže lase. Ali še več je vredno, če gre božjepotuik na goro Arafat. Ce je namreč obmolil vse zapovedane molitve dotič bodo zmiraj vsi edini cib Drugače je to pri po ki so uže sedaj spadali k Coroninijevemu klub v veliki mošeji, če je črni kamen poljubil in zemzemove pri onih, ki se morajo v obče prištevati tako ali vode se napil, vendar ne sme reči, da je „hadži", če ni bil na gori Arafat. Na tej gori je Ad; dolgi ločitvi, tako trdi prastara pravljii 70.000 božjepotnikov se vzdigne iz Meke in gredo na Evo Po 50.000 do ciesuici nji stranki, to je našel po žavnih vprašanjih glasuj stranki, katera v važnejših drvi ado, sicer pa večinoma pro tuj Wiener Ali o Zt Arafat. Spredaj stopate dve kameli, na čelu velike sirske karava došli grbu stožkasto isti V s imenovane srednje stranke, uvrstuje posla glasilo tako ste bili kateri stranki ali uosi na bod p r o t J po tem e s n i c i šano vezenino m nojevimi peresi olep- volilnih skupi padali, tako-le po posameznih deželah po rstah leso (odrček), v kateri leži molitven črna knjiga. Karavan premija ,.katibu ali pridigar. N goceno opravljeni Kameli prijezdi na Arafat, m s k doli pridig b imele Nižeavstrijska ter jo s tem spominja, da Gornjeavstrijsk je tudi Muhained rad tako pridigoval. Nazaj grede ob iščejo božjepotniki M u v spomin, da stoje trije steb Soluograšk Staja rsk na teh treh mestih Abrah vsak pot Koroška zalučil po sedem kamnov za hudičem in ga tako zapodil, Kranjske* ko ga je hotel zmotiti. Tudi božjepotniki morajo zalu- Primorsk čiti po sedem kamnov pri vsakem stebru; potem po- Tirolska in Pn koljejo za žrtve odmemene e odmenjene živali. Kedar se karav< vrača v Meko, pozdravlja jo vse z radostnim vikom poprej ne razide. do krikom, z godbo in petj kler pride do ;;svere kabe". kjer obmoli še neke molitve. . in zato se tu i opravlj tem času : azvija tudi mo. zbero na odločenih prostorih oli božjepotnikov v Meki, in likanska trgovina. Kedar pa je vse božjepotniki ob odločenem času in vrne se navadno vsak karavano. Mnogo kamel je med tem poginilo svojo leže sem ter to okolo mesta, pa ne da bi jih rebli poostali morej pravlja hud smrad. Tudi mnogi božjepotniki pomrli, eni opešali ali oboleli Zalostui pol bi gledajoč to svetišče ežejo okolo „svete ozdraveli ali umrli ne kabe4'. da Ceska Moravska wk t Sleska Galicija Bukovina Dalmacija To je za pr Nasprot- Srednje Desni- nikov straDke čarjev sk upaj 00 00 3 1 37 a 7 - >10 17 2 - 3 5 16 - 7 23 8 - 1 9 1 1 8 10 - 8 4 12 3darelska 3 3 15 21 35 1 56 92 20 4 12 36 9 - 1 10 1 2 60 '63 3 - 6 9 - - 9 9 skupaj 138 22 193 353 desnico nekoliko ■ pristranska sodba ,,W. 1 kateri bi nn Lienbacherj a in Zalling erja Allg. Ztg.", nikakor ne mogli prištevati pristašem desničarjem. Nabavne stvari Politične stvari. p ■ volitvah za državni zbor. Razun peterih poslanstev, za katere se bodo volitve Kako se v bore u krajcarju po svetu godilo. Bil je krajcar f je silno daleč po svetu prišeL • • morale gnane so nove volitve in valovi političnega nasprotja dosti vzrokov. ponoviti še pred shodom državnega zbora, do- ajo uže deloma, deloma pa se t) Kakor v*ako reč pod solucem, došla je tudi njega sta rost; oslepil je in neozdravljivo ohromeL Pa tudi. na duhu je obolel, in ljudi se je bal, za kar je imel za- Mnogo se je okoli potikal, veselja je pa na- med osebam;, med tal stalo o volilni borbi oh stranicami za dalj časa. obče je dosedanja večina državnega zbora pridobila kreg 17 glasov. 741 ravno to število oslabljena je v prvi vrsti drž Ako ^^ je toraj do sedaj desnica poprek zmagovala za 10 glasov, zmagovati bo mogla v prihodnje poprek za 30 glasov v onih vprašanjih, malo užival; časti ga je samo jedenkrat nekaj dole telo. Kamor je prišel, vstopil je lepo tiho in brez šundra in vendar so ga skoraj povsod zopet veuKaj metali. Najbolje ga je pa jezilo, da so ga povsod, veliko in malo, staro in mlado le z „bore"-krajcarjein obkladali. sedo. Uže najnežnejo mladost zagrenili Na novega lera nekdaj katera se po pravici ali pa tudi morajo prištevati političnim. po volji opozicije ko jo je prvič sli so mu s to be-uže zdavnej je bilo ? > preveč je bil pa še neizkušen, da Levica zgubila je bil njen poniževalen pomen takoj razumel. Nekoliko » a k o se oziramo na njo kot celeto združeno v en klub , zgubila na ie še mnogo več. Ker odpadlo je od nje razun poprej skočil je bil iz čeden in zlikan da c. kr. državnega kovišča tako se je same radosti kar svetil. < ( nih okraj kate so Kavno tisto jutro je pa Dragoslavček očetu in ma edaj zbrali poslance pristaše teri tako lepo srečo vošil, da sta se ta dva neizrečeno iesnice, še celo vrsto druzih elementov, ki bodo hodil svoja pota. Sem spa ginjena objela, na kar so oče potem deset čisto novih najprej vsi Veliko-Nemci po dvojač našteli, taiste v nov mošnjiček spravili in so vse kopitu Plener-Pikert-Knotzovem, katerih število bi znalo skupaj Dragoslavčku v roke stisnili, češ. da bo vedel, 195 kako ga imajo imel u radi. „Na pravijo mati m mu čisto nov krajca da boš tudi od mene kaj se borila brezvspešno kandidata polit, društva Dragoslavček je bežal kakor bil imel žolj daj moš grof P Un njičkom in krajcarjem k družini, kjer jim je ves pre- knezom Hohenlohe-toin je bilo in pa kandidat slovenske in laške konserva- Med poslednjim in tivne stranke grof Sigm. Attem srečen svoje zaklade razkazoval. „Da kraj vsak pravi in potem pa še pristavi da prav lep je pri kateri je dobil Hohenlohe 167 prišlo do ožje volit? ne bil Ker so 3 pristavi, ko bi le „bore" glasov. „Suča" je izvrstno popisali tako govorili, jel je Dra- se vršile na korist konečnega zmago nrp." h-fa i/»a fii t rr.^ , ~ TT ^ i ---U _____i_ • i • ° glaso ča goslavček premišljevati o malomarno med svitle dvojače Lepa druščina, to grof Attems pa 11 izvrstno popisala vse spletke bore krajcarji ter ga j zaprl. uiuov.tua, tu: misli si krajcar, ko med svitle dvojače pade. „Dobro jutro vam vošim", pozdravi, ko Unione v svojem glasilu «Corrie ki so Predsedništvo je povdarjalo in tik pred volitvijo obj kako da se je prve žljivosti znebil je zunaj" še in sporazumljenje obeh narodnosti, vence, naj^ bi na podstavi teh načel volili laškega ka ono za pravic^ ter je vabilo Slo pristavi, da bi bil pogovor spodobno pričel, kajti rad se bil z didata razvidno Koliko vere je dajati takim vabilom gantnimi^ dvojačami takoj spoprij Ali Kako je naletel! „Cegav je pa ta-le?" vprašajedna drugo, tretja ga pa čez ramo pogleda in pravi: „Če vas na vso moč bilo celo iz iste številke onega lista, proti Nabergoju na Tržaškem in vabam prišlo do ožje volitve je Ko pa zebe bili uže lahko tali ste bili zadnji trenotek med „Unioniste" ter stopil knez Hohenlohe ne bodete ogreli, kajti me se ne moremo ker bi se ogulile ob vas. ; pri nas se gram vami pečati, S1 o \ j v aterem t trdi in s e povem, da smo 7? t Ue se ne veste, vam pa sedaj hvala Bo lovanskim z vso bejec, kajti „bore"-krajcar ste spravljajo, kdo se pa za 1J u d j vi ste pa ple v hranilčke b češ vil svoj pro-ep rijatelj prenapetim težnj a m v državnem P da s federalističnimi teudencijami se dela zmeni, ha? v pogubo države. Grof Attem pa je hranilčke Bože beseda v srce zarezala, za slavohlepnost in moj, kako se je krajcarj mu je kali založila, nonosno nado Več ni i ta kali mel časa vdarjal pismeno, da hoče enakomerno potegovati D dnos t teri je z besedami obj torej prav v zmisl Union pro nost pose za ta. ka- premišljevati, kajti Dragoslavček je mošnjiček premika t Da mmi „UU1UUC pri SVOJI U S l 8," bi se Lahoni izrezali, so sklenili zadnji J t stil, da so dvojače s krajcarjem vred zazvenčale, potem Iu rešili so tako svojo ga je vtaknil v žep in je šel s svojo Ančiko na sprehod, proti Slovencem trenotek ne glasovati kot društvo, ampak kot poied ! r Rekel je, da sedaj, ko je kar h krati do tolišnj premoženja prišel, si mora kaj kupiti; ona se nje do pa čast Najhujše slovenskega kandidata prema in doslednost v sovraštvu pa to edi i lovenskih gl da je Hohenlohe s p o m o č j nazorom odločno upirala. Naposled prišlo je terimi so kmica T rjci fo Kam/IU * ---i ll ______ • 1 * vi kompromisa. „Le za ta „bore j več Okolo 30 Slovencev, med ka Drasoslavček 77 naj uže bo!" pristavila je ona. krajcar!" prosil je škem, je glasovalo za Hohenloheta ki bogat na Gori Vstopila sta v specerijsko štacuno. Komis se je neprijatelj Med temi j Dragoslavčku skoraj da odkril iiicelj u oslaj sadj mu je poln „škar --r . UV/lAAl „6aVOUUlliil iu rou< gatiui" ni še celo brez takih, ki so dežel tedaj za slovenskegj aimi bo vednimi in rodoljub jako elegantno krajcar v miznico 1 • v 1 v w« u * dal. Takoj na to pometel Hej pa kolika je bila bicer pa so se slovenski posestniki posla al na z m c vedli odlično in je lovenski st onai uže druščina, večinoma njegove enakosti. Hitro ji taborji. Tudi ni bilo knežj je jel svojo žalost razkladati, ki ga je uže v nežni mla- v tem, ko se celo o podkupovanji govori v nasprotnem dosti zadela. „No, le počakaj, to še ni nič debel smrdel po valj j odgo mago pridobivati si z poslednjem m en t t glaševanjem o ves zamazan stirec, ki je po šnopsu se počakaj, da boš nekoliko stareji, potem boš zvedel, kaj je svet. Le tedaj nas obrajta, kedar datje ljenja proti Slovencem! Da se taki kandi podpirajo od vladne strani (C > bilo pa tudi čudno, ko bi Taaffej pa krajcar kar verjeti ni moQ tečena roka komijeva med-nje seže ter ;,bore"-krajcar prijela. Prišla druzih tudi nas nima!" Tega Rudeča je poleg več je bila namreč deklica po četrt funta s*ira in kornij ji je dal iz goldinarja venkaj. »Ah, tistega-le prosim", vskliknila je, novi krajcar vgledavši. Doma ga je pokazala materi rekše: ..Mati, spravila ga bom, ker je tako lep." si je papirno škatljico. V taisti je bil shranjen uže srebern bogec in par uhanov, v katerih so za ;;dobe sporazum- vlada v drugih mnogo čudnega tudi ne imela tu in drugod ozirih. Pa kaj hočemo, saj infiinamo tržaško in ne~du najske vlade; tržaška pa ima najboljše pomagalce na Goriškem v tukajšnjih nemških fabrikantih, ki se ravnajo po geslu: Duobus litigautibus tertius gaudet je pri nas! Taka Ljubljane. (Od naših volitev za državni zbor) zmiraj še ne more k pokoju priti ona dolenjskih mest Razpravlja se sedaj vprašan Poiskala stavna Stvarne » je postavna ali nepo razprave tega vprašanja so gotovo ni cen- se češki briljanti bliskali krajcar to drušči koristne, čeravno se po vsem strinjamo z beseda tralnega volilnega odbora, „da bode kouečn položila je vprašanje državni zbor." No si misli kraj to sicer še ni noben hra rešil to Stvarno je vprašanje samo tol ,, v* Uiiuu "iujtai 5 tVJ fclCCi oe JLIi nilček, vendar pa je jako prijetno bivališče pa z nekim britko-sladkim nasmehom djala: je to, da štediš, dete moj carjih začenjala, se bo preden bo najinega stradanja konec (Konec prihodnjič.) Pr Mati je se rešuj za našo deželo rešeno v postavi, katero je velj mačil deželni zbor in politične oblastnije. Vprašanje pa lep soglasno s postavo tudi po naravnem čutji toda če boš pri bore-kraj prav veliko Ljubljanice uteklo enakosti pravice. To čutje pa se gotovo žali, ako va-ščani, katerim postava dovoljuje voliti lastne zastopnike 1 • 1 i . i • • . JL 5 v p osred volitvi > volij m trgov. Izjemoma moglo bi se tako zagovarjati, neposredno poslanca mest ako se tak 1 Gorice 15 Naši dopisi. junija. (Izv. dop.) stih in trgih vse kranjske dež čuti, da se krivica Zadnje ..Novice a del ako celo v tisti volil mestom volijo vaščani, meščanskim skupini sa nanje postavno i vseh m e-Vsakdo pa volilcem. m z m so uže poročale, da je bil na Goriškem za veliko posestvo izvoljen knez Egon Hohenlohe, proti kateremu sta ravno tiste skup čino dr už č , v vseh druzih mestih pa so izključeni z mestno ob- K dejansko občutij 5 ako postaja se ve se hotelo pripu- 190 « stiti, da bi v mestni skupini glasovi vaščanov celo odločevali. S tem bi izvoljenec ne bil več zastopnik mest in trgov, ampak izvoljenec vasi. — Mi bi se nikdar ne mogli strinjati z načeli, ki bi volilno pravico tako uničevali. Ne moremo pa skleniti teh vrstic, da bi na kratko ne odgovorili na očitanje izrečeno v tukajšnjem slovenskem listu: „da se naši državni poslanci boje prof. Šuklj eja." Res je, da so svarili tudi »naši državni poslanci" pred kandidaturo Šukljejevo. To svarjenje narekavala jim je skrb za našo narodno stvar. Pretek in izid dolenjske volitve dokazal je, da je bilo svarjenje stvarno utemeljeno. Bojimo se, da bi izid te volitve ne imel še daljih nasledkov v državnem in deželnem zboru, kateri bi mogli naši narodni stvari prizadeti večjo škodo, kakor bi mogla biti korist še tolike nadarjenosti. — Sicer pa so z nami vred gotovo strmeli tudi naši državni poslanci, ravno z novega odlikovani po soglasne m zaupanji naše dežele v tem slovenskem listu brati tako očitanje! — (Gosp. P. Grasselli), novoizvoljeni župan ljubljanski, bil je ta ponedeljek ob 11. uri slovesno umeščen v navzočnosti gosp. deželnega predsednika, mestnih odbornikov in mnogotrajnega občinstva. — („Šaljivi Slovenec.") Zbirka najboljših kratko- časnic vseh stanov, habral Anton Brezovnik, učitelj. Pod gorenjim naslovom prišla je pred kratkim v Ljubljani na svitlo knjiga v mali 8°, obsezajoča 192 strani. Natisnila in založila sta jo Ig. v. Kleinmayr in Fed. Bamberg v Ljubljani. Cena jej je mehko vezani 60 kr. Gospod pisatelj gotovo ni imel malo truda pri zbiranji kratkočasnic in smešnic, predno je vse nabral, jih opilil ter potem primerno razvrstil za vsak stan po-sebe. Gotovo mu bode vsakdo hvaležen za njegovo delo, saj bode čitajoč podane smešnice preživel marsikatero uro veselo, zginila mu bode za trenotek skrb za vsakdanji pičli kruh, razvedrilo se mu bode lice in telo njegovo prošinile bode nove moči. — Mi moremo knjižico, koja se odlikuje z jako všečno unanjostjo, vsakemu najtopleje priporočati. Namen knjižice te je, čitatelja razveseljevati in mu kako grenko uro osladiti, kar bode tudi gotovo dosegla ter tim načinom nagradila male stroške, koie knjižica stane. Novičar iz domačih in tujih dežel. Z Dunaja. — V ponedeljek vrnil se je presvitli cesar s Feldafiuga nazaj na Dunaj. — O izidu volitev za državni zbor se mero daj no sodi, da bo pripadalo k desnici 188 poslancev, k levici 132, k Coroni-nijevem klubu 21, divjih, ki ne bodo pri nobenem klubu, pa bo 12, vseh skupaj postavno število 352 poslancev, Nemška. — Cesar še ni popolnoma okreval, zato se še tudi ne ve, ali in v katere toplice ga pošljejo zdravniki to poletje. Francoska. — Pogodba s Kitajci je sklenjena, veljave ima 10 let, vse dosedanje pogodbe ostanejo veljavne. Kitajci sprejeli so vse pogoje uže lani pripravljene pogodbe, pa več tudi ne. Z Bosne-Hercegovine. — Preteklo soboto otvo- rila se je novo dodelana železnica z Mo stara v Metko vi če v navzočosti tamošnje vlade načelnika, držav- Odgovorni vrednik: Gustav Pire. — Tisk in nega denarskega ministra Kalay-a, mnogih povabljenih gostov in domačega prebivalstva. Prvi vlak odpeljal se je z Mostara zjutraj ob 8. uri in dospel je v Metkoviče ob 10. uri po dveurni vožnji. Zupan in pa uradniki metkoviški pozdravili so na prvem vlaku dospevšega ministra Kalaya. Za vabljene goste naročeno je bilo kosilo. Z vlakom pripeljali so se tudi načelniki civilnih in vojaških uradov. S to železnico storjen je zopet velik nov korak za boljšo prihodnost teh dežela, ker promet bo enako za osebe, vojaštvo in raznovrstue pridelke in izdelke odprt in v tem omogočeno blagostanje in poveličana varnost teh krajev. Kar se izrekoma tiče javne varnosti, čujejo se od dne do dne nasprotne si novice. Te dni trdile so z Srbske dohajajoča poročila, da je v Bosni nastal upor, tamošnji uradni krogi naznanili so pa takoj, da je to po vsem izmišljeno. Vrh tega pa še poroča „Politische Corresp." kot posebno znamenje časa, da se pripravljajo cele turške družine izrekoma rod Gepen. ki šteje 500 oseb, za izselitev iz Bosne, ter da so namenjeni preseliti se v Malo Azijo; kar pa je najbolj zauimivo, je vzrok predstoječe izselitve, in to je pomanjkanje zaslužka. Omenjene turške družine živeli so do sedaj od ropa, izrekoma oropavale so turške tovornike, ki so preskrbavali z živežem vojake. Zdaj pa ropanje ne nese več, toraj hajd naprej v Malo Azijo, kjer se da še kaj zaslužiti. Angleška. — Zmešnjave v vladinih krogih, ki so nastale po odstopu G1 a d s t o n o v e m , še niso poravnane. Poglavitna zapreka je v tem, da ima lioeralna Stranka in v nji Gladston v zbornici poslancev še zmiraj odločno večino. Da nad 50 Gladstonovih pristašev pri zadnjem odločilnem glasovanji v zbornici ni bilo navzočih, to je dalo Gladstonu povod za odstop, toda, če stranka Gladstona ne zapusti, tedaj lahko novi vladi v par dneh nezaupnico da in potem mora ta zopet odstopiti. Zato je baje Salisbury, ki ima sostaviti novo konservativno ministerstvo, stavil za sprejem vlade pogoj, da ga liberalna stranka pred novimi volitvami, to je, pred novembrom t. 1. ne napada. Liberalna stranka pa more novi vladi to sam sedaj obljubiti, če bi Gladston sam to želel ali pa če stranka Gladstona hoče zapustiti. Ker vrh tega kraljice ni bilo na Angleškem, zavlekla se je kriza še bolj, in tako se danes po preteku več kot 8 dni še le poroča nekako uradno , da je S a-1 i s b u r y prevzel nalogo iz rok kraljice, sostaviti novo ministerstvo. Španjska. — Odkar je vročina nastopila, prikazuje se tudi tukaj zopet kolera in se širi od dne do dne glede okuženih krajev in števila obolelih. — Iz Madrida brzojavlja se včerajšnjega dne. da je tam 7 oseb za kolero obolelo, 1 umrla, v Murciji pa jih je 105 obo- * * lelo, 46 pa umrlo. Žitna cena JkM li^" ^\i ^ "" ^"Vi r~ :, -juv -Iš ■-I iSF ?^"-pi v Ljubljani 10. junija 1885. Hektoliter: pšenice domače 7 gold. 15 kr. — banaške 7 gold. 7 9 kr. — turšice 5 gold. 85 kr. — soršice 6 gold. 67 kr. — rži 5 gold. 85 kr. — ječmena 5 gold. 36 kr. — prosa 5 gold. 85 kr. — ajde 4 gold. 71 kr. — ovsa 3 gold, 57 kr. — Krompir 4 gold. 40 kr. 100 kilogramov. založba: J. Blaznikovi nasledniki v Liubljani.