K petdeseti obletnici prvega splošnega zbora slovenskih učiteljev v Ljubljani. (Nekoliko spom:nskih črtic: sestavil Fran P o d o b n i k.) Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani je priredilo dne 24. in 25. septembra 1872 »-prvi splošni zbor vseh slovenskih učiteljev« s sledečim vzporedom: 1. Kako nai se slovenski učitelj za svoi stan izobrazuje? 2. Kako naj se v naših večrazrednih ljudskih šolah ooučuje drugi deželni jezik? 3. Kako nai bi Ijudski učitelji na Kraniskem Koroškem, Štajerskein in Primorskem imeli enakomerno plačo? 4. Posamezni nasveti. Zborovanje se je vršilo v deželni dvorani v reduti. Zbralo se nas je do 300 učiteljev — za tedanjo dobo res veliko število — iz vseh slovenskih krajev. Tudi Hrvatje so prišli kot reprezentanti hrvaškega šolstva živega duha in rodoljublja. Od dež^lnega šolskega sveta kranjskega.so Drišli in zborovalce iskreno pozdravili gg. vladni svetnik Hočevar, dr. Jan. Bleiweis, dr. Ant. Jarc in dr. E. Costa; mesto Ljubljano je zastopal mestni župan K. Dežman. Došli so tudi telegrafični pozdravi, med njimi od češkega učiteljstva. ki ga ie vposlal znani češki pedagog Mašek. Zboru je predsedoval naš nepozabni Andrej Praprotnik. O prvi točki poročal je vadniški učitelj in pisatelj Ivan Tomšič. Debate so se udeležili: Stanonik Podobnik. Lapajne, Stegnar Petar Tomič profesor višje realke v Rakovcu pri Karlovcu. in deželni šolski nadzornik prošt dr. Ant. Jarc. Omenim naj, da je radi izvajani Podobnika in Lapaineta prvesra besno napadel tedanji »Laibacher Tagblatt«. oba pa tovariš J. Budna v »Tagespošti«. na jako surov način tako, da se ie »Slovenskemu Narodu« zazdelo braniti napadenca. pisoč: »0 Lapainetu in Podobniku zavrgljivo soditi niore pa Ie tisti ki ga ne vodi razum, ampak zavist in slepa strast« Sprejet ie bil tudi dodatrri predlog Lapainetov. naj se tudi v Mariboru in Celovcu osnujeta učteUski slovenski izobraževalniči in predloe prof. Tomiča, ki se je glasil: »V slovenske izo&raževalnice za Ijudske u&telje uvede naj se hrvalčina kot obligaten predmet.« O drugi točki je posočal g. Luka Knific, učitelj v Tržiču. Predlagal ie iraslednjo resolucijo: »V prvih dveh razredih naj se le domači, a v zadnjih dveh pa tudi nemški iezik poučuje.« Pri debati ie prvi ppprijei. besedo gStanonik in končno izjavil: »Za čisti slovenski narod nai bodo le čista slovenske šole. za vse druge šole se ne brigamn in> ker ie stvar čisto naravna. predlagam, da se preko Dredloga poročevalca preide na dnevni red.« V istem smislu je govoril tudi Jak. Škoflek in zaključil svoj govor z besedami: »Nemški iezik iz narodne šole enkrat za vselei vun!«. kar so zborovalci sprejeli z dolgotrajnimi živijoklici. Prehod na dnevni red je bil potem soglasno spreiet. 0 tretji točki (enakomerna plača) poročal ie g. Ivan Lapajne. Debate so se udeležili Stanonik, Podobnik. Stegnar in profesor Petar Tomič, ki je stavil poseben predlog in končal svoje prepričevalno utemeljevanje z besedami: »Kdor i.e proti povišanju učiteljske plače. ta ie proti šoli. narodnem napredku in sploh proti civilizaciji. humanizmu in krščanstvu. Krščenik ne more biti. kdor je proti šoli in napredku naroda.« Tomičev spreminjevalni predlog je bil spreiet z veliko večino glasov. Z zborom združena je bila tudi razstava učil ki jo ie prav ukusno uredil razstavni odbor (Stegnar. Lapajne, Po~ dobnik. Zima in Čenčič). 24. septembra 1872 ob 7. uri zvečer je bil v deželni dvorani v reduti pod vodstvom Ant. Nedveda velik slovesen koncert ali učiteljska beseda, po koncertu pa v narodni čitalnici skupna večerna zabava. ki io ie priredila »Glasbena Matica« skupno s slovenskim učiteljskim društvom, Kolikor mi ie znano, živiva od takrat nastopivših govornikov samo k. ravnatell Ivan Lapajne in moja malenkost. Radostnim srcem se spominiam lepih dni. ki sem yh takrat preživel v mladeniškem navdušeniu za našo sveto stvar v krogu velezaslužnih starih in izkušenih šolnikov. kojih navodila so mi bila ves čas mojeiia življenja neprecenljivi vadeJ^pcum in po katerih sem s.e vedno ravnal, dasi mi ,ie ta odločnost prinašala v dobi mojega 20letnega službovanja na Koroškem mjtiogo bridkosti in preganjanja. A upogniti se nisem dal. Vedno sem se držal gesla ki ga priporočam tudi mlademu učit^Ijskemu naraščaju: Vse za slovensko liudsko šolo in z nio za izomiko naroda! j!j