15 LET DELOVANJA 1 Društvo mediatorjev Slovenije: 15 let delovanja Spletna izdaja Izdajatelj: Društvo mediatorjev Slovenije Sedež: Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana Priprava vsebin: Aleksander Jakobčič Urednik: Luka Hiti, Aleksander Jakobčič Predgovor: mag. Gordana Ristin, predsednica Društva Zaključni govor: Aleksander Jakobčič, podpredsednik Društva Oblikovanje: Anja Švajger Fotografija na naslovnici: Gerd Altmann @ Pixabay Fotografija na zadnji platnici: Sora Shimazaki @ Pexels Publikacija je brezplačna. Ljubljana, oktober 2021 Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 80935683 ISBN 978-961-95537-0-1 (PDF) KAZALO O publikaciji 4 Uvodna misel predsednice 5 ZGODOVINA IN O MEDIACIJI DRUŠTVO MEDIATORJEV RAZVOJ MEDIACIJE SLOVENIJE Mediacija v zgodovini in 8 Potek mediacije na kratko 20 Društvo mediatorjev Slovenije 34 mednarodni skupnosti zgodovina in delovanje Mediacija danes 22 Konvencija Združenih narodov 10 Konference DMS 36 o mednarodnih sporazumih o Temeljna načela mediacije 23 poravnavi, ki izhaja iz mediacije Seznam predsednikov in 38 (Singapurska konvencija o mediaciji) Vrste mediacij 26 podpredsednikov DMS Mediacija v evropskem prostoru 12 Pandemija in DMS 40 Mediacija v Republiki Sloveniji 15 Mediacija preko spleta 18 in mediacija na daljavo Zaključna beseda 41 (online mediacija, e-mediacija) podpredsednika DMS KAZALO 3 O PUBLIKACIJI Društvo mediatorjev Slovenije (DMS) ob 15. Obletnici svojega delovanja izdajamo publikacijo, ki združuje bistvene informacije o zgodovini alternativnega reševanja sporov (ARS), pravnega razvoja na državni, mednarodni in EU ravni, ter delovanja DMS. Publikacija je zasnovana tako, da popelje bralca od uvodne misli predsednice DMS skozi zgodovinski del, ki služi kot uvod mednarodni ureditvi mediacije, vse do ureditve na EU in državni ravni. Po zaključku tega dela si lahko bralec prebere tako bistvene značilnosti postopka mediacije in splošne informacije o mediaciji kot tudi o bogatem delovanju in poslanstvu DMS. Celotno besedilo nato zaključi misel podpredsednika, ki je naravnana predvsem na prihodnost mediacije. 4 O PUBLIKACIJI DMS UVODNA MISEL PREDSEDNICE Osnovna ideja mediacije je, da stranki s pomočjo mediatorja Postopek mediacije je uporaben prav pri vseh vrstah spo-kot nevtralne tretje osebe najdeta tisto rešitev spora, ki je za rov: družinskih, civilnih, gospodarskih, upravnih, delovnih, v njiju najboljša in skleneta o tem dogovor (poravnavo). Ven-predkazenskem postopku, v izvršilnem postopku, v sporih dar je v tej ideji vsebovano veliko več: konflikt je normalen iz varstva okolja in drugo. Člani DMS smo ljudje različnih del življenja in pomembno je, kako ga rešujemo ter preobli-poklicev, saj za mediatorja ni treba, da je pravnik. V društvu kujemo, tako da vse stranke nekaj dobijo oziroma nobena smo organizirali vrsto konferenc in srečanj. Napisali smo stranka ne izgubi. Prof. Nils Christie je zapisal, da je spor Belo knjigo o mediaciji in pomagali pri oblikovanju različnih last strank in naša naloga je, da jim pomagamo pri reševanju predpisov za mediacijo in mediatorje. Izobrazili smo nekaj tega spora. Mediacija je kot eden izmed načinov alternativ-generacij mediatorjev. nega načina reševanja sporov (ARS) prepoznana kot način, ki je hiter, ekonomičen, nevtralen, zaupen in učinkovit. Idejo mediacije in veščine mediatorja lahko uporabimo tudi pri facilitiranju v sporih z veliko strankami. Tako smo člani V Sloveniji smo organizirano začeli ponujati mediacijo na so-DMS pripravili odmevno mednarodno Konferenco o postop-diščih že pred 20 leti. Društvo mediatorjev Slovenije (DMS) ku sprave. Po konferenci smo pripravili predlog postopka, da pa smo ustanovili pred 15 leti. DMS je od nekaj ustanovnih bi lahko pričeli s postopkom sprave v RS. Žal do sedaj nismo članov zraslo v najbolj številno društvo mediatorjev v RS in naleteli na poslušalce, ki bi nam pomagali udejanjiti to idejo. pridobilo status društva v javnem interesu. Ko smo ustanav-ljali DMS, smo zapisali, da želimo širiti vedenje o mediaciji Mediacija mora biti dostopna vsem ljudem, ki so v sporu. in s kvalitetnimi izobraževanji za mediatorje in mediiranjem Zagovarjamo mediacijo na sodiščih, v raznih poklicni zdru-promovirati sam postopek kot tudi idejo mediacije. ženjih (zbornicah), podjetjih, občinah, krajevnih skupnostih, DMS UVODNA MISEL PREDSEDNICE 5 verskih skupnostih, šolah, na fakultetah in v raznih oblikah stranki prisluhneta in se slišita, pride do razumevanja druge-zasebnih družb. DMS tudi ponuja mediacijo. Sprejeli smo ra-ga in pričneta sodelovati in ustvarita novo vrednost. Običaj-zumno tarifo, ki je za člane zavezujoča. Za stranke, ki so brez no se popravi odnos med njima. V naravi je preživela tista sredstev, pa je brezplačna. človeška vrsta, kjer so bili posamezniki sposobni sodelovanja in prilagajanja. Niso bili zmagovalci največji in najmoč- V postopku mediacije skoraj vedno pride do trenutka, ki ga nejši, temveč tisti, ki so znali različne interese združiti v novo mediatorji poimenujemo »čarobni trenutek«. Zgodi se, ko si sinergijo. Mediatorji smo nosilci teh novih sinergij v družbi. mag. Gordana Ristin 6 UVODNA MISEL PREDSEDNICE DMS ZGODOVINA IN RAZVOJ MEDIACIJE 7 MEDIACIJA V ZGODOVINI IN MEDNARODNI SKUPNOSTI Postopki, ki jih danes poznamo pod besedno zvezo alter-se na večjih konferencah zbrali voditelji in diplomati iz nativno reševanje sporov (ARS), ki zajema tudi postopek Evrope z namenom doseči mirovni sporazum po ver-mediacije, niso izum 21. stoletja. Mnogo zgodovinskih ski vojni, ki je trajala kar 30 let. Mediacija je bila ključ- virov, tudi primarnih, priča o tem, da je ARS prisotno v člo-no orodje pri doseganju miru in vsebine sporazumov. veški zgodovini tako dolgo, kot so različni tribunali iz katerih se sčasoma razvijejo sodišča kot jih poznamo danes. Civiliziran načina reševanja sporov je bil vedno pomemben v človeški zgodovini. Ta pomen je razviden tudi na globalni Zgodovina nam postreže z viri, ki segajo vse do leta 1800 pr. ravni, kjer je mednarodna skupnost po tragičnih izkušnjah n. št. Vse od starodavnega kraljestva Mari (danes ozemlje prve in druge svetovne vojne prišla do redkega konsenza Sirije), kjer zgodovinski viri pričajo o uporabi tako mediaci-glede pomena načinov reševanja sporov in jim posvetila je kot arbitraže pri reševanju sporov s sosednjimi kraljestvi. mesto v VI. Poglavju Ustanovne listine Organizacije zdru-Pomen načina reševanja sporov je razviden tudi v Rodijskem ženih narodov. Še pred omenjenim dokumentov naslovi zakonu, ki naslovi izzive pri izgubi tovora in določa načine mediacijo in vlogo mediatorja v meddržavnih sporih tudi reševanja sporov. Prav tako zgodovinski viri iz leta 500 pr. Haška konvencija iz leta 1899 v 4. členu. V ospredju so n. št. omenjajo arbitražo, ki se je imenovala panchayat, na prostovoljnost, zaupnost, sodelovanje in tudi poudarek na današnjem ozemlju Indije. Dinastija Džou, na današnjem ugledu ter odnosu med strankami v postopku in še več, kar ozemlju Kitajske, celo razvije položaj oziroma funkcijo me-loči postopek mediacije od na primer postopka arbitraže diatorja leta 100 pr. n. št. ali postopka pred mednarodnim meddržavnim sodiščem. Mediacija in širše ARS igrata pomembno vlogo tudi V svetu, v katerem smo obdani vsako minuto s kopico različ- v ključnih zgodovinski političnih dogodkih, na primer nih informacij, ki pričajo o neprestanih konfliktih, je lahko za-pri Vestfalskem mirovnem kongresu leta 1648, kjer so vreči idejo o koristnostih mediacije in ARS v mednarodnem 8 MEDIACIJA V ZGODOVINI IN MEDNARODNI SKUPNOSTI DMS svetu. Videz in prvi vtis lahko pogosto zameglijo resnično cije poudarjen tudi po sporazumu med silami Slonokoščene podobo stanja in tako je tudi v tem primeru. V zgodovini re-obale in silami Forces Nouvelles leta 2007, kar je privedlo do ševanja sporov v mednarodni skupnosti ne manjka uspešnih večjega vlaganja v mediacijske kapacitete OZN. primerov, kjer je mediacija igrala poglavitno vlogo pri reševanju sporov. Če omenimo samo primer mavričnega bojevnika Cilj tega kratkega zgodovinskega uvoda in pregleda pomena iz leta 1986, kjer je Generalni sekretar OZN Peréz De Cuéllar ARS in s tem mediacije v mednarodni skupnosti je bil pouda-mediiral v sporu med Francijo in Novo Zelandijo. Prav tako riti zgodovinsko prisotnost ARS ter velikanski pomen, ki ga je v sporu med Argentino in Čilom (Beaglov konflikt) po ne-imajo postopki ARS pri reševanju mednarodnih konfliktov, uspeli implementaciji arbitražne odločbe s strani Argentine ki so žal lahko izredno krvavi in dolgotrajni zaradi pogos-uspešno svojo vlogo odigrala mediacija. Pomembna vloga to etničnih in drugič razsežnosti. Konflikti so v človeškem mediacije je razvidna tudi v Mozambiku in koncu državljan- življenju prisotni na vseh ravneh od medosebnih sosedskih ske vojne leta 1992, prav tako v Severni Makedoniji in nape-in drugih sporov do večjih mednarodnih konfliktov in način, tostih leta 2000. Uspešno vlogo mediatorja je odigral tudi kako jih naslavljamo, je v domeni posameznika in družbe in Generalni sekretar OZN Kofi Annan v ozemeljskem sporu prav tu igra ARS in še posebno mediacija ključno vlogo. med Nigerijo in Kamerunom. Posebej je bil pomen media-DMS MEDIACIJA V ZGODOVINI IN MEDNARODNI SKUPNOSTI 9 KONVENCIJA ZDRUŽENIH NARODOV O MEDNARODNIH SPORAZUMIH O PORAVNAVI, KI IZHAJA IZ MEDIACIJE (SINGAPURSKA KONVENCIJA O MEDIACIJI) Singapurska konvencija o mediaciji je vstopila v veljavo 12. Ključna težava, s katero se je lahko stranka srečala, je navigi-septembra 2020. Ključen izziv, ki ga omenjena konvencija ranje skozi zapletene in neznane pravne postopke v tuji drža-naslavlja, je zahtevna izvršljivost sporazumov, ki so plod vi (mogoče celo v popolnoma drugačnem pravnem sistemu, mediacijskega postopka, kateri poteka mednarodno oziro-tj. common law, mešani ali civilni sistem) z namenom ures-ma med strankami, ki sicer spadajo pod različne jurisdikcije. ničitve besedila sporazuma. Vse to je časovno in stroškovno Potrebno je upoštevati mednarodnopravno razsežnost kon-zelo potratno in posledično stranke odvrača od mediacije. vencije, torej potreben je podpis in/ali ratifikacija konvencije Na primer študija, ki jo je izvedel Mednarodni mediacijski s strani določene države, da lahko uporaba njenih določb inštitut iz New Jerseya za reševanje sporov, je pokazala, da nosi v zadevni državi tudi pravne posledice. Omenjena kon-je kar 84% sodelujočih v anketi odgovorilo, da bi takšna konvencija je namenjena predvsem mednarodnim komercialnim vencija bistveno vplivala na njihovo odločitev za poslužitev sporom. Po vsebini in ciljih je podobna Newyorški konvenciji mediacije. o priznanju in izvršitvi tujih arbitražnih odločb iz leta 1958. Glavni cilj Singapurske konvencije je razvoj mehanizma, ki Pomembna člena za izvrševanje sporazumov, doseženih v bi omogočal neposredno izvrševanje mednarodnih sporazu-postopku mediacije, sta predvsem člena 4 in 5. Člen 4 nala-mov, ki so doseženi na postopku mediacije. ga strankam, da predložijo podpisan sporazum in potrebne dokaze, ki izkazujejo, da je bil ta sporazum dosežen znotraj Pred sprejemom te konvencije so stranke sicer imele mož- postopka mediacije. Člen 5 (natančneje člen 5(1)) taksativ-nost izvrševanja sporazumov iz postopka mediacije, bodisi no našteva podlago, na kateri lahko pristojni organ tudi zavr-na podlagi pogodbenega prava, ki seveda zahteva postopke ne izvršitev takšnega sporazuma. pred sodiščem, bodisi pa so stranke po sprejemu takšnega sporazuma poskrbele za njegovo izvršljivost (podpis sodni-Hkrati pa vsebina konvencije, natančneje vsebina 5. čle-ka, če je mediacija potekala pred sodiščem, overitev pred na, poraja tudi nekatera vprašanja. Na primer, kateri pravni notarjem ali zapis v obliki arbitražne odločbe). standardi bodo uporabljeni pri odločanju organa o izvršlji-10 KONVENCIJA ZDRUŽENIH NARODOV O MEDNARODNIH SPORAZUMIH O DMS PORAVNAVI, KI IZHAJA IZ MEDIACIJE (SINGAPURSKA KONVENCIJA O MEDIACIJI) vosti določenega sporazuma pri vprašanjih, ali je določen splošno, vendar, kot že omenjeno, narava dokumenta zah-sporazum dovolj jasen in vsebina določna (»clear or com-teva ratifikacijo posamezne države. Opazno je tudi, da niti prehensible«), kaj je resna kršitev sporazuma (»serious bremed podpisnicami še vedno ni vseh držav članic EU, vključ- ach«), kateri standardi veljajo glede presoje »primernosti« no s Slovenijo, kljub temu da so nekatere članice EU bistve-mediatorja predvsem, če se pojavijo dvomi o mediatorjevi no sodelovale pri oblikovanju besedila konvencije. Hkrati pa nepristranskosti in kršitvi načela zaupnosti (vprašanje »ju-sodijo med podpisnice države kot so ZDA, Kitajska, Indija in stifiable doubt«) in še več. Nekaj odgovorov sicer ponudi Južna Koreja, torej tudi največji globalni trgi. Do 2021 je bilo konvencija sama, na vse druga vprašanja pa bodo morali sedem ratifikacij in 55 podpisnic. Če se bo mehanizem, ki ga odgovoriti pravniki v praksi. predvideva omenjena konvencija, izkazal za učinkovitega, se lahko zgodi, da se število držav podpisnic in število ratifika-Vsekakor je Singapurska konvencija dobrodošel korak v pra-cij bistveno poveča. vo smer mednarodnega razvoja mediacije in mediacije na KONVENCIJA ZDRUŽENIH NARODOV O MEDNARODNIH SPORAZUMIH O DMS KONVENCIJA ZDRUŽENIH NARODOV O MEDNARODNIH SPORAZUMIH O 11 PORAVNAVI, KI IZHAJA IZ MEDIACIJE (SINGAPURSKA KONVENCIJA O MEDIACIJI) PORAVNAVI, KI IZHAJA IZ MEDIACIJE (SINGAPURSKA KONVENCIJA O MEDIACIJI) MEDIACIJA V EVROPSKEM PROSTORU Ključni medvladni organizaciji v evropskem prostoru sta Evropska Unija (EU) in Svet Evrope (SE). Reševanje sporov in mediacija igrajo pomembno vlogo v zunanjepolitičnih aktivnosti EU, konkretneje znotraj aktivnosti Evropske službe za zunanje zadeve (ESZD), kjer strategija omenjene službe temelji tudi na mediaciji, dejavnosti podpore mediaciji in dialoga z namenom ohranjanja in krepitve miru. 2004 2008 Evropski kodeks vedenja in ravnanja z mediatorje z leta V medosebnih sporih, natančneje v gospodarskih in civilnih 2004, ki določa več načel, katerim so mediatorji strokovno sporih, ki potekajo znotraj EU, je Evropska komisija aprila zavezani. 2002 predstavila zeleno knjigo alternativnih načinih reševanja sporov v civilnem in gospodarskem pravu, v kateri je Kodeks naslavlja predvsem področja usposobljenosti, ime-povzela dejansko stanje v zvezi z alternativnimi načini reše-novanja in plačila mediatorjev ter oglaševanje njihovih sto-vanja sporov v EU. Prav tako so se začela obsežna posve-ritev. Poleg tega naslovi še neodvisnost in nepristranskost tovanja z državami članicami in zainteresiranimi stranmi o mediatorjev pri opravljanju njihovega dela. Kodeks je miš- možnih ukrepih za spodbujanje uporabe mediacije. ljen kot osnova, ki lahko nudi podlago organizacijam, da oblikujejo svoje kodekse, ki to vsebino konkretneje urejajo. To je pripeljano do sprejetja direktive 2008/52/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o nekaterih vidikih mediacije v civilnih in gospodarskih zadevah. Omenjeno direktivno je bilo potrebno prenesti v nacional-no zakonodajo do 21. maja 2011 in naslavlja izzive kot so dostop do ARS in spodbuja sporazumno reševanje sporov pri čemer posebej izpostavi postopek mediacije. 12 MEDIACIJA V EVROPSKEM PROSTORU DMS 2013 2013 Pomembno vlogo igra mediacija tudi pri uresničevanju EU Tudi zaradi razloga, ker živimo v digitaliziranem svetu, v prava, ki se nanaša na notranji trg. Predvsem v skladu s čle-katerem je tudi že mediacija, ki poteka preko spleta, dokaj nom 26(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in uveljavljen postopek, je bila z namenom dosegati visoke rav-konkretneje pri varstvu pravic potrošnikov, in sicer v skladu s ni varstva potrošnikov in prispevati k pravilnemu delovanju členoma 169(1) in (2)(a) PDEU ter členom 38 Listine Evrop-notranjega trga in s poudarkom na digitalni obliki sprejeta ske unije o temeljnih pravicah, kjer so zajete zaveze k spo-Uredba (EU) št. 524/2013 evropskega parlamenta in sve- štovanju pravic potrošnikov ter ureditve tega področja s stra-ta z dne 21. maja 2013 o spletnem reševanju potrošniških ni EU in držav članic. V skladu z omenjenim je bila sprejeta sporov ter spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 in Di-Direktiva 2013/11/EU evropskega parlamenta in sveta z rektive 2009/22/ES (Uredba o spletnem reševanju potro-dne 21. maja 2013 o alternativnem reševanju potrošniških šniških sporov). sporov ter spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 in Direktive 2009/22/ES (Direktiva o alternativnem reševanju potrošniških sporov). DMS MEDIACIJA V EVROPSKEM PROSTORU 13 2015 2017 Vzpostavitev platforme za spletno reševanje sporov na rav-Evropski parlament je povzel nekatere dosežke in izpostavil ni EU (SRS), ki ga naslavlja predhodno omenjena Uredba, je določene pomanjkljivosti pri implementaciji direktive v drža-bila bolj podrobno urejena (elektronskem obrazcu za pritož- vah članicah v Resoluciji Evropskega parlamenta z dne 12. be, izvajanju nalog platforme za SRS, sodelovanju med kon-septembra 2017 o izvajanju Direktive 2008/52/ES Evrop-taktnimi točkami za SRS) v Izvedbeni uredbi komisije (EU) skega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o neka-2015/1051 z dne 1. julija 2015 o podrobnostih izvajanja terih vidikih mediacije v civilnih in gospodarskih zadevah nalog platforme za spletno reševanje sporov, podrobnostih (Direktiva o mediaciji). elektronskega obrazca za pritožbe in podrobnostih sodelovanja med kontaktnimi točkami v skladu z Uredbo (EU) št. 524/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o spletnem reševanju potrošniških sporov. V zvezi z mediacijo je odločalo tudi sodišče EU, na primer v primeru Ciro Di Donna proti Società imballaggi metallici Salerno srl (SIMSA) v sodbi z dne 27. junija 2013 in sicer v zvezi z Direktivo 2008/52/ES in na primer v primeru Livio Menini, Maria Antonia Rampanelli proti Banco Popolare Società Cooperativa v sodbi z dne 14. junija 2017. V okviru Sveta Evrope igra pomembno vlogo Komisija Sveta Evrope za učinkovitost pravosodja (CEPEJ). Njen cilj je med drugim izboljšanje učinkovitosti in delovanja pravosodja v državah članicah ter razvoj izvajanja instrumentov, ki jih je v ta namen sprejel Svet Evrope. Delovna skupina CEPEJ za mediacijo (CEPEJ-GT-MED) je delala na razvoju mediacijskih praks v Evropi od leta 2006 do 2007 in od 2017 do 2019. 14 MEDIACIJA V EVROPSKEM PROSTORU DMS MEDIACIJA V REPUBLIKI SLOVENIJI Mediacija ima v Sloveniji že kar nekaj letno zgodovino in je prisotna tako na sodiščih kot izven sodišč. Je vse bolj poznan postopek reševanja sporov, za kar je zaslužno tudi Društvo mediatorjev Slovenije, ki že 15 let aktivno dela na razvoju, kakovosti in implementaciji mediacije v Sloveniji. Kar nekaj je tudi zakonske podlage, ki neposredno naslavlja mediacijo ali pa jo omenja z določenim členom, med drugim: Zakon o mediaciji v civilnih Družinski zakonik in gospodarskih zadevah Družinski zakonik mediacijo naslavlja v 13., 205., 206,. 208., ZMCGZ, Uradni list RS, št. 56/08, ki se po prvem odstavku 207.,209., 210. in 211. členu. Pomemben doprinos tega za-2. člena uporablja tudi za mediacijo v družinskih zadevah v konika je v tem, da predvidi mediacijo že pred začetkom so-zvezi z zahtevki, s katerimi lahko stranke prostovoljno razpo-jenja in tudi med in po njim v primerih družinskega prava. lagajo in se glede njih poravnajo. Zakon o alternativnem reševanju sodnih sporov Zakon o pacientovih pravicah ZARSS, Uradni list RS, št. 97/09 in 40/12 - ZUJF, na podlagi ZPacP v 71. členu (dogovor o mediaciji) in 72. členu (posto-katerega so sodišča dolžna omogočiti uporabo mediacije pek mediacije). strankam, ki so v sodnem sporu, se uporablja v družinskih razmerjih. Zakon o delovnih razmerjih ZDR-1 v 201. členu (alternativno reševanje sporov). DMS MEDIACIJA V REPUBLIKI SLOVENIJI 15 Zakon o izvensodnem reševanju potrošniških Zakon o finančnem poslovanju, postopkih sporov zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju S 14. novembrom 2015 je stopil v veljavo Zakon o izvensod-ZFPPIPP v členu 48.a (obvezna mediacija v postopkih zara-nem reševanju potrošniških sporov (Uradni list RS, št. 81/15; di insolventnosti) in členu 48.b (sporazumna mediacija pred ZISRPS), ki ureja izvensodno reševanje domačih in čezmej-vložitvijo tožbe). nih sporov, ki izvirajo iz pogodbenih razmerij med ponudnikom blaga in storitev (trgovcem) ter potrošnikom, ter se rešujejo s posredovanjem izvajalca izvensodnega reševanja potrošniških sporov (izvajalec IRPS). Na ta način se je potrošnikom in ponudnikom na vseh gospodarskih področjih zagotovila možnost hitrega, cenovno dostopnega, preprostega in učinkovitega izvensodnega re- ševanja domačih in čezmejnih potrošniških sporov v klasič- ni in spletni trgovini. 16 MEDIACIJA V REPUBLIKI SLOVENIJI DMS Področje mediacije pomembno urejajo tudi pravilniki, in sicer: Pravilnik o izvajanju mediacije Pravilnik o mediatorjih v programih sodišč po Družinskem zakoniku Pravilnik ureja vodenje seznama in centralne evidence medi-Pravilnik ureja postopek mediacije po Družinskem zakoni-atorjev, ki delujejo v programih sodišč po Zakonu o alterna-ku, vodenje seznama mediatorjev iz drugega odstavka 206. tivnem reševanju sodnih sporov, pogoje za izdajo dovoljenja člena zakonika, uvrstitev mediatorjev na seznam, izobraže-izvajalcem alternativnega reševanja sporov za uvrščanje vanje za mediatorje, nadzor nad delom mediatorjev in obrav-mediatorjev na seznam, izobraževanje in druge pogoje, ki jih navo pritožb, kriterije za sestavo komisije za nadzor nad morajo izpolnjevati mediatorji ter nadzor nad delom media-delom mediatorjev, obravnavo pritožb in presojo ustreznosti torjev. izobraževanj, imenovanje članov in način dela komisij, način odmerjanja, višino in plačilo nagrade in potnih stroškov mediatorjev. Pravilnik o nagradi in povračilu potnih stroškov mediatorjem, ki delujejo v programih sodišč Pravilnik ureja način odmerjanja, višino in plačilo nagrad in potnih stroškov mediatorjev, ki delujejo v programih sodišč po Zakonu o alternativnem reševanju sodnih sporov. DMS MEDIACIJA V REPUBLIKI SLOVENIJI 17 MEDIACIJA PREKO SPLETA IN MEDIACIJA NA DALJAVO (ONLINE MEDIACIJA, E-MEDIACIJA) Reševanje sporov na daljavo (preko telefona, elektronske omogočajo mediatorjem, da skrbno oblikujejo svoje odzive pošte, spletnih platform ipd.) z uporabo postopka media-in strategijo, namesto da bi se morali v danem trenutku od-cije ni nič novega. Zaradi pandemije je sicer takšen način zvati na izjave strank. Poleg tega lahko pogovori po e-pošti reševanja sporov stopil v ospredje. Praviloma so spori bolj izenačijo pogoje med strankami, ki običajno prevladujejo v kompleksni in še zdaleč ne obsegajo le pravnega vidika. Del razpravah, in tistimi, ki so bolj zadržani. te kompleksnosti je tudi razpoložljivost strank in prav reševanje sporov na daljavo omogoči strankam, ki so sicer zelo Na drugi strani pa seveda obstajajo tudi pomanjkljivosti re-zasedene ali se nahajajo na različnih koncih sveta, da rešijo ševanja sporov na daljavo. Stranke v sporu, ki se pogovarjajo svoj spor tudi na daljavo. predvsem po elektronski pošti, ne bodo prepoznale informacij, ki bi jih dobili od govorice telesa, obraznih izrazov, gest, Že konec devetdesetih let so različna podjetja začela ponu-emblemov itd. Pogovori na daljavo so lahko bolj nagnjeni k jati storitve e-mediacije ali storitev mediairanja preko spleta nesporazumom. Stranke v sporu lahko pridejo tudi v skuš- organizacijam in širši javnosti. Podjetja so sestavila seznam njavo, da bi si pošiljale sovražna ali žaljiva sporočila po usposobljenih spletnih mediatorjev, ki bi jih določili za lažje e-pošti, ali celo popolnoma opustile postopek. Nazadnje, reševanje spletnih sporov, sprva predvsem po elektronski glede na to, da si stranke v sporu pogosto izberejo lokalne pošti. To storitev zdaj ponujajo po vsem svetu tako ponudni-mediatorje, morda manj zaupajo mediatorjem, ki jih izberejo ki storitev kot vse bolj posamezni poklicni mediatorji. preko spletne platforme. Zgodnje raziskave spletnega mediiranja so pokazale, da je Vsekakor pa je reševanje sporov preko spleta (na daljavo) to učinkovito sredstvo za reševanje sporov. Ponuja udobje in lahko v določenih sporih učinkovit in primeren način reševa-strankam omogoča, da sodelujejo, ko imajo čas. Počasnej-nja sporov, ki je v razvitih pravnih sistemih že dobro uveljav- ši pogovori po e-pošti (glede na pogovore v realnem času) ljen in sprejet. 18 MEDIACIJA PREKO SPLETA IN MEDIACIJA NA DALJAVO (ONLINE MEDIACIJA, E-MEDIACIJA) DMS O MEDIACIJI POTEK MEDIACIJE NA KRATKO Narava in kompleksnost spora ter stranke same pogosto terjajo od mediatorja, da vsaj deloma prilagodi podrobnosti postopka reševanja spora, kar je ena izmed mnogih prednosti mediacije. Vseeno pa je postopek reševanja spora z mediacijo strukturiran in posledično sledi določenem zaporedju faz. Vabimo vas tudi, da si ogledate postopek simulacije mediacije na naši spletni strani (www.youtube.com/watch?v=avjWuHxL_ho). PRVI KORAK ZAČETEK Mediacija temelji na mnogih načelih. Eno po-Po pridobljenem soglasju strank k mediaciji pride membnejših je načelo prostovoljnosti. Prvi korak je do prvega srečanja, praviloma v živo v prostoru, ki odločitev stranke, da se za reševanje svojega spora zagotavlja zasebnost strankam. Izjemoma oziroma posluži postopka mediacije. Na to morajo pristati kjer je to potrebno, se mediacija lahko odvija preko vse stranke, ki so udeležene v določenem sporu. spleta, telefona ali elektronske pošte (na daljavo). Pri tem koraku lahko pomaga tudi mediator. Na začetku mediator predstavi načela in približen Kadarkoli tekom postopka lahko katerakoli od potek postopka. strank svoje soglasje tudi umakne. 1. 20 POTEK MEDIACIJE NA KRATK A KRA O DRUŠTVO MEDIATORJEV SLOVENIJE DMS POTEK ZAKLJUČEK Po uvodni predstavitvi sledi beseda strank (lahko Mediator na koncu postopka povzame vse kar je tudi odvetnikov), kjer ima stranka možnost predsta-bilo dogovorjeno. Vse to se lahko zapiše v spo-viti svoje videnje spora brez prekinitev. Vsaka stran-razum, ki lahko dobi izvršilni naslov z overitvijo ka ima priložnost predstaviti svoj vidik, za to skrbi oziroma s podpisom sodnika, če mediacija poteka mediator. Praviloma temu sledijo različna vprašanja v okviru sodišča. Včasih na željo strank za spora-in tehnike, ki jih uporabi mediator, bodisi za razja-zum poskrbijo tudi odvetniki strank ali celo stranke snitev določenih zadev bodisi za pripravo na fazo same. pogajanj. V fazi pogajanj lahko mediator zavzame aktivno vlogo facilitatorja in tako pomaga strankam sooblikovati izpogajane rešitve. DMS POTEK MEDIACIJE NA KRATKO 21 MEDIACIJA DANES Mediacija je strukturiran in strokoven način reševanja spora ator primerno usposobljen z vidika vodenja in razumevanja s pomočjo nevtralne tretje osebe (mediatorja), ki s svojim postopka mediacija. Dobro je še, da ima primerna znanja, ki delovanjem in strokovnim znanjem strankam pomaga do-pritičejo naravi spora; na primer, v družinskih zadevah so to seči sporazum. Postopek mediacija temelji na mnogih na-lahko psihološka ali socialna znanja, pri gospodarskih eko- čelih: najbolj ga definirajo načela zaupnosti, prostovoljnosti nomska in tako dalje. Nujno je tudi, da je mediator na teko-in nevtralnosti mediatorja. Mediacija sodi med alternativne čem z razvoji pri upravljanju konfliktov, pogajanji, pravnimi načine reševanja sporov kamor sodijo tudi arbitraža, poga-znanji in drugimi pomembnimi povezanimi področji. Posle-janja, zgodnja nevtralna ocena, mediacija-arbitraža, arbitra-dično je pogoj za kakovostnega in strokovnega mediatorja ža-mediacija itd. neprestano izobraževanje in izpopolnjevanje. Mediacija strankama omogoča, da pri oblikovanju rešitve Bistvene, na prvi pogled vidne značilnosti mediacije, so: njunega spora aktivno sodelujeta, pri čemer ju skozi postopek vodi primerno usposobljen mediator. Stranki takšne • spor se skuša rešiti v strukturiranem postopku, avtonomije pri sooblikovanju sporazuma pri sojenju nimata. • sodelovanje nevtralne tretje osebe, ki ima strokovno zna-Sojenje praviloma poteka strogo na podlagi prava, načel in nje in pridobljeno primerno znanje za vodenje mediacij, pravne logike. V postopku mediacije lahko stranki naslovi- • mediator sam ne sprejema zavezujoče odločitve, lahko pa ta tudi druga področja poleg pravnega: na primer stranki v pomaga pri oblikovanju najbolj primernega sporazuma za gospodarskem sporu, ki želita nadaljevati svoje poslovanje, obe stranki, lahko v sporazum vključita tudi ta, ekonomski interes. Še • sporazumna rešitev, usmerjena v prihodnost, vedno pa postopek mediacija poteka zakonito in v skladu • zaupnost in prostovoljnost. s pravili. Pomembna razlika med omenjenima postopko-ma je tudi to, da pri sojenju odloči, na podlagi omenjenega pravnega kriterija, sodnik. Pri mediaciji mediator ne odloča, temveč zgolj pomaga. Zato je zelo pomembno, da je medi-22 MEDIACIJA DANES DMS TEMELJNA NAČELA MEDIACIJE Mediacijski postopek je neformalen, vendar ima določeno strukturo. To pomeni, da mora vseeno potekati po določenih fazah in ob upoštevanju temeljnih načel. Ko stranki podpišeta pogodbo o mediaciji, sprejmeta tudi vsa načela, ki so del mediacije. NAČELO ZAUPNOSTI opravljanju mediacije. Zanj velja dolžnost, da mora ohrani-Mediator in stranke ti kot tajno tisto, kar je izvedel pri opravljanju te dejavnosti Mediator in stranki so zavezani z načelom zaupnosti. (231.člen ZPP). Vsi podatki, ki izvirajo iz mediacije ali so z Konkretneje to pomeni, da se vse, kar je izrečeno v po-njo povezani, so zaupni, razen če so se stranke sporazumele stopku mediacija, šteje za zaupno. V primeru ločenih dogovorile drugače, če njihovo razkritje zahteva zakon ali če sestankov mora mediator, preden se sestane še z dru-je razkritje potrebno za izpolnitev ali prisilno izvršitev spora-go stranko, vedno pridobiti od stranke, s katero trenutno zuma o rešitvi spora (11. člen ZMCGZ). mediira v ločenem sestanku, če je kaj takega, da ne sme razkriti drugi stranki. 12. člen ZMCGZ določa, da se stranke, mediatorji in tretje osebe, ki so sodelovale pri mediaciji, v arbitražnem, sodnem Mediator in sodnik ali drugem podobnem postopku, ne smejo sklicevati na oziV primeru, da je mediator sodnik, se bo v zadevi izločil. roma predložiti kot dokaz ali pričati o: Če do poravnave ne pride, mediator ne sme govoriti s a) vabilu stranke k mediaciji ali dejstvu, da je bila stranka sodnikom o primeru. pripravljena sodelovati v mediaciji, b) mnenjih in predlogih glede možne rešitve spora, ki so jih Razmerje do javnosti stranke izrazile med mediacijo, Postopek mediacije je tajen, kar pomeni, da osebe, ki c) izjavah ali priznanjih dejstev, ki so jih stranke dale med niso del postopka, ne morejo poslušati in prisostvova-mediacijo, ti sestankom. Mediator ne sme poročati novinarjem o d) predlogih mediatorja, postopku mediacije in ne sme govoriti tretjim osebam e) dejstvu, da je stranka pokazala pripravljenost sprejeti me-o konkretni mediaciji. V eventualni poznejši pravdi sme diatorjev predlog za mirno rešitev spora, mediator odreči pričanje o dejstvih, ki jih je izvedel pri f) listinah, pripravljenih izključno za potrebe mediacije. DMS TEMELJNA NAČELA MEDIACIJE 23 NAČELO NEPRISTRANOSTI MEDIATORJA NAČELO UČINKOVITOSTI IN NAČELO SOOBLIKOVANJE POSTOPKA Mediator ne sme opravljati te funkcije, če obstajajo okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti ozi-Postopek je hiter, traja običajno največ do pet sestan-roma objektivnosti. Kdor je zaprošen, da vodi mediacijo, kov (odvisno od zapletenosti primera). Stranke lahko v mora takoj razkriti vse okoliščine, ki bi lahko vzbujale ute-postopku same predlagajo, kako bi rešili spor. Stranke meljen dvom o njegovi neodvisnosti in nepristranskosti. je treba opozoriti, da vsi dokazi, ki bi se lahko izvajali v Ta dolžnost ga veže ves čas postopka mediacije (4. odst. postopku mediacije, nimajo dokazne moči v pravdi. Le 7. člena ZMCGZ). v primeru, da bi obe strani soglašali, lahko uporabijo pridobljene dokaze v pravdi ali pa se ugotovljena dejstva ugotovijo kot nesporna in so tako uporabna v pravdnem NAČELO PROSTOVOLJNOSTI postopku. To načelo poudarja, da mediacija ni procesna predpostav-ka oziroma povedano drugače, da zakon ne predpisuje NAČELO NEODVISNOSTI MEDIATORJA mediacije kot predpogoj sodnemu postopku. Obstoječi model strankama daje opcijo, da prostovoljno izbereta, Mediator je neodvisen, saj ga nihče ne more klicati na ali se bosta udeležili takega načina reševanja sporov. odgovornost, če do poravnave ne pride. Vendar je pot-Načelo prostovoljnosti velja v vseh fazah mediacije, kar rebno poudariti, da se mora mediator držati pravil stroke pomeni, da lahko vsaka stranka (pa tudi mediator) kadar-in kodeksa etike. Mediator tudi nima kazenske in odško-koli umakne soglasje. Mediacija se tako zaključi, spor pa dninske imunitete. se predloži pred sodišče. NAČELO KOMPETENTNOSTI MEDIATORJA NAČELO EKONOMIČNOSTI POSTOPKA Mediatorji morajo biti strokovni, ugledni, izobraženi za Mediator in stranke v postopku mediacije pazijo, da se to delo in morajo imeti možnost dobiti povratno oceno porabi čim manj denarja in časa za dosego želenega re-o svojem delu. zultata. 24 TEMELJNA NAČELA MEDIACIJE DMS NAČELO ENAKOPRAVNOSTI janskega stanja in ni treba ugotoviti vseh pravno odlo-STRANK V POSTOPKU čilnih dejstev. Katera dejstva so pomembna pove želja strank, da bi dosegli sodno poravnavo. Stranke morajo imeti enako možnost sodelovanja v postopku, sooblikovati postopek, možnost, da prosto iz-javijo svojo voljo, ponudbo in zlasti svobodno sklenejo NAČELO POMOČI PRAVA NEVEŠČI STRANKI poravnavo. Za vsak sodni postopek je značilno, da velja načelo ena-kega varstva pravic. Iz tega tudi izhaja dolžnost sodišča, NAČELO ZAKONITOSTI da opozori stranko, ki iz nevednosti ne uporablja pravic, ki jih ima po zakonu, na to, katera pravdna dejanja lahko V postopku mediacije velja načelo zakonitosti v širšem opravi. Mediator mora obema strankama nuditi strokov-pomenu besede, in sicer, da so stranke in mediator veza-no pomoč na način, da jima predoči način in možnosti ni na kogentne (prisilne) predpise. Mediator mora umak-reševanja spora. Za razliko od sodnika, ki ne sme pou-niti svoje privoljenje za sodelovanje v postopku mediaci- čiti stranke o pravicah materialnega prava, lahko medi-je, če bi stranke želele skleniti poravnavo, ki je v nasprotju ator na vprašanje stranke, kaj pravo določa, pove pravno z javnim redom in ostalimi kogentnimi predpisi. Zlasti pravilo. Vendar je pri tem pomembno, da ne krši načela velja to za družinsko mediacijo, kjer je potrebno paziti na nepristranosti – mediator ne sme navijati za eno stran, otrokovo korist. vendar mora s testom realnosti stranke opozoriti na njihove možne slabosti v postopku. Prav tako je potrebno tudi paziti, da imajo stranke sposobnost biti stranke v pomenu določb Zakona o pravdnem postopku. NAČELO VESTNOSTI IN POŠTENJA Nihče ne more izkoristiti svojih pravic samo za to, da bi NAČELO MATERIALNE RESNICE drugemu škodoval. Stranka in mediator morajo postopati ne le v skladu s pravnimi pravili, temveč tudi v skladu z V postopku mediacije stranke in mediator ne iščejo ma-moralnimi normami. terialne resnice. Ni potrebno ugotoviti popolnega de-DMS TEMELJNA NAČELA MEDIACIJE 25 VRSTE MEDIACIJ VRSTE MEDIACIJE GLEDE NA VRSTO SPORA Splošno pravilo je, da je mediacija možna v tistih vrstah sporov, v katerih lahko stranke prosto razpolagajo z zahtevki oziroma lahko sklenejo (sodno) poravnavo (tako določata tudi 1. in 2. odst. 2. člena ZMCGZ). Kdaj gre za dispozitivne pravice (stranke imajo sposobnost razpolagati s pravico) določata 1052. in 1053. člen Obligacijskega zakonika. Kdaj je dovoljena sodna poravnava določata 3. odst. 3. člena in 4. odst. 306. člena Zakona o pravdnem postopku. Spodaj je predstavljeno nekaj vrst mediacij glede na vrsto spora. Mediacija v gospodarskih sporih Z mediacijo ohranjamo pozitivne odnose med zaposlenimi Mediacijo v gospodarskih sporih se priporoča zlasti takrat in s tem prispevamo k večji motiviranosti in učinkovitosti. ko: V razmerju do poslovnih partnerjev pa ohranjamo pozitiven odnos in dobre poslovne vezi med organizacijami. • sta stranki v trajnem poslovnem odnosu in ga nameravata ohraniti, Prednost mediacije v gospodarskih sporih je zlasti v: • je hitra rešitev spora v korist obema strankama. • nižjih stroških, zmanjšanju obresti, • ohranitvi in pridobitvi dobrega odnosa z drugo stranjo, • dobrem imenu in ugledu, • zaupnosti postopka, • strokovenosti mediatorja (ki ima poleg pravnega tudi go-spodarsko ozadje). 26 VRSTE MEDIACIJ DMS bodo tako lahko v prihodnosti laže sodelovali – kar bo zlasti Mediacija v družinskih sporih in premoženjskih v otrokovo korist in kar je v interesu obeh partnerjev. sporih ob razpadu zakonske zveze ali zunaj zakonske življenjske skupnosti Če je mediacija namenjena tudi reševanju vprašanj glede vzgoje, varstva in preživljanja otrok, pa je dobro, da s pravni-Družinska mediacija je postopek, v katerem mediator poma-kom, ki je v vlogi mediatorja v paru sodeluje tudi strokovnjak ga udeležencem, da se dogovorijo o spornih vprašanjih, ki iz-s področja socialnega dela in psihologije (komediacija). virajo iz osebnih ali premoženjskih razmerij (vzgoje, varstva in preživljanja otrok, osebnih stikov z otrokom, delitve sku-pnega premoženja zakoncev ali zunajzakonskih partnerjev, Mediacija v civilnih sporih preživljanja zakonca ali zunajzakonskega partnerja, izvrševanja starševske skrbi, ukrepov za varstvo ogroženih otrok in drugo), razmerij v zakonski zvezi ali zunajzakonski skup-To so vsi spori iz civilnopravnih razmerij, zlasti pa: nosti oziroma o ureditvi odnosov ob njunem prenehanju. • odškodninske zadeve v katerih je tožba naperjena proti za-Za družinske mediacije je značilna večja čustvena prizade-varovalnici ali pa zavarovalnici in povzročitelju škode, tost strank, kar narekuje mediatorju, da vzpostavlja komuni- • odškodninski spori med fizičnimi osebami, kacijo med strankama. • odškodninski spori za poškodbe pri delu, kadar je tožba naperjena proti delodajalcu, Zaradi obveznosti in pravic, ki jih imata partnerja do otrok, se • spori o obsegu in deležu na skupnem premoženju zakon-bo njuno razmerje nadaljevalo tudi v prihodnje. Medsebojni cev, spori glede delitve premoženja, vzgoje, varstva in preživlja- • spori zaradi motenja posesti, nja otrok ter osebnih stikov bodo lahko negativno vplivali na • spori zaradi varstva lastninske ali drugih stvarnih pravic, otroka. Z mediacijo stranki ne rešita zgolj pravnega spora, • dednopravni spori, temveč tudi poskusita rešiti njun odnos, to pa je nujno, saj • potrošniški spori. DMS VRSTE MEDIACIJ 27 Mediacija med storilcem Mediacija z mednarodnim elementom in žrtvijo kaznivega dejanja Meddržavna mediacija Mediacija med žrtvami in storilci je eden od aspektov resti-Stalno meddržavno sodišče je v eni prvih pravd (1924) tutivne pravičnosti. Gre za proces, ki daje žrtvam kriminalnih opredelilo mednarodni spor kot »nestrinjanje o pravnih ali dejanj možnost srečanja s storilcem v varnem in strukturira-dejanskih vprašanjih ali pa konflikt pravnih pogledov ali inte-nem okolju, ki temelji na storilčevi odgovornosti. Ob uspo-resov med strankami« (glej: sodba v zadevi Mavrommatis). sobljenem mediatorju ima žrtev možnost izpovedati, kako Sodobno mednarodno pravo prepoveduje uporabo sile kot je kriminalno dejanje vplivalo nanjo, dobi odgovore na vpra-sredstva za reševanje sporov in vsebuje komplementarno šanja in je neposredno povabljena h graditvi restitutivnega obveznost, in sicer načelo mirnega reševanja sporov. Ustanačrta za storilca, ki je odgovoren za povzročeno izgubo ali novna listina OZN določa v 3. odst. 2. člena, da morajo vse povzročeno škodo. Nekatere mediacije med žrtvami in sto-države članice reševati svoje mednarodne spore z mirnimi rilci mnogi imenujejo tudi srečanje med žrtvijo in storilcem, sredstvi in na tak način, da ne ogrožajo mednarodnega miru spravo med žrtvijo in storilcem ali zgolj posvetovanje med in varnosti ter pravičnosti. Tudi deklaracija načel mednaro- žrtvijo in storilcem. Drugače rečeno, ni predmet mediacije dnega prava o prijateljskih odnosih in sodelovanju med dr-to, da je nekdo kriv ali nedolžen. Mediacija med žrtvami in žavami našteva ista sredstva za mirno reševanje sporov kot storilci je najprej vodena dialoško, s poudarkom na žrtvinem Ustanovna listina OZN. Omenjeni akti so tudi pravna pod-ozdravljenju, storilčevi odgovornosti in obnovitvi škode. laga, ki dopušča mediacijo kot eno izmed načinov mirnega reševanja mednarodnih sporov. Da pa bi sprti subjekti mednarodnega prava mogli reševati spor z mediacijo, pa morajo najprej skleniti sporazum. 28 VRSTE MEDIACIJ DMS Čezmejni spori sledi mediaciji med strankami, začne v državi članici, ki ni DIREKTIVA 2008/52/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN država članica, v kateri so imele stranke stalno ali običajno SVETA z dne 21. maja 2008 o nekaterih vidikih mediacije v prebivališče na dan iz odstavka 1(a), (b) ali (c). civilnih in gospodarskih zadevah. Za namene odstavkov 1 in 2 se stalno prebivališče določi v Za namene te direktive čezmejni spor pomeni spor, kadar skladu s členoma 59 in 60 Uredbe (ES) št. 44/2001. ima vsaj ena od strank stalno ali običajno prebivališče v državi članici, v kateri stalno ali običajno ne prebiva nobena Drugi zasebni spori z mednarodnim elementom druga stranka, na dan, ko: Mediacija je primerna tudi za takšne spore. Načeloma veljajo ista pravila glede postopka in načel. Obstaja pa nekaj • se stranki po nastanku spora dogovorita za uporabo me-pomembnih razlik, na primer nujen je dogovor o uporabi je-diacije, zika v postopku mediacije, mediator mora znati dogovorjen • mediacijo odredi sodišče, tuj jezik tekoče na strokovni ravni, pomembno je, da dogo- • po notranjem pravu nastane obveznost, da se uporabi me-vorjeni jezik razumejo tudi stranke (po navadi jih zastopajo diacija, ali odvetniki s potrebnim strokovnim znanjem). Pomembno je • je bil za namene člena 5 izdan poziv strankam. doreči državo (jurisdikcijo), kraj in prostor, kjer se bo mediacija odvijala ter približen čas trajanja. Šele po vsem tem se Ne glede na odstavek 1 je za namene členov 7 in 8 čezmejni podpiše pogodba o mediaciji, ki v tem primeru vključuje tudi spor tudi tisti spor, kadar se sodni postopek ali arbitraža, ki zgoraj naštete vsebine. DMS VRSTE MEDIACIJ 29 VRSTE MEDIACIJE GLEDE NA AKTIVNOST MEDIATORJA Mediatorji se med seboj razlikujejo glede na stopnjo aktivnosti, s katero se vključujejo v reševanje spora. Nekateri se omejuje-jo na pasivno poslušanje dialoga med strankami in intervenirajo le v primeru, kadar se njihove strasti preveč razplamtijo. Drugi spet zagovarjajo aktivno vlogo, ki vključuje postavljanje neugodnih vprašanj, »brainstorming« na ločenih srečanjih, predlaga-nje opcij sporazumne rešitve spora in izdelovanje osnutka končnega sporazuma. V mediaciji lahko rešujemo le predmet spora. Če se stranke strinjajo, pa mediatorji uporabljajo drugačen pristop. Ne omejuje se le na pravna vprašanja in zahtevke, ampak skuša identificirati ter raziskati potrebe in interese strank, ki se skrivajo za su-hoparno tožbeno naracijo. Prav tako skušajo odkriti okoliščine čustvene narave na strani strank in njihove osebne probleme, ki ovirajo mirno rešitev spora, strokovno pomembna dejstva za naravo spora in druge interese, ki niso pravni (na primer ekonomski interes) čeprav so ti s pravnega vidika nepomembni. Spodnji opisi stilov mediacije so le informativni. Pogosto se v postopku mediacije prepletajo različne metode in tehnike katere strokovnjak (mediator) prilagodi naravi spora. Facilitativna mediacija Evaluativna mediacija Facilitativni mediatorji le pomagajo strankam v procesu Evaluativni mediatorji sodelujejo v pogajalskem procesu mediacije, na primer z aktivnim poslušanjem, ponavljanjem tako, da se osredotočijo tudi na tehniko objektivizacije: izjav strank na način, da nevtralizirajo prizvok sovražnosti strankam ponudijo primere iz sodne prakse. v izjavah stranke, ali z nakazovanjem skritih priložnosti za kreativni sporazum. Tudi facilitativni mediatorji se sicer ne morejo izogniti vprašanju pričakovanega uspeha stranke Transformativna mediacija v samem postopku, vendar pa facilitativni mediator ne bo strankam nikoli predočil, da so argumenti šibki. Raje jo bo napeljal k temu, da bo sama pretehtala vidik zadeve, ki ga je Pri tranformativni mediaciji ne razrešujemo samo konflikta, morda prezrla in tako sama skušala dojeti, kako bi zadevo ampak gradimo na medsebojnem odnosu sprtih strank. Po-presodilo sodišče. Tehnika objektivizacije se tu ne uporablja. tem ko se izboljšajo medsebojni odnosi med strankami, se tudi pogovori o reševanju spora lažje nadaljujejo. 30 VRSTE MEDIACIJ DMS VRSTE MEDIACIJE GLEDE NA KRAJ, KJER SE ODVIJA Sodišču pridružena mediacija Nekatere podvrste zunajsodne mediacije Gre za mediacijo med »sprtima« strankama v fazi, ko ena od Šolska mediacija njiju – tožnik – že vloži tožbo na pristojno sodišče; stranki Šolsko mediacijo izvajajo strokovni delavci na šoli (učite-sta že v sodnem postopku. V tem primeru se ob izrecnem lji, profesorji, šolski svetovalni delavci), ki so se usposobili soglasju strank zagotovi mediator, ki jima bo pomagal pri za šolskega mediatorja. Mediacija v šoli lahko poteka med iskanju dogovora. Mediator je lahko sodnik, vendar ne tisti, učenci in dijaki, med starši in učitelji, med učitelji, med vod-ki nastopa v rednem postopku. Ob zaključku bosta stranki stvom šole in profesorji, med delavcem šole in zunanjo ose-sklenili dogovor pred sodiščem – sodno poravnavo, ki je bo, itd. pravnomočen izvršilni naslov. V primeru, da sodišču pridru- žena mediacija ni uspešna – se ne zaključi s sodno poravna-Mediacija v predkazenskem postopku vo – se sodni postopek nadaljuje in sicer v tisti fazi, v kateri Zakon o kazenskem postopku U.l. RS št. 32/2007 in dalje (v je bil pred odločitvijo strank za postopek mediacije. Media-nadaljevanju ZKP) določa v 161.a členu, da sme državni toži-tor, ki je sodeloval v mediaciji, ne more nastopati kot sodnik lec ovadbo ali obtožni predlog za kaznivo dejanje, za katero v tem sodnem postopku. je predpisana denarna kazen ali zapor do treh let, in zaradi posebnih okoliščin, tudi za kazniva dejanja hude telesne po- škodbe po prvem odstavku 134. člena, posebno hude telesne poškodbe po četrtem odstavku 135. člena, velike tatvine Mediacija pred vložitvijo tožbe po 1. točki prvega odstavka 212. člena, zatajitve po četrtem odstavku 215. člena in poškodovanja tuje stvari po drugem Od sodne mediacije se loči po tem, da se ne zaključi v ob-odstavku 224. člena Kazenskega zakonika; če je ovadba po-liki sodne poravnave, temveč s poravnavo, ki ima sam po dana zoper mladoletnika, pa tudi za druga kazniva dejanja, sebi obligacijsko pravno naravo. Vendar se priporoča tako za katera je v Kazenskem zakoniku predpisana kazen zapo-sklenjeno poravnavo zapisati v obliki notarskega zapisa, ki ra do petih let, odstopiti v postopek poravnavanja. Pri tem je izvršilni naslov. upošteva vrsto in naravo dejanja, okoliščine, v katerih je bilo DMS VRSTE MEDIACIJ 31 storjeno, osebnost storilca, njegovo predkaznovanost za ma oškodovanca, koristi mladoletnega osumljenca oziroma istovrstna ali druga kazniva dejanja, kot tudi stopnjo njegove oškodovanca ali če bi po mnenju poravnalca javnost škodo-kazenske odgovornosti. Poravnavanje vodi poravnalec, ki je vala interesom pravičnosti. zadevo dolžan prevzeti v postopek. Poravnavanje se sme iz-vajati le s pristankom osumljenca in oškodovanca. Mediacija v lokalnih skupnostih Vloga mediacije v spornih razmerjih znotraj lokalne skup-Poravnalec je pri svojem delu neodvisen. Poravnalec si mora nosti je pomembna, ker poleg razreševanja spornih situacij v prizadevati, da je vsebina sporazuma v sorazmerju s težo in prvi vrsti oživlja komunikacijo med posamezniki in skupina-posledicami dejanj. Ko prejme obvestilo o izpolnitvi spora-mi v skupnosti, spodbuja družabnost, odpira prostor interak-zuma, državni tožilec ovadbo zavrže. Poravnalec je državne-ciji in soočanju med posamezniki in skupinami, ki sestavlja-ga tožilca dolžan obvestiti tudi o neuspelem poravnavanju jo lokalno skupnost. Konflikti, ki se porajajo znotraj krajevnih in razlogih za to. Rok za izpolnitev sporazuma ne sme biti skupnosti, mestnih četrti ali regij, vse prepogosto vodijo v daljši od treh mesecev. Zakonsko besedilo sicer ne uporab-prekinitev komunikacije, v nekaterih primerih prerastejo celo lja termina »mediacija« ampak postopek poravnavanja v v različne oblike nasilja. Oboje hromi življenje in delo lokal-kazenskih zadevah. Način, postopek ter ostala pravila o po-ne skupnosti, sploh glede na dejstvo, da so člani »prisiljeni« ravnavanju v kazenskih zadevah, so opredeljena v Pravilniku sobivati skupaj. o poravnavanju v kazenskih zadevah Ur.l. RS, št. 114/2004. Cilj poravnavanja je sklenitev sporazuma, ki vsebuje določe-Mediacija pri gospodarskih zbornicah in drugih združenjih no moralno ali materialno zadoščenje oškodovanca zaradi Med zbornicami v Republiki Sloveniji, ki trenutno že ponujajo storjenega dejanja osumljenca in je dosežen v postopku mediacije kot alternativni način reševanja sporov med svo-poravnavanja. Postopek poravnavanja in vsebina sporazu-jimi člani ali med člani in tretjimi, lahko izpostavimo Gospo-ma sta zaupne narave, če je to potrebno za varstvo tajnosti, darsko zbornico Slovenije in Slovensko zavarovalno združe-za katero zakon tako določa, varstvo javnega reda, morale, nje. Mediacija pa je v pripravi pri Obrtni zbornici Slovenije, pri varstvo osebnega in družinskega življenja osumljenca oziro-sindikatih za vse vrste delovnih sporov. 32 VRSTE MEDIACIJ DMS DRUŠTVO MEDIATORJEV SLOVENIJE DRUŠTVO MEDIATORJEV SLOVENIJE ZGODOVINA IN DELOVANJE Društvo mediatorjev Slovenije (DMS) je bilo ustanovljeno 5. dajalcu pri sprejemanju predpisov in izvajanju predpisov na septembra 2006 z namenom razširjanja, razvijanja in izvaja-področju alternativnega načina reševanja sporov, sprejem in nja mediacij in drugih načinov alternativnega reševanja spo-uveljavljanje etičnega kodeksa mediatorjev in sodelovanje z rov v Sloveniji ter z namenom skrbeti za zaščito in interese mednarodnimi društvi in združenji mediatorjev. članov društva. V ta namen je Ustanovni zbor na podlagi 8. člena Zakona o društvih dne 5. septembra 2006 v prostorih Pridobitne dejavnosti društva so predvsem organiziranje iz-Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, Poljanski nasip 2, Lju-obraževanj na področju mediacije, urejanja sporov, prepre-bljana, sprejel Pravila društva mediatorjev Slovenije. čevanja sporov, organiziranje posvetov in seminarjev, izva-janje vseh oblik alternativnega načina reševanja sporov ter DMS je organizacijsko sestavljeno iz upravnega odpora, izdaja literature s tega področja. nadzornega odbora in etične komisije. Vodilno organizacijsko vlogo ima predsednik_ca in podpredsednik_ca DMS. DMS ima zato svoj Mediacijski center (MC) DMS. MC strankam nudi storitve mediacije v sporih iz civilnopravnih, go-Poglavitni namen DMS je širiti idejo mediacije in drugih na-spodarskih, delovnih, družinskih in drugih (premoženjsko) činov mirnega reševanja sporov. Ima status nevladne or-pravnih razmerij v zvezi z zahtevki, s katerimi lahko stranke ganizacije v javnem interesu na področju pravosodja. Ideja prosto razpolagajo in se glede njih poravnajo, v postopku, v mediacije je, da so konflikti normalni del življenja, in da rešu-katerem stranke prostovoljno, s pomočjo enega ali več nev-jejo na mirni način. Društvo ima nepridobitne dejavnosti in tralnih oseb – mediatorjev, ki ne odločajo v sporu oziroma pridobitne dejavnosti. ne morejo izdati zavezujoče odločbe – skušajo doseči mirno rešitev spora, ki izvira iz ali je v zvezi s prej navedenim prav-Med nepridobitne sodijo: medsebojna izmenjava izkušenj nim razmerjem. in znanja članov društva, organiziranje javnih tribun o alternativnem načinu reševanja sporov, ustanavljanje in sodelo-Mediacije se izvajajo v skladu s Pravilnikom o delu media-vanje z domačimi in tujimi institucijami in društvi, ki imajo cijskega centra in o postopku izvajanja mediacij pri Društvu podobne cilje, širiti idejo o alternativnem reševanju sporov mediatorjev Slovenije. v Sloveniji in v tujini, dajanje sugestij in predlogov zakono-34 DRUŠTVO MEDIATORJEV SLOVENIJE ZGODOVINA IN DELOVANJE DMS V svojem petnajstletnem delovanju je DMS organiziral šte-marca 2010, Pravilnikom o izvajanju mediacije po Družin-vilna srečanja, izobraževanja in konference. Prav tako je bila skem zakoniku (Uradni list RS, št. 76/19) in Družinskim za-izdana tudi knjiga z naslovom Mediacija v teoriji in praksi: konikom, (Uradni list RS, št. 15/17, Uradni list RS, št. 22/19). veliki priročnik o mediaciji, ki je temeljno gradivo za mno-ge mediatorje v Sloveniji. Prisotnih je bilo mnogo uglednih DMS je od ustanovitve do danes izvedel preko štirideset domačih in tujih gostov, ki so sodelovali na okroglih mizah, osnovnih izobraževanj za mediatorje. Med navedenimi so kot predavatelji in strokovnjaki. DMS je pomembno prispeval tudi izobraževanja po naročilu za Okrajno sodišče v Ljublja-tudi pri razvoju mediacije v Sloveniji, tako v civilnih in gospo-ni, Urad za človekove pravice, Gospodarsko zbornico, Obr-darskih zadevah kot tudi v družinskih, sodišču pridruženih tno-podjetniško zbornico Slovenije, Urad predsednika RS, mediacijah in mediacijah izven sodišča. Računsko sodišče RS, Zavarovalnice, Notarsko zbornico in CSD Ljubljana. Članstvo, ki presega 300 članov, predstavljajo ljudje iz različnih poklicnih in strokovnih ozadij: sodniki, odvetniki, tožil-Poleg organizacije osnovnih in nadaljevalnih predavanj je ci, gospodarstveniki, kulturniki, akademi iz humanističnega, DMS vpisan v register izvajalcev izvensodnega reševanja družboslovnega in naravoslovnega ozadja, psihologi, ekono-sporov (IRPS) z dne 20. aprila 2017 z odločbo MGRT št. misti in drugi, ki verjamejo v smisel in koristnost postopka 323-45/2016/6. DMS vodi postopke reševanja potrošniških mediacije ter ARS. sporov v skladu s Pravili Društva mediatorjev Slovenije (DMS) za vodenje postopkov za izvensodno reševanje po-DMS je odgovoren tudi za organizacijo izobraževanj, tako trošniških sporov in Sklepom o spremembi pravil za izven-osnovnih kot nadaljevalnih, in s kakovostjo izobraževanj sodno reševanje potrošniških sporov. oblikuje visoke standarde h katerim stremijo mediatorji v Sloveniji. Program osnovnega izobraževanja za mediatorja DMS je tudi znan organizator večjih odmevnih in uspešnih pri DMS je v skladu s Pravilnikom o mediatorjih v programih konferenc, ki so s svojo vsebino in gosti pomembno prispe-sodišč, objavljenim v Uradni list RS št. 22/2010 z dne 19. vali k osveščanju o pomenu mediacije in ARS na splošno. DMS DRUŠTVO MEDIATORJEV SLOVENIJE ZGODOVINA IN DELOVANJE 35 KONFERENCE DMS 2016 2018 Konferenca o postopku sprave Konferenca o mediaciji v gospodarstvu (rekonciliacija) ob 10. obletnici DMS Konferenco, ki je bila delno financirana s pomočjo Evropske Konferenca je potekala v skupni organizaciji s Pravno fakul-unije iz Evropskega socialnega sklada v okviru operacije teto v Ljubljani in ob častnem pokroviteljstvu predsednika Učinkovito pravosodje, sta organizirala Ministrstvo za pravo-Republike Slovenije. sodje in Društvo mediatorjev Slovenije. Na dvodnevni konferenci so sodelovali mnogi ugledni tuji in Enodnevna konferenca se je začela z okroglo mizo, ki je nas-domači gosti: Dr. Dag Hareide, ki je na predavanju predstavil lavljala temo mediacije v gospodarskih sporih in na kateri so rekonciliacijo, prof. dr. Tim Chapman, ki je naslovil postopek sodelovali mnogi tuji in domači ugledni strokovnjaki. Zani-sprave (rekonciliacije). Potekala je tudi okrogla miza z mno-mivi gostje so bili tudi na drugi okrogli mizi, ki je potekala na gimi uglednimi gosti in strokovnjaki, na kateri so naslovili tej konferenci in sicer z naslovom »Odzivi gospodarstva na temo sprave v samostojni Sloveniji. ARS v potrošniških sporih«. Drugi dan je prav tako potekala okrogla miza z naslovom Po odmoru so potekale zanimive delavnice, ki so bile osre- »Sprava v psihološkem pomenu«. Konferenca se je zaključi-dotočene na temo kako mediirati v gospodarskih sporih. la z zanimivimi predavanji mag. Zorana Hajtnika o vlogi mediatorja pri postopku sprave in mag. Gordane Ristin o tem, kaj lahko družba ali država naredi za postopek sprave. 36 KONFERENCE DMS DMS 2019 2021 Konferenca o promociji mediacije: »Ovire za uveljavitev Spletna video konferenca v živo (webinar) ob 15. letnici mediacije v Sloveniji in EU« delovanja DMS s temo »Mediacija danes« Konferenco sta organizirala DMS in Ministrstvo za pravo-Kljub pandemiji so na konferenci sodelovali mnogi gosti iz sodje. Konferenca je bila delno financirana s pomočjo Evrop-ZDA, Hrvaške, Črne Gore in Slovenije, ki so naslovili zanimi-ske unije iz Evropskega socialnega sklada v okviru operacije ve strokovne teme in teme o prihodnosti razvoja mediacije. Učinkovito pravosodje. Na konferenci so priznani strokovnjaki obdelali teme kot so: odvetnik in mediacija, prihodnost mediacije, mediacija po Na dvodnevni konferenci so potekala mnoga zanimiva in re-ZOOM-u, prikaz intervizije na konkretnem primeru in še več. levantna predavanja. Pri dan je dr. Rimantas Simaitis (vodja delovne skupine za mediacijo pri CEPEJ) naslovil temo »Pre-Ugotovljeno je bilo, da imajo postopki mirnega reševanja magovanje izzivov in vprašanj za razvoj mediacije: pristop sporov dolgo zgodovino in že utemeljeno mesto v družbi, CEPEJ«. Predavanju sta sledilni delavnici o promociji medi-kar so prepoznali zakonodajalci različnih jurisdikcij tudi EU. acije in simulacija primera, ki je bil tudi posnet in si ga lahko Vsi udeleženci so se strinjali, da poleg bogate zgodovine ogledamo na spletni strani DMS in na YouTube strani DMS. in pomembne sedanje vloge mediaciji pripada tudi ključno mesto v družbi prihodnosti zaradi vseh izzivov, s katerimi Nato je sledilo še eno zanimivo predavanje predsednice se bodo prihodnje generacije soočale. Poleg tega je medi-Gemme Béatrice Blohorn-Brenneur z naslovom »Kako pre-acije vse bolj dobrodošel in nujen del pravosodja, tako na mostiti ovire za mediacijo: vloga Gemme«. sodiščih kot tudi v obliki veščin pri odvetniškem delu ter celo v kazenskem pravu. Drugi dan konference sta zaznamovali dve zanimivi delavnici, ki sta naslovili ovire za uveljavitev mediacije in razlogi za Mediacija preko spleta se je v času pandemije izkazala kot in proti obvezno mediacijo ter temo bodočnosti pravniškega dobrodošlo orodje reševanja sporov, kar je prepoznal tudi poklica. DMS in druge organizacije posvečene mediaciji. Konferenca se je zaključila še s tremi zanimivi delavnicami, ki so jih organizirali in vodili različni domači in tuji strokovnjaki. DMS KONFERENCE DMS 37 SEZNAM PREDSEDNIKOV IN PODPREDSEDNIKOV DMS MANDAT 2006–2008 MANDAT 2011–2013 PREDSEDNICA: mag. Gordana Ristin PREDSEDNICA: Mirjana Kranjčevič PODPREDSEDNIK: Rudi Tavčar PODPREDSEDNIK: mag. Vid Pavlica MANDAT 2008–2011 MANDAT 2013–2015 PREDSEDNICA: mag. Gordana Ristin PREDSEDNICA: Mirjana Kranjčevič PODPREDSEDNIK: Rudi Tavčar PODPREDSEDNIK: mag. Vid Pavlica 38 SEZNAM PREDSEDNIKOV IN PODPREDSEDNIKOV DMS DMS MANDAT 2015–2017 MANDAT 2019–2021 PREDSEDNIK: Aleš Butala PREDSEDNICA: mag. Gordana Ristin PODPREDSEDNICA: mag. Gordana Ristin PODPREDSEDNIK: mag. Vid Pavlica MANDAT 2017–2019 MANDAT 2021–2023 PREDSEDNIK: Aleš Butala PREDSEDNICA: mag. Gordana Ristin PODPREDSEDNICA: mag. Gordana Ristin PODPREDSEDNIK: Aleksander Jakobčič DMS SEZNAM PREDSEDNIKOV IN PODPREDSEDNIKOV DMS 39 PANDEMIJA IN DMS Tako kot večina ljudi, organizacij, podjetij, je bil tudi DMS soočen s posledicami epidemije COVID-19, kateri se je uspešno prilagodil. Upravni odbor je sprejel več sklepov, s katerimi se je DMS prilagodil situaciji tako, da so se v kratkem času uspešno digitalizirale ključne dejavnosti društva. Tako je bilo uspešno izvedenih že več osnovnih in nadaljevalnih izobraževanj za mediatorje. Prav tako je bil uspešno izveden občni zbor DMS in volitve članov organov v Društvo mediatorjev Slovenije 2021, ki so v celoti potekala preko spleta. Ob 15. obletnici ustanovitve DMS je potekala tudi dvodnevna spletna video konferenca v živo (webinar) s temo »Mediacija danes«. 40 PANDEMIJA IN DMS DMS ZAKLJUČNA BESEDA PODPREDSEDNIKA V svetu ljudi, tako v medosebnih odnosih kot na mednaro-na načela, standardi in pravila uresničujejo skozi postopek dni in meddržavni ravni, so spori normalen in stalen del teh mediacije, kako lahko veščine, ki ji pridobimo bodisi tekom odnosov. V tem kompleksnem svetu komunikacij, interesov, pravosodnega izpita bodisi prakse, kot so veščine sveto-potreb, želja, kognitivnih shem in konstruktov so nestrinjanja vanja, litigacije, pogajanj, analitičnega razmišljanja, logike popolnoma normalna. Ni vedno v naši moči, da vplivamo na in argumentacije, bistveno pomagajo pri vodenju postopka prisotnost sporov v našem življenju, lahko pa bistveno vpli-mediacije. Kot gospodarstvenik razumem kompleksnost vamo na način njihovega reševanja. določenega spora, potrebo po kreativnem razmišljanju, upo- števanju širših interesov, razumevanju konteksta znotraj Mediacije in širše ARS sta civilizacijski pridobitvi človeštva, katerega imajo določena pravila pravno gledano smisel, a ki sta v njegovi zgodovini prisotni vsaj toliko časa kot tribu-zaradi kompleksnosti določenega spora ne zadoščajo za nal in kasneje sodišče. Zanimivo je, da sem imel občutek, dobro in razumno rešitev tega spora. Kot mediator pa vidim ko sem začel strokovno spoznavati mediacijo (ARS), da je koliko dela, truda in znanja je potrebno vložiti v predpripravo to moderna zadeva, stara mogoče sto let. Globje sem šel v in analizo primera. zgodovino in teorijo mediacije, bolj sem spoznal njeno več tisočletno prisotnost v mnogih kulturah širom sveta. Media-Potreba po nenehnem učenju novih veščin in znanj, da lahko cija ima v svetu ljudi dolgo že kar stalno prisotnost in že na razumemo širše spor, ki je pred nami in potreba po nepre-podlagi tega bi morali to spoštovati in razvijati. stanem izzivanju in razvoju lastnih sposobnosti in veščin, pa naj bodo to veščine poslušanja, komunikacije v konfliktni si-Imam tudi srečo, da lahko na mediacijo gledam iz treh zor-tuaciji ali pa veščine pogajanj ter facilitiranja pogajanj. Pred-nih kotov: kot pravnik, kot direktor uspešnega podjetja in kot vsem pa vidim vse možnosti in priložnosti, ki ji mediacija in aktiven mediator. Kot pravnik vidim poti, kako se lahko prav-dober strokoven mediator lahko strankam v sporu ponudijo. DMS ZAKLJUČNA BESEDA PODPREDSEDNIKA 41 Mediacija (ARS) vsekakor ima prihodnost in v današnjem ko bo samoumevno, da stranke v sporu najprej pomislijo na času imamo tudi srečo, da se je postopek z vsemi načeli mediacijo ali drug ARS postopek in se za sodišče odločijo, in standardi razvil v postopek, ki s strokovnim mediatorjem ko bo to res potrebno in (pravno) nujno. strankam zagotavlja varnost in možnosti hitre, ekonomične in dolgoročne rešitve spora. Sodišča bodo vedno igrala svo-Mediacija (ARS) je tako ključen del vsakega razvitega prav-jo vlogo, tako v zagotavljanju zakonitosti kot pri reševanju nega sistema, del veščin modernega pravnika in ključen del pravnih sporov. Postopek mediacije ni (in tudi ne sme biti) pravosodja, ki želi poleg pravne varnosti strankam zagoto-nikoli na račun postopka pri sodišču; že dokazano pa lahko viti tudi strokoven, učinkovit in dolgoročen način reševanja smiselno ARS in sojenje soobstajajo. Upam na prihodnost, sporov. Aleksander Jakobčič 42 ZAKLJUČNA BESEDA PODPREDSEDNIKA DMS Publikacijo smo pripravili na podlagi uradnih informacij in relevantne zakonodaje Organizacije združenih narodov, Sveta Evrope, Evropske unije in Republike Slovenije, ter na podlagi arhiva delovanja Društva mediatorjev Slovenije. 43 SLO-MED.SI