^-t^_jj /i i^ GLASILO OBČINE DOMŽALE 17. decembra 1999 - letnik XXXVIII, št. 12 Mlinček melje stran 17 Vrtec Mlinček v Radomljah} je bil 25. novembra 1999 tudi uradno odprt. Obiskovalci so bili prijetno presenečeni nad prisrčnim kulturnim programom pa tudi nad lepo urejenimi igralnicami. Luka Grešak, Domžalčan, ki brani v evropski ligi prvakov stran 13 Mislim, da so Domžale dobile stabilen prvoligaški klub. kar si kot Športno razvita občina tudi zasluzijo. Z zanimanjem spremljam njihove tekme, saj sem tudi sam pred leti igral v tem klubu in tam preživel veliko lepih trenutkov svoje kariere. Občini Domžale na pragu novega tisočletja vso srečo OBČINA NAŠA KMALU PRAZNIČNO OBLEKO SI BO NADELA, BREZ PRIDNIH IN DELAVNIH UUDI NE BO USPELA. ČAKAMO SVI ŽE NESTRPNO NA NOVOLETNA PRAZNOVANJA IN MRZLIČNO PO TRGOVINAH KUPUJEMO DARILA ZA OBDAROVANJA. NE BOMO ZA STARIMI ČASI Ml JADIKOVALI IN VČASIH PREHITRE ODLOČITVE NAŠIH SVETNIKOV OBJOKOVALI. DOMŽALE SE V ZADNJEM ČASU POSPEŠENO OBNAVLJAJO, O, KAKO LEPE NOVE OBLEKE STARE HIŠE DOBIVAJO. MESTNO SREDIŠČE NAM RES BILO BI V PONOS, ŽAL GRE NEUREJENO PARKIRIŠČE MARSIKOMU V NOS. A MOGOČE JE ŠE DRUGAČE UREDITI SREDIŠČE NAŠEGA MESTA, 1AHKO ZAPRLA BI SE V SREDIŠČU CESTA. ENOSMERNO CESTO BI NAOKROG SPELJALI, NAMESTO ASFALTA V SREDIŠČU PA ROŽE POSEJALI. A VEMO, DA GOVORIT JE VEDNO LAHKO, PA VENDAR TAKO UREJENO SREDIŠČE MARSIKOMU VŠEČ BI BILO. REŠILI S PARKIRNO HIŠO EN BI PROBLEM, A ZGLEDA, DA POČAKATI BO TREBA ŠE S TEM. GRADILI NAJ NOV DOM BI ZA OSTARELE, UH, KAKO LEPO BO POGLEDATI V NJEM UUDI VESELE. NAJMLAJŠIM PRIJETNO BO Z NJIMI SODELOVATI, OB BISTRICI V MIRU NA KLOPCI KDAJ POKRAMUATI. ELIKO SE V ZADNJEM JE ČASU NAREDILO ZA NAŠE INVALIDE, NKRATNO, TUDI NEGOBUEN ALI STAR ZDAJ LAŽJE KAM PRIDE. LADKO, BREZ ROBOV SO ZDAJ DELNO SPEUANI PREHODI, " GLEJ GA ZLOMKA, ZGLEDA, DA AVTOMOBILI NA PLOČNIKIH SO V MODI. TRŽNICO V DOMŽALAH ZGRADITI JE POTREBNO *N LEPO JO UREDITI, DA MESTO BO UGLEDNO. SPOMENIKI VEDNO SO BILI NEKATERIM PREDMET SPOTIKE, OHRANITI PA VENDAR MORAMO ZGODOVINO IN NE UNIČEVALNE POLITIKE. ČERAVNO BREZPOSELNOST ZDAJ JE VELIKA, OKALOV JE POLNO, ZASEDENOST V NJIH PA KOT SE ŠIKA. ENOTNOST V OBČINSKEM SVETU NAJ VEDNO BO VODILO, TEŽAV SE S STRPNOSTJO IN RAZUMEVANJEM BO MNOGO VEČ REŠILO. JE MNOGO POTREBNO GLEDE REKREACIJE NAŠIH OBČANOV STORITI, A POLEG TRIM STEZE IN IGRIŠČA ŠE KAJ DRUGEGA PONUDITI. VABUIVO BILO BI PLAVATI V DOMŽALSKEM POKRITEM BAZENU, SLALOM IN TEK POZIMI VOZITI NA MARSIKATEREM BLIŽNJEM TERENU. O, PA NA PROMETNI INFARKT, KER ŠE NI AVTOCESTE, NE SMEMO POZABITI, SPLOH NI VEČ POSEBNOST VIDETI TUJCA PO NAŠIH DVORIŠČIH VOZITI. RES JE POTREBNO ČIMPREJ ZAGOTOVITI DOVOLJ DENARJA, EJ, KAKO LEPO BO PRITI DO LJUBLJANE BREZ GODRNJANJA. ČEPRAV SE NOVO TISOČLETJE Z NEREŠENIMI PROBLEMI PRIBLIŽUJE, OBČINSKI SVET NAJ NE VZDIHUJE IN ŠE NAPREJ NAJ DOBRO DELUJE. VAS J A JARC Občanom in občankam Občine Domžale Zdravja, sreče in veselja, prijetnih presenečenj in svetlih trenutkov, iskrenih stiskov rok in najboljših želja; srečanj, ki polepšajo dan in zasluženih uspehov vsem v letu 2000 želijo in voščijo ob DNEVU SAMOSTOJNOSTI, BOŽIČU in NOVEM LETU Občinski svet Občine Domžale županja Cveta Zalokar Oražem Občinska uprava Občine Domžale Vsem našim bralcem in bralkam želimo v letu 2000 vse, kar si želijo sami, in še mnogo, mnogo več. Naj bo novo leto za vse nas leto sreče, miru in ljubezni, leto prijetnih praznikov, leto, ki se ga bomo vedno radi spominjali. Radi spominjali tudi zaradi našega SlAMNIKA, ki bo v letu 2000 v vaše domove prihajal vsake tri tedne. Prijetno praznovanje in ne pozabite, življenje je lepo... Uredništvo Miklavž je tudi tokrat obiskal vse pridne otroke in teh imamo v naši občini zelo, zelo veliko. Ce ne verjamete, poglejte na 18. stran in se prepričajte! STOPIMO SKUPAJ V LETO 2000! 22. DO 24. DECEMBER 1999 PREBOŽIČN1 SEJEM PRED VELE S PESTRO PONUDBO PRIREDITEV 31. DECEMBER 1999 OD 21. URE DALJE SILVESTROVANJE NA PROSTEM V CENTRU DOMŽAL Z ANSAMBLOMA POP DESIGN IN KANTORJI RAMO HIT OBČINA OOMtAlJi NAr REDEK DOMŽALE STRAN PRIZNANJA 2000 Objavljamo i ()biinc Domžuh STRAN 2-3 Več kot i lahko preb. OBČINSKI SVET STRAN PRIREDITVE Poglejte in te odločite, katere prireditve iw battt STRAN KAJ TI JE, DEKLICA? To je naslov projekta, ki te več kot mesec dni ic* lom i Sloveniji obravnava problem nasilja nt. ženskami, o katerem je spregovoril tudi Občins svet Občine Domžale, 0 tem problemu poji Sv za varnost občanov pripravil tudi okroglo miz Peberite in pomislite, morda tudi vi lahko kaj sh rile na tem področju. STRAN 24 KRIŽANKA 50 nagrad za reševalce križanke. Tudi tokrat smo ljubiteljem križank pripravili NOVO LETNO KRIŽANKO. Srečnim izžrebancem bomo podelili kar SO nagrad, ki so jih prispevali: HELIOSDOMŽALE, KULTURNI DOM IRANCA SER NI K A DOMŽALE, MLADINSKA KNJIGA TRGOVINA DOMŽALE. NAPREDEK DOMŽALE TOSAMA DOMŽALE in UREDNIŠTVO SLAMNIKA. Srečno! STRAN 28 DOBER DAN, DIMNIKAR KOT SMO obljubili, objavljamo kompleten ni pored dimnikarskih storitev v naši občini, ki nuni gaje posredoval Energetski servis E. S., d. o. o. Poiščite v njem »svoj« dan! Občina Domžale, Godba Domžale in Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, Območna izpostava Domžale vabijo na OSREDNJO OBČINSKO SLOVESNOST OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI in TRA DICIONALNI PRAZNIČNI KONCERT GODBE DOMŽALE v četrtek, 23. decembra 1999, ob 20. uri v dvorani Komunalnega centra Domžale Slavnostni govor: Cveta Zalokar Oražem, županja Občine Domžale Povezovalca programa: Draga Jeretina-Anžin in Niko Robavs Dirigent: Franc Kuharic solista: Vidu Lopte in Matjaž Mrak ISKRENE ČESTITKE OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI, VESEL BOŽIČ TER VELIKO SREČE, ZDRA VJA IN USPEHOV V LETU 2000 VAM ŽELIJO: Občina Domžale, Godba Domžale ter Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, Območna izpostava Domžale Vstopnine ni! OBČINSKI SVET stran Bralci in bralke dober dan, pred vami je zadnja številka SLAMNIKA v letu 1999. Prihodnjič se bo že pisalo leto 2000 in med vas bomo prišli prej kot doslej. Predlog Uredništva, da Slamnik začne izhajati na tri tedne, je Občinski svet občine Domžale sprejel in odslej se bomo srečevali pogosteje. Potrudili se bomo, da bodo novice v našem časopisu aktualnejše, da ne bomo pisali le o tem, kaj se je zgodilo, temveč tudi o tem, kaj se godi oziroma se bo zgodilo. Pri tem pričakujemo tudi v prihodnje veliko pomoči naših dopisnikov, stalnih in tistih, ki se oglašajo le občasno, veseli pa bomo tudi novih. Čeprav nam vaših vprašanj ne zmanjka, nam je tudi ob zaključku redakcije zadnje številke v letu 1999 zmanjkalo odgovorov. Žal za to nismo krivi mi. Vprašanja namreč pošiljamo na pristojna mesta, od koder pa nekaterih odgovorov kljub prizadevanjem ne dobimo. Upamo, da bo takih primerov v prihodnje čimmanj. Za ljubitelje križank smo pripravili križanko s številnimi nagradami, za vse naše bralce pa precej več branja kot navadno. Čeprav bo praznikov precej »manj« kot običajno, upam, da boste našli čas. da ga boste prebrali. Tudi tokrat bo nekaj iz vodov našlo mesto v NAPRFDKOVIH trgovinah, namenjeni so našim bralcem v občinah, kjer imajo sedaj svoje časopise. Če vam SLAMNIK morda manjka, ga lahko naročite, sicer pa vsem našim novinarskim kolegom v sosednjih občinah. Kopici lepih želja, toplih stikov rok in objemov, tudi poljubov, prilagam svoje najboljše želje za leto 2000 in verjamem, da se bomo vsi skupaj potrudili, da bo zdravo, srečno, uspešno zadovoljno, veselo in morda še kakšno : če boste vi tako želeli ... Želim vam, da praznične dni preživite v sreči in miru, čez leto pa skupaj s pesnikom Valentinom Vodnikom pogledamo: Za nov let ne vem perneslo kaj bo. Ga mislim pogledat, ob leti povedat, kak dobro je blo. Vera Voiska, odgovorna urednica Jubilejna -10. seja je bila 8. decembra 1999 Predzadnja seja Občinskega sveta Občine Domžale v letu 1999 Svetniki začeli obširni dnevni red z obravnavo informacije o akciji proti nasilju nad ženskami »Kaj, ti je, deklica«, nadaljevali z nekaterimi popravki pravilnikov in cen, višje .so tudi cene za prekrške in programe vrtcev. V javno obravnavo »gresta« dva urabanistič-nega plana, za občane pa je med drugim pomembno, da je sprejet Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki, ki ga bomo, skupaj z novimi kaznimi za prekrške, skoraj v celoti objavili v naslednji številki, seja zaključena s prvo obravnavo odloka o novem zavodu v naši občini - Zavodu za šport in rekreacijo. Dnevni red Za razliko od dosedanjih sej Občinskega sveta Občine Domžale se je tokratna začela s pripombami na zapisnik (Janez Gr-mek, SDS; Roman Lenassi, SKD), ki so ga svetniki nato soglasno sprejeli. Sejo je vodil podžupan Roman Kurmanšek. V razpravi o dnevnem redu, so bile predlagane naslednje spremembe: umik točk so predlagali: županja Cveta Zalokar Oražem (Obravnava in sprejem Sklepa o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2000; Obravnava in sprejem Pravilnika o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav pli-novodnga omrežja), mag. Milan Pirman, LDS (Obravnava in sprejem poročila o realizaciji sklepov Zdravstvnega doma Domžale - 6. seja Občinskega sveta); Janez Stibrič, SDS (Obravnava in sprejem Odloka o novelaciji denarnih kazni za prekrške ter drugih denarnih zneskov - skrajšani postopek) in Bogdan Osolin, SKD (Obravnava in sprejem Pogodbe o sofinanciranju gradnje Doma za varstvo starejših občanov na Viru pri Domžalah), županja pa je ob koncu razprave predlagala tudi dodatno točko v zvezi s sprejemom sprememb proračuna. Svetniki so se odločili, da podprejo predloge županje in mag Milana Pirmana, tako da je bil s sedmimi glasovi proti (na seji je bilo navzočih 29 svetnic in svetnikov) sprejet dnevni red 10. seje Občinskega sveta Občine Domžale, ki je tokrat obsegal 22 točk. »Kaj ti je, deklica?« Obširno gradivo o tej temi je pripravila ga. Andreja Pogačnik Jarc, uvodno informacijo pa je podala županja Cveta Zalokar Oražem. O tej točki so razpravljali: Andreja Pogačnik Jarc, ZLSD, mag. Jožica Polanc, predsednica Sveta za varnost občanov občine Domžale; Saša Kos, LDS; Breda Kokalj-Limbck, SKD; Franci Gcrbec, ZLSD, Tone Dragar, LDS; Janez Vasle, SKD; Bogdan Osolin, SKD; mag. Milan Pirman, LDS; Zoran Vitorovič, načelnik Oddelka za okolje in prostor; Nuša Sink, direktorica Centra za socialno delo; Dragica Bac, skupina za pripravo projekta. Sprejeti so bili naslednji sklepi: 1. Občinski svet Občine Domžale se seznanja z aktivnostmi Urada za žensko politiko v akciji proti nasilju nad ženskami: »Kaj ti je, deklica?«. 2. Občinski svet Občine Domžale nalaga Stanovanjskemu skladu Občine Domžale, da v najkrajšem možnem času eno od stanovanj brezplačno nameni za potrebe začasne uporabe ženskam, ki trpijo takšno nasilje. Stanovanje se preda v upravljanje Centru za socialno delo, ki zagotovi tudi strokovno dela z ženskami, žrtvami nasttja. Vse potrebne postopke pri vzpostavitvi delovanja stanovanja za ženske, žrtve nasilja, vodi in usklajuje Oddelek za družbene dejavnosti. 3. Občinsko glasilo »Slamnik« naj v eni od naslednjih številk nameni problematiki nasilja nad Ženskami eno stran. Denar za most na Pšati Gospod Aleš Skorjane, pomočnik načelnika Oddelka za okolje in prostor, je podal uvodno informacijo k predlogu sklepa o določitvi povprečnih stroškov komunalne opreme na območju Občine Domžale za leto 2000. Po razpravi g, Janeza Stibriča, SDS, so bili sprejeti naslednji sklepi: /. Povprečni stroški komunalne opreme za leto 2000 na območju občine Domžale se določijo v znesku 4.800,00 SIT/m2 stavbne parcele. 2. Povprečni stroški komunalne opreme za 1 m2 stavbne parcele za posamezno komunalno opremo znašajo: Cestno omrežje Kanalizacijsko omrežje Vodovodno omrežje Plinovodno omrežje Omrežje javne razsvetljave 1.780,00 SIT/m2 1.722,00 SIT/m2 935,00 SIT/m2 267,00 SIT/m2 96,00 SIT/m2 37,0H% 35,88% 19,48% 5,56% 2,00% Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka je dolžan plačali povprečne stroške tiste komunalne opreme, s katero je opremljena stavbna parcela. Odbor za občinska priznanja, proslave in prireditve ter obeležja občinskega pomena v skladu s 7. členom Odloka o priznanjih občine Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, štev. 23/95) objavlja RAZPIS za posredovanje predlogov za podelitev priznanj Občine Domžale v letu 2000 Na podlagi citiranega odloka v občini Domžale razpisujemo naslednja priznanja: Naziv častnega občana Naziv častnega občana se podeli osebi, ki je s posebnim delovanjem ali stvaritvami ali življenjskim delom na raznih področjih dela in ustvarjalnosti prispevala k napredku občine Domžale in Širše skupnosti. Plakete občine Domžale Plaketa občine Domžale se podelil posameznikom, organizacijam in skupnostim v občini, prijateljskim, pobratenim mestom in podjetjem, organizacijam in posameznikom iz tujine, ki s posebnimi prizadevanji in uspehi na področju gospodarstva, družbenih dejavnostih in drugih področjih dela pomembno prispevajo h gospodarskemu ter političnemu razvoju občine in k razvijanju družbenih dejavnosti ter medsebojnih prijateljskih odnosov. V skladu z odlokom občina v posameznem letu lahko podeli največ: • 1 zlato plaketo, • 3 srebrne plakete, • 5 bronastih plaket Nagrade občine Domžale Nagrada občine Domžale se podeli zaslužnim osebam, organizacijam, podjetjem, skupnostim in društvom za izjemne uspehe na posameznih področjih družbenega življenja in dela, ki prispevajo k razvoju in ugledu občine Domžale, življenja v njej, njeni podobi in ugledu v domovini in svetu. Podeljenih bo največ sedem nagrad, njihovo višino in obliko bo določil Občinski svet Občine Domžale Predloge posredujejo politične stranke, posamezniki, pravne osebe, druge organizacije, skupnosti in društva ter drugi najkasneje do vključno 31. januarja 2000 na naslov: OBČINSKI SVET OBČINE DOMŽALE Ljubljanska 69 1230 DOMŽALE Ustrezne obrazce lahko dobite v Uradu županje, katerih uporaba pa ni obvezna Predlogi morajo vsebovati naslednje podatke: • točen naslov predlagatelja, • ime, priimek, rojstni podatki, naslov predlaganega kandidata oz. naziv in točen naslov organizacije, skupnosti, podjetja, društva, ki ga predlagate za priznanje, • vrsto priznanja, • podrobnejšo obrazložitev predloga. Predlogov, ki bodo prispeli po roku, se pri pripravi predloga za podelitev ne bo upoštevalo. Predsednik odbora JANEZ VASLE, I. r. NE PREZRITE JAVNE OBRAVNAVE Odlok o ureditvenem načrtu območja V 4 PARK - Občinski svet Občine Domžale je sprejel predlog Odloka o ureditvenem načrtu območja V 4 PARK v prvi obravnavi in ga posreduje v 30-dnevno javno razgrnitev in javno obravnavo. Javna razgrnitev bo v prostorih Občine Domžale, Oddelke za prostor in varstvo okolja. Savska 2, in Krajevne skupnosti Vir, Ša-ranovičeva 19, 1230 Domžale. Javna obravnava bo v prostorih Občine Domžale v času javne razgrnitve, vodil jo bo pristojni oddelek občinske uprave. V času javne razgrnitve bo možno predloge in pripombe v zvezi /, osnutkom prostorskega izvedbenega načrta vpisati v knjigo pripomb, ki bo v tajništvu Oddelka za prostor in varstvo okolja. Savska 2, II. nadstropje ali jih posredovati pisno na naslov Občina Domžale, Oddelek za prostor in varstvo okolja. Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Javna obravnava bo v sredo, 12. januarja 2000 ob 16. uri v sejni sobi Občine Domžale. Odlok o zazidalnem načrtu območja Zgornje Jarše-Sever Občinski svet Občine Domžale je sprejel predlog Odlok o zazidalnem načrtu območja Zgornje Jarše-Sever in ga posreduje v 30-dncvno javno razgrnitev in javno obravnavo. Javna razgrnitev bo v prostorih Občine Domžale, Oddelek za prostor in varstvo okolja. Savska 2, in Krajevne skupnosti Jarše-Rodica, Sr. Jarše, Jarška 37, 1230 Domžale. Javna obravnava bo v prostorih Občine Domžale v e; i s 11 j;i v -ne razgrnitve, vodil jo bo pristojni oddelek občinske uprave. V času javne razgrnitve bo mogoče predloge in pripombe v zvezi z osnutkom prostorskega izvedbenega načrta vpisati v knjigo pripomb, ki bo v tajništvu Oddelka za prostor in varstvo okolja. Savska 2, II. nadstropje, ali jih posredovati pisno na naslov Občine Domžale, Oddelek za prostor in varstvo okolja. Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale. Javna obravnava bo v sredo, 12. januarja 2000 ob 18. uri v sejni sobi Občine Domžale. Slamnik je glasilo ObčineDomžale s prilogo Občine Moravče in je nadaljevalec tradicije časopisa Domžalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (I številka), 1935 (I številka). Domžalec je izšel še v letu 1958 (1 številka), nato pa je 5. 11. 1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik. Odgovorna urednica V FRA VOJSKA Tel: 714-599, 720-100 (0609) 634505 Pomočnica odgovorne urednice KRISTINA BRODNIK ("lani uredništva SAŠA KOS. TONI DRAGAR, PAVEL PEVEC, JANEZ STIBRlC, LEON MARC, URBAN ŽNIDARSK', ROK RAVNIKAR, Urednica strani občine Moravče BERNARDA MAL Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 69 v Domžalah. Uredništvo ERNA ŽABJEK-KOCAR, 714-599, 720-100 URADNE URE: vsak petek od 1.-14. ure Lektor prof. AVGUŠTIN PIRNAT Glasilo izhaja v nakladi 12.000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Na podlagi Zakona o DDV (Ur. list RS. štev. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8%. TISK: DELO - Tisk časopisov in revij, d.d. Ljubljana. SLAMNIK - december 1999 Nič ni tako skrivnostnega, kot ie ljubezen, stran O OBČINSKI SVET 3. Zavezanci za plačilo komunalnega prispevka lahko uveljavljajo znižanje ali oprostitev plačila komunalnega prispevka oh predložitvi dokazil o plačevanju samoprispevka ali drugih vplačil za gradnjo javne infrastrukture na območju, na katerem bodo gradili objekt. 4. Vrednost, določena s tem sklepom, velja od 01.01.2000 do 31.12.2000 in se v tekočem letu valorizira z indeksom podražitev, ki ga objavlja GZS - Združenje za gradbeništvo in IGM za skupino: Nizka gradnja. 5. Osnova za izračun stroškov komunalne opreme za lml stavbne parcele na območjih kompleksne gradnje, ki se urejajo s prostor-sko-izvedbenimi akti, se obračunajo na osnovi predhodno izdelanega programa komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč za posamezno območje. Brez razprave pa so bili pri naslednji točki dnevnega reda sprejeti naslednji sklepi o določitvi povprečne gradbene cene za leto 2000 na območju Občine Domžale. 1. Povprečna gradbena cena za 1 m2 stanovanjske površine za III. kategorijo opremljenosti za leto 2000 na območju Občine Domžale se določi v znesku 138.000,00 SIT. 2. Povprečni stroški komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč za III. kategorijo opremljenosti pri 2. skupini gostote poselitve za I m2 koristne površine na območju Občine Domžale se določijo: - za individualno komunalno opremljanje 8.200.00 SIT - za kolektivno komunalno opremljanje 9.700,00 SIT 3. Pri izračunu odškodnin za stavbno zemljišče na območju Domžal se za posamezna območja uporabljajo naslednji odstotki od povprečne gradbene cene: - območje centra Domžal 6,00 - 8,00% - območja naselij, ki se urejajo s P1N 5,00 - 7,00% - območja naselij, ki se urejajo s PUP 2,00 - 5,00% . 4. Vrednosti ,določene s tem sklepom, veljajo na dan 31. 12. 1999, uporabljajo se od I. 1. 2000 dalje in se v tekočem letu valorizirajo z indeksom podražitev, ki ga objavlja GZS - Združenje za gradbeništvo in IGM za skupino: Stanovanjska gradnja. manjšo prerazporeditvijo sredstev v proračunu. V zvezi z novogradnjo mostu na Pšati so razpravljali: Janez Stibrič, SDS, ki mu je odgovarjal Franc Golorej, načelnik Oddelka za gospodarske javne službe, sprejet pa je bil naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale sprejema Informacijo o tem, da se bodo za novogradnjo mostu na Pšati iz sredstev rezervnega sklada Občine Domžale porabila sredstva v višini do 13,0 mio SIT. Občinski svet je določil višino točke za izračun komunalne takse, ki od 01.01.2000 znaša 7,76 SIT. Pomoč na domu Po uvodni informaciji so o Odloku o spremembi in dopolnitvi Odloka o organizaciji pomoči na domu in merilih za določanje plačil storitev razpravljali: Franci Ger-bec, ZLSD, Franc Poznič, DeSUS, Janez Stibrič, SDS, dr. Marko Star-bek, SKD, Martina Urbanija, SDS, Bogdan Osolin, SKD in županja Cveta Zalokar Oražem. Občinski svet je sprejel naslednja sklepa: 1. Občinski svet Občine Domžale sprejema prekvalifikacijo spre- Brcz razprave je bil sprejet tudi uradni popravek spremembe Proračuna Občine Domžale za leto 1999, Občinski svet Občine Domžale pa je tudi soglašal z membe in dopolnitve Odloka o organizaciji pomoči na domu in meri" lih za določanje plačil storitev iz skrajšanega postopka v dvofazni postopek. 2. Občinski svet Občine Domžale sprejema Odlok o spremembi in dopolnitvi Odloka o organizaciji pomoči na domu in merilih za določanje plačil storitev v prvi obravnavi in ugotavlja njegovo primernost za nadaljnjo obravnavo. Obširna je bila razprava tudi o Predlogu dopolnitve Pravilnika o kriterijih za ugotavljanje upravičenosti do občinske socialne pomoči, o kateri so razpravljali: Andreja Pogačnik Jarc, ZLSD, Janez Stibrič, SDS. Bogdan Osolin, SKD, mag. Milan Pirman, LDS, Franc Poznič, DeSUS, dr. Marko Starbek, SKD, Janez Grmek, SDS, Roman Lenassi, SKD. Marko Vresk, LDS in Irena Gričar, načelnica Oddelka za družbene dejavnosti, ki je skupaj z županjo odgovarjala na vprašanja. Ob koncu je bil sprejet naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale sprejema Pravilnik o spremembah Pravilnika o kriterijih za ugotavljanje upravičenosti do občinske socialne pomoči. Kazni za prekrške Po uvodni informaciji so o no-velaciji denarnih kaznih za prekrške ter drugih denarnih zneskov razpravljali: Bogdan Osolin, SKD. Franci Gerbec, ZLSD, dr. Marko Starbek, SKD, Roman Kurmanšek, SDS, Roman Lenassi, SKD, Janez Grmek, SDS, Jurij Berlot, SLS. Marko Vresk. LDS, Janez Stibrič, SDS. Martina Urbanija. SDS, sproti pa so odgovore posredovali županja Cveta Zalokar Oražem, Edvard Jcšelnik, direktor Občinske uprave ter Urška Ilič Vidcrgar, načelnica Oddelka za splošne zadeve. S devetimi glasovi proti je bil sprejel naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale sprejema: - Odlok o spremembi Odloka o zimski službi - Odlok o spremembi Odloka o ureditvi cestnega prometa v občini Domžale - Odlok o spremembi Odloka o ravnanju s plodno zemljo pri izvajanju gradbenih del na območju občine Domžale - Odlok o spremembi Odloka o plakatnih mestih in načinu plakatiranja in oglaševanja na območju občine Domžale - Odlok o spremembi Odlitka o oskrbi s pitno vodo v občini Domžale - Odlok o spremembi Odloka o oskrbi z zemeljskim plinom v občini Domžale - Odlok o spremembi Odloka o zelenih površinah na območju občine Domžale Vrtec je dražji O tej točki so razpravljali Saša Kos, LDS. Bogdan Osolin, SKD, Martina Urbanija, SDS, Janez Stibrič, SDS, odgovarjala pa je Irena Gričar, načelnica Oddelka za družbene dejavnosti. Svetniki so sprejeli naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale sprejema povišanje cen programov vrtcev, in sicer: Otroci do 3 let - SIT 51.741,00 Družinsko varstvo - SIT 53.816,00 Otroci od 3 let dalje - SIT 40.104,00 Otroci s posebnimi potrebami - SIT 174.000,00. Javna razprava V javno razpravo sta bila posredovana osnutek Odloka o zazidalnem načrtu območja Zgornje Jarše - Sever ter osnutek Odloka o ureditvenem načrtu območja V 4 Park, sklepe in obvestilo o javni obravnavi objavljamo ob poročilu o 10. seji Občinskega sveta. Čeprav naj ne bi seja Občinskega sveta v skladu s 53. členom Poslovnika praviloma traja več kot pet ur, sc je ob zaključku le točke večina svetnikov odločila za nadaljevanje seje, ki jo je nato vodila županja. Nova pogodba za dom starejših Brez razprave je bil sprejet Odlok o o načinu podeljevanja denarne pomoči ob naravnih in drugih nesrečah z amandmaji, nato pa so se svetniki lotili teme o sofinanciranju gradnje Doma za varstvo starejših občanov na Viru pri Domžalah. Uvodno informacijo je podala , Nevenk;i franko, avtorica investicijskega programa. V razpravi so sodelovali: Marko Vresk, LDS; Franci Gerbec, ZLSD, Anton Pre-skar, LDS, Franc Poznič, DeSUS, Pavle Cerar, LDS, županja Cveta zalokar Oražem, Pepica Glamuzi-na, direktorica Socialnovarstvene-ga zavoda VJTAL SENIOR in Jurij Berlot, SLS. Svetniki (navzočih je bilo 19) so sprejeli naslednje sklepe: /. Občinski svet Občine Domžale daje soglasje k Pogodbi o sofinanciranju izgradnje Doma za varstvo starejših občanov na Viru pri Domžalah. 2. Občinski svet Občine Domžale soglaša z idejnim projektom in investicijskim programom za izgradnjo Doma za varstvo starejših občanov na Viru pri Domžalah. 3. Občinski svet Občine Domžale pooblašča županjo Cveto Zalokar-Oražem za podpis Pogodbe o sofinanciranju izgradnje Doma za varstvo starejših občanov na Viru pri Domžalah. 4. Podatki iz investicijskega programa so poslovna skrivnost, ki so jo dolžni varovati vsi svetniki in delavci občinske uprave ter člani delavnih teles občinskega sveta. Brez razprave je bil sprejet tudi Sklep o soglasju k dinamiki izhajanja glasila »Slamnik«, ki bo odslej izhajal na tri tedne. Nov Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki Po sprejemu sklepa o ukinitvi javnega dobra so svetniki po krajši razpravi, v kateri sta sodelovala Franc Poznič. DeSUS in Pavle Cerar. LDS je Občinski svet sprejel skupaj z amandmaji Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Domžale, ki ga bomo v celoti objavili v naslednji številki SLAMNIKA. Nato sta bila brez razprave skupaj z amandmaji sprejeta Pravilnik o tehnični izvedbi in uporbi objektov in naprav javnih vodovodov ter Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javne kanalizacije, seja pa se je zaključila nekaj pred 23. uro s sprejemom predloga Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda »ZAVOD ZA SPORI IN Rf KRI A( I-JO DOMŽALE« v prvi obravnavi, ki sc ga posreduje v 60-dnev-no javno obravnavo. q. ut Morda vas zanima Svetniki sprašujejo Objavljamo nekaj zanimivih vprašanj, ki so jih svetniki in svetnice postavljali na sejah Občinskega sveta, pa tudi odgovorov, ki so jih že prejeli. Svetnica Breda Kokalj-Limbek (SKD) Prebivalci Rov želimo tudi ob sobotah dostavo poštnih pošiljk, saj smo z dvodnevnim zamikom dostave poštnih pošiljk prizadeti. Prosimo občinsko upravo, da pošlje ustrezno zahtevo na Pošto Slovenije, enota Radomlje. Odgovor: »Sporočamo vam, da smo pobudo občinske svetnice ge. Brede Kokalj-Limbek preučili skupaj z odgovornimi delavci pošte 1235 Radomlje in sklenili, da se naselje Rova s 16. 10.1999 vključi v sobotno oziroma v 6X tedensko dostavo. Z omenjeno odločitvijo seznanite Občinski svet in krajane omenjenega naselja.« Odgovor pripravil: g. Ljubo Kcn-ko, univ. dipl. org. direktor Pošte Slovenije, Poslovne enote Ljubja-na. Svetnik Roman Kurmanšek (SDS) Potrebno je urediti bankine ob cesti Dob-Podrečje (stalno, redno vzdrževanje) in v križišče namestiti ustrezne opozorilne znake. Odgovor: Bankine na cesti Dob-Podrečje se redno posipavajo na vsakih 14 dni, prav tako so v samem križišču postavljeni prometni znaki za varno vožnjo. Odgovor pripravil: Oddelek za gospodarske javne službe. Svetnik Tone Dragar (LDS) Zanima me, kdo je zadolžen za označitev križišča pri gostilni »Mgan« v Prclogu pri Ihanu, s prometnimi znaki in ali kdo pravilnost oznak kontrolira - kajti, iz smeri Vir-Ihan je stop znak, iz smeri Ihan-Domžalc pa križiš- če s stransko cesto z desne strani, vendar dejansko stanje ni lako - prednostna cesta je Ihan-Domžalc - stranska pa Vir-Ihan in sedaj sc dogaja, da nedomači-ni, ki gledajo znake iz smeri Ihan proti Viru smatrajo, da so na prednostni cesti in ne zmanjšajo hitrosti, ko pa se naslednjič peljejo v obratni smeri ne vidijo znaka stop, ker mislijo, da so na prednostni, s hitrostjo zapeljejo na cesto Donižale-lhan, posledica je že nekaj nesreč in često zaviranje in slaba volja, to križišče je bilo že prizorišče nesreč s smrtnimi izidi in hudimi telesnimi poškodbami, zato predlagam, da se nemudoma urgira in uredi označitev s pravilnimi prometnimi znaki. Odgovor: Za označitev in popravilo znakov je zadolženo gradbeno stanovanjsko podjetje GRASTO iz Domžal. Sama označitev je bila postavljena na osnovi izdanega dovoljenja o priglasitvi del in projekta rekonstrukcije ceste, ki je bila izvedena v letu 1995 (preplaši it e v I. Iz vprašanja je razvidno, da je prednostna cesta Domžale-Ihan, kar je s prometnimi znaki tudi pravilno označeno. Za samo kontrolo nad izvajanjem prometa pa je zadolžena Policija Domžale. Odgovor pripravil: Oddelek za gospodarske javne službe. Svetnik Franc Černagoj (Zeleni) Naloga Nadzornega odbora Občine je tudi nadziranje finančnega poslovanja uporabnikov proračunskih sredstev. Eden izmed uporabnikov je tudi Centralna čistilna naprava Domžale-Kam-nik. Ker je bila na prejšnji seji sprejeta informacija o poslovanju Centralne čistilne naprave Dom-žalc-Kamnik in je bila razprava dokaj burna pa tudi seznam spornih terjatev je dokaj dolg, prosim Nadzorni odbor, da opravi nadzor finančnega poslovanja v letu 1998 v Centralni čistilni napravi Domžale-Kamnik. Odgovor: Nadzorni odbor Občine Domžale opravlja nadzorne preglede po programu, ki ga je odbor sprejel na svoji 2. redni seji, dne 14. aprila 1999. Po 16. členu Poslovnika Nadzornega odbora Občine Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, štev. 2/ 97) pa nadzorni odbor določi nadzore tudi na osnovah govoric, mnenj, sumov, itd. Slednje velja tudi za pobudo g. Franca Cernagoja. Tako bo nadzorni odbor v program dela za 2. polletje vključil tudi nadzor nad Finančnim poslovanjem uporabnika proračunskih sredstev Občine Domžale, Centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik. Odgovor pripravil Nadzorni odbor Občine Domžale. Svetnik Franci Gerbec (ZLSD): Zanima ga, ali je točno, da je bilo dano soglasje glede obratovalnega časa za »Hišico« na vo- ;alu SPB-ja do ene ure zjutraj. e je bilo tako soglasje dano, ali če smo v položaju, da bi morali tako soglasje odkloniti, sprašujem, kaj bo uprava v zvezi s tem naredila? »Menim, da je potrebno zadevo kritično presoditi, ker uvajanje obratovalnega časa do ene ure zjulraj v centru Domžal, ni nekaj, kar bo nemoteče za občane.« Odgovor: Oddelek za finance in gospodarstvo, ki je pristojen za izdajo soglasja, je dne 17.1 L 1999 podjetju MAT-MAR, d. o. o., izdal soglasje k podaljšanemu obratovalnemu času gostinskega obrata (alfe Columbo, Ljubljanska 72. Oddelek je pred izdajo soglasja pridobil pozitivno mnenje Sveta Krajevne skupnosti Venclja rf Perka, iz katerega je razvidno, da soglaša s podaljšanim obratovalnim časom, in sicer od ponedeljka do četrtka od 8. do 1. ure, petek in sobota od 8. do 2. ure, nedelje in prazniki zaprto. Ob upoštevanju določil Pravilnika o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost, in pozitivne- ga mnenja Sveta Krajevne skupnosti Venclja Perka je Oddelek za finance in gospodarstvo izdal soglasje k podaljšanemu obratovalnemu času, ki vsebuje tudi določbo o možnem preklicu take odločitve. Odgovor pripravil Oddelek za finance in gospodarstvo. Svetnik Bogdan Osolin (SKD) Na Prešernovi ulici v Domžalah ni nobenega prometnega znaka, ki bi opozarjal voznike na bližino šole, zato predlagam, da se čimprej postavi ustrezen prometni znak. Dobro bi bilo, da bi se na tej ulici postavila še ena »zebra«, ki bi označevala prehod za pešce. Veliko šoloobveznih otrok bi ga nujno potrebovalo! Odgovor: Pristojne službe so si skupaj z županjo ogledale Prešernovo ulico v Domžalah. Ugotovljeno je bilo, da je vsa potrebna prometna signalizacija postavljena. Odgovor pripravil: Oddelek za gospodarske javne službe. VABILO Vabimo vas na predstavitev zadnje knjige Staneta Stražarja DOMŽALE, MESTO POD GORIČICO, ki bo v ponedeljek, 27. decembra 1999 ob 19. uri v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah. Knjigo bo predstavila dr. Zmaga Kumer. V kulturnem programu bodo sodelovali: Mateja Stražar, sopran Vladimir Mlinaric, klavir Adela Ramovž, flavta Predstavitev bo vodila ga. Draga Jeretina Anžin. Dobrodošli! Predstavljamo svetnico SLS Milena Srebotnjak Ste svetnica Občinskega sveta Domžale. Mi lahko kaj več poveste o tem? Izvoljena sem bila na listi SLS leta 1998. V istem letu sem bila imenovana za predsednico SLS - podružnica Domžale. V občinskem svetu sva dva svetnika, ki zastopava naše volivce in simpatizerje. Velikokrat se je pri glasovanju težko odločiti, vendar pa imam vedno »pred seboj« ljudi, ki mi zaupajo. Tako se laže odločim za najboljši predlog Kako glasujete pri posameznih točkah v občinskem svetu? Odločam se po svoji ves ti in kar je najboljše za občane oziroma za ljudi, ki mi zaupajo. Velikokrat sem v neprijetnih okoliščinah, saj prihajajo predlogi iz vseb strank. Glasujem za najboljšo rešitev ne glede na politično obarvanost. Ste tudi predsednica Območnega združenja RK Domžale. Naše bralce zanima, kaj je vaše delo? To delo povezuje vse občine z območja bivše občine Domžale. Vsaka ima svoj odbor RK poleg tega pa tudi vse krajevne skupnosti, razen KS Domžale. Srečujemo se na upravnem odboru RK Domžale in tu si izmenjujemo strokovna mnenja o pomoči potrebnim v stiski. Obiskujemo starejše krajane in bolnike. Vsako prvo sredo v mesecu razdelimo pakete hrane in vsako sredo je odprto skladišče za rabljena oblačila. Število pomoči potrebnih iz dneva v dan narašča, zato se tudi mi velikokrat težko odločimo, kako pomagati ljudem v stiski. Imamo tudi javno kuhinjo, kjer delimo kosila 8-12 ljudem, ki jih k nam napoti socialna služba. Poskrbljeno je tudi za začasna prenočišča, kjer se običajno zadržujejo 2-3 osebe in imajo ogrevano sobo. To vam vzame veliko časa. Ali to delate profesionalno'.' To delo opravljam z veseljem, saj sem dvajset let predsednica RK v Dobu in več kot trideset let članica. Lažje je biti predsednica RK v krajevni skupnosti, kjer se poznamo med seboj in so nam znane stiske krajanov. Na občinskem nivoju je zaposlen sekretar, ki opravlja vsa dela na tem področju. Imamo tudi voljeni Upravni in l/vršm odbor, kjer so vključene članice vseh pet ih občin. Vsako letu pripravimo program dela za vse leto. Zelo uspeSni so: krvodajalska akcija. Teden otroka in sprejem mladih članov RK v osnovni šolah. In kaj si najbolj želite v prihajajočem tisočletju? Želim si zdravja, prijateljstva in veliko dobre volje ter razumevanja med ljudmi. Zahvaljujem se vam za pogovor, naj se vam želje izpolnijo. SAŠA KOS 1m SLAMNIK - december 1999 Mavričinfli 30 uspešnih let Kna izmed značilnosti naše občine je veliko število društev in klubov, ki vsak na sM>jem področju uspešno združujejo ljubitelje kulture, petja, športa, tehnične kulture, gasilstva in drugih dejavnosti. Foto kino video klub Mavrica iz Radomelj je zanesljivo eno izmed naših najuspešnejših društev, ki je znalo in zmoglo združiti veC različnih dejavosti, s katerimi že tri desetletja bogati življenje vseh občanov in občank v naši občini. Klub, ki je pred tremi desetletji zružil ljubitelje fotografije in filma, kasneje pa so se mu pridružili tudi ljubitelji vitlea, s svojimi raznolikimi dejavnostmi oblikuje kulturno življenje in pomembno vpliva na razvoj te dejavnosti v celotni državi. »Mavrica v svojih vrstah združuje številne odlične fotografe in filmarje, ki z nobenega festivala ne pridejo brez nagrad, predvsem pa združuje ljubitelje lepega, ki vso tO poskušajo posredovati tudi drugim. Hvaležni smo jim za vse opravljeno delo, v katerem bi našli prav vse oblike kulturnega dela. predvsem pa za filmsko kroniko, s katero ohranjajo dogodke današnjih dni tudi za jutri.« je v enem izmed svojih nagovorov k številnim prireditvam v jubilejem letu 1999, ki so bile vse pospremljene z ličnimi bilteni, zapisala ga. Cveta Zalokar Oražem, županja Občine Domžale; ki je tudi predlagala priznanje, ki ga je Občina Domžale v letošnjem letu podelila društvu. V jubilejnem letu 1999 so se še posebej potrudil in skoraj vsak mesec zaznamovali z eno od svojih prireditev, ki so vedno praznik za krajane Radomelj ter vse ljubitelje fotografske in filmske umetnosti. Hvaležni smo jim za vse lepe trenutke, čudovite fotografije, dobre filme in vso drugo, kar so nam pripravili v treh desetletjih, in smo hkrati ponosni, da jih poznamo, da so naši. Vsem generacijam Mavri-čarjev, vodstvu, na čelu z neutrudnim g. Janezom Kosmačem, ob tridesetletnici iskrene čestitke in hvala za vse opravljeno delo. V imenu uredništvi ter vseh njihovih prijateljev pa jim želim, da bi v vseh barvah mavrice tudi v prihodnje vselej našli tisto pravo, ki bo njim in vsem nam tudi v prihodnjih desetletjih prinašala veliko lepih trenutkov. Odgovorna urednica 20 let boutiquea Resnik Območna obrtna zbornica Domžale Zaključeno jubilejno leto V novembru je bila v Kulturnem domu Franca Rernika v Domžalah prijetna slovesnost, združena z modno revijo, s katero je Routi-<|ue Resnik praznoval prvih dvajset let uspešnega dela. Pred dvajsetimi leti je gospa Marija Resnik iz Kokošcnj odprla modno trgovino Čebelica Maja. Bil je to eden izmed redkih modnih kotičkov, v katerem so oblačila zase našli tako starejši kot mlajši, ime boutique Čebelica Maja pa je potrjevalo, da so oblačila namenjena predvsem najmlajšim. Odličen material in lepi modeli so privabljali vedno nove kupce, med katerimi je bilo vse več dam in gospodov, ki so v trgovinici gospe Marije Resnik našli lepa oblačila za vsakdanje, predvsem pa slovcsncjše priložnosti. Gospa Marija Resnik je s sodelavci, že več kot deset let - in to dela Se danes - rada prisluhnila željam in iz krojilniee in šivalnic so vedno znova prihajali modni modeli, ki smo jih imeli kmalu priložnost občudovati na znanih Slovencih in Slovenkah, med katerimi so tudi: Vili Resnik, Damjana Golav-šck, Nataša in Bernarda Mihclič, Mija Znidaršič in Boris Kopitar, gospa pa je poročno obleko naredila tudi eni najbolj znanih manekenk, Vesni Dolenc. Z veliko domišljije, dobrega okusa, predvsem pa z željo, da so izdelki kvalitetni in cenovno sprejemljivi, sc je gospa Resnikova lotevala vedno novih zamisli. Danes se lahko pohvali z odličnim izborom metrskega blaga v svojem lokalu v Domžalah in Kamniku, pa tudi z oblačili, narejenimi po najnovejših modnih trendih. O tem smo so lahko prepričali tudi ob spremljanju modne revije Na njej so nam manekenko predstavile jesensko zimsko kolekcijo hlačnih kostimov, kostimov s krili, oblek, bluz, pletenin in svečanih oblek, s katerimi sc je modna revija tudi končala. S svojimi pesmimi so slovesnost, ki jo jo vodila domača hči Janja, popestrili Oto Postncr, Jolamla Anžlovar in Petra Tratnik, ob koncu pa se je zbranemu občinstvu predstavila tudi gospa Marija Resnik. Vabi vas, da sc sami prepričate o raznovrstnosti, mod-nosti in kakovosti njenih izdelkov. »Kultura oblačenja so spreminja z vsakim obdobjem, spremljamo jo že 20 let,« pravijo v Boutiqucu Resnik, Domžale, ljubljanska 91. Želimo jim, da v prihodnje ne bi bilo nič drugače. V. V. Letošnje leto je za Območno obrtno zbornico Domžale še posebej slavnostno, saj je bilo pred dvajsetimi leti ustanovljeno Obrtno združenje Domžale. Leto 1979 tako štejemo kot začetek samostojne organiziranosti obrtnikov in podjetnikov iz območij občin, ki jih pokriva naša zbornica. Obrtno združenje je takrat štelo 844 članov. To število je potem naraščalo vse do leta 1990, ko se je rast obratovalnic umirila in končno dosegla številko 1650. Po številu članstva smo med 62 območnimi obrtnimi zbornicami na osmem mestu. Podatek kaže, da smo med večjimi zbornicami v Sloveniji. Praznovanje slovesnega dogodka smo pričeli s proslavo, dne 7. 10. 1999 v Kulturnem domu Franca Bcrnika v Domžalah, ter podelitvijo priznanj za delo v obrti in organih zbornice in izdajo publikacije z naslovom »Območna obrtna zbornica skozi zgodovino«, zaključili pa smo ga s slavnostno sejo Skupščine. Na slavnostni seji so bila pode- ljena priznanja še aktivnim članom našo zbornice za 30 in večletno neprekinjeno delo v obrti. Priznanja so prejeli: Bclcijan Milan, Cerar Rudolf, Djuričič Marko, Erman Stanislav, Flajšman Ivan, Flajšman Stane, Ipavcc Anton, Jankovič Janez, Jerctina Anton, Kralj Alojz, Kralj Franc, Lav-rič Jože, Lcnčck Dominik, Meglic Miha, Mcrčun Franc, Nakrst Ivana, Novak Ljudmila, Pančur Franc, Pevce Drago, Pirš Rudolf, Ravbar Emil, Retelj Vida, Rotar Franc, Rožič Alojz, Siard Jože, Smolnikar Marjan, Škrlep Franc, Škrlep Janez, Šraj Janez, Vovk Janez in Vrcnjak Janez. Predsednik obrtne zbornice g. Marjan Smolnikar se je dobitnikom priznanj zahvalil za izjemno vztrajnost v obrtni dejavnosti. Položaj in ugled obrti nista bila nikoli enakovredna njenemu prispevku k splošnemu družbenemu razvoju, zato je njihovo vztrajanje na začrtni poti še toliko več vredno. M. S. Čestitamo ob življenjskem jubileju Zlatoporočenca Marija in Ivan Rozman s Pšate S sklenitvijo zakonske zveze človek povezuje cilj, da bi s svojim življenjskim sopotnikom skupno in v slogi preživela lepe in težke trenutke, ki jih prinaša življenje. Mož in žena skupaj stopata po življenjski poti, z. razumevanjem, strpnostjo in potrpljenem drug do drugega sprejemata preizkušnje, jih premagujeta z ljubeznijo in spoštovanjem, predvsem pa tudi z ljubeznijo do otrok in sc veselita skupne pomladi, poletja in jeseni življenja. Vse to sta doživela Marija in Ivan Rozman, ki sta 12. novembra 1999 praznovala pet desetletij skupnega življenja. Zlatoporočcnec Ivan Rozman se je rodil 7. januarja 1921 očetu Leopoldu in mami Mariji v Nadgorici. V družini se je rodilo šest otrok, dva fanta in štiri dekleta. 25 let jc bil de- lovodja, vodil je gradnje različnih objektov in še danes se spominja gradnje domžalskega zdravstvenega doma in tovarne Universale. Zlatoporočenka Marija sc jc rodila 4. marca 1929 na PSati pri Slovcnc. Oče Ivan in mama Marija roj. Zaje sta imela šest otrok, med katerimi jc bila danaSnja slavljenka edino dekle. Prijetno so živeli na majhni kmetiji, kjer si jc oče do boljšega kruha pomagal tudi s cementninarstvom. Njena velika želja jc bila. da bi se izučila za trgovko, a jc ostala doma in pomagala mami pri delu v gospodinjstvu. To so prijetni spomini, ki so povezani tudi z odločitvijo, da se poročita. Poroka jc bila 12. novembra 1949 - najprej v Črnučah, kjer sta ob pričah Andreju Zajcu in Ivanu Ko-rošinu svojo odločitev, da ostaneta skupaj v dobrem in slabem, izrekla pred civilno oblastjo, cerkvena slovesnost je bila v Šentjakobu, vesela oh-cet z več kot 50 svati pa pri Slovene. Čestitke ob zlatem jubileju! V teh dneh zaključuje z jubilejnim letom tudi Kulturno društvo Miran Jarc iz Škocjana. O njihovih uspehih smo v letu 1999 že pisali, zato danes vsem generacijam društva le velika hvala in iskrene čestitke ob 50-letnici uspešnega dela. Uredništvo Foto z ene izmed uspelih predstav KD Miran Jarc Škocjan. Najprej sta stanovala na Marijinem rojstnem domu, kjer sta si v »kuker-lu« uredila majhno sobico, potem pa sta se lotila gradnje svoje hiše. Naredila sta jo sama. Spominjata sc, kako sta delala opeko in strešno opeko ter vse drugo. Zidal je oče sam in leta 1963 so se vselili v prijeten dom. V zakonu se jima jc rodilo pet otrok in gospa Marija jc ostala doma. Rada bi Sla v službo, pa jc ata ni pustil, češ, da zaradi njegove stalne odsotnosti, delal je namreč cele dneve, eden mora biti doma, da ne bi bili otroci prepuščeni samim sebi. Nikoli ni bila prestroga do njih, pa tudi do vnukov, katere jc pazila, ne. Hči Jana jc najstarejša, zobozdravstvena tehnica, Vanda je socialna delavka, Janez prometni in Jože komercialni tehnik, najmlajši Polde, pa jc elcklotchnik. Vsi imajo svoje družine in stara starša razveseljuje 16 vnukov, od katerih ima najstarejši 29, najmlajša pet let. Sc posebej vesela pa sta GaSpcrja, Tilna in Klare, svojih treh pravnukov. Njuno življenje je bilo mirno, najmanj rada sc spominjata bolezni otrok. Starost jc do njiju prijazna, zdrava sta in Se vedno rada delata. Danes se oče Se vedno rad popelje s kolesom. (C ga kakšen dan ni na vaSki cesti, sosedje že sprašujejo, kaj jc narobe. Mama gospodinji in pri možu najbolj ceni zvestobo. Veliko je bil namreč od doma, ona pa mu jc vedno zaupala in nikoli je ni razočaral. Gospod Ivan ji priznava, da jc najbolj zaslužna za vzgojo otrok, ki jih je spravila k poštenemu kruhu in bi jo zanesljivo še enkrat vzel - če hi bila mlajša, dodaja v smehu in s listini, da bi jo še enkrat vzel, misli resno... Na otroke sta ponosna, pravita, da so pridni, pošteni in dobri ljudje. Cenita tudi njihovo pozornost, nikoli ne pozabijo njunih obletnic in prepričana sta, da bi jima pomagali, če bi pomoč potrebovala. Cenita njihove prijetne družine, zadovoljna sta, ker vidita v njih razumevanje in ljubezen. Danes uživata prijaznost svojih otrok in njihovih družin in nikoli jima ni bilo žal, da jc mama ostala doma. Pokojnina ni vse, pravita, in sla vesela, ker imata namesto pokojnine pridne in poštene otroke, na katere sta ponosna. Pa Se na nekaj ne pozabita: Vera ju je povezovala vse življenje in človeku veliko pomaga, te veruje in zaupa tako v Boga kol v sočloveka, v moža oz. ženo in potem ni nikoli hudo, poudarjata. In kaj pravijo o starših njuni otroci. Skrb za preživetje številne družine je očeta silila v celodnevno garanje - ne glede na vreme in osebno počutje. Mami pa jc bila prepuščena vzgoja in razvoj naraščaja. Skupno sla jih naučila poštenosti, spoštovanja samega sebe in drugih, ljubezni do starSev in domovin^', dala sta jim trdno katoliško vero, ki jo bolj ali manj uspešno posredujejo na prej svojim otrokom. Hvaležni so jima, ker sta jih naučila delali in slu žiti svoj vsakdanji kruh s poltenim delom. Bila sla jim in sta Sc vedno čudovita starša s toplim domačini ognjiščem, ob katerem se še vedno radi zbirajo lako njuni otroci kol vnuki in pravnuki. Posebnih želja nimata: zdravja in se veliko let. In to jima želimo tudi mi vsi. VERA VOJSKA SLAMNIK - december 1999 Ljubezen je najkrajša pot do bližnjega. stran Iz Urada županje Tiskovna konferenca Na zadnji tiskovni konferenci v letu 1999, kije bila združena z novoletnim sprejemom za novinarje, ki v medijih pokrivajo območje Občine Domžale, je županja Cveta Zalo-kar Oražem najprej predstavila božično* novoletne prireditve v Občini Domžale. Teh tudi oh koncu letošnjega leta ne bo manjkalo. Pod drugo točko je predstavila nekatere najpomembnejše točke dnevnega reda 10. seje pbCinskegB sveta občine Domžale, nato pa je novinarje seznanila tudi s problematiko pitne vode v Občini Domžale in še posebej z nadaljevanjem gradnje vodovoda KoloveC - Preserje. Posebej so bili novinarji zainteresirani za informacijo 6 financiranju dejavnosti občin iz dohodnine. Županja jim je predstavila stališče Stalne konference lokalnih skupnosti Slovenije, Združenja slovenskih občin in mest, ki vztrajajo na stališču, da občinam tudi v prihodnje pripada 3596 prihodkov i/ dohodnine jfl da sredstva za institucije, opredeljene v 27. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju občin, ponovno, skladno Z ustavno odločbo o razveljavitvi 27. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o financiranju občin, zagotavlja državni proračunu. V kolikor omenjeno stališče ne bo upoštevano, bo občinam praktično onemogočeno nadaljnje delovanje. Na tiskovni konferenci je bila podana tudi informacija o gradivih, ki jih bo Občinski svet Občine Domžale obravnaval na zadnji seji v letu 1999, predvidoma 22. decembra 1999. Največ pozornosti bo zanesljivo namenjeno prvi obravnavi proračuna za leto 2000 (predvidena višina proračuna je 2,6 milijarde in 3,8% višji od leta 1999) in delitveni bilanci med občinama Domžale in Trzin. Ob koncu so si vsi prisotni zaželeli veliko uspehov v letu 2000. O. u. KAJ JE NOVEGA Pregled božično novoletnih prireditev v Občini Domžale PRIREDITVEN] PROSTOR PRED VELE ORGANIZATOR: RADIO HIT DOMŽALE 22.dO 24. december 1999 - PRI DBOŽIČNI sejem pod pokroviteljstvom Občine Domžale in Napredek Domžale SREDA, 22. 12. program od 11.45 do 20.00 - voditelj Pečo 11.45 OSNOVNA ŠOLA VENCI JAPI.RKA 12.45 OSNOVNA ŠOLA RODICA (gledališka skupina, re- citatorji, pevski zbor, lutkarji) 13.00 NATAŠA ZIBELNIK 16.00 ZBOR BRATOV PIRNAT 16.30 ANSAMBEL SLAPOVI 18.00 (Al II ORNIA IN MZ HI KLOR ČETRTEK, 23. 12. program od 12.00 do 20.00 - voditeljica Belka 12.00 16.00 NATALIJA VERBOTEN 16.45 PLESNA SHOVV SKUPINA AFA 17.00 OSNOVNA ŠOLA PRI SI RJI PRI RADOMIJAH (lutkarji) 17.15 ANSAMBEL. BOBRI 18.00 BABILON PETEK, 24.12. program od 10.00 do 14.00 - voditeljica Reza 12.00 KARMEN STAVK Program bomo še dopolnjevali in morda celo spremenili. Bo pa vsekakor vsak dan za vsakogar nekaj - za vsak okus in za vse starosti. Vsak dan bo prizorišče obiskal tudi Božiček in delil bonbone in sadje. Za ostale obiskovalce bodo nagradne igre. Bolj podroben program Vam bomo lahko javili šele nekaj dni pred sejmom. ite iis ?d> >djr •oJj' «d> St"p< Jfpt Sfi ^pt Jrj* U PRIREDITVENI PROSTOR PRED VELE - LJUBLJANSKA CESTA ORGANIZATOR: RADIO HIT 11. december 1999 ob 21. uri - silvestrovanje na prostem ž ansambloma Pop design. Kantor, ŽUpanjin nagovor, velik ognjemet, gostinska ponudba, presenečenje KNJIŽNICA DOMŽALE ORGANIZATOR: KNJIŽNICA DOMŽALE 2. do 23. december 1999 - program miklavževanja, božično novoletnih prireditev KULTURNI DOM CiROBUE ORGANIZATOR: KULTURNO DRUŠTVO GROBL.II 26. december ob 17. uri - Koncert ljudske glasbe KULTURNI DOM MENGEŠ ORGANIZATOR: DRUŠTVO SOŽITJE MENGEŠ 11. december 1999 - novoletna prireditev za duševno prizadele odrasle in otroke ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE DOMŽALE V decembru - za vse učence osnovnih šol nižje stopnje 12 plesnih predstav MUCA COPATARICA za vse učence osnovnih šol višje stopnje 4 kinopredsta-ve KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE -TOMO V A DVORANA ORGANIZATOR: KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE 18. do 31. december 1999 - program božično-noVoletnih prireditev ŽUPNIJSKA CERKEV DOMŽALE ORGANIZATOR: DOMŽALSKI KOMORNI ZBOR 25. december 1999 ob 16. uri - tradicionalni božični koncert MARIJINA CERKEV NA HOMCU ORGANIZATOR: DEKLIŠKA SKUPINA SIRENE - KD JOŽEF GOSTIČ 26. december 1999 ob_18. uri - Božični koncert HALA KOMUNALNEGA CENTRA DOMŽALE ORGANIZATOR: SIMFONIČNI ORKESTER DOMŽALE - KAMNIK 28. december 1999 ob 20. uri - 29. tradicionalni novoletni koncert DOBRODOŠLI' Vrtec Mlinček uradno odprl vrata Mlinček melje mokico za zemlje in rogljičke, pričakuje rokica, punčke in fantičke. Barvice in žogica čakajo v omari, . plišasta stonoga v igralnici lenari. Mlinček melje mokico za žemlje in rogljičke, da nahrani glavico punčke in fantičke. Pesmico, s kalem začenjamo kratko poročilo o uradnem odprtju vrtca Mlinček v Radomljah, je napisala pesnica /laika levslck. To je liinina novega vrtca, ki je 25. novembra 1999 odprl svoja vrata. 72 malčkov je v vrtcu sicer že od Nadaljevanje gradnje vodovoda Kolovec-Preserje Fna izmed večjih komunalnih investicij na območju Občine Domžale je zanesljivo gradnja cevovoda Kolovec-Preserje in cevovoda Preserje vo-dohram Homec, ki se je pričela že pred dvema letoma, dokončana pa naj bi bila v letu 2001. Njen osnovni namen je ljudem z območij KS Rova, Radomlje, Preserje in Homec-Nožice zagotoviti dobro pitno vodo in z njo nadomestili sedanjo iz virov zajetij in črpališč Radomlje, Homec in Nožice. Vodo so analizirali na osnovi moni- vodnega omrežja. IV. faza tako obsc- Malčki iz vrtca Mlinček so pripravili prijeten program. 7. oktobra 1999. zalo so kar sami pripravili program in se z njim predstavili številnim staršem in drugim obiskovalcem, ki so se udeležili prisrčne slovesnosti. Med gosti sta bili tudi državna sekretarka za predšolsko vzgojo v Ministrstvu za šolstvo in šport ga. Metka Malus ter županja (veta /alo-kar Oražem, ki je z izbranimi besedami odprla največjo pridobitev na področju družbenih dejavnosti v Občini Domžale v letošnjem letu. Zanjo je bilo v proračunu zagotovljenih 116 mio SIT, Ministrstvo pa je zagotovilo računalnik. Odprtja vrtca se je udeležila tudi gospa Metka Malus, državna sekretarka v ministrstvu za šolstvo in šport. Ixpo je bila pozdravljena-tudi ga. Milena Peterka, ravnateljica Vrtca Domžale, ki se je zahvalila vsem. ki so kakorkoli prispevali, da jc danes vrtce Mlinček prijetno zatočišče malčkov, ki se v vrtcu počutijo lepo. Malčki so s pesmico o mamici in njihovi veliki ljubezni do nje čisto potiho povedali, da so bile mamice lisic, ki so jih v prvih dneh najbolj pogrešali. Prisrčen program so s plesom in na znano narodno Ob bistrem potočku je mlin zaključili mladi plesalci, nato pa sla županja Cveta Zalokar Oražem ter ravnateljica Milena Peterka svečano prerezali vrvico in lahko smo uradno stopili v prostore novega vrtca Mlinček. Tu pa smo imeli kaj videti. Prijetno urejene igralnice kažejo na veliko delo. ki so ga opravili otroci skupaj s svojimi vzgojiteljicami. Številna igrala, risbice, projekti, med katerimi smo opazili tudi vodnega detektiva, kažejo na to, kako pridno so otroci izkoristili mesec in pol življenja in dela v prijetnih prostorih, ki se bodo poleti razširili šc na otroško igrišče ob vrtcu. Občudujoči pogledi staršev in obiskovalcev, ki jim otroci kar niso mogli dosti hitro razložiti, kaj sem narisal ali naredil jaz. so povedali dovolj: vrlec Mlinček živi in sc lepo vklaplja v življenje in delo tega območja naše občine. Iskrene čestitke vsem in naj tudi v prihodnje ostane tako. V. VOJSKA loringa. ki ga jc naročilo Ministrstvo za zdravstvo. Pristojne strokovnjc ustanove kažejo, da voda iz nekaterih virov ne ustreza pravilniku o zdravstveni ustreznosti pitne vode. iz nekaterih pa nc smernicam Evropske skupnosti, ki bodo sicer H območje Slovenije začele veljati šele v letu 2(X)3. Na osnovi omenjenih raziskav naj bi bilo črpališče Homec začasno nadomeščeno z drugimi viri pitne vode, pospešeno pa sc nadaljujejo tudi prizadevanja, da bi tudi druga črpališča zamenjali I dobro podtalnico v Kolovcu. Doslej so bila na področju zagotavljanja zdrave pitne vode opravljena naslednja dela: Gradnja l.a faze jc obsegala izvedbo štirih črpališč, tlačnih cevovodov med črpališči do obstoječega črpališča, tlačni in povratni vod do obstoječega vodohrama. nove transformatorske postaje, energetskih vodov do črpališč, optičnih povezav vseh objektov med seboj za komunikacije ter centralni krmilni računalnik. Za črpanje vode iz vrtin so vgrajene ustrezne potopne črpalke, s katerimi črpajo vodo v vodohram Kolovcc s prostornino 20(1 m'. Faza jc bila izvedena v letu 1998. Nadaljevanje oz. II. faza je obsegalo obnovo vodovoda od črpališča Kolovcc do vasi Rova v dolžini 1550 metrov, premera 200 mm ter oskrbovalnega voda v dolžini 240 m DN 100 mm. l>cla so bila izvedena v letu 1999. ko so bila začeta tudi dela pri obnovi vodovoda v Radomljah. V tej stopnji jc bil zamenjan vodovod od vasi Rova do mostu čez Kamniško Bistrico v dolžini 1735 metrov premera 200 mm. oskrbovalni cevovod DN 100 v dolžini 840 m in DN 90 v dolžini 384 metrov. V letu 2000 bodo gradili lil fazo. ki obsega zamenjavo transportnega cevovoda od mostu čez Kamniško Bistrico do križišča s cesto Domžalc-Kamnik v Prescrjah v dolžini 1170 premera 200 mm in napajalnega cevovoda DN 100 v dolžini 1127 metrov. Leto 2001 naj bi predvidoma pomenilo konec gradnje omenjenega vodo- ga zamenjavo cevovoda na Vaški poli v dolžini 570 metrov premera 150 mni. odseka od križišča v Prescrjah na cesti Domžalc-Kamnik do Vaške poti v dolžini 350 m premera 100 mm. povezavo po Vaški poti do Gajeve ceste v dolžini 350 metrov premera 100 mm ter povezave dovodov v vodohrame in iz njih v dolžini 1600 m. Predvidena investicijska vrednost III. in IV. faze je 150 mio. Z dokončanjem omenjene investicije bi vsem krajanom KS Rova. Radomlje. Preserje in Homcc-Nožice zagotovili dobro pitno vodo izpod Kolovca. Omenim naj. da sc vzporedno s to investicijo posebej rešuje tudi zagotovitev zdrave pitne vode krajanom Zič. Predvidena investicijska vrednost omenjene investicije je več kot 100 mio SIT. Na sestanku predstavnikov krajevnih skupnosti. Javnega komunalnega podjetja Prodnik, d. o. o. Domžale ter Občine Domžale, ki ga je sklicala županja Cveta Zalokar Oražem. so bili sprejeti naslednji dogovori: 1. Občina Domžale v letih 2000 in 2001 prvenstveno rešuje zagotovitev zdrave pitne vode za KS Preserje in KS Homec-Nožice iz cevovoda Kolo-vec. V proračunu Občine Domžale za leto 2000 naj sc za nadaljevanje gradnje cevovoda Radomlje-Preserjc zago-tovc potrebna sredstva. 2. Javno komunalno podjetje Prodnik, d. o. o. Domžale v sodelovanju z upravljalccm vodovoda na območju Občine Kamnik takoj preuči možnost, kako navezati dela KS Homec-Nožice na cevovod iz Občine Kamnik. 3. Krajevne skupnosti z območja, kjer grade cevovod (Preserje. Homec-Nožice. Radomlje), se v letu 2000 odpovedo sredstvom za komunalne investicije na njihovih območjih. 4. Javno komunalno podjetje Prodnik, d. o. o. Domžale naj preuči možnost čimprejšnje navezave dela naselja Homec (VIII. ulica) na cevovod Kolo-vec (priklop na cevovod ob Kamniški Bistrici). o. u. Občina Domžale in KS Dragomelj -Pšata obveščata Novi most pri Bergantovem mlinu na Pšati bo!!! Krajevna skupnost Dragomelj - Pšata ter Občina Domžale sta bili spomladi 1999 seznanjeni o izredno slabem stanju mostu čez Mlinščico (Pšato) pri Ber-gantovem mlinu. Starost mostu je več kot 70 let. Ugotovljeno je bilo. da zgolj krpanje in vzdrževanje ne bosta zadostovala za normalno funkcijo mostu. Kljub temu je bil most začasno zakrpan, s prometno signalizacijo pa urejen izmenični promet in omejitev prometa čez most največ do 1,5 tone. Znaki in zapora so bili večkrat odstranjeni in kljub prepovedi so most uporabljali tudi za tovore, večje od dovoljene nosilnosti. Glede na stanje mostu je bil naročen projekt za gradnjo novega mostu, ki predvideva povečanje cestnega telesa za en meter, hkrati pa tudi razrešitev za širino pločnika, planirana pa jc biia tudi izvedba v letu 2000. Žal pa se je že v času priprav na gradnjo mostu pojavila ponovna večja odprtina, zato je bil most zaradi ogroženosti in varnosti 12. novembra 1999 v popoldanskem času popolnoma zaprt in urejen obvoz. Žal so bile in so še tudi Jokrat zapore večkrat odstranjene, prometna signalizacija pa poškodovana. Zaradi ogroženosti vseh udeležencev prometa, zlasti pa še pešcev in otrok, ter zaradi zapletenega (predolgega) obvoza smo se odločili, da takoj in urgentno pristopimo k sanaciji stanja in v najkrajšem času zgradimo nov most. Poškodbe mostu, ki ne omogočajo nikakršnega popravila, upoštevamo kot elementarno nesrečo oz. nepredviden dogodek, ki ga je mogoče sanirati le z gradnjo novega mostu. Občina Domžale je pridobila vsa potrebna dovoljenja, izbran je bil izvajalec in podpisana pogodba za gradnjo novega mostu. Dela so se začela 15. decembra 1999. Zaradi zahtevnosti objekta bodo trajala do dveh mesecev. I rajanje del pa bo odvisno predvsem od vremena. Če bo to primerno, bi bil nov most lahko zgrajen še prej. Potrebna sredstva v višini 13 mio SIT se bodo črpala iz rezervnega sklada Občine Domžale, o čemer bo obveščen tudi Občinski svet Občine Domžale. Občina in Krajevna skupnost Dragomelj - Pšata se zahvaljujeta g. Matjažu Ber-gantu za razumevanje pri pridobivanju soglasij. Vse uporabnike ceste čez most prosimo za potrpljenje in obljubljamo, da bodo vsa potrebna dela narejena, kar se da hitro. O. U. IZ ŽIVLJENJA IN DELA POLITIČNIH STRANK stran 6 Zdravja, medsebojnega razumevanja, delovnih uspehov in napredka v letu 2000 želimo vsem Demokrati Slovenije Občinski odbor DS Domžale DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije želi ob koncu starega leta vsem članom, somišljenikom in občanom Domžal prijetno praznovanje ter veliko zdravja, sreče in uspehov v novem let Občinski odbor DeSUS Domžale 2000 2000 2000 2000 2000 2000 2000 2000 2000 2000 LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE OO LDS DOMŽALE Želimo vsem svojim članom, volilcem, simpatiz.erjem in vsem občanom občine DOMŽALE vse naj naj v novem letu 2000, naj se Vam in vašim najdražjim izpolnijo vse skrite želje, ŽELIMO vam veliko zdravja in osebnega zadovoljstva, uspeha v privatnem in poklicnem življenju ter obilo veselja in volje, da skupaj z LDS zakorakamo v novo Se lepše in uspešnejše obdobje našega življenja ŽELIMO VAM USPEŠNO IN PRIJAZNO LETO 2000 IN MIREN IN PRIJETEN BOŽIČ V DRUŽINSKEM KROGU OOLDS DOMŽALE 2000 2000 2000 2000 2000 2000 2000 2000 2000 2000 SKD SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI OBČINSKI ODBOR DOMŽALE Želi vsem ljudem občine Domžale radostne in blagoslovljene božične praznike ter srečno in zdravo novo leto Iskreno čestitamo vsem občanom in občankam ob DNEVU SAMOSTOJNOSTI. Slovenke in Slovenci, ponosno izobesimo slovenske zastave! .......M..........A \*^3 Slovenska ljudska stranka Ob Božiču vam voščimo obilo blagoslova in veselja! i Naj vas spremlja še v novem letu 2000! Veliko osebne sreče, uspeha pri delu in zadovoljstva v življenju; da bi vedno našli čas zase, za svoje bližnje in za dobro! vam želimo člani SLS Domžale ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov Območna organizacija Združene liste socialnih demokratov Domžale želi vsem občankam in občanom, ter tovarišicam in tovarišem, vesele božične in novoletne praznike ter uspešen prehod v novo tisočletje. Pogovor s predsednikom SKD Domžale Bogdanom Osolinom »Življenje v Domžalah je vse držaje!« Gospod (Kolin, kako kot predsednik Občinskega odbora Slovenskih krščanskih demokratov v Domžalah ocen.ju.jete minulo leto? Kaj je po vašem mnenju bistveno zaznamovalo občinsko politiko? NaSe delo so bistveno zaznamovali rezultati lanskoletnih lokalnih volitev 22. novembra lani: tri stranke slovenske pomladi smo pristale v opoziciji. Na žalost sc je del svetnikov SLS »preselil« na stran strank, ki podpirajo gospo županjo. Posledice smo krščanski demokrati začutili že na 2. seji Občinskega sveta, ko jc hotel politični valjar zmleti v »politični prah« tedanje celotno uredništvo Slamnika. No, glavna tarCa je bil seveda odgovorni urednik glasila treh občin, najhujši trn v peti strank, ki podpirajo županjo. Ta žalostna politična zgodba sc jc končala šele nekje na začetku vročih poletnih dni. Takih in podobnih zgodb, ki izpričujejo politično »ne-usmiljenje« pozicijskih strank v našem občinskem svetu, je sicer še veliko, toda o njih morda kdaj drugič. Ob tem naj še omenim to, da nam pri oblikovanju letošnjega občinskega proračuna ni uspelo prepričati županje in njene politične večine v občinskem svetu, da bi z ustreznim finančnim deležem zaceli voditi boljšo občinsko družinsko politiko, v okviru katere bi lahko pomagali družinam s tremi ali več otroki in vsem materam ob rojstvu otroka. Skrbijo me tudi nove in nove zahteve občinske uprave za povečanje najrazličnejših občinskih taks, zlasti komunalnih, ki dražijo življenje ljudem v naši občini, najbolj pa obremenijo mlade, ki si šele ustvarjajo dom. Na državni ravni se je ob deseti obletnici Demosa obudila namera, da tri stranke pred naslednjimi parlamentarnimi volitvami sklenejo predvolilno koalicijo. Kako pa je s sodelovanjem treh pomladnih strank v domžalskem občinskem svetu? Ni nobena skrivnost, da je sodelovanje z domžalsko SDS kar zgledno, skupaj namreč sestavljamo relativno močno opozicijo strankam, ki so trenutno na oblasti v naši občini. Te seveda tudi odločajo o vsem pomembnem, kar se v občini zgodi, zato naj se občani s svojimi kritičnimi pripombami obrnejo k njim. Ze v odgovoru na prvo vprašanje sem izrazil tudi zaskrbljenost nad Bralcem in dopisnikom političnih strani se opravičujemo, ker zaradi pomanjkanja prostora v tej številki nismo mogli objaviti vseh prispelih člankov. Prosimo, da sporočilo z razumevanjem sprejmete. Vera Vojska, odgovorna urednica držo SLS. Upam, da bodo ta žgoči problem, na katerega tu opozarjam, čimprej rešili v pomladni podružnici SLS sami... Ker smo ravno pri obletnicah - kako pa je bilo pred desetimi leti z Demosom v Domžalah? O tem bi bilo treba nekoč napisati knjigč! Tudi v naši takratni občini je bilo na vsakem koraku čutiti demokratično vrenje ljudi, ki so se postavili nasproti prejšnjemu totalitarnemu režimu. Nikoli nc bom pozabil tistega hladnega 29. januarja leta 1990, ko smo slovenski krščanski demokrati skupaj z drugimi strankami Demosa naše občine do zadnjega kotička napolnili takratno novo domžalsko kinodvorano. Tam so takrat prvič javno napovedali konec komunistični oblasti in začetek demokratičnega večstrankarskega sistema tudi v naši tedanji »veliki« občini. Do zmage Demosa na prvih demokratičnih volitvah ni bilo vce daleč. Ze 21. maja 1990 je na I. seji vseh zborov takratne Skupščine občine Domžale začel voditi občino demosovec in krščanski demokrat g Ervin Anton Schwarzbartl. To je bil resnično nepozaben, romantičen čas! Letos smo domžalski krščanski demokrati v Majčevem dvoru spet pripravili miklavževanje, družini v stiski je občinski odbor SKD podaril pralni stroj... Sem še kaj izpustil? Kaj pripravljate v novem letu? Priznati moram, da smo naš letošnji program samo polovično uresničili. Ker smo večino svoje energije in časa posvetili političnemu delu v Občinskem svetu in njegovim različnim delovnim telesom, nam je nekako zmanjkovalo časa za aktivnejše delo v krajevnih odborih in za delo z mladimi krščanskimi demokrati. Smo pa sodelovali v več dobrodelnih akcijah, se srečevali tudi s sosednjimi vodstvi občinskih odborov krščanskih demokratov in seveda z glavnim vodstvom v Ljubljani, z dvema polnima avtobusoma smo se konec avgusta udeležili desetega, jubilejnega tabora na Prcvaljah na Koroškem, se z vodstvom domžalske podružnice SLS pogovarjali o združevanju, zaživel jc regionalni odbor SKD Ljubljana - okolica (dr. Janez Vasle je njegov podpredsednik), vsem svojim članom pa smo poslali prvo številko našega občinskega strankarskega Časopisa Stik. Najbrž, sem še kaj izpustil, pa nič ne de. Naslednje leto bo zagotovo v znamenju predčasnih ali rednih dr-žavnozborovskih volitev v Sloveniji. Prepričan sem, da bosta naša oziroma skupna kandidata slovenske pomladi uspešna na volitvah za novi Državni zbor RS. Čas jc za novi Demos! Več let ste bili urednik Slamnika, iz njega vam je dejansko uspelo narediti pravi časopis. Kako pa gledate na Slamnik pod novim uredniškim odborom? Hvala za pohvalo. Takrat jih ni bilo veliko, bolj me jc razjedala zavist ljudi iz sosednjega političnega brega in njihovo metanje polen pod noge. Zadnja, to je novembrska številka Slamnika, kar dobro kaže. da je novi uredniški odbor pod taktirko moje naslednice ge. Vere Vojska začel »delati« dober in dovolj berljiv občinski časopis. Zal pa so sc zaradi političnih igric občinske oblasti odcepile od njega Novice iz moravske doline in Novice iz občine Lukovica. Hvala za pogovor. LEON MARC Sedmi kongres SDM in deseta obletnica SDM 6. novembra 1999 je bil v Dvorani zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije na Miklošičevi cesti v Ljubljani 7. kongres SDM. Navzočih je bilo prek 160 gostov in delegatov, med njimi tudi predsednik SDS g. Janez Janša. Na kongresu smo mladi Socialdemokrati izglasovali novo vodstvo SDM. Za predsednico je bila izvoljena Anja Bah. Izglasovali smo tudi člane Izvršilnega odbora, ki šteje 11 članov, vključno s predsednico. Med člani Izvršilnega odbora imamo tudi mladi socialdemokrati iz Domžal svojega člana, to je Borut Kurmanšek. Delegati SDM smo v nadaljevanju izvolili Sc člane Nadzorne komisije, ki šteje 5 članov, tudi v njej imamo predstavnika oz. predstavnico iz Domžal, to je Špela Janči-gaj. Člani nadzorne komisije izmed sebe izvolijo predsednika za dobo 6 mesecev. Na 7. kongresu smo sprejeli nov Statut SDM in Program SDM. Statut SDM bistveno ni spremenjen, ena od sprememb pa jc, da so se člani Predsedstva preimenovali v člane Izvršilnega odbora, podobno kot to določa tudi Statut SDS, ki je bil sprejet letos na 5. kongresu SDS v Portorožu. V Programu SMS se mladi socialdemokrati zavzemamo za družbeni sistem, ki bo temeljil na načelu enakih možnosti v izobraževanju. Šolska izobrazba vse bolj določa položaj posameznika v družbi, zato jc nujno zagotoviti enake možnosti vsem. Poleg izobraževanja se zavzemamo tudi za odpiranje novih delovnih mest, pomoč nezaposlenim, enakost zaposlovanja za ženske, socialno varnost in zdravstvo, mednarodno sodelovanje, kulturo. ekologijo itd. Statut in Program SDM sta bila na konferenci večinsko podprta. Sprejetih je bilo kar nekaj resolucij, med drugimi resolucija o pokojninski reformi (v kateri se v SDM ne strinjamo s sedanjim sistemom, ki temelji na neposrednem prelivanju sredstev od zavezanca k upokojencem, menimo namreč, da postaja ta sistem zaradi demografskih sprememb nezadosten in neopravičen, saj v vse večji meri bremeni tako zaposlene kot delodajalce, zavzema se za uvedbo drugega obveznega naložbenega stebra. Le ta omogoča kontinuirano individualno varčevanje preko bank in zavarovalnic z natančnim vpogledom v stanje naloženih sredstev na zasebnem računu), resolucija o štipendijski politiki (v kateri se zavzemamo za nacionalni štipendijski sistem, ki mora temeljiti na načelu socialne pravičnosti, obstoječe oblike štipendiranja naj sc dopolni z bolj domiselnim kreditnim sistemom financiranja, ki nc sme biti v funkciji socialnega korektiva, temveč dostopen za vse pod enakimi osnovnimi pogoji.), resolucija o zaščiti živali (SDM sc s tO resolucijo zavezuje, da bo vprašanje varstva živali v večji meri uvrščal v program svojega delovanja in zagovarjala spoznanje, da je ustrezen odnos do živali eden ključnih kriterijev za oceno humanosti družbe), resoluci- ja o pravicah in zlorabi otrok (v tej resoluciji SDM poziva vse politične subjekte ter zainteresirano strokovno javnost k iskanju ustreznih sistemskih rešitev tega problema, saj smo pretreseni nad odstotki nasilja in zlorabe otrok v Sloveniji), resolucija o mladih v procesu približevanja Evropski uniji (vključitev v Evropsko unijo po našem mnenju predstavlja enega pomembnih strateških ciljev slovenske države in to jc velika priložnost za mlajše generacije, saj sc bodo lahko šolali v drugih evropskih državah, vključevali v evropske programe izmenjav študentov itd., zato pozivamo državo, da se v imenu mlajših generacij, ki šele stopajo na življenjsko pol ter si želijo ekonomskega in socialnega blagostanja, resno in premišljeno loti projekta vključevanja v Evropsko unijo), ter resolucija z naslovom Slovenska vojska - kombinacija poklicne vojske s prostovoljno rezervo (v SDM se zavedamo, da smo mladi skupina, ki nosi glavno težo obrambnih priprav, zato predlagamo: »Slovenska vojska naj bo v novem tisočletju kombinacija poklicnih vojaških enot ter prostovoljne rezerve V primeru vojne nevarnosti in vojne se lahko uporabi mehanizem splošne vojaške obveznosti.«) Program in Statut SDM ter resolucije si lahko ogledate na sedežu stranke SDS, na Ljubljanski c. 70 v Domžalah. Uradne ure SO ob torkih od 18. do 19. ure. Po končanem kongresu smo vsi sodelujoči odšli v gostilno Kosec .v Šentjakobu ob Savi, kjer jc SDM praznoval okroglo obletnico 10. rojstnega dne. Na slovesnosti je predsednica Anja Bah podelila zahvale bivšim članom predsedstva, predsednici nadzorne komisije in Častiti članici SDM. Slavje sc je nadaljevalo s slavnostno petnadstropno torto, plesom in zabavnimi igrami pozno v noč. RAJ KO MIKLIČ lIlillttfMlJI 'ittlHlIf-llllll Miklavžev obisk s spremstvom na Miklavževem plesu je bil dogodek večera, saj je razveselil številne navzoče. Gospod Leon Marc, član uredništva, je napisal knjigo Kristjani za demokracijo Gospod Leon Marc, član uredništva SLAMNIKA, je pred kratkim izdal knjigo KRISTJANI ZA DEMOKRACIJO s podnaslovom Deset let Slovenskih krščanskih demokratov. Peterle zapisal; »Vesel sem, da jc ta knjiga nastala brez uradnega sklepa, pač pa po notranjem nagibu mladega sodelavca in prijatelja Leona Marca. Iskrena hvala za to presenečenje, ki ima tudi zaradi osebne prizme posebno vrednost,« je ilustrirana z vrsto fotografij, med katerimi sc na naslovnici srcCamo tudi z nekaterimi Domžalčani. Čestitamo! Na nekaj več kot 200 straneh jc Leon Marc, ki jc kot mednarodni tajnik stranke, urednik-njenega časopisa in tudi osebni tajnik predsednika, od začetka (z manjšimi časovnimi prekinitvami) spremljal nastanek in rast Slovenskih krščanskih demokratov, predstavil desetletno delo SKD. Dogodke jc popestril z zanimivejšimi podrobnostmi iz političnega zakulisja, pomemben del knjige pa so tudi njegovi osebni spomini. V knjigi, za katero jc g. Alojz ODGOVORNA UREDNICA SLAMNIK - december 1999 Tisto, česar ni mogoče sanjali, nima resničnosti. stran IZ ŽIVLJENJA IN DELA POLITIČNIH STRANK Vsem občanom in občankam, zlasti obrtnikom in podjetnikom, želiva prijetne božične praznike ter veliko zdravja, sreče in poslovnih uspehov v letu 2000. Svetnika v Občinskem svetu Občine Domžale Andrej Počivavšek Zoran Poljšak SDS SocialDemokrati Slovenije SOCIALDEMOKRATI VAM ŽELIMO PRIJETNO PRAZNOVANJE 26. DECEMBRA, DNEVA SAMOSTOJNOSTI, TER VESELE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIČNE DNI. V LETU 2000 PA ZDRAVJA, SREČE, MIRU IN IZPOLNITEV OSEBNIH ŽELJA. Delavske pravice so tudi človekove pravice Te dni mineva enainpetdeset let, koje Generalna skupščina OZN sprejela Splošno deklaracijo človekovih pravic. Na podlagi tega dokumenta se je razvil obsežen mednarodni mehanizem za zaščito človekovih pravic, kot so na primer. Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah. Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah. Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk idr. Tudi Slovenija je pristopila k vsem naštetim konvencijam in se s tem zavezala, da bo spoštovala pravice svojih prebivalcev. 'Hipe Vesele božične praznike in srečno novo leto 2000 vam želijo ZELENI DOMŽAL Zveza Svobodnih Sindikatov 1^ Slovenije Le enkrat stopamo v novo tisočletje, zato vam želimo, da to storite samozavestno in kar se da prijetno, tudi s pomočjo sindikata. SREČNO 2000! Justi Arnuš sekretarka Območne organizacije ZSSS Domžale ENAINPETDESET LET je. odkar te pravice živimo, se zanje zavzemamo, borimo. Pa vendarle se vsepovsod, v družbi, na ulici in v medijih vse bolj pogosto sliši, vidi in piše o nespoštovanju zakonov, o nemoćnih klicih na pomoć tistih, ki se jim godi krivica in tistih, ki zaman iščejo pravico. In med njimi je vse več delavcev, ki so ostali brez dela in tistih, ki so zaposleni pri delodajalcih, ki so si zakon vzeli v svoje roke in niso pripravljeni popuščati za nobeno ceno. Čeprav živimo v demokratičnem sistemu, kjer naj bi posameznik imel zagotovljene temeljne Človekove pravice, p se za marsikatero od njih izkaže, da je le papirnate narave. Je sicer zapisana, kljub temu pa se, zaradi »objektivnih« ali drugih razlogov, ne izvaja. Taka je tudi pravica do dela. To je ena izmed temeljnih pravic slehernega za delo sposobnega posameznika. Čas, v katerem živimo, je sicer res prinesel nekaj novosti na področju Človekovih pravic, pravico do dela, pa je za marsikoga iz aktivne pravice, ki se je dejansko izvajala, napravil le za papirnato, pasivno pravico. Pravica do dela tudi ni neka abstraktna in obrobna pravica. To je temeljna pravica, ki omogoča preživetje družine. Toliko bolj temeljna, saj so z njo povezane tudi ostale pravice, kot na primer pravica do vzgoje otrok, do šolanja, do socialne varnosti, zdravstvenega varstva... Zato slika današnjega trenutka v naši državi glede teh temeljnih pravic ni lepa. Čeprav je država postavila zakone in določila, da so delavske pravice urejene tudi s kolektivnimi pogodbami, in se na te iste zakone in kolektivne pogodbe država tudi sama sklicuje, kadar gre za njene interese, ne stori ta država, nič. ali skoraj nič, da bi zagotovila izvajanje teh zakonov tudi v praksi. Res je, da je država postavila tudi sodišče, imenovala sodnike, da bi delili pravico, sodnike, ki pravijo, da se du-Sijo v delu. da se ne vidijo iz nerešenih zadev. Tudi to je država, ki je obljubila red in pravičnost, ali kot ponavadi rečemo, demokracijo. In zakaj smo si tako želeli demokracijo, če ne prav zavoljo pravic. Tako neznansko smo si želeli svobodno izražati svoje misli, svoje poglede in prepričanja, svobodno delovati. ... ostajamo pa še vedno le v okvirih tako imenovane »papirnate« demokracije, kjer so vse pravice lepo zapisane, a izvajajo se le nekatere. Morda je ob obletnici človekovih pravic nastopil pravi trenutek, da predlagamo, da je nujno pot rebno zahtevati in uvesti NOVO pravico, ki bo to zmedo uredila in zagotovila izvajanje temeljne pravice do dela in pravic, ki izhajajo iz DELA JUSTI ARNUŠ LDS Domžale pripravila predstavitev knjige Mag. Cene Matičič -brez davka ni države Vizija davčnega, kreditnega in bančnega sistema XXI. stoletja je naslov knjige mag. Ceneta Matiči-ča, ki izhaja iz stare kamniške družine in je nekoč poučeval tudi na domžalski usnjarski srednji šoli. Posledice njegove udeležbe v zelo odmevni akciji »25 poslancev« in liberalna stališča so bile, da je bil dolga leta odstranjen iz političnega življenja. Svojo politično rehabilitacijo jc dočakal prav pred desetimi leti, ko je takratni Občinski odbor ZSMS Domžale organiziral javno tribuno o »akciji 25 poslancev« in takratni republiški SZDL. poslal pobudo za rehabilitacijo pobudnikov te »akcije«. Kljub častitljivim 80 letom starosti jc mag. Cene Matičič še vedno aktiven. Poleg objavljanja strokovnih člankov v slovenskih revijah je letos izdal knjigo, v kateri jc strnil svoja življenjska razmišljanja o viziji davčnega, kreditnega in bančnega sistema XXI. stoletja. Na kratko jo je poimenoval: Kje so optimalni viri napajanja vseh družbenih potreb in v njej ugotovil, da so davki, krediti in banke vseh državljanov stalne, trajne in obvezne stranke ter da jc davek bil vedno in povsod nepriljubljen in celo osovražen, vendar vedno prisoten, kajti brez davka - ni države. V Knjižnici Domžale jc razgovor z avtorjem vodil g. Jože Lenič, poslance v Državnem zboru, ki je prisotne seznanil tudi z mnenjema recenzentov mag. Janeza Kopača: »Cc knjiga nc bi bila pisana v obliki filozofsko ekonomskega razmisleka o fiskalnih dilemah, bi jo lahko vzel v roke kot priročnik o umnem ravnatcljcva-nju države«; in dr. Bogomira Kovača: »To delo jc intelektualna provokacija starega modrijana. Med listi je skrito spoznanje, da obstajajo stvari in razmerja, ki jih nikoli nc bomo razumeli.« Mag. Gene Matičič je predstavil obeležje davčne funkcije, ki jc bilo vedno vsaj trojno: tiskalno, socialno in ekonomsko. Po njegovem mnenju pa bi moral davčni sistem modeme, demokratične in socialno usmerjene družbe 21. stoletja sloneti na osmih po-Stulatih: upravičenosti, individualnosti, nediskriminaciji, nevtralnosti, legitimnosti, neosebnosti, ncar-bitrarnosti in vsebinske smiselnosti. V knjigi ugotavlja, da etični in ekonomski kriteriji omogočajo razmejevanje dohodkov na legitimne in nelegitimne, zaslužene in nezaslužene, pravične in nepravične, družbeno sprejemljive in nesprejemljive, kompromitirajoče in pospeševalne ter na teh premisah sloucčo obdavčljivostjo in neob-davčljivosljo dohodkov. Posebej mag. Matičič opozarja, da davek ne sme obremenjevati človeka in njegovega dela, niti legitimnih in zasluženih dohodkov, saj lahko obremenjuje le nelegitimne, nezaslužene in družbeno nesprejemljive dohodke, zato predlaga, da davčni sistem 21. stoletja obremenjuje le: DODATNO VREDNOST v obliki splošnega uniformnega davka na potrošne dobrine. KAPITAL v obliki splošnega uniformnega davka na fizične dobrine; DENAR »KX NI1IILO« v obliki splošnega uniformnega davka na finančne dobrine izjemoma pa tudi DRUŽBENO NI SPRI JI M I.IIVI PLAČE v obliki progresivnega davka na plače, ki presegajo »X«, kar naj bi bilo po mnenju mag. Matičiča desetkratno povprečje. Spregovoril jc tudi o sistemih kreditiranja, ki so bili, so in tudi bodo eden temeljnih stebrov krediranja in naraščanja bruto družbenega proizvoda in razvoja družbe in predstavil premise, na katerih sloni reformiranje kreditnega in bančnega sistema. Veliko zanimivosti pa je povedal tudi v odgovorih na vprašanja radovednih poslušalcev ter jim odstrl še nekatere tančice s svojih pogledov na davčni, kreditni in bančni sistem 21. stoletja, v katerem bomo zanesljivo našli udejanjeno tudi katero od vizij mag. Ccncta Matičiča. Njegova knjiga jc zanimiva za vse, ki jih področje zanima - nc le ekonomiste, je trajne vrednosti in ne bi smela manjkati na knjižnih policah. Pa to ni zadnje delo mag. Ccncta Maličiča. Kot je povedal, že prihodnje leto pripravlja izid nove knjige monografije o nobeiovcih z ekonomskega področja, nato pa bo na vrsti še »sveto pismo ekonomije«. LDS, __J SLS Domžale v letu 1999 Občinski odbor SLS, Podružnica Domžale, si bo leto 1999 zapomnilo predvsem zaradi sestanka z ministrom za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo g Cirilom Smrkoljcm, s katerim so sc pogovarjali o problematiki kmetijstva v Sloveniji, predvsem z vidika vključevanja v Evropsko skupnost. Pripravili so tudi okroglo mizo z naslovom Med delom in kapitalom - prihodnost slovenskega delavca in delodajalca v EU, na katerem so se pogovarjali s prof. Francijem Križaničem z ljubljanske Ekonomske fakultete ter Žvo-netom Ivanušcvičem iz zavarovalne hiše Slovcnika. Obrtniki in kmetje so ob tem ugotavljali, da sc nismo povsem pripravljeni na vstop v Evropsko skupnost in opozarjali predvsem na potrebne ateste na področju varstva pri delu, ki so za enakopravno vključevanje obrtnjkov in podjetnikov v Evropo nepogrešljivi. Udeležili so sc tudi tabora SLS v Vizmarjih pri Ljubljani, ob koncu leta pa bo vodstvo SLS na posebni seji pregledalo opravljeno delo v letu 1999, preučilo osnutek proračuna naše občine za prihodnje Ido ter sprejelo program za leto 2000, v katerem bodo imele Zelo pomembno mesto aktivnosti za najpomembnejši dogodek -volitve v Državni zbor RS. SLS Domžale Vloga nadzornih svetov v občinah Na povabilo Območnega odbora Združene liste socialnih demokratov je v novembru 1999 v Majčevem dvoru v Jaršah, Vesna Juvan Gotovac s Službe za lokalno samoupravo Republike Slovenije, svetnikom in članom nadzornih odborov odgovarjala na vprašanja v zvezi z novimi nalogami in pristojnostmi nadzornih odborov v občinah. Pristojnosti nadzornih odborov odbor občine kot najvišji organ je določal 32. člen Zakona o lokalni samoupravi, ki pravi, da ta opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine; nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev in finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. Ta zelo splošna doloCba je v praksi povzročala nemalo ležav. Župani in občinski sveti so delo nadzornih odborov spremljali z nezaupanjem, ker se je pogosto dogajalo, da so ti pod vplivom javnosti ali drugih dejavnikov kar vsevprek kritizirali njihovo delo ter pri tem niso upoštevali niti strokovnih standardov nadzora niti spoštovali pravic drugih organov, ki sodelujejo v postopkih nadzora s svojimi odgovori in pojasnili. Pogosto jc prihajalo do javnih napadov na občinske organe ali posamezne občinske funkcionarje, pa ne vedno upravičeno. To in pa nerazumevanje prave vloge nadzornega odbora občine je povzročilo, da so bili nadzorni odbori tudi takrat, kadar so pravočasno in upravičeno opozarjali na napake, ki so bile storjene pri uporabi javnih sredstev, ovirani pri svojem delu. Z določbami 9. in 10. člena Zakona o lokalni samoupravi in dopolnitvami Zakona o lokalnih samoupravi leta 1997 je bila spremenjena 'in dopolnjena določba 32. člena zakona in dodana nova določba 32.a člena zakona. Z obema določbama je urejena vloga in pristojnost ter način dela nadzornega odbora kot organa občine, ki je pristojen za nadzor nad porabo javnih finančnih sredstev v občini ter obveznosti drugih organov Občine v zvezi z. ugotovitvami nadzornega odbora. Tudi članstvo v vodstvu politične stranke ni več ovira za članstvo v nadzornem odboru občine, zlakon o lokalni samoupravi oziroma njegov 32. člen je bil ponovno dopolnjen Ida 1998 in pravi; če nadzorni odbor ugotovi pri svojem delu hujšo kršitev predpisov ali hujše nepravilnosti pri poslovanju občine, je dolžan o kršitvah v petnajstih dneh od ugotovitvi obvestiti računsko sodišče in pristojno ministrstvo. 32. člen Zakona p lokalni samoupravi opredeljuje nadzorni nadzora javne porabe v občini. Pristojnost nadzornega odbora občine vključuje nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, nadzor namenskosti in smotrnosti porabe proračunskih sredstev in nadzor finančnega poslovanja porabnikov občinskega proračuna. Nadzor vsebuje ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja pristojnih organov, organov in organizacij porabnikov občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim javnim pre- je odgovorila, da je občina dolžna posredovati vso razpoložljivo dokumentacijo članom nadzornih odborov, zaupno dokumentacijo pa lahko dobijo na vpogled v občini in nimajo pristojnosti jo nositi domov. Janko Kralj, član nadzornega odbora občine Domžale, je odprl temo, kdaj smejo člani nadzornih odborov, ko ugotovijo pomanjkljivosti pri delu proračunskih porabikov, o tem obvestiti javnost oziroma medije. Obveščanje javnosti je namreč najmočnejši ukrep, s katerim lahko nadzorni odbor izsili spoštovanje svojih priporočil in predlogov. Vesna Juvan Gotovac je odgovorila, da je zakon jasen in da mora nadzorni odbor ravnati po Zakonu o upravnem postopku. Predsednik Območnega odbora Združene liste socialnih demokratov Franci Gerbec seje Vesni Juvan Gotovac zahvalil za obisk in pojasnila, tajnik Peter Sufca pa ji je v zahvalo izročil knjigo Oj, ta Slamnik. moženjem. Delo nadzornega odbora je javno. Vendar pa je nadzorni odbor dolžan varovati osebne podatke ter državne, uradne in poslovne skrivnosti, spoštovati dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznikov. Občinski svet imenuje in razreši člane nadzornega odbora, vendar le na predlog nadzornega odbora. Vesna Juvan Gotovac je v razpravi odgovarjala na številna vprašanja svetnikov in članov nadzornih odborov. Na vprašanje županje Cvete Zalokar Oražem. ali je občina dolžna članu nadzornega odbora predati tudi zaupno dokumentacijo. Člani nadzornih odborov morajo najprej napisati poročilo o svojih ugotovitvah in ga predložiti podjetju ali zavodu, ki ima možnost nanj odgovoriti in pojasniti morebitne nepravilnosti. Če odgovora ni oziroma je neustrezen, se napiše poročilo za občinski svet in obvesti računsko sodišče ter pristojno ministrstvo. Sele ko je njegovo poročilo dokončno, se obvesti javnost, vendar je nadzorni odbor dolžan spoštovati uradne in poslovne skrivnosti nadzorovanih ter dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznikov. KRISTINA BRODNIK 1 Nikdar ne traja noč tako dolgo, da ne bi prišel dan za njo. fjfov.J SLAMNIK - december 1999 1 '■ \ ■< v' K '' . M vf • > ^ K '"' * '■■ r K'« £ f § ■ ,■' fts!ff?f¥¥¥T-fr¥FfTiSK PREDSTAVLJAMO VAM Najboljši maturanti iz naše občine Nataša Nahtigal V prejšnji številki Slamnika smo vam predstavili prvo izmed štirih najboljših maturantk iz naše občine l rško /abukovec, študentko književnosti in ruskega jezika s književnostjo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Tokrat je na vrsti Nataša Nahtigal, študentka Medicinske fakultete iz Domžal. Nataša Nahtigal je bila pred vstopom na srednjo šolo odlična učenka Osnovne šole Domžale. Po njenem mnenju osnov nosolsko znanje vpliva na uspeh v srednji šoli. vendar le v prvem letniku, nato je vse odvisno od dijaka 02. dijakinje same. Nataša je obiskovala Gimnazijo Ledina in bila odlična učenka, zato ni bilo presenečenje, ko je na maturi dosegla 31 točk in se laki) uvrstila med najboljše slovenske maturante. Maturo je delala iz osnovnih predmetov (slovenski jo/ik. matematika in angleški jezik), glede na študijsko usmeritev pa Center za pomoč mladim (od 15. Do 25. Leta) Kersnikova 4; 1000 UUBUANA Telefon: 061/ 131 61 69 061/13110 39 Bto.»OST^ *'«««« Slov.nH. 500 »aznico. 7>f VffčR 23 ML3DE , \ "telefcvv *2& GoO 1--- I- """"ainico. _ flSPOLNO ZLORABLJANJE * Društvo proti spolnemu zlor »Društvo proti spolnemu zlorabljanju Masarykova 23: 1000 UUBUANA Telefon' 131 33 41 Najbolj zabavno je bilo pilotirati vojaški helikopter. TnriirVPiir"'!^—r"T" Jj^m^m ■liilir 'iiiiiiit litimi"""""-'-"- HBTf Zasneženo igrišče je še bolj prijetno. Tisti dan, ko se nismo smejali, je izgubljen. SLAMNIK - december 1999 IZ DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ stran 10 Turistično društvo Ihan Praznik ihanskega vinorodnega okoliša Tradicija se nadaljuje. Tudi letos so se v Kulturnem domu v Ihanu /brali pridelovalci vina i/ ihanskega vinorodnega okoliša. Skoraj dvajset jih je bilo, ki izpolnjujejo pogoje za tekmovanje IZBOR NAJBOLJŠEGA VINČKA IZ IHANA. Pogoji so sicer zahtevni, npr. tekmovalec mora biti doma iz Krajevne skupnosti Ihan, trta mora rasti na naši zemlji, pridelati mora sam vsaj dva litra vinčka, vino mora poleg svojega imena imeti tudi etiketo s točno navedenim krajem pridelave in posledicami ob prekomernem uživanju, vendar pa so Ihanci gostoljubni in prijazni ljudje, tako da dovolijo tekmovati tudi vinčku, ki jc kakorkoli povezan z Ihanom. Ob prijetnem druženju in obilno obloženih in dekoriranih mi/ah je stroga komisija imela zelo težko delo. Predsednik France Kralj in člani, gospodje Ivanuša, Rokavec, Velepec in Drobnič so zmagovalca in tretje uvrščeno vino izbrali šele po tretji dodatni ocenitvi. Skoraj 200 domačinov, ki so kljub izredno slabemu snežnemu vremenu prihiteli na prireditev, sc je res odlično zabavalo. Po kratki anketi med prisotnimi so si bili vsi edini: odlična zamisel, odlična izvedba in prijetno druženje med krajani. Turistično društvo Ihan in posamezniki (Janež Goropečnik, Brane Goro-pečnik. Mojca Jančar, Slavka Pogačnik, Tone Jančar, Nace Hribar in Brane Hribarl zaslužijo vse čestitke, prav tako pa sponzorji, ki so pomagali izpeljati tekmovanje (Cvetličarna Slovnik. Pekarna Rogljič, Mar-ket Rape in Kmetijska trgovina I-han Zvone t rade). Nenazadnje jc prav. da omenimo tudi zmagovalno trojico vinčka. ki se ponašajo z medaljami na izboru za naj vinček v Ihanu. Zmagalo je vino z imenom Matevžko-vo vino (trto sta porodila in grozdje vzgojila oče in sin Srečo in Stane Nahtigal - Matevž-kova). drugo je bilo vino Leko-vil (pridelovalce Jože Lckan -Kučarjcv) in tretje mesto vino lonček Veseljak (vzgojitelj Tone Jančar). V bodoče bodo prireditev še dopolnjevali, zamisli so za ocenjevanje najlepše mize s predstavitvijo pridelka, za najboljše domače pecivo itn. Idej in volje ne manjka, zagnanost pa je še večja, ko vidiš, da so prav vsi udeleženci, tako tekmovalci kot obiskovalci, zelo zadovoljni. In šc najboljši vic, ki se je rodil med obiskovalci. Mož pravi svoji ženi: »Pojdi-va poizkusit vsa tekmovalna vina, najbolje je vsakega po dva deci.« Obrne sc h kolegu: »Veš, moja žena šele. ko ga malo čuti, pove, kje imava skrit denar« Ihanci. veselo naprej, v letu 2000 pa ponovno na tekmovanje za naj vinček ihanskega vinorodnega okoliš;i. Tekst in foto: TONE DRAGAR Občina Domžale že dve desetletji »razmišlja o Evropi« K pisanju omenjenega teksta in k oblikovanju gornjega naslova me jc spodbudila ugotovitev svetovalke Ministrstva za šolstvo in šport, gospe Melite Steiner, ki jo je izrekla ob oceni dolgoletnega sodelovanja otrok Osnovne šole Domžale in Občine Domžale z vrstniki iz Švice in z zdomskim društvom Slovenija. Melita Steiner je namreč svetovalka ministra in usklajuje delo učiteljev slovenskega jezika v državah Zahodne Evrope. Sodelovanje z zdomci se ji zdi pomembno za ohranjanje jezika in narodne identitete med Slovenci v tujini, še posebno sedaj, ko je slovenščina postala državni jezik in si Ministrstvo za šolstvo in šport prizadeva za njeno širitev in izboljšanje kakovosti jezika od predšolske stopnje do univerzitetne ravni. Sodelovanje po vzoru domžalske občine pa je po njenem mnenju tudi zasnova za sodobne projekte Evropske skupnosti. Gornje ugotovitve so nam dale nove potrditve in nas spodbujajo, da bi vse oblike dela posodobili, jim dali nove razsežnosti in prilagodili vsebino sedanjemu stanju in potrebam po slovenskem jeziku med našimi prijatelji v Švici. V tem sestavku bi zato rada spomnila na nekatere dejavnosti iz preteklih let in še posebej izpostavila nekatere posameznike ter veliko naklonjenost funkcionarjev domžalske občine v vseh obdobjih doslej. Sodelovanje s slovensko šolo in z omenjenim društvom, ki s šolo tesno sodeluje, traja od leta 1982. Bliža se torej že 20-letnica, o kateri tamkajšnji Slovenci že razmišljajo, čeprav sc njihove vrste v tujini redčijo. Nekateri so se namreč že vrnili na domove (iz domovine je tudi fotografija), ki so jih z vso skrbnostjo in odrekanjem zgradili v preteklih letih. Da so v težkih trenutkih, ki jih jc bilo zagotovo nekaj, lažje zdržali, jim jc pomagalo tudi negovanje slovenskega jezika, ki so ga njihovi otroci spoznavali v slovenski šoli in možnosti druženja, h kateremu veliko prispeva domžalska občina, ki vsa leta finančno pomaga ob društvenih srečanjih. Ob odhodu v domovino pa se veliko zdomskih družin srečuje še z vprašanjem, ali bodo šli z njimi tudi otroci, saj je zanje Švica edina domovina (ne začasna, kot za njihove starše!). Tam so se v večini rodili, šolali, dosegli poklic, se zaposlili; skratka, pognali so korenine v deželi, ki jc nudila njihovim staršem le začasni dom. Na zadnjem srečanju otrok, ki ga vsako leto (že 26 let) prirejajo in se ga zadnjih nekaj let udeležujejo s programom tudi učenci OŠ Domžale, smo že opazili drugi rod slovenskih staršev, ki jc bil rojen na švicarskih tleh. Prijetno nas jc presenetilo dejstvo, da njihovi otroci spoznavajo slovenski jezik v slovenski šoli, čeprav so vsi otroci iz mešanih, slovcnsko-švicarskih zakonov. Vse to daje sodelovanju s Prvi (ki bo postal tradicionalni) taborniški bolšji sejem V petek, 22. oktobra 1999, smo se vsi taborniki Rodu skalnih taborov Domžale zbrali pred OS Domžale, da hi kupovali, prodajali, menjali taborniške reči - od rutk, krojev, našitkov, majčk s taborjenj ... Nekateri taborniki in tabornice so sc znašli in s seboj prinesli razne izdelke, ki so jih naredili sami: postavitve iz divjega kostanja in raznih odpadnih materialov, ki so nastale na kostanjevem žuru en teden pred bolšjakom, zapestnice prijateljstva, risbice, glasbeni instrumenti, tabornik Matic pa je prinesel (seveda samo za pokazat) celo škotski kroj, ki ga je zasvopal (zamenjati s čim) na evropskem skavtskem z.letu na Nizozemskem. Taborniki smo po koncu veseli odšli domov, saj je skoraj vsak našel nekaj zase - tisti, ki so ostali praznih rok so si pa vsaj napasli radovedne oči. Z naravo k boljšemu človeku! Septembrski izlet za najmlajše tabornike Končno se je spet začela sezona izletov in celoletna akcija Rodu skalnih taborov - izletnik 1999-2000. Prvi izlet za najmlajše tabornike (od L do 4. razreda) - medvedke in čebelice, nas jc popeljal v čudoviti svet Julijskih Alp, v dolino naše najlepše reke Soče, grhinastih travnikov, alpskih hiš s skodlastimi strehami, raziskovalca Juliusa Kugvja v Trento. V soboto, 30. oktobra 1999, smo sc ob S. uri zbrali za blagovnico Vele. Pot nas jc vodila mimo Brnika, Jesenic, Kranjske Gore in čez najvišji slovenski gorski prelaz. Vršič, kjer smo šteli ovinke in si kar med potjo ogledali nekaj zanimivosti - Rusko kapelico. Prisojnikovo okno in okamencli obraz Ajdovske deklice. Najprej smo si na razgledni točki ogledali začetek poti reke Soče in se naprej odpravili po t. i. Soški poti. Naš naslednji postanek je bil ob spomeniku najpomembnejše osebnosti Julijcev - J. Kugvja in značilne trentarske domačije pokrite z maecsnovimi skodlami. Sledili smo poti do vhoda v korita Mlinarice. Potem smo se sprehodili do rudarske baročne cerkvice in pohiteli naprej do avtobusov, ki sta nas zapeljala do Trentarskega muzeja. Na koncu so sledili seveda Se sladoledi in pisanje kartic, potem pa smo morali pohiteti nazaj domov, saj so nas mamice in očiji že nestrpno pričakovali. NINA ARNUS slovensko dopolnilno solo, kakor tudi sodelovanju Občine Domžale s tamkajšnjim društvom nove razsežnosti. Vsebine povezovanja in določene aktivnosti bomo morali v prihodnjih letih oblikovali nekoliko drugače. Zagotovo tudi v smislu, ki jc omenjen že v uvodu tega sestavka; v smislu evropskih projektov povezovanja držav in narodov. V nadaljevanju zato navajam nekaj smernic in zamisli za prihodnja leta: • Delavci naše Sole bomo v prihodnje veliko razmišljali, načrtovali in izvajali določene dejavnosti; ob tesnem sodelovanju z učitelji v slovenski dopolnilni šoli bomo pripravljali srečanja otrok doma in v Švici in morda še kaj, za kar se bomo skupno dogovorili. Vsekakor želimo, da sodelovanje nc bi zamrlo' • Velika naklonjenost do vseh oblik sodelovanja je bila doslej tudi v organih občine Domžale, ki jc v letih po osamosvojitvi te naloge prevzela od nekdanje SZDl. (ta je namreč takrat podpisala prve dogovore o sodelovanju), zato pričakujemo, da bo nekaj sredstev za finančno kritje srečanj v proračunu tudi v prihodnjih letih. Na koncu moram izrazili prisrčno zahvalo gospe Veri Vojski, saj jc od vsega začetka glavna pobudnica sodelovanja in ji gre v veliki meri zasluga, da sodelovanje Sc ni zamrlo, kol je v številnih drugih občinah, ki so nekoč prav tako koi domžalska podpisale listine o sodelovanju Z zdomskimi društvi. Misel Toneta Pavčka, ki je bil moto programa na enem od preteklih srečanj otrok »To ni pesem, to jc ena sama ljubezen«, jc zagotovo prava prispodoba, da gospa Vera to delo v vseh letih s tako vnemo opravlja. mag. JOŽICA POLANC, ravnateljica OS Domžale Nam nikoli ni dolgčas Zveza prijateljev mladine Domžale je v šolskem letu 1998/99 prvič pristopila k organizaciji počitniških dejavnosti za osnovnošolske otroke domžalske občine, takrat so potekale tri vrste dejavnosti: likovna, dramska in športna delavnica. Prvič so bile delavnice izpeljane med jesenskimi počitnicami, drugič pa med zimskimi. Likovna delavnica je obakrat potekala na Osnovni šoli Domžale. Tovrstne dejavnosti je Zveza prijateljev mladine Domžale organizirala tudi to jesen. Na Osnovni šoli Domžale sta v času od 2. do 5. novembra delali dve likovni skupini, za šolo pa so imeli zbor udeleženci športne delavnice. Tako smo se likovniki družili kar Štiri dni zapovrstjo po Štiri šolske ure. Udeležencev nas je bilo več kot 20. zato smo bili razdeljeni v dve skupini. Eno jc vodila ga. Janka Petrovič, drugo pa ga. Estela Podgoršek. Otroci smo prišli iz različnih Sol: OŠ Venclja Perka, OŠ Preserje pri Radomljah in iz OŠ Domžale. Izdelovali smo iz različnih materialov: vrvi, DAS mase, usnja, slikali smo na svilo in na steklo... Tako so nastali lepi, uporabni izdelki: kazalo za knjigo, lonček za pisala, slika na steklu in na svili, plastika za okras zidu ... Ob delu smo se tudi zabavali. Razšli smo se z željo, da bi sc med naslednjimi počitnicami zopet srečali in prijetno družili. SIMONA jMAV IN PETRA FLERIN (OS Domžale), mentoricq JANKA PETROVIČ Iz sive megle na topel sonček Na novembrski izlet smo taborniki iz Rodu skalnih taborov odšli zadnjo soboto v mesecu. Kot jc v naši navadi, smo se zbrali na parkirišču za blagovnico Vele v mrzlem in meglenem jutru. Na izlet smo odSli mlajši - medvedki in čebelice ter starejši - gozdovnice in gozdovniki in seveda vodniki, ki smo jih pazili in vodili. Pot nas jc vodila prek Trojan, kjer nas jc pozdravil sonček, naš cilj pa jc bila CemSeniška planina. V koči smo si najprej privoščili dober čaj z. limono in se Se enkrat okrepčali z malico. Potem pa smo Sli ven okušat Se več zimskih radosti (potekale pa so pod modrim nebom brez oblačka in zimskim soncem); kot so razni keparski dvoboji in mnogoboji, spuščanje po snegu z napihnjenimi zračnicami, ki jih jc na hrib tovo- ril vodja izleta Andrej. Ker je vseh lepih stvari vedno prehitro konec in ker so bile razne ncprcmočljive bunde in čevlji že kar pošteno mokri, smo naredili šc eno gasilsko fotko in se odpravili v dolino, točneje v nam že poznano vas Dobrljc. Tja smo prispeli ob sončnem zahodu in se nato z avtobusi odpeljali v naSo preljubo megleno kotlino, kjer smo mamice, očke, babice, dedke, tete in strice komaj prepoznali, saj je bila megla tako gosta, da bi jo lahko z nožem rezal. Izlet jc bil, vsaj zame, eden lepših in upam, da nam je vsem dal novih moči za lažje preživljanje sivih, mrzlih, kotlinskih dni. Taborniški pozdrav NINA ARNUS Ob iztekajočem sc letu želim vsem tabornikom čimveč srečnih dni in vam poklanjam misel za deževne in sive: Na svetu si, da gledaš sonce. Na svetu si, da greš za soncem. Na svetu si, da sam si sonce in da s sveta odganjaš - sence. (TONE PAVČEK) Lepo obiskana mala šola Kinološku društvo Domžale je v septembru in oktobru '99 v društvenem domu in na vadhišču organiziralo »malo Solo« za lastnike mladih psov, starih od S tednov do 6 mesecev. To šolo organizira društvo i, namenom, da pomaga lastnikom mladih psov pravilno ravnati z njimi. Ta pomoč je dobrodošla vsem, posebno pa Se tistim, ki imajo prvega kuz.ka in nimajo nikakršnega znanja iz kinološkega področja. V tej šoli se prisotni najprej na teoretičnem delu seznanijo s pravilno vzgojo, prehrano, nego in zdravstveno zaščito psa. Temu sledijo večkratna srečanja skupaj z, njihovimi psi na društvenem vadbišču. kjer sc kandidati seznanijo, kako jc potrebno ravnati s psom, če zapušča osebo, kako ga priklicati k sebi, jčc c oddaljen od nas, kako ga pravilno učiti poslušnostnih vanj, med katere sodi tudi pravilna hoja ob levi nogi vodnika in Sc kaj. Poleg navedenega jim jc praktično prikazano, kako morajo psa pripravljati na premagovanje raznih naravnih ali umetnih ovir in kako psa seznanjali z vsem, kar ga zanima v okolju, v katerem živi. v ta program spada tudi preizkus mirnosti ob poku, da last- Vroča Jordanija s centrom za mlade Saša Jenko, Polona Razpotnik in Tadej Kokalj so stopali po Jordaniji prav v času, ko so njena tla najbolj vroča. Jordanijo so si izbrali za kraj svojih zadnjih 1 naj idaljših počitnic. Njihov študij se nepreklicno bliža koncu in ta dragoceni čas so pošteno izkoristili za obisk in spoznavanje nečesa novega. S skoraj enomesečnega popotovanja so prinesli precej vtisov, ki so jih delili med prisotne v domžalski knjižnici. Deželo si bomo zapomnili kar po nekaj značilnostih: po visokih temperaturah, ki sc podnevi gibljejo tudi do 50° C; po letos umrlem kralju in vladarju Hu-scinu, za katerega Jordanci menijo, da jc v življenju sprejemal same modre in premišljene poteze; po deželi, v kateri se menda lahko soočiš s tišino, sc jc naučiš poslušati in v njej tudi uživali; po času, ki ga doživiš v novi razsežnosli, v kateri imajo ljudje čas za pogovor in otroci šc čas za risanje svoje risanke v pesek. Čeprav smo izvedeli, da v Jordaniji življenje ni poceni, jc z enim samim kovancem mogoče plačati kosilo za tri osebe. Menda nam nekaj drobiža Se ostane. Zdaj pa Se nagradno vprašanje za bralec: KAKO V JORDANIJI POSTREŽEJO SLADKAN OZ. NESLADKAN ČAJ? Izmed odgovorov, ki bodo do 5. januarja 2000 po pošti prispeli na naslov Center za mlade, ljubljanska 70, Domžale, bomo izžrebali praktične nagrade. Za vse tiste, ki ste bili na predavanju, ki ga jc organiziral CENTER ZA MLADI. Domžale, odgovor prav gotovo nc bo zahteven (je pa zabaven). Rešitev in nagrajence bomo objavili v januarski številki Slamnika. LILI JAZBEC Ko si dovolj utrujen, za jaha s tudi osla. niki vidijo, ali se pes boji poka ali nc, tako da vedo z njim ustrezno ravnali, ko pokajo s petardami ali v poletnem času močnejše grmenje. Po končani mali Soli sc nekateri lastniki spomladi v mesecu februarju prijavijo v tečaj za šolanje psov, nekateri pa sc zadovoljijo z znanjem, ki so ga pridobili in sami vzgojijo svojega štirinož nega prijatelja, tako da zadosti njihovim potrebam. Zelo pomembno v Icj Soli pa je tudi to. da sc psi prosio družijo med seboj in tako postanejo družabni do sovrstnikov, kar preprečuje napadalnost tlo drugih psov, seveda če v kasnejšem obdobju od neodgovornih ljudi niso vzgojeni tako, da postanejo napadalni, kar pa na žalost niso redki primeri. Posledici tega pa jc, da ljudje začnejo pasme razvrščati v nevarne in manj nevarne in jih na podlagi tega celo prepovedujejo vzrc-jati. V časopisu večkrat pod poudarjenim naslovom preberemo Žalostno vest, da jc pes napadel otroka ali odraslo osebo, vendar sc moramo zavedati, da je takega psa ustvaril človek s svojo nepravilno VZgOJO in zanemarjanjem živali, ("'c bi imeli vsi lastniki pravilen odnos do psa in bi sc pri nakupu zavedali obveznosti, ki jih čakajo deset ali več Icl, kolikor povprečno živijo psi, ne bi bilo potreb no loliko kritike do družbe, da nc zagotovi nc majhnih finančnih sredstev 111 nc naredi azilov za zavržene mačke 111 pse, katere nevestni ljudje zavržejo, ko sc jih naveličajo. Ob pravilni odgovornosti ljudi teh sploh ne bi potrebovali. Razveseljivo jc. da je bilo v jesenski mali šoli kar IX udeležencev, kar dokazuje di sc ljudje zaveti ij:i pomembnosti imeli pravilno vzgojenega psa v urbanem okolju. Da bi sc ta kultura in zavest tudi na tem pcxlročju izboljšali, bomo v društvu skušali organizirati sekcijo OTROK IN PES. ki vključuje otroke od prvega razreda osnovne šole. V tej sekciji so otroci v razgovoru in z, video kaseto poučeni o pravilnem odnosu do živali in z obveznostjo do nje. če so si jo zaželeli imeti. Sami pa napišejo prosti spis in narišejo risbe na to temo. Po izboru so najboljše risbe in spisi skromno nagrajeni. Seveda pa bomo to lahko uresničili, če bomo pri ustanovah, ki se ukvarjajo z vzgojo otrok, naleteli na razumevanje, ko se bomo pojavili pri njih s prošnjo, da nam omogočijo si i k z otroki. Prav tako pa bo pri tem potrebno razumevanje In pomoč njihovih staršev, V letu 2000 bomo skušali organizirali tudi akcijo »pes v čistem okolju«, ki jc tudi namenjena osvcščanjti in izboljšanju kulture v odnosu človek in |ks. Pričakujemo, da bomo pri izvedbi omenjenih dejavnosti naleteli na razumevanje in pomoč širše javnosti, saj bi bilo prav. da bi sc zavedali, da jc lep in vzgojen pes kulturno ogledalo in ponos vsakega posameznika in celotne družbe. JANEZ HRIBAR SLAMNIK - december 1999 Kjer je volja, je tudi pot. C+6/..C stran 11 IZ DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ Pogled na oder, ki ga je s cvetjem ozaljšala Cvetličarna Erika Radomlje (Foto: J. Kosmač) Finalni gasilski kviz v Radomljah V soboto, 27. novembra, je bila v radomeljskem kulturnem domu zaključna prireditev oziroma tekmovanje, ki sta ga organizirala Komisija za delo i. mladimi pri GZ Domžale in l'(.l) Radomlje. Na tem kvizu so sodelovale tri najboljše ekipe iz vseh treh požarno-obrambnih sektorjev občine Domžale. Srečanje je odprl predsednik GZ Domžale, Marjan Slatnar. V uvodnem nagovoru je poudaril: »Vi, mladi tekmovalci, boste pokazali, koliko poznate zgodovino gasilstva in opreme, s katero se srečujemo gasilci, tako na gasilsko-športnih tekmovanjih kot tudi na gasilsko-reSevalnih akcijah«. V mesecu novembru so taka tekmovanja potekala v sektorjih. Na njih je bilo ugotovljeno, da se mladi zelo zanimajo za gasilstvo. G. Slatnar je se naglasih »Delo mladinskih gasilskih mentorjev po društvih je zelo odgovorno, saj vzgajamo mladi rod. ki bo nekoč stopil na naSa mesta in pomagaj občanom takrat, ko bo najhuje in bodo potrebni pomoči. Zato je treba pohvaliti vse, ki pripravijo in organizirajo ta tekmovanja.« Obenem je pohvalil tudi vodstva osnovnih sol, ki prizadevno sodelujejo z gasilci. Mlade gasilec, je zastopal predsednik Mladinske komisije pri GZ Domžale, Florijan Zabrct. Samo tekmovanje je vodil g. Miha Mcrlak, pevec skupine Napoleon. Za začetek, sproščenost in boljSc počutje je gledalce in tekmovalce razvedril pevec zabavne glasbe in gost večera. Dejan Ma-rinčič iz, Vrhnike. V ocenjevalni ko- misiji so bili: predsednik Marjan Slatnar ter člana Igor Šare (PGD Homec) in Nande Starin (PGD Ihan). Tekmovali so po trije člani iz PGD Studenec, PGD Domžale in PGD Radomlje Vprašanja so bila pestra in zanimiva ter nekatera po svoje kar zahtevna. Začetna so bila namenjena zgodovini domačih društev, naslednja pa so posegala v vsa rxxlročja slovenskega gasilstva. Težko razrešljiva so bila tudi vprašanja, ki so bila razporejena po abecedi. Med njimi je bilo tudi lažje vprašanje na kartici »U« - v kaj je oblečen gasilec? Pravilen odgovor je bil: v gasilsko UNIFORMO, delovno ali paradno. Zal je tekmovalcem spodrsnilo, ker so odgovorili; da - v gasilsko obleko. Sledilo je tekmovanje v hitrosti oblačenja. Po eden od ekipe se je moral obleči, obuti in opasati v gasilsko delovno uniformo. Pri tej igri je bila najhitrejša ekipa s Studenca, žal pa ni zmagala, ker je imela preveč napak. Za vsak nezapet gumb in druge površnosti je odletela po ena točka. Pri oblačenju so bili najuspešnejši Radomljam. Zabavno je bilo gledati tekmovalce, ki so po odru tekali sem in tja ter s slamico pre- našali vodo; slamice so vtikali v steklenice z vodo, jih zgoraj s prstom zatesnili, prenesli in spustili vodo v zbiralno steklenico. Na koncu jih je vodja opomnil, da bi se kdo lahko znašel in z usti potegnil zrak iz slamice ter tako prenašal po polno slamico vode. Za gasilec je pomembno, kako se znaS znajti v kakršnikoli situaciji. V tem primeru je bil pogoj samo prenašanje vode s slamico. Kratke odmore je popestril nadarjeni pevec Marinčič. Prijetno in odlično petje, žal pa ga je kdaj preglasila premočna spremljava. Z največ osvojenimi točkami so nazadnje zmagali Radomljani. V zmagovalni ekipi so bili: Borut Kaplja, Urban Kladnik in Gregor Jerman, za tekmovanje pa jih je pripravil mentor Sašo Roje. Drugo mesto je osvojila ekipa s Studenca in tretje ekipa iz Domžal. Podeljeni so bili tudi čini, ki so jih mladi gasilci dosegli na avgustovskem taboru v I jbeličah. Kolajne in pokale sta podelila • predsednik Slatnar in predsednik PGD Radomlje Ciril Kosmač. Radomeljski mladi gasilci so za eno leto prejeli tudi prehodni pokal. V pripravi tekmovanja je sodeloval se poveljnik PCiD Radomlje Andrej Mar-čun. (i.isilccm in tekmovalcem bi bilo v veliko spodbudo, ko bi bilo še več gledalcev. Slabo megleno vreme je opravičilo le za oddaljene kraje, domačini bi pa vseeno lahko prišli in slišali tudi zase veliko koristnega. Na primer, kako zadušiti ali pogasiti začetni požar in podobno. S svojim obiskom bi obenem podprli pridne, prizadevne in požrtvovalne gasilec. FRANCE CERAR Društvo izgnancev Domžale Še ni vseh pravic Klub prizadevanjem Društva izgnancev Slovenije, številnim razgovorom z najodgovornejšimi slovenskimi funkcionarji leto 1999 slovenskim izgnancem še ni prineslo uresničenja vseh njihovih pravic. Več kot pet desetletij so čakali, da je bil sprejet Zakon o žrtvah vojne, dočakali so njegovo dopolnitev, ki je opredelila tudi status beguncev, še vedno pa niso dočakali zakona o nadomestilu vojne škode. Društvo izgnancev Domžale je v letošnjem letu uresničilo vse naloge, ki smo si jih zastavili ob začetku letošnjega leta. Udeležili smo se letne skupščine Društva izgnancev Slovenije ter sodelovali na osrednji slovenski slovesnosti ob dnevu izgnancev. Lepo sta bila obiskana oba letošnja izleta, ko je dvakrat po sto naših članov spoznavalo Primorsko in Dolenjsko. Precej naših članov pa se je udeležilo tudi dvodnevnega obiska nekdanjih krajev izgnanstva v Nemčijo. Potem smo se vsi skupaj trudili, da bi zbrali vse podatke za eno od odvetniških pisarn, ki bo v imenu nekdanjih žrtev vojne v Nemčiji poskušala izterjati del mate- rialne odškodnine. Leto bomo po običaju zaključili s tradicionalnim novoletnim srečanjem v Majčcvem dvoru. Vsega tega nam leto 1999 ni prineslo, zato se naša pričakovanja selijo v leto 2000. Tudi letos ga bomo v februarju začeli z občnim zborom, nadaljevali pa z vsemi drugimi dejavnostmi. Člane bomo sproti obveščali o spremembah zakonodaje, jim pomagali pri pridobivanju potrebnih dokumentov. Veliko medsebojnega sodelovanja, prijetnih srečanj, zdravja in sreče želimo vsem našim članom, ki jih vabimo, da se tudi v letu 2000 v tako velikem številu udeležujejo naših aktivnostih. Zahvaljujemo se tudi vsem županom in županji za finančno pomoč, ki nam je omogočila delo v letu 1999, vsem pa želimo tudi prijetne praznične dni. DRUŠTVO IZGNANCEV DOMŽALE PGD Rova v letu 1999 Prostovoljno gasilsko društvo Rova je v letu 1999 praznovalo 45-letnico obstoja. V počastitev tega lepega jubileja je društvo v mesecu juliju organiziralo veliko gasilsko parado z narodnimi nošami in konjenico ter ob tej priložnosti slovesno razvilo in blagoslovilo nov gasilski prapor PGD Rova. Vsem članom društva, botroma, pokroviteljem in vsem drugim, ki so prispevali svoj delež za nov prapor, se Upravni odbor društva najlepše zahvaljuje. PGD Rova jc bilo v iztekajočem se letu zelo uspešno tudi po tekmovalni plati. S svojimi ekipami vseh starostnih kategorij je sodelovalo na številnih tekmovanjih. Tekmovalne ekipe so se običajno s teh tekmovanj vračale s pokali za osvojena najvišja mesta. V letu 1999 jc društvo posveča- lo veliko pozornost tudi strokovnemu izpopolnjevanju in izobraževanju članov društva. V društvu smo namreč prepričani, da lahko le z nenehnim spremljanjem in seznanjanjem z. novimi tehnologijami in postopki za reševanje ljudi ter premoženja izpolnjujemo naloge in obveznosti, zaradi katerih društvo obstaja. Upravni odbor PGD Rova se iskreno zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pomagali pri delu in nadaljnjem razvoju društva. Prav gotovo si brez takšne pomoči ni mogoče predstavljati delovanja društva tudi v prihodnje. Vsem članom društva, krajanom in drugim organizacijam želimo lepe božične praznike ter veliko zdravja, uspehov in zadovoljstva v letu 2000. Naj vas na koncu pozdravimo z našim pozdravom: NA POMOČ! UPRAVNI ODBOR PGD ROVA Več vem -manj je težav Društvo diabetikov občin Domžale, Mengeš, Lukovica, Moravče in Trzin smo v drugi polovici meseca novembra že šestič organizirali letovanje naših članov in njihovih svojcev. Tokrat nas je pot vodila v zdravilišče Topolšica, ki ima bogato in dolgoletno zgodovino zdraviliškega turizma. Zanimiv in bogat program, ki ga je predhodno pripravil izvršni odbor društva v sodelovanju z zdraviliškim osebjem, jc pritegnil veliko število elanov. Cilj našega letovanja je bil tudi izobraževalne narave, saj jc potekalo kar nekaj dejavnosti, kjer smo diabetiki in naši svojci izvedeli mnogo koristnega za svoje zdravje, hkrati pa izmenjali svoje izkušnje. Pri programu sta nam bili v veliko pomoč ga. Anica Anžič - Cot-man, višja medicinska sestra Zdravstvenega doma Domžale, in ga. Danica Gostinčar, višja medicinska sestra v Domu za starejše občane Domžale. Izmerili sta krvni sladkor, krvni tlak in nudili pomoč posameznikom pri terapiji - dajanje injekcij insulina, pomoč in varnost v bazenu. Sestra Anica jc pregledala slo pala, ki so pri diabetikih potrebna velike pozornosti, in nam svetovala o negi in preventivi. Sestra Danica se redno srečuje z diabetiki v Domu za starejše občane, spregovorila pa jc o temi: »Kako spodbudili starejše ljudi k kvalitetnejšemu življenju v zrelih letih«. Predsednica društva ga. Anica Kvas, je skrbela za koordinacijo vseh dejavnosti in s svojim znanjem, bogatimi osebnimi izkušnjami ii, toplino skrbela za naše prijetno počutje. Kar nekajkrat smo bili ludi prijetno utrujeni, saj nas je član društva g. Riko PrcSern vodil na sprehode po bližnji in tudi oddaljeni okolici. Ogledali smo si Rotovniko-vo kraško jamo v Šoštanju, cerkev Sv. Jakoba, naredili dolg sprehod proti Belim vodam. Čeprav sc je pošalil, da je pomembno, da le »stoletje zadane«, nas je presenetil z izčrpnimi zgodovinskimi in geografskimi podatki. Naša ga. Mirjam jc blagaj-ničarka društva. Kaj bi sploh brez nje? Ker je pri vsakem obolenju pomembna pozitivna naravnanost naših misli, smo organizirali omizje na to temo. Lepa in prijazna razmišljanja so nam polepšala družabno življenje. Društvo diabetikov Domžale želi vsem prijetne praznične dni in voSči srečno novo leto V hotelu Vesna imajo kar bogat družabno - rekreativni program. Zjutraj smo sc sproščali pri jutranji lelovadbi v telovadnici in bazenu. Večerne prireditve (nastop folklorne skupine, ples, tombola, družabno srečanje v gostišču v Zavod-njah) pa so nas popeljale v prijetno utrudljiv spanec. Prijetno novost nam je pripravilo tudi podjetje Zalokar. Ta ustanova ponuja na našem tržišču merilce krvnega sladkorja in obutev za diabetike z drugačnim pristopom in reklamiranjem svojih izdelkov. Njihova predstavnica je pripravila na temo »DIABETES« kviz znanja Kar lepo smo sc izkazali, ludi nagrade to potrjujejo. Omizje, ki smo ga pripravili ob zaključku našega druženja, potrjuje, da smo izpolnili večino pričakovanj, želja in morda v svoj »VRČEK SREČE« spustili tudi lepo misel: »VEČ VEM - MANJ JE TEŽAV«. TATJANA KOVAČ Posnemajte domžalske vojne invalide! Kaj pomeni človeku zdravje, se zavedamo le redki, in še to, dokler smo zdravi. Zdravje začnemo ceniti, kadar zbolimo, še bolj pa se zavedajo vrednosti tega največjega človekovega bogastva prav invalidi. Društvo vojnih invalidov Domžale uspešno deluje, predsednik je Jože BRODAR. Društvo se povezuje z vsemi člani na terenu, v domovih, prav tako s sosednjimi društvi v regiji, borčevskimi in upokojenskimi organizacijami in društvi. Posebno pa z matično občino Domžale, katera ima posluh za invalide tudi finančno in materialno. Društvo pripravlja skupne izlete, srečanja, udeležujejo se proslav, spominskih slovesnosti, komemo-racij in pogrebov pokojnih članov s praporom in vencem. Ena izmed pomembnih dejavnosti društva je skrb za težje invalide in za socialno ogrožene člane. Ne zanemarjajo enodnevnih izletov z borčevsko organizacijo in srečanj. V le- tošnjem letu je obiskala delegacija nekaj vojaških invalidov - na domovih in v domovih počitka Mengeš in Kamnik. Zadnji obisk je bil septembra pri Mariji SUŠNIK, ki je praznovala 92. let. Obiska in simboličnega darila, ki ga je izročil Stane AUPIČ iz Kamnika, je bila vesela. Viktorju KURENTU pa je društvo finančno pomagalo pri nakupu zdravil. Obiskali so Frančiško KOSEC v Mengšu, za 80-letnico, izročili darilo; vesela je bila obiska in pozornosti. V bodoče pa bi na podlagi računov za zdravila, zdravstvenih pripomočkov: očala, slušni aparat, zobne proteze in podobne usluge, vračalo DruStvo stroške iz svojih sredstev. Naj omenimo, da sta v Pododboru društva za kamniško področje odgovorna Stane AUPIČ in Ivanka JEVŠNIK Oba sta delovna, obiskujeta člane po terenu in uspešno opravljata vse dejavnosli v društvu. Pri društvu so bile nedavno ustanovljene posamezne športne sekcije: kolesarstvo, po-hodništvo, strelstvo, na čelu sekcije je vodja, ki skrbi in vodi aktivnosti. Upravni odbor je na začetku leta sklenil, da bi mesečno imeli seje, na katerih bodo obravnavali tekoče zadeve. Na priloženi fotografiji so udeleženci slovesnosti na Žejah-Trojica, na čelu s predsednikom Jožetom BRODAR-II IVI Zapisa! in foto: JOŽE NOVAK Da ne bi pozabili Dne 11. I L.je krajevna organizacija ZB Vir pod vodstvom predsednika Pavla Koplana v Lokvah v Beli Krajini, ob spomeniku leta 1944 padlih heroja Franca Rozmana-Staneta in tovarišev položila venec, prižgala svečke, trije prapori pa so jim izkazali posmrtno in neminljivo čast in slavo. 40 udeležencev spominskega srečanja je zbrano prisluhnilo besedam tov. Koplana, ki je v kratkem govoru opisal zgodovino NOB in tragični dogodek v Lokvah. Da bi se spomini na tragične dogodke med NOB ne izgubili v pozabi, so udeleženci spominskega srečanja ob spomeniku naredili nekaj fotograf i| z:i mladi rod. IVAN BOI HAR Društvo invalidov Domžale v letu 200 Srebrnemu jubileju naproti Za Društvom invalidov Domžale je še eno uspešno leto, v katerem so si prizadevali, da bi po magali svojim članom pri premagovanju težav, hkrati pa bi jim s svojimi aktivnostmi polip šali življenje. Poleg vrste okrevanj, letovanj in krajših izletov so v letu 1999 najbolj ponosni na to, da so uresničili izlet za težke invalide z njihovimi spremljevalci v Terme topolšica. Izlet |< s polnimi pensioni, terapijami trajal tri dni oz. z dvema nočitvama Ježki invalidi in njihovi spremljevalci so vse storitve koristili brezplačno. V teh dneh imajo poverjeniki Društva invalidov Domžale, ki se jim vodstvo društva iskreno zahvaljuje za njihova celoletna prizadevanja. Se posebej veliko dela. Obiskujejo namreč svoje člane in zlasti težkim invalidom in ostarelim prinašajo prijetne urice, pa tudi darilne pakete, ki jih prejmejo težki invalidi in osebe, stare nad 80 let. posebno pozornost pa bodo namenili tudi vsem starejšim od 90 let in bolnim. V teh dneh razdeljujejo tudi tradicionalni društveni koledar, ki je letos Se posebej pester, saj v njem predstavljajo skoraj trideset različnih oblik okrevanj, izletov in drugih druženj, med katerimi jih je veliko primernih tudi za težke invalide. Svojim članom želijo omogočiti čimveč prijetnih dni in uric v zdraviliščih, loplieah in turističnih in drugih krajih v domovini in tujini, zato vsem omogočajo plačilo zdravljenj na več obrokov, težkim invalidom pa prispevajo za njihova letovanja tudi del sredstev. V delu koledarja predstavljajo tudi druge aktivnosti. Tako bodo tudi v letu 2000 razdeljevali darime pakete, enako visoke ostanejo refundacije za okrevanja težkih invalidov, ki so do nje upravičeni enkrat v posameznem letu, število obiskov pri starejših in bolnih pa bodo v okviru možnosti povečali. Nadaljevali bodo z uspešnim sodelovanjem s pobratenim Društvom invalidov iz Izole, tako da člani lahko pričakujejo najmanj tri prijetna srečanja z invalidi iz Izole, še posebej skrbno pa bodo pripravili tradicionalno srečanje invalidov v marcu, ki bo letos namenjeno tako dnevu invalidov, kot 25-letnici uspešnega dela Društva invalidov Domžale. Zato bodo pripravili še pestrejši program srečanja, na katerega že sedaj vabijo vse svoje člane in prijatelje. V okviru Društva invalidov Domžale poteka tudi športno-rekreativni program, v katerem si člani krepijo zdravje, hkrati pa nastopajo na različnih tekmovanjih v okviru Zveze društev invalidov Slovenije in Gorenjske regije. Vsi, ki bi radi sodelovali na športno-rekreativ-nem področju, so vabljeni. Izberejo lahko enega ali več od naslednjih športov: kegljanje, balinanje, streljanje in šah. V okviru društva jim bodo zagotovili osnovne pogoje za vadbo in udeležbo na tekmah, vabljeni pa so tudi h kolesarjenju. Ob koncu leta 1999 se g Edvard Završnik, predsednik Drušlva invalidov Domžale, s svojimi sodelavci, iskreno zahvaljuje vsem. ki so pripomogli, da ni bilo uspešno le leto 1999. temveč tudi vseh 24 lel dela društva Iskrena hvala zato vsem članom, zlasti poverjenikom ter vsem sponzorjem in pokrovite- Vsem želi veliko zdravja, sreče in veselja v novem letu. v katerem se bodo v okviru društva še bolj trudili, da nihče ne bo sam. Prijazna beseda in topla dlan sta najpomembnejši, pravi g. Završnik, in želi vsem prijetne vse praznične dni. V. V. Odnos do nasilja -javnomnenjska raziskava 5.. 6. in 7. novembra 1999 je podjetje Varianta opravilo telefonsko raziskavo med 1012 prebivalci in prebivalkami Republike Slovenije. Zbiranje podatkov je potekalo v telefonskem studiu v popoldanskem času. Pogovore je opravilo 8 anketa r-jev in anketark, in sicer z naključno izbranimi sogovorniki in sogovornicami, starejšimi od 14 let. Glede na velikost realiziranega vzorca (opravljenih 1012 anket) lahko s 95% verjetnostjo trdimo, da je napaka zaradi sklepanja / vzorca na populacijo manjša od 2,5 točke. Ženske so namerno nadrepre-/entirane: med anketiranimi je bilo 70% žensk. Starostna struktura vzorca je skladna s starostno strukturo populacije, samoocenjena izobrazba pa je v poprečju nekoliko višja kot v populaciji. V nadaljevanju prikazujemo del odgovorov. Ali menite, da je nasilje v družini v Sloveniji: skupaj % moški ženske zelo pog. pojav 15,5 8,6 18,5 pogost pojav 61.7 54,1 65,0 redek pojav 21.7 34,9 16,0 zelo redek pojav 1,0 2,4 0,4 In kdo so po vašem mnenju žrtve nasilja v družini? skupaj % noski ženske žena 51,4 44,2 54,5 mož 5,5 ts 4.7 otroci 91,1 87,7 92,6 starši 2,1 3,6 1,4 drugo 4,8 7,5 3,7 In kdo so po vašem mnenju po- vzročitelji nasilja v družini? skupaj % moški ženske žena 11,0 10,7 11,1 mož 51,2 42,5 55,0 otroci 3,7 4,9 3,1 starši 40,6 44,8 38,8 drugo 23,2 24,7 22,6 Ali bi vi osebno nasilje v družini označili kot: skupaj % moški ženske izredno hud problem 56,2 42,5 62,3 hud problem 39,8 50,3 35,2 manj hud problem 4,0 7,1 2,6 Ali poznate kakšno žrtev kakršnegakoli nasilja v družini, na delovnem mestu ali v šolski ustanovi? skupaj % moški ženske da 47,6 47,4 47,7 ne 52,4 52,6 52,3 Ali vas skrbi za lastno varnost, če se ponoči sami sprehajate v bližini doma? skupaj % moški ženske zelo me skrbi 20,3 8,8 25,4 malo me skrbi 34,9 25,6 38,9 sploh me ne skrbi 44,8 65,6 35,7 Ali vas skrbi, da boste postali žrtev nasilja na delovnem mestu? skupaj % moški ženske zelo me skrbi 2,4 2,3 2,4 malo me skrbi 13,4 13.6 13.3 sploh me ne skrbi 84,2 84,1 84,3 Ali vas skrbi, da bo kateri od družinskih članov nasilen do vas? skupaj % moški ženske zelo me skrbi 3,0 2,3 3,3 malo me skrbi 12,2 12.7 11.9 sploh me ne skrbi 84.9 85.1 84,8 Ali vas skrbi, da vas lahko posili neznanec? skupaj % moški renske zelo me skrbi 10,3 1.6 14,1 malo me skrbi 32,7 8,1 43,5 sploh me ne skrbi 56,9 90,2 42,4 KAJ TI JE, DEKLICA? Okrogla miza Sveta za varnost občanov Domžale stran 12 VSAKA PETA PRETEPENA, VSAKA SEDMA POSILJENA. Objokan ženski obraz na plakatu, spodaj napis »Vsaka peta pretepena, vsaka sedma posiljena« in vprašanje »Kaj ti je, deklica?« nas s plakatov že mesec dni opozarjajo na problem nasilja nad ženskami. Marsikdo se je vprašal, zakaj gledamo te plakate in žalost namesto veselih slik napol golih mladenk, ki reklamirajo različne proizvode znanih znamk. Zato, ker je problem nasilja nad žeskami najpomembnejši problem žensk, ker je osveščenost javnosti o problemu nasilja nad ženskami in otroci v Sloveniji še vedno razmeroma nizka. Ker je leto 1999 leto, ki ga je Evropski parlament določil za leto evropske kampanje proti nasilju nad ženskami in ker v njej sodelujejo vse članice in pridružene članice EU. Zato, ker v Sloveniji letos mineva 10 let od ustanovitve Društva SOS telefon za ženske in otroke, žrtve nasilja. S skupno akcijo nevladnih organizacij, vlade in parlamenta želijo javnosti jasno sporočiti, da je kakršnokoli nasilje nad ženskami in otroci nesprejemljivo tako na ravni posameznika kot družbe in da se je treba na nasilje poleg psihosocialne pomoči odzivati tudi s političnimi odločitvami. Pri nasilju nad ženskami in otroci gre za fenomen s širokimi družbenimi razsežnostmi in posledicami. »Do nasilja nad ženskami večinoma prihaja v družini in partnerskih odnosih, vendar pa se moramo zavedati, da to ni samo osebni, temveč predvsem družbeni problem. Zakon in družina za ženske prepogosto nista varen prostor, temveč prostor tveganja, nasilju pa so neredko izpostavljene tudi na cesti in na delovnem mestu« (Bilten regionalne mreže urada za žensko politiko). Akcijo spremljajo številni dogodki po posameznih občinah in v Domžalah je v okviru slovenskega projekta Kaj ti je, deklica? Svet za varnost občanov občine Domžale 24. novembra I999 pripravil okroglo mizo o tej problematiki v občini Domžale. Na okroglo mizo so povabili zainteresirane strokovnjake s tega področja: svetnike občine Domžale. Policijsko postajo Domžale, podjetja v občini, ki se ukvarjajo z varovanjem, Center za socialno delo, Zdravstveni dom Domžale in predstavnike medijev. Okroglo mizo je vodila predsednica Sveta za varnost občanov, mag. Jožica Polanc in predstavila nekaj izhodišč za pogovor. Ali je možno, da je v civilizirani družbi, za kar se imamo, res vsaka peta ženska pretepena in vsaka sedma posiljena? Po podatkih SOS telefona je to res in kaj lahko storimo proti temu problemu, da bo akcija naletela na pozitivne rezultate in odmeve. Županja Cveta Zalokar Oražcm je pozdravila akcijo z besedami, da nihče ni rad tisti, ki se ga nasilje dotika, vsak pa lahko prispeva delček k temu, da bi bilo tega čimmanj. Občina je prispevala k akciji tako, da je sofinancirala objavo velikih jurrtbo plakatov in objave v občinskih medijih. Županja tudi pričakuje, da bodo svetnice in svetniki že na decembrski seji sprejeli stališča Sveta za varnost občanov z, okrogle mize. Dada Bac, predstavnica Društva SOS telefon, je odgovorila, naj bi bila po najnovejših raziskavah celo vsaka druga ženska na svetu od 15. do 50. leta vsaj enkral izpostavljeni fizičnemu nasilju, to pa je res zaskrbljujoče. Vendar kljub temo prijave nasilja v družini in posilstev pojemajo. S Policijske postaje Domžale sta rajonska policista Ivo Pustotnik in Martin Terglav temu pritrdila z določenimi številkami prijav nasilja nad ženskami, ki do leta I997 naraščajo, kasneje pa pojemajo. Policisti so se dodatno usposabljali z nevladnimi organizacijami za primere nasilja nad ženskami. Ukrepajo pa lahko le v primeru kršitve Zakona o javnem redu in miru ali v primeru telesnih poškodb, za kar pa mora oškodovanka podati predlog. Med posredovanjem v primeru nasilja nad žensko policisti žrtvam tudi povedo, kam se lahko obrnejo po pomoč. Žal pa lahko po Zakonu o policiji, če je nasilnež tudi vinjen, tega pridržijo samo za 24 ur in ga potem spustijo na prostost. Če gre za povratnika, to je večkratnega kršitelja, ga odpeljejo k preiskovalnemu sodniku, ki lahko zanj odredi tudi pripor. Direktorica Centra za socialno delo Nuša Šink je ugotovila, da ljudje niso dovolj seznanjeni, da se lahko v takšnih primerih obrnejo na Center za socialno delo. Ženske se redko odločajo za kazensko ovadbo, naslednji dan nasilneža vzamejo nazaj in vztrajajo v nezdravem partnerskem odnosu. Nasilni vzorci obnašanja med zakoncema se zato prenašajo na otroke, ki so kasneje nasilni do svoje mame in nasilni v svojih družinah. Svetnica ZLSD Andreja Jarc-Pogačnik. je pri svojem delu ugotovila, da se otrokom pozna nasilje, ki ga doživljajo doma, tudi v šoli, in to kot slabo vedenje, šolski neuspeh in prehranjevalne motnje. Vendar je pomembno, da vedno verjamemo otroku, še bolj pa je pomembna preventivna vzgoja otrok v šoli, da pridobijo drugačne vzorce vedenja in spoznajo zdrave odnose v družini. Za otroke žrtve nasilja deluje TOM telefon. Svetnica LDS Saša Kos meni, da je za žensko pomembno, da se pred nasiljem umakne, vendar jih večina te možnosti nima. Slovenija po podatkih Društva SOS telefon potrebuje 200 postelj v zatočišču, ima pa jih le 25. »Vsaka občina bi morala imeli vsaj eno stanovanje za ženske, žrtve nasilja.« je predlagala Saša Kos. Dr. Ažmanova iz. Zdravstvenega doma Domžale pa pravi, da /enske težko pridejo z besedo na dan, poškodbenih listov v Zdravstvenem domu niso pogosto izpolnjevali. Včasih se ljudje kar sprijaznijo z nasiljem in se jim zdi to že normalno. Žito je prav, da opozarjamo na nasilje. Vsi navzoči so se strinjali, da je zelo pomembno povezovanje med institucijami, ki se srečujejo s problemom nasilja v družini (vrtec, šola, policija, zdravstveni dom, socialna služba). Zaključke Okrogle mize, ki jo je pripravil Svet za varnost občanov Občine Domžale, je za naše glasilo na kratko predstavila mag. Jožica Polanc, predsednica sveta. * Svet za varnost se je zavzel zlasti za: • potrebnost usklajenega dela vseh institucij pri obravnavi in razreševanju problematike nasilja nad Ženskami in otroki na območju Občine Domžale; • nujno spremembo zakonodaje, ob upoštevanju izkušenj evropske zakonodaje, ki bi v večji meri zaščitila žrtve - tako pred nastankom nasilja, Se zlasti pa po njem; • preučitev možnosti, da žrtvam ob zdravniškem pregledu oz. izdelavi potrdila o poškodbah hc bi bilo potrebno plačevati finančnega prispevka za omenjeno potrdilo, lemveč bi finančna sredstva zagotovil Zavod za zdravstveno varstvo; • preučitev možnosti zagotovitve primernega prostora - zatočišča v okviru občine oz. regije -za ženske in otroke, ki so bili izpostavljeni nasilju; • nadaljevanje osveščanja ljudi, da so prijave nasilja v družini potrebne; • preučitev možnosti zagotovitve finančnih sredstev za različne oblike pomoči družinam (socialno učenje, družinski terapevti, ipd.); • poiskati možnosti, da bi v intervencijah zaradi nasilja poleg policistov sodelovala tudi pristojna socialna služba ali pa predstavnik vladnih organizacij. KRISTINA BRODNIK Akcija proti nasilju nad ženskami »Kaj ti je, deklica?« Od leta 1991 se v času od 25. novembra do 10. decembra vsako leto v več kot 120 državah obeležujejo Mednarodni dnevi akcij proti nasilju nad ženskami. Leto 1999 je še posebej posvečeno boju proti temu nasilju, saj je obdobje od 8. marca 1999 do 8. marca 2000 Evropski parlament določil za leto evropske kampanje proti nasilju nad ženskami, v katerem naj z aktivnostmi sodelujejo vse države članice EU in države pridružene članice. Eden izmed ciljev kampanje, ki se ji pridružujejo tudi v Sloveniji, je osveščanje javnosti o problemu nasilja nad ženskami in otroki. Skupni akciji nevladnih organizacij, vlade in parlamenta, ki opozarja javnost na različne vidike nasilja, se na lokalnem nivoju pridružujemo tudi mi. Z akcijo želijo javnosti sporočiti, da je kakršnokoli nasilje nad ženskami in otroki nesprejemljivo tako na ravni posameznika kot družbe in da se je treba na nasilje, čeprav se najpogosteje dogaja med stenami doma, poleg psihosocialne pomoči odzivati tudi s političnimi odločitvami. Z akcijo želimo vplivati na tradicionalno zaznavanje nasilja kot zasebnega problema in povečati osveščenost javnosti o tem, da gre pri nasilju nad ženskami in otroki za fenomen s širokimi družbenimi razsežnostmi in posledicami. Cilji aktivnosti so: • informirati široko javnost o razsežnostih in različnih pojavnih oblikah nasilja nad ženskami, • informirali široko javnost o ukrepih proti nasilju in ženskami, • spodbuditi strokovno in laično razpravo o možnostih za doseganje evropskih standardov tudi na tem pod ročju, • senzibilnost in aktivno vključiti v ukrepanje za izboljšanje situacije lokalne skupnosti, • afirmirati pomen nevladnih organizacij na tem področju, • spodbuditi pripravo nacionalnega programa proti nasilju nad ženskami. Akcija »Kak ti je, deklica?« poteka, kot ste lahko opazili, na najrazličnejše načine: v obliki strokovnih posvetov, okroglih miz, novinarskih konferenc, z obravnavo tega problema na občinskih in mestnih svetih, s pomočjo informativne zloženke, plakatne akcije, razstave plakatov s tematiko nasilja nad ženskami v Državnem zboru ter pripravo brošure Dosje: Nasilje nad ženskami. Osnovna ideja akcije je pravzaprav enostavna - spregovoriti o nasilju, predstaviti podatke in pokazati nemoč žrtev nasilja. Izkušnje pri delu kažejo, da o nasilju nad ženskami na splošno vemo malo. Spregovorimo o nasilju v družini, nasilju nad otroki, o nasilju nad ženskami pa pogosto s prizvokom, ali niso vendarle te ženske vsaj malo krive za lo, kar doživljajo. V Sloveniji je pojav nasilja nad ženskami široko razširjen in celotna družba mora poiskati možnosti, kako pomagati prizadetim. Čeprav tako kot mnoge druge države tudi pri nas ne vodimo posebne statistike, ki bi natančno pokazala, kako razširjeno jc tovrstno nasilje, pa Društva SOS telefon oce- njujejo, da je v Sloveniji pretepena vsaka peta ženska, posiljena vsaka sedma. Zato nehajmo govoriti o krivdi in se raje vprašajmo, kaj lahko naredimo, da bodo številke manjše in da bodo prizadele dobile pomoč, kakršno potrebujejo. Fenomen nasilja je nekaj, kar nas osebno mogoče nc prizadeva, toda prizadeva ženske kot družbeno skupino in ima posledice za vse nas. V naši družbi še vedno velja, da je za žensko najnevarnejša institucija zakon, najnevarnejši prostor dom in najnevarnejša oseba partner. Oblike pomoči ženskam, ki imajo izkušnjo nasilja so pri nas naslednje: • telefonsko svetovanje kot prijazna prva socialna pomoč, ki sogovornici absolutno verjame, • individualno svetovanje, ko so poskusi, da bi nasilje sanic ustavile ali vsaj omilile, propadli, • skupine za samopomoč, kjer lahko ob podpori drugih spregovorijo o svoji izkušnji, • zatočišča - varni prostori, kamor se lahko umaknejo, če imajo srečo, da dobijo prostor, • zagovorništvo in pravna pomoč, ki ju potrebujejo ženske, ki se težko zavzemajo zase ali jih jc preveč strah in ne vidijo smisla v tem, da bi poskrbele zase. Socialne službe imajo šc vedno pomanjkljivo ponudbo pomoči ženskam žrtvam nasilja in so vpete v Društvo SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja 080 11 55, 061 9782 telefonsko svetovanje, skupina za samopomoč, zatočišče Društvo za nenasilno komunikacijo 061 134 48 22 telefonsko in osebno svetovanje, skupina za samopomoč, preventiva Društvo Življenje brez nasilja 068 32 68 95 telefonsko in osebno svetovanje, skupina za samopomoč, varna hiša Pravno-informaci.jski center nevladnih organizacij - PIC 061 132 33 58,061 132 33 64 pravno svetovanje žrtvam nasilja Vse informacije o varnih hišah in drugih oblikah pomoči lahko dobite na zgornjih telefonskih številkah. nasprotujoče si vloge ugotavljanja stanja, izrekanja ukrepov in nuđenja svetovalno terapevtske pomoči. Kako pa pri nas v Domžalah? Pripravljenosti, sodelovati v projektih nevladnih organizacij jc nekaj, kar kažejo finančne podpore Zatočišču društva SOS v Ljubljani, in nenazadnje tudi pripravljenost uvrstiti današnjo točko na dnevni red seje sveta. Štiri institucije, ki se neposredno ali posredno srečujejo z nasiljem nad ženskami, smo zaprosili, da posredujejo svoje ugotovitve, da bi laže presodili, v kolikšni meri problem nasilja nad ženskami za deva našo lokalno skupnost. Center za socialno delo v Domažalah, Zdravstveni dom. Policijska posta-ja in Osnovna šola Rodica so poste dovale prispevke in njihova skup na težnja jc, da bi bolj povezane in z jasno ločitvijo pristojnosti in nalog bolje in hitreje učinkovale. Del leh prizadevanj se bo nedvomno uresničeval prek Svela za varnost občanov, ki je bil ustanovljen spomladi in si je za eno od nalog zadal prav povezavo in usposabljanje delavcev omenjenih institucij. Glede na to, da ženske, ki trpijo Policijska postaja Domžale nam je posredovala naslednje podatke Leto Št. podanih predlogov Objekt nasilja ženska Kraj storitve stanovanje ali stan. hiša 1996 842 205 lil 1997 824 239 157 1998 910 177 124 O stanju na podlagi javnega reda in miru s področja nasilja nad ženskami. nasilje partnerja, pogosto vztrajajo v okolju, v katerem živijo, ker se nimajo kam umakniti, se je predlagatelju (županji - op. uredništva) porodila ideja, ki bi v iz. fonda stanovanj, s katerimi upravlja Stanovanjski sklad, izločili eno manjše Stanovanje, ki bi bilo nezasedeno in bi bilo namenjeno začasni uporabi listih žensk, ki so izpostavljene nasilju in se želijo iz. domačega okolja umakniti. Svetniki so pretilog podprli in med drugimi sprejeli tudi sklep, da predlagajo Stanovanjskemu skladu, da prouči možnosl i/ločilve manj-icga stanovanja za potrebe začas ne uporabe ženskam, ki trpijo takšno nasilje, da je nujno, da se iz okolja, v katerem živijo, umaknejo. (izgradiva za 10. sejo občinskega svela) Vprašali smo namesto vas Še vedno vas ob petkih od 13. do 14. ure pričakujemo na odprti liniji našega telefona štev. 714-599. Pokličite in vprašajte! Najprej odgovarjamo bralki, ki nas je opozorila na parkiranje v Slamnikarški ulici v Domžalah - med Zdravstvenim domom Domžale in bližnjim skladiščem Napredka. Obenem je želela vedeti, kaj je z delom komunalnih nadzornikov, za katere je slišala. In prav g. Francija Cunjo, komunalnega nadzornika Občine Domžale, smo zaprosili za odgovor. Komunalni nadzornik redno nadzira mirujoči promet v okolici Zdravstvenega doma Domžale. Pri tem namenja pozornost parkiranim vozilom na pločniku v neposredni bližini križišča Slamnikarske ulice in Ulice Matija Tomca, katere po Zakonu v cestnem prometu komunalna nadzornika tudi kaznujeva. Zaparkirane vhode do stanovanjskih hiš pa kaznujeva na prošnjo stanovalcev, saj SO neposredno prizadeti. V zvezi s parkiranjem pri Zdravstvenem domu smo se pogovarjali tudi z direktorjem g. Janezom Grošljcm. Ta je predstavil tudi možnosti za posodobitev in razširitev parkirnih mest za potrebe Zdravstvenega doma. V pojasnilo bralcu, ki ga je zanimalo, kdaj bodo odvoz smeti zaceli obračunavati po novem, je g. Janez Rcsnik, tehnični vodja Javnega komunalnega pojdetja Prodnik, zapisal: Ce- na za odvoz gospodinjskih odpadkov bo določena na osnovi obsega zabojnika, ki ga bo imelo posamezno gospodinjstvo. Nov način obračunavanja odvoza odpadkov bo uveljavljen v šestih mesecih po sprejetju Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki, ki naj bi ga Občinski svet sprejel še v letošnjem letu. In še zadnji odgovor danes. Odgovarjamo na vprašanje Jožeta K. Ta opozarja na nevarnost prehitrega prometa, zlasti tovornega skozi vasi Češenik in Turn-še. Ker je podobno vprašanje na seji Občinskega sveta postavil tudi svetnik Bogdan O., smo odgovor, ki ga je pripravil g. Primož Tonkli, Oddelek za gospodarske javne službe, prepisali: Znaki za prepoved težkega tovornega prometa (nad 7 ton) skozi vasi Turnše in Češnik so postavljeni že dlje časa na križiščih v Dobu (križišče magis-tralke s Češeniško ulico in križišče Z Gubčevo ulico), enaki znaki za prepoved tovornega prometa so tudi z. Radomeljske strani, kjer težki tovornjaki nc smejo vozili po cesti Kamnik-Radomlje in naprej. V skladu z zakonom o varnosti cestnega prometa občina lahko ležeče policaje postavlja le v bližini Sol, vrtcev in drugih javnih zavodov, ustanov, ki jih na tem območju ni. Glede na pripombe o preveliki hitrosti voznikov pa Zakon o varnosti v cestnem prometu določa v 28. členu, da je največja dovoljena hitrost v naseljih 50 km na uro. I/ omenjenih dejstev je razvidno, da je Občina Domžale v "skladu Z veljavno zakonodajo naredila vse, kar je možno. Pobudo pa bodo posredovali tudi Svelu za varnost in vzgojo v cestnem prometu. Toliko Za danes. V novem letu vam želim čim manj neodgo-vorjenih vprašanj! ODGOVORNA UREDNICA Z UREDNIŠTVA Živali, čuteča bitja Neodgovorno ravnanje z nemočnimi bitji nam dokazuje, da nam primanjkuje kulture in humanosti v tem svetu nasilja, kakršnega ustvarjamo. Odnos mnogih lastnikov živali je zelo krut. O tem pričajo mnoge prijave na Društvo proti mučenju živali. V vseh društvih po Sloveniji smo si zadali nalogo, da bomo tudi v prihodnje nadaljevali preprečevanje vsakršnega slabega ravnanja z živalmi. Spoznanje, da imamo opraviti z bitji, ki čutijo kot človek in zaradi človeške brezbrižnosti, brezčut-nosti in malomarnosti živali trpijo bolečino, strah pred surovostjo, lakoto, žejo, vročino, mraz itd. To nas obvezuje, da se zavzemamo za njihove pravice. In vse tiste, ki namerno ogrožajo in ne izvajajo ukrepov za zaščito živali ali jih mučijo, bomo prijavili pristojnemu organu. Ponudite nam roko tudi vi! Prosimo vse tiste ljudi, ki jih nc prizadene samo stiska ljudi, ampak tudi stiska živali, če boste opozorili sose-'da, da s svojo živaljo ne ravna ustrezno, ste storili že veliko. O grdem ravnanju z živaljo lahko opozorite policijo, veterinarsko inspekcijo ali pa najbližje Društvo proti mučenju živali. Starši, predvsem pa šole, naj bi zbujali mladini ljubezen in spoštovanje do živali. Prosimo cerkev, njihove duhovnike, naj izobražujejo mladino pri verouku in vernike pri sveti maši. tla je žival prav tako božje stvarstvo kot človek, da jo nihče nima pravice mučiti. Policija in sodstvo, strogo kaznujte mučitelje živali! Veterinarji, s svojim strokovnim znanjem pomagajte reševali živali pred mučenjem in skrbite za njihovo dobro počutje, ljudje se moramo končno zavedati, da so tudi živali del narave in da imajo tudi one pravico do svojega dostojnega življenja. V tem času, ko mraz ogroža ne le človeka, ampak tudi živali, prosimo, naj bo vaša skrb in dolžnost, da bodo živali preživele zimo na varnem, čistem in toplem zavetju. Na podeželju in tudi v urbanem naselju opažamo izjemno kruto ravnanje nekaterih lastnikov do psov čuvajev. Ponovno prosimo, prisluhnile tej pasji stiski. Ker so psi bolj kot druge živali prepuščeni vremenskim spremembam (mraz, sneg dež, veter), poskrbite zanje. Njihovo bivališče mora biti lesena uta. psu primerno velika, dobro opažena z. nepremoč-Ijivo streho, v njej naj bo otep slame ali krme. Pred uto morajo biti položene deske, da pes ne leži na ce-mentu ali na mokrih blatnih tleh, kajti tudi psi zbolijo. Šc tako utrujen pes spada v hudem mrazu v hlev ali toplo hišo, posebno mladi in kratkodlaki. Obvezno mora imeti enkrat ali dvakrat na dan topel obrok goste, zdrave hrane in svežo vodo. Mlade psičke je potrebno hraniti večkrat na dan. Če je pes pripet, naj bo veriga lahka, dolga najmanj 4 metre, ovratnica usnjena, ki ga ne sme drgnili ali stiskali. Ker je pes po naravi svobodno bitje, sta zato veriga ali pesjak zanj ujetništvo in muka. Spustile ga večkrat na dan, ka- ko hvaležen vam bo. Obsojamo vse tiste lastnike psov, ki imajo pse v premajhnih zamreženih prostorih, osamljene v garažah, kleteh, barakah, v oddaljenih kozolcih in v drugih neprimernih prostorih. Pes mora čutiti, da je član družine. Odvržene živali (psi, mačke in druge male živali), ki jih brezsrčni, brezvestni ljudje odmetavajo med bloke, v gozdove, na ceste, v vaška naselja, v kontejnerje, v vodo ali jih ubijajo, je skrajno brezsrčno in kaznivo dejanje. Ne bodimo brezsrčni do trpečih živali, pomagajmo jim! Bodimo humani tudi do živali, ki živijo prosto v naravi! Članica društva proti mučenju živali: ŠTEFKA K. Sporočilo Uredništvo SLAMNIKA se zahvaljuje vsem dopisnikom, ki ste s svojimi članki lepšali naše glasilo v letu 1999 ter se hkrati opravičuje, ker zaradi velikega števila prispelih člankov v zadnji letošnji številki ni bila mogoče objaviti vseh. Vaše članke za prvo številko v letu 2000 pričakujemo do 10. januarja 2000. Prijetne praznične dni in veliko uspešnega sodelovanja vam ieli Uredništvo Opravičilo V hitrem tempu življenja se včasih zgodi, da se zmotimo. Žal se je to zgodilo tudi pri zahvali stanovalcem Kajuhove ulice v Domžalah, ki so Rdečemu namenili sredstva namesto venca za preminulim sosedom Lojzetom Praprotnikom. Spoštovanemu gospodu Janezu Praprotniku se iskreno opravičujemo in želimo vse dobro.. Območno združenje Rdečega križa Domžale Iz zakladnice pregovorov »Več jih utone v vinu kakor v vodi« Vino, ki smo ga zadnjič tako hvalili in visoko postavljali, ima žal tudi svojo temno in bridko plat: Vino je izdajalec: najprej je prijatelj, potem pa sovražnik. Te druge plati ne smemo in ne moremo zamolčali, saj velja: Kdor reče A, naj reče tudi II. Poleg tega se nam ponuja ohiliea pregovorov, ki bičajo nezmerno pitje. Naj bodo zapisani v premislek, da nc bo koga v prvih dneh leta 2000 preveč bolela glava. Za opis ljudi, ki ga radi dajejo na zob, imamo Slovenci celo vrsto izrazov in primerjav. Naštejmo nekatere Pijan kol metla (kot čep, kot krava, kot batina). Pijan je, da hi žabe vikal. Pijan, da mački pravi botra. Pijan, da ne loči meseca od sonca. Nabral se ga je kot berač mraza. Zlorabit pijače je vzrok neštetih oblik trpljenja za pijanca in njegovo ožje in širše okolje. Ljudska modrost takole opisuje njeno pogubnost: Prijatelj vina je sam sebi sovražnik. Ta se bo v žganju utopil. Več jih umre od pijanosti kakor od žeje. Več jih utone v vinu kakor v vodi. Zato ima tudi gostoljubnost svoje meje: Dati piti žejnemu je ljubezen, pijanemu pa krutost. Pijačit zavrti človeka v začaran krog in poguben vrtinec, iz katerega se le težko rcSi: Nihče ni tako žejen kakor pijanci. Kol j ko piješ, bolj si žejen. Preveč vina zbuja žejo. Pijančki se navadno delajo zrlo pametne, a resnica je povsem drugačna: Dobro jutro, rakija (žganje), zbogom, pamet. Vino noter (v glavo), pamet ven (iz glave). Vino iz pametnih napravi bedake. Vino puncami celo modrece. Večini ljudi je prva stvar zdravje; prav tega nezmerno pilje najprej uničuje: Požrešnosl in pijanost bogatita zdravnike. Kdor pije, ne da hi bil žejen in je, nc da bi bil lačen, zgodaj umre. Dobro vino, težka glava. Čim močnejše je vino, tem šibkejše so noge. Rek. da je kdo svoje imetje »pognal po grlu«, nakazuje naslednjo hudo posledico: obubožanjc. (irlo zapravi več hiš kakor vojska, grom in blisk. Pijača vleče denar iz žepa in pamet iz glave. Kdor zgodaj pije vino, bo pozno obogatel. Mlad pijanec - star ubožec (berač). Kdor hitro pije. počasi plačuje. Najhujše »sadove zla« navadno občuti družina, kjer vlada pijača. Vino rodi besede, besede pa rodijo prepir. Večkrat Se kaj hujšega. Vino ne pozna sramu. Čez človeka ni hujše divjačine, ako začne brez pameti divjali. (A. M. Slomšek) Pijanost je prvenstveno »moška« napaka. Marsikje potem žene reši i rejo položaj, saj morajo podpirati »tri vogle hiše«, včasih kar vse štiri. Tem usod-nejc je. čc se tudi žena vda pijači: Kjer je žena pijanka, tam gre povn-ilen j skozi hišo. Zloraba pijače jc večkrat zunanji izraz nerazrešenih družinskih težav in medsebojnega mZalah so loliko časa terjali srečo v obliki bumperjev, da so jo dobili. Ob dveh srečah. *i že osrečujeta vse, ki to cesto uporabljajo, jih menda čaka se kar nekaj, saj jc do magistralke Sc kar daleč. Kako malo je treba, da so ljudje zadovoljni ... Prepričajte se se sami Novi domžalski semafor, ki stroji pri Mercatorju je prinesel v nase prometne razmere veliko novega Strokovnjaki namreč ugotavljajo, da je tudi za prometno stroko opravil pomembno delo. Tak. kot je, izkazuje, kakšen semafor ne bi smel biti! kratenje človekovih pravic Da ne bi storili komu krivico, smo Se vedno pri semaforju iz prejšnje slamice, le da bomo rekli: tokrat je pred VKLE. Kar zadeva parkiranja v neposredni bližini tega semaforja so se zgodile nezaslišane krivice, saj že nekaj mesecev krati osnovne Ck»-večanske pravice lastnikom bližnjih lokalov ' bik,u je semafor, namreč ne morejo več parkirati v križišču, čeprav so bili doslej prepričani o večni veljavnosti svojih parkirnih mest. Dober dan, leto 2000! V decembru bo na Slamniku napisan datum z letnico 1999. Čas, spremljevalec vsega, kar se dogaja na Zemlji. Kdo je tisti, ki ga meri? Ura koledar, dan. mesec, svetlobno leto, trenutek, minuta in ženske. Da, dragi bralci Slamnika, ženske smo s svojim življenjskim ritmom bile in smo naravne merilke časa, ne glede, kje na Zemlji živimo. Dana nam je možnost, da s svojim telesnim časovnim ritmom ljudem, ki živijo z nami. merimo tudi njihov čas: usklajene smo z Luno. našim naravnim satelitom, po devetih polnih lunah se rodi otrok, menstrualni ciklus ženske je skladen s ciklusom štirih luninih men. Kako kleno smo ženske zrasćene z naravo, jo znamo tudi ceniti in spoštovati? Znamo iti vanjo po moč, kadar jo nam zmanjkuje? Ali sc nam zdi škoda časa za nas same, ker nam privzgojeni življenjski vzorci prisilno narekujejo, da moramo to in to Se postoriti za svojo družino'' Si bomo v letnicah, zapisanih s številko 2000, vzele čas zase, se imele rade takšne, kakršne smo? Si bomo znala mlada dekleta izbrati partnerja ki jih bo ljubil, cenil in spoštoval zato, ker so take, kot so! Bomo ženske znale v naslednjem tisočletju izbirati take moške za može, ki bodo res moški, ne pa scrkljančki, ki omahnejo v vsaki Se tako lahni sapici in bi brez svoje, po navadi nekaj kilogramov pretežke žene, ki j)a jih v vseh njihovih tegobah povsem razume, sploh nc zmog li previhariti življenjskih mon-sunov? Življenje je polno sprememb, v letih, odkar merimo čas s koledarji, jih je bilo vse polno. Čas togega srednjega veka, ki je v strahu za svoj obstoj odstranil vse modre žene tistega časa, žene, ki so pomagale živeti s svojim znanjem drugim Ženam ob sebi. Ženske, ki živimo v stoletju z letnico 1900 do 2000, smo s skupnimi močmi že marsikaj postorile za ženske vsega sveta. Vendar pripovedovanja moškim, da smo drugačne, da rešujemo enake stvari na drugačen način kot oni, tega pripovedovanja pa verjetno ne bo nikoli dovolj, kaj šele preveč. Zato pogumno povejmo vsem našim moškim sobivanjcem, da smo ženske tiste, ki merimo svoj čas in čas nas vseh s svojo biološko uro, ki je natančnejša in bolj občutljiva, kot marsikatera moderna časovna tehnologija Naše ženske ure, prehod iz -99 na -00 ne bo prav v ničemer zmotil, naša ura se bo še naprej napajala v neizmerljivi moči ljubezni, ki nam jo naši življenjski sopotniki moškega spola dan za dnem poklanjajo v naša naročja. Bodimo pametne, shranjuj-mo to energijo za Cas, ko nam lastna nekoliko poide, grejmo se v njej in uživajmo z. vsemi ljudmi, ki jih imamo radi; s tistimi, ki jih vidimo vsak dan in s tistimi, ki jih vidimo redkeje, pa jih zato ob morebitnem snidenju za dalj časa stis-nimo v svoj objem. Leta, ki so se nabrala v času, ko jih štejemo od rojstva Jezusa Kristusa dalje, so bila lepa. mračna, mrzla mokra, topla snežena, skrb zbujajoča, sušna, trpeča, leta, zaznamovana z vojnami, z virusom, ki smrtonosno kosi med mladimi, in še z marsičem meni neznanim. Vsem, ki bomo pisali leto 2000, želim veliko ljubezni, ta naj da moCi, da se bomo spoznali in spoprijeli z vsem neznanim, kar nas čaka za zagrenjenim zastorom tretjega tisočletja. Zastor odstirajmo počasi, k odstiranju povabimo vse, ki jih imamo rade, hkrati pa poskrbimo, da po moč nc bodo prihajali otroci že k mami, moč naj deli ludi družinski oče, ki ima moči le zaradi svoje višine in večje teže prav gotovo več kot mama. Torej v tretjem tisočletju naj moški pomagajo ženskam in jim vrnejo vso moč. ki so si jo pri ženskah v preteklosti sposodili. MICA KAVKA lorvo vsem, kar človek vidi in sliši. SLAMNIK - december 1999 KULTURA stran 16 Sabina, Darko, Davorin, Simon in sašo Pisane jesenske besede (enter za mlade Domžale je že drugo leto z javnim natečajem povabil mlade ustvarjalce k predstavitvi svojih del. Prvo pesniško zbirko s fotografskimi dodatki z naslovom Jesenske besede sonca so izdali lani novembra, 2.12.1999, pa so nam v Kulturnem domu v Domžalah predstavili novo pesniško zbirko z naslovom Pisane jesenske besede. V njej so se predstavili Sabina Hribar, Sašo Deisinger in Simon Jugovič -Fink v pesmih ter Davorin Vu-kina in Darko Krhart v slikah. Literarni veCer v Kulturnem domu sta pozdravili Lili Jazbec direktorica Centra za mlade, in županja Cveta Zalo kar Oražem, Wi \c poudarila, da se je z veseljem udeležila tega dogodka ki je tako drugačen od prednovoletne evforijc in potrošniške mrzlice v obilici praznih zabav, ki se vrstijo pred novim letom. »Veliko več mi pomeni intima literarnega večera mladih ustvarjalcev in ustvarjalnost«, je zaključila. Rdeča ali bolje črna nit, ki povezuje njihove pesmi, je mladostniško iskanje samega sebe, raziskovanje časa in minljivosti, ljubezni ter želje po svobodi. »Jaz vem. da sem včasih duši v breme«, v pesmi Tako je govoril kot telo, Simon Jugovič - Fink, Sabina Hribar v pesmi Metulj: »Crni nohti, ki krožijo po moji koži kot majceni netopirji« ter »Protrebu-jem krila, da odletim daleč stran, kjer sonce komaj svoje žarke razkazuje« pravi Sašo Deisinger v pesmi Potrebujem. Davorin Vukina jih je našel v podobah narave, ki so prvina njegovega realističnega slikarstva, Darko Erhart pa je svojo dušo izrazil v ognjenih likih grobosti in viteštva. Nekonvencionalno scensko postavitev je pripravil Damjan Ha-be. ki je tudi urednik zbirke in neumorni sopotnik mladih ustvarjalcev, brez njegovega zagona je verjetno ne bi bilo. Najbolj pa je pomembno, da so mladi ustvarjalci našli možnost za predstavitev svojih del in dobili spodbudo za nadaljnje ustvarjanje tudi v današnji družbi, ki je bolj naklonjena pridobitniški miselnosti in materializmu kot umetnosti. Danes je odraščanje bolj težko delo kol včasih, na mlade čaka mnogo pasu in stranpoti in manj je možnosti za izražanje ustvarjalnosti in drugačnosti. Tudi zato je delo Centra za mlade Domžale in vseh njegovih prostovoljcev še toliko bolj potrebno pohvale in spodbud. Center za mlade bo z literarnim večerom in potujočo likovno razstavo gostoval tudi po drugih mladinskih centrih po Sloveniji do leta 2000, ko z zanimanjem pričakujemo nove ustvarjalce v Kulturnem domu. KRISTINA BRODNIK Lepota gibanja Na zadnji dan letošnjega novembra smo člani Foto kino in video kluba MAVRICA odprli v Likovnem razstavišču v Domžalah medkluhsko razstavo na temo gibanja. Gibanje je likovna kategorija, ki je na slikah in fotografijah bolj redko nakazana. Za ustvarjalca - fotografa je tudi dokaj zahtevna tema po drugi strani pa izziv, ki je na razstavo v Domžalah pritegnil 57 ljubiteljskih fotografov iz številnih fotografskih organizacij iz vse Slovenije Žirija, ki so jo sestavljali: mojster fotografije Tihomir Pinter, fotograf in alpinist Stane Klemene ter akademski slikar Črtomir Frclih, ni imela lahkega dela kajti izmed 262 nadpovprečno dobrih fotografij so morali za razstavo izbrati 63 del. Razmeroma strog kriterij jc narekovala razpoložljivost razstavišča. Najboljšim so podelili nagrade in priznanja. Največ nagrad in diplom jc šlo v Maribor, predvsem za-odlične konfekcije fotografij, druge pa v Novo Gorico, na Bled, Jesenice, v Portorož in v Kočevje V na- šem klubu Mavrica pa smo sc razveselili prve nagrade, ki jo je osvojila naša mlada članica Spela Kragclj. Slovesnost ob odprtju razstave so obogatili in popestrili mladi odlični glasbeniki genialnega kvarteta GO DALICA, nagrade in priznanja za najbolj uspele fotografije pa je podelil predsednik Fotografske zveze Slovenije, gospod Peter Pokora Na odprtju smo bili veseli gostov - fotografskih navdušencev, ki so prihiteli v Domžale iz Portoroža, Kočevja, Nove Gorice in iz več krajev Gorenjske. Z razstavo LEPOTA GIBANJA smo člani Mavrice zaokrožili leto prireditev v počastitev naših jubilejev, 30-lctnicc kluba in 35-lctnico začetkov našega delovanja in ustvarjanja. Predstavljamo igralko in pevko Alenka Vidrih Soavtorica nove mini komedije, prvič uprizorjene v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah Na Silvestrom bo v Kulturnem domu Franca Kemika Se posebej svečano. Zato, ker bo z gledališko predstavo tudi mesto Domžale stopilo med tista velika kulturna mesta, kjer po tradiciji gledališke predstave ali koncerti na silveslrovo obogatijo kulturni utrip. Pa tudi zato, ker bomo prav na ta dan krstno uprizorili novo mini komedijo Mirni je pozitivka, kjer se bo kol igralka, pevka in avtorica predstavila Alenka Vidrih. Cc bi jo vprašali, če si jc žc kol otrok želela postali igralka, bi vam odgovorila, da nc vc, ali jc kdaj sploh razmišljala o tem. Igra in pelje sta nekaj, kar jc del nje in tako nikoli ni razmišljala o čem drugem. No, seveda jc, takoj, ko je postala svobodnjakinja, jc bilo treba začeti razmišljati o tem, kako preživeli mesce in biti sam svoj računovodja ... Sicer pa taki problemi tarejo prav vsakogar in zakaj bi igralci in pevci bili izjema?! Ze v srednji Soli sc je učila petja pri profesorici Nadi Žgur in z učenjem nadaljevala po maluri v Parizu. »Nc spomnim sc njegovega imena - kdo bi si tedaj mislil, da bo kdaj pomembno, zapomnila sem si le, kako drage so bile njegove ure« la- Godbeni oddih na otoku Krku Po napornem praznovanju 115-letnice delovanja maja letos so domžalski godbeniki v začetku septembra odšli na kratek delovni oddih na otok Krk. Ud jeseni pa že zavzeto pripravljajo program za Novoletni koncert, ki bo tudi letos 23. decembra v Bali KC Domžale. Verjetno sc šc spomnile, kako godbeniško obarvan je bil letošnji mesec maj, saj jc Godba Domžale takrat praznovala svojo 115-letnico delovanja. Z veliko nastopi in gostovanji godb iz sosednjih občin in tujine so godbenice in godbeniki kulturno obogatili spomladanski čas. S slavnostnim koncertom in koncerti gostujočih godb so tako domžalske godbenice in godbeniki zaključili sezono in cdšii na zaslužen počitek, ki pa ni bil nič manj godbeno obarvan. Prve dni septembra so sc namreč z avtobusom odpravili na sosednjo Hrvaško, točneje na otok Krk. Tam so obiskali domžalski počitniški dom v Vantačičih, kjer otroci preživljajo vroče poletne dni. Seveda pa doma niso pustili inštrumentov, tako da so žc takoj ob prihodu varovancem doma zaigrali nekaj koračnic. Po kratki aklimatizaeji (na Krku jc bilo septembra šc prekleto vroče) so godbenice in godbeniki v počitniškem razpoloženju okusili skoraj vse možnosti oddiha ki jih počitniški kompleks ponuja; kopanje in sončenje, igranje odbojke, košarke ali vaterpola, karatkočasenje s kartami .... Pozno popoldne so odšli v mesto Malinska, kjer so s kratko povorko zbudili poletno zaspano mesto in tako pritegnili pozornost mimoidočih domačinov in turistov. Po vrnitvi v počitniški dom pa so varovancem počitniškega doma predstavili pestrost in raznolikost godbenc zasedbe z demonstracijo posameznih inštrumentov. Izlet na Krk se jc s tem zaključil, Godba Domžale sc jc zahvalila upravniku do- ma (rtu [jštanu za gostoljubnost, dogovorili pa so se tudi za ponovno snidenje - morda žc prihodnje leto. Od izleta na otok Krk jc minilo žc kar nekaj časa, lako da sc godbenice in godbeniki sedaj temeljilo pripravljajo na izvedbo tradicionalnega Novoletnega koncerta, ki bo 2,1 decembra v Hali KC. Tako kol vsako Iclo tudi Iclns pripravljajo pester in razburljiv većer. V programu novoletnega koncerta ki bo hkrali ludi osrednja občinska prireditev ob državnem prazniku, boste tako slišali klasično in popularno glasbo, manjkale pa nc bodo niti koračnice. Z Novoletnim koncertom Godba Domžale začenja sezono 1999/2000, v kateri pripravlja veliko nastopov, promenadnih koncertov, samostojni koncert in celo gostovanje v tujini. O tem boste, ko bo znanega kaj več, pravočasno obveščeni, za zdaj pa vas godbenice in gcxlbeniki vljudno vabijo na že omenjeni Novoletni koncert, ki bo 23. decembra v Hali komunalnega centra v Domžalah. PATO ko Alenka komentira svoje učenje »bel canta« pri italijanskem profesorju v francoski prestolnici. Tam jc tudi obiskovala šolo francoskega jezika pri Alliancc franeaisc in si pridobila znanje pri Actor studio v Parizu. Po vrnitvi iz Pariza sc jc lotila študija na AGRFT in za diplomsko predstavo Zabava za rojstni dan dobila odlično oceno pri profesorju Borisu Cavazzi in Dušanu JovanoviCu. Po študiju jo jc pot zanesla na Primorsko, v Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica, kjer jc odigrala tri naslovne vloge (Vida Grant v predstavi Vida Granl avtorja F. Kozaka, Lucijo v opereti Lucija in Ambrozij Srečka Fištcrja in Amclija v Fcvdcaujcvi predstavi Poskrbi za Amclijo) in nešteto drugih vlog. Ob tem jc odigrala vrsto pevskih vlog od naštete Lucije do pevke v predstavi Paif-konccrl za dva igralca (ki jo jc s sodelavcem prevedla in postavila). Iz njenih »primorskih Časov« jc tudi sodelovanje s Kinoalcljcjcm Gorica v Italiji, za katerega jc sinhronizirala filmski material v italijanščini in slovenščini. Veliko jc sinhronizirala za slovensko televizijo ter prevajala. S slovensko televizijo jo povezuje veliko število igralskih in pevskih na-, stopov. Kljub temu da rada združuje petje in igro, jc oblikovala vcC filmskih vlog, zadnjo v Stereotipu. Sicer pa jc njen spisek igralskih vlog. odigranih po različnih slovenskih odrih in spisek koncertov, ki jih jc imela kot pevka po vsej Sloveniji in Ccz mejo, tako obširen, da bi zapolnil ves prostor, ki ga imamo na voljo ... Trenutno poučuje tudi dramsko igro in pelje, predava na seminarjih o tehniki glasu in govora Icr 0 umetniških besedilih. Do nedavnega jc bila ludi moderatorka v radijski oddaji Veseli tobogan. Alenka jc sicer mamica dvcinpollclnc-ga Vala in nikoli ločena ženska, čeprav predstava, v kateri nastopa, govori ravno o ločeni ženski, ki pa sc nc vda v usodo, ampak sc spopade s problemi in postane nova. drugačna ženska. Tekst napisala sama, miniknmcdijo Mirni jc pozitivka pa skupaj z Alenko NATALIJA GORŠČAK koledar prireditev za otroke E o T3 • ■■■ C D ponedeljek, 27. december 1999 oh 16.00 za IZVEN OSEL NAZARENSKI Frever teater, Ljubljana Predstava je dramski kolaž koledniških tem oziroma svojevrstno animiranih jaslic. Sloni na enem igralcu in dveh pevcih, ki skupaj kol trije koled-niki predstavljajo zgodbo o Jezusovem rojstvu. Likovna zamisel Agate Fraver temelji na freskah Vincenta iz. Kastva iz cerkve Sv. Marije na Skrilinah v Istri (1474). V predstavi so uporabljene marate, pol-metrske ročne lutke. Po drugi svetovni vojni je to prva profesionalna lutkovna interpretacija svetopisemskih motivov v Sloveniji. Predstava je namenjena gledalcem vseh starosti, najbolj pa bodo ob njej uživali listi, ki znajo ceniti likovno lepoto, cena vstopnic: 500,00 SIT torek, 28. december 1999 ob 16.00 za 1ZVF.N Roatd Doki - Pesa Muck: MATILDA Prešernovo gledališče Kranj Roald Dahl velja za enega najbolj priljubljenih svetovnih mladinskih piscev. Roman, po katerem je bila pred leti posneta tudi filmska uspešnica (režiser Danny de Vito) inje tudi v Sloveniji izredno priljubljena, saj je bila knjiga že drugič razglašena za najboljšo knjigo, je dramatizirala Desa Muck. Glavna junakinja je nadpovprečno inteligentna deklica, ki se v svoji osamljenosti zateče h knjigam, ki burijo njeno že tako bujno domišljijo. Ko v sebi odkrije nadnaravne sposobnosti, se odloči, da se ho za vse krivice maščevala. Predstava je primerna za šolske otroke, režija: Matjaž. lMin igrajo: Vesna Slapar, Gregor Cušin, Matjaž Višnar, Draga Potočnjak, Marja- na Brecelj, Saša Mihelič, Rok Vihar. cena vstopnic: 500,00 SIT sobota, S. januar 2000 ob 10.00 za IZVEN K A ZNO V A NA TRDOSRČNOST Pavlihovo gledališče lutkovna predstava glasba torek, 28. december 1999 ob 19.30 - za IZVEN NINO DI KONGO * Al'IR BAFIR koncert Koncert bo prikaz 15-letnegu lolkalisličnega delovanja vodje skupine Nina Mu-reškiča, ki bo najprej igral na nekaj zanimivih vzhodnjaških bobnov, seveda v originalnih tehnikah in instrumentih. Znanje t) vzhodnjaških bobnarskilt tehnikah jc osvojil pri Glenu Velezu, mojstru prstnih tehnik (N. Y. Drummers collccli-vej. V nadaljevanju bo osem članski boh-narski orkester izvajal tradicionalen za-hodnoafriški program, kar bo še posebej paša za oči in ušesa. Kompleksno afriško poliritmijo je vodja skupine osvojil pri učitelju afriških ritmov Mamadyu Kelti, vrhunskemu mednarodno uveljavljenemu mojstru iz. Gvineje. Bobnarski spektakli' cena vstopnic: 1.300,00 in 1.500,00 SIT ustvarjalnost mladih sobota, 18. december 1999 ob 19.30 za IZVEN BOŽIČNI KONt ERT mladih violončelistov pri klavirju: Aci Bertoncelj Mladi violonč.e-lisli. ki jih poučuje ZAenka Kristl Mari-nič, so ena redkih tovrstnih skupin na Slovenskem. Čeprav prihajajo iz štirih glasbenih šot (Kranja, Radovljica, Škofje Loke in zasebne glasbene šole 1'arnas Domžale), jih druži skupna ideja: živeli z glasbo se je veseliti in biti ob tem srečen. V zadnji treh letih so imeli posamezniki ali skupino preko 200 samostojnih ali skupinskih nastopov po Sloveniji. Posamezniki so dobitniki številnih državnih in medna rod nih priznanj, nagrad in diplom. Vsako leto pripravijo tudi svoj božični koncert s pestrim programom, letos se jim bo pri klavirju pridružil priznani pianist Aci Bertoncelj. cena vstopnic: 800,00 SIT gledališče četrtek, 23. december 1999 ob 19.30 za IZVEN A Ido Nikolaj: BLAGI POKOJNI KI - DRAGI MOŽJE nionokomcdija Al tlo Nikolaj jc eden tistih italijanskih dramatikov, ki je zrlo priljubljen pri igralcih in gledalcih. Niz. monologov je mojstrsko združil pod skupnim naslovom: »Blagi pokojniki ■ dragi možje«. Polona Vetrih, ki ima komedijantstvo v krvi, je idealna interpretka vseh njegovih ženskih likov. Ko sije avtor »pokojnikov« pred leti ogledal stoto predstavo, je na koncu vstal in vzkliknil: »Polona, vi ste prekipevajoč talent«. Od takrat je »čudežno dek- le slovenskega gledališča«, kot jo v svoji knjigi imenuje Nado Sumi, kjer analizira njen širok igralski, glasbeni in plesni dar, odigrala še preko 50 ponovitev. l'o prekinitvi jc v zadnjem času na prigovarjanje prijateljev in znancev to monokomedijo ponovno obudila. igra: Polona Vetrih cena vstopnic: 1.300,00 in 1500.00 SIT petek, 31. december 1999 ob 18.00 in 21.00 za IZVEN Alenka Vidrih - Natalija Gorščak: MIMl JE POZITIVKA monokomedija premiera, krstna izvedba Mirni jc doživela ločitev in zabolelo jo je. Jc pa pozitivka inje vse negativno obrnila narobe. Tudi kol človek se je znašla. »Kje sem že ostala... No. takrat, še čisto na začetku, meje razvajal in sva bila srečna. Kot dva golohčka sva grnlila. Ja, por kaduš, si predstavljate, da so golobčki bolj zvesta vrsta kot homo sapiens. Oni se za ljubijo enkrat v življenju za zmeraj. Kakšna ločitev! tudi če golobica umre. osla nejo sami. Nc po kol lile naši moški, homo sapiens. Homo Sexuens, nc po bomo sapiens...« Ja. takole pripoveduje zgodbo, ki jo boste prvič videli in slišali na Silveslrovo. Tik pred letom 2000! igra in poje: Alenka Vidrih Predstavi bosta silvestrsko obarvani, obiskovalci pa boste postrežem z. obvezno penino in novoletnim presenečenjem! Cena vstopnic: 2.500,00 SIT, vstopnice je potrebno prevzeti do 22. decembra /999 Vstopnice so v prodaji štirinajst dni pred prireditvami oh delavnikih od 10.00 do 12.00 ure v upravi Kulturnega doma Franca Bernika. ob delavnikih od 16.00 do 19.00 ure v klubu Kulturnega doma Franca Bernika (Ljubljanska 61. Domžale, vhod z. dvorišča, kletni prostori) ter eno uro pred pričetkom prireditev v blagajni doma. Informacije in rezervacije po telefonu: 725 050. Rezervirane vstopnice jc potrebno prevzeti najkasneje do pol ure pred pričetkom prireditev, sicer jih posredujemo v redno prodajo! Spoštovani obiskovalci kulturnega doma! Prosimo Vas, da ne zamujale prireditev Icr da v dvorano ne nosile mobilnih telefonov, ur ali drugih naprav, ki oddajajo zvočne signale. Vabimo vas, da obiščete Klub Kulturnega doma Franca Bernika, kije odprt vsak delavnik od 16.00 do 19.00 ure, v odmoru prireditev in po njih. V prijetnem in mirnem okolju bosu- oh osvežilnih pijačah, kavi ali čaju lahko s prijatelji poklepetali o kulturnih in drugih dogodkih. SLAMNIK - december 1999 Samo vztrajnost vodi k cilju. (Schiller) stran 1 7 IJIHIB KULTURA VHHBHH Premiera Kulturnega društva Jožef Virk Dob Sneguljčica in 7 palčkov Kulturno društvo Jožef Virk Dob je zanesljivo eno izmed tistih kulturnih društev, ki v naši občini največ naredijo za svoje najmlajše gledalce. Potem ko so spomladi kar nekajkrat gostovali lutkarji in poleti na drugem Festivalu gorenjskih komedijantov uživali odrasli ljubitelji gledališča, so še jeseni v Kulturno dvorano na Mo-čilniku spet vrnile lutke. Ta je oh predstavah za najmlajše vedno premajhna, saj so v jesenskem času lahko uživali ob predstavah Sonček, kje si, l'epelki in Mali vili, ko so v Dob prišli kar lutkarji iz Mehike. Pravo presenečenje pa jc ljubitelje kulturnih predstav čakalo ob začetku decembra, saj so mladi člani Kulturnega društva Jožef Virk pripravili pravo otroško igrano predstavo. Na oder so pod režijo Miloša Starbka. ki je tudi sam priredil znano pravljico bratov Grimm in poskrbel za odlično sceno, postavili Sne-guljčico in sedem palčkov. Čeprav pravljico vsi dobro poznamo, lako najmlajši kot starejši, jc bila dobska predstava pod vodstvom Slojana Ivanška prijetno presenečenje, pri katerem jc sodelovalo več kot dvajset mladih igralcev. Skoraj prepolna dvorana najmlajših gledalcev jc zavzeto spremljala začetek pravljice, ki Skoraj 50 nastopov v letu 1999 Domžalski rogisti Domžalski rogisti, edina tovrstna glasbena skupina v naši občini, stopajo v osmo leto uspešnega dela. Od samega začetka so člani te povsod rado videne skupine Uroš Oražem, Jernej Hribar, Ivan Kozarič, kije tudi umetniški vodja, in Gregor Kettinger, v skupini pa danes igrajo še An-že Korošec, Janez Avbelj, ki jc po stažu najmlajši član rogistov, in Irena Keš, edino dekle. Podobe Gorenjske '99 Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti območna izpostava Domžale je organiziral razstavo del članov likovnih skupin Gorenjske. Sodelovali so slikarji iz. občin Jesenice, Kamnik, Kranj, Lukovica, Radovljica, Mengeš, Škofja IAika in Domžale. Izbor del sta opravila akademska slikarja Mario l'etrič in Vinko Zelezaikar ter umetnostni zgodovinar dr. Cene Avguštin. Niso imeli lahkega dela in bili so izjemno selektivni, zato je bila razstava toliko boljša. Iz. naše občine so se predstavile likovnice Ida Rebula, Nevenka Semeja, Danica Smrdel in Marjana Tavčar. Ob otvoritvi, 17. novembra je nastopila mlada flavtistka Adela Ramovš, dela pa je predstavil dr. Cene Avguštin. PAVEL PEVEC Skupinska fotografija igralcev in vseh drugih, ki so poskrbeli, da je v Kulturni dom na Močilniku prišla Sneguljčica z vsemi sedmimi palčki. maža Kurmanška in Primoža Anžli-na. Posrečeno je bila zasedena in predstavljena vloga zrcala v izvedbi Andreja Starbka, pozabiti pa nc smemo tudi na lovca Simona Rcbcr-ška. Marko Starbck, Neža Novak, Eva Vojska, Katarina Kurct, Jernej Girandon. Kaja Grčar in Karmen Knrmanšck so bili posrečeni palčki. Andrej Vilar pa princ sosednjega kraljestva, ki jc rešil Sncguljčico in bil najbolj zaslužen za srečen konec pravljice, v kateri tudi brez živali ni Slo. Odigrali so jih Petra Cerar, Nas-tja Kažič, Slcla Rankovič. Matevž Grčar. Eva Ivanšck in Anja Pctrič. Glasba Lada Jakšc je odlično dopolnila predstavo, v kateri so za ton skrbeli Aleš Zendar. za svetlobo pa Pavle in Tomaž Orchck. K uspešnosti predstave so prispevali tudi čudoviti kostumi Gordanc Schmidt, ki jc poskrbela tudi za gib, Irena Kcš pa je kostume izdelala. • Predstava je navdušila obiskovalec vseh starosti, saj jc bila lepo tekoča in ravno prav dolga. Z njo Kulturno društvo Jožef Virk Dob dokazuje, da v njegovem okrilju delajo številni mladi, željni gledaliških predstav in da sc nam za nadaljevanje dela društva, ki uspešno stopa proti stoletnici, ni treba bati. Iskrene čestitke mladini igralcem iz Doba ter režiserju gospodu Milošu Starbku za uspešno predstavo Sneguljčica in sedem palčkov, ki bodo v decembru gostovali šc na Drenovem griču, ponovi lev predstave pa si boste ogledali 19. decembra 1999 ob 15. uri v Kulturnem domu na Močilniku. 1 V. VOJSKA s-J Marta Starbek je bila tako odlična v vlogi Sneguljčičine mačehe, da se je je prestrašil celo lovec, ki ga je igral Simon Reberšek. jim ga jc predstavil kar režiser v vlogi vezalca. /.lasti najmlajše gledalce je z odlično igro kar malce prestrašila Marta,Starbek v neponovljivi vlogi kraljice. Sneguljčičine mačehe, ugajala pa je tudi Polona Ivanšek kot Sneguljčica, mila in prijazna, pravo nasprolje mačehe Dvorjanu sta zaigrali Nataša Zupane in Sonja Scdcj, v vlogi pažev pa smo spoznali To- Leto, ki je za njimi, v pogovoru gRcttingcr ocenjuje kot zelo uspešno, saj jc za njimi blizu 50 nastopov, med njimi kar nekaj tudi v tujini, kamor jih radi povabijo. Tako so sc tudi letos udeležili 5. mednarodnega tekmovanja na gradu Grafegg pri Dunaju. 105 ekip s skupaj 1200 izvajalci iz. osmih držav se jc pomerilo v treh skupinah. Domžalski rogisti pa so sc tudi tokrat vrnili z zlato medaljo ter tako ponovno dokazali svojo visoko kakovost. Nastopili so v italijanskem mestu Ovaro ob odprtju pregledne razstave trofej lovskih društev Julijske krajine, odigrali lovsko mašo v Steverjanu ob sprejetju najnovejšega italijanskega zakona o lovu in bili zelo ponosni, ko so jim povedali, da je ta zelo podoben slovenskemu, ki je zelo dober. Kaj menijo o njem doma, bralci najbrž veste, saj ga vsi želijo spremenili. Radi sc spominjajo šc dveh nastopov v Avstriji. Prvi jc bil nastop v okviru predstavitve vloge za kandidaturo treh držav za zimske olimpijske igre 2008. ki žal ni uspela. Drugič pa so v Celovcu igrali ob odprtju razstave ikon. kjer je ikone razstavljal tudi njihov član g Gregor Rettinger. Poleg vseh nastopov so Domžalski rogisti vsak teden najmanj enkrat pridno vadili in hkrati opravili tudi selekcijo nolncga materiala ter v svoje nadaljnje igranje uvrstili vse več zahtevnejših, kvalitetnejših skladb. Njihov repertoar pa ni le zahteven, temveč je tudi zelo bogat, saj poleg žalostink in lovske maše znajo zaigrati več kot 50 različnih skladb. Leto 1999 jim bo tako po številu nastopov kol po odzivih poslušalcev ostalo v lepem spominu, še vedno pa niso zadovoljni s svojim položajem. Čeprav so pravzaprav »paradni konji« lovske zveze Slovenije, ta ne najde nikakršnega posluha zanje. Pa bi bilo dobro, saj vsak njihov nastop izkazuje lovsko kulturo in bi zato od LZS vendarle pričakovali malo več razumevanja. Domžalski rogisti so tako zaprli sedmo stran svojega uspešnega dela, ki ga bodo poskušali enako kakovostno pa tudi množično nadaljevati v letu 2000. Srečno! V. V. Domžalski rogisti ne odrečejo tudi nastopov na dobrodelnih iriredjtvah. Tako smo jim lahko zaploskali tudi na letošnjem 5LAVCKU. Foto: V. Repanšek Oglejte si naše razstave v decembru Stanovalci in delavci Doma upokojencev Domžale pripravljamo s sodelovanjem obiskovalcev in znancev razstavo božičnih jaslic. Vabimo vas k ogledu razstave v prostorih Doma v času od 8. decembra do 22. decembra v dopoldanskem času od 10. do 12. ure in popoldne od 14. do 17. ure. Sočasno bo potekala ludi razstava slik umetnice Mojce Vilar. Za zaključek razstave jaslic bo koncert božičnih pesmi dcliškc-ga pevskega zbora Matije Tomca ob 16. uri v jedilnici Doma. Prisrčno vabljeni k našim pri-reditvam! Stanovalci in delavci DOMA UPOKOJENCEV Domžale V Kulturnem domu Franca Bernika Območna revija Pihalnih orkestrov Revije, ki jo jc organiziral Sklad Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti, območna izpostava Domžale, v petek 26. novembra, sc jc udeležilo pet SERT Spogledujete se lahko i vsemi. Srce pa vam bo ogrel samo eden! £ SREČNO 2000! DEL SREDSTEV, NAMENJENIH ZA NOVOLETNA DARILA ,. IN ČESTITKE, SMO PODARIU MUCKOM IZ VRTCA TINKARA IN OTROKOM O.Š.TOMA BREJCA. Servis: 061 735 400 Ob kamniški obvoznici rti Trgovina: 061 814 990 godb: Godba Lukovica. Mengeška godba. Mestna godba Kamnik. Pihalna godba Moravče in Godba Domžale. Ni prav pogosto, da se toliko godbenikov zvrsti na eni prireditvi. Posebno toplo so pozdravili Godbo Lukovica, ki jc bila ustanovljena šele aprila lanskega leta. Godbeniki so izvedli živahen, prednovoletni program, ki pa jc bil kar premogočen za sorazmerno majhno dvorano kulturnega doma. Zanimanje za koncert pa je bilo izjemno veliko, tako da bomo morali naslednje lelo poiskali bistveno večjo dvorano, Cc že ne kar Halo KC. PAVEL PEVEC Mavrično sozvočje Samo tri dni po odprtju razstave v Domžalah smo v petek, 3. decembra, odprli v kamniški VERONIKI samostojno razstavo našega člana Janeza Kosmača. Ob tej priliki smo v Veroniki prikazali tudi izbor naših filmov. Jubilejno leto je bilo eno najbolj delavnih in ustvarjalnih v Mavrici. Zvrstilo se je več razstav, filmskih večerov in drugih prireditev. Omeniti velja zlasti multimedijsko - scensko prireditev MAVRIČNO SREČANJE, ki jo bomo skupaj s 3()-čIanskim pevskim zborom MAVRICA iz Tuhinja v petek dne 17. decembra že petič ponovili, drugič v Kamniku. Tokrat bodo na prireditvi sodelovali tudi člani letošnje himalajske odprave in Tomaž Humar. njim bo prireditev tudi posvečena. Udeležba klavirske pedagoginje Glasbene šole Domžale na svetovnem srečanju Vsako leto v mesecu oktobru organizira svetovno znana tovarna klavirjev STENWAY & SONS v Hamburgu srečanje pianistov vsega sveta. Te pianis-tične revije se lahko pod vodstvom mentorjev udeležijo pianisti v starosti od 10 - 17 let, in sicer kot solisti ali kot klavirski duo. Tekmovanje je bilo revialne narave. Iz Slovenije sta sc tega tekmovanja udeležili profesorici glasbenih Sol z dvema učenkama. To sta prof. Martina Golob - Bohte in Ljubljančanka prof. Eva Kvartić. Po propozicijah. ki jih je postavila stroga šestčlanska komisija, sta se v najnižji I. kategoriji (do 10 let) najbolje izkazali učenki Mira Mihelćić in Mateja Polak v zasedbi klavir sti- Tega svetovnega srečanja pianistov se je udeležilo preko 600 tekmovalcev v spremstvo svojih mentorjev. V zelo hudi konkuren-t'j MU »LfiPiki jtfttf. Maj line Golob Bohte zasedli odlično uvrstitev v /gornjo tretjino ocenjevalnega raz- To tekmovanje pomen na glasbenem področju maksimalen izziv za klavirskega pedagoga. Ob tekmovanjih izostriš svojo objektivnost, najdeS svoje mesto na pedagoškem področju in otroku privzgojiš tekmovalnega duha. Za vsakega mentorja meni že samo sodelovalne na svetovnem nivoju potrditev njegove nadgradnje in visokega kriterija na področju pianizma. Vsak pedagog si -mora prizadevati, da je vseskozi v vrtincu dogajanj, da lahko premaguje tudi morebitne poraze, seveda pa je tu prisotno nepozabno doživetje za otroke, njihove starše, predvsem pa potrditev glasbene šole. SAŠA KOS V zelo hudi konkurenci sta učenki prof. Martine Golob Bohte zasedli odlično uvrstitev v zgornjo tretjino ocenjevalnega razreda. Dobra je koraiža. Vztrajnost je boljša._ SLAMNIK - december 1999 MIKLAVŽEV ANJA stran 18 Milina božiča naj nas pospremi z novim upanjem v tretje tisočletje Že pred davnimi tridesetimi leti sem vprašal neko avstrijsko študentko teologije, to je bogoslovja, zakaj se jc odločila za ta študij. Kot naučeno mi je odgovorila: Was ich nicht vveiss. macht m ich nicht heiss, kar po smislu pomeni, da se nc more navdušiti za tisto, česar ne pozna. Kožic, kar pomeni mali Bog. je predvsem praznik Kristusovega rojstva, je pa hkrati tudi družinski in kulturni praznik. Nekateri bi radi zreducirali božič zgolj na praznik, toda brez verskega sporočila Živo mi je v spominu, ko mi je neka nemška kolegica rekla: Weih-nachtsfest ohne Glaubenskern ist wic Nahrung ohne Salz, kar pomeni: Božič brcv verskega jedra je kakor hrana brez soli. Da smo božič povzdignili v praznik oz. dela prosi dan, ima velik pomen zlasti za naš slovenski narod. Božič kot družinski praznik: za otroke je najbolje, da ima tako očeta kot mater v neposredni bližini, čeprav pri tem v ničemer nc zapostavljam zunajzakonske skupnosti. In v čem je smisel božiča'' Bog se je učlovečil v Jezusu Kristusu, otroku, da bi ga ja vsi sprejeli, ker otroka vsakdo sprejme, razen... Bog je postal človeški, da bi mi postali božji, jc postal majhen, da bi mi postali veliki... Skratka, Jezus Kristus nam je pokazal pot, ki vodi k Bogu. Res pa je tudi, da so tudi ovinki pot in čta tudi po ovinkih pridemo do cilja. Nekaj dni za božičem praznujemo novo leto. Praznik Božje Matere Marije in DAN MIRU, kakor ga je poimenoval Njegova svetost papež Pavel VI. blagega spomina. Vsem bralkam in bralcem Slamnika želim, da bi doživeli vso lepoto božičnih praznikov ter dostojanstven in hkrati razgiban prehod v novo leto 2000. V novoletni noči bomo mehkejši, prožnejši, dovzet-nejši tudi za medsebojno odpuščanje, ki pa naj nc velja samo za tisto noč.... Skratka, bodimo predvsem sejalci miru. Mir v malem bo dobil svoj vrhunec tudi v miru v velikem. Vsem, ki vas bodo dosegle te vrstice, želim v novem letu, ko bomo praznovali dvatisočo obletnico Kristusovega rojstva, zdravje, srečo, uspeh, polnejše denarnice ter mir z Bogom in vsemi ljudmi dobre volje, ne glede na versko (nclpripadnost in ideološko ali strankarsko prepričanje. Vidnejšim občinskim politikom pa želim, da pri svojem delovanju ne bi spregledali interesov slovenskega naroda in slovenskih državljanov ter bi ženski v politiki dodelili mesto, kot si ga zasluži s svojo preudarnostjo in vi-zionarnostjo, za kar si v svojih vrstah prizadeva tudi katoliška Cerkev. Stopamo torej ne samo v novo leto 2000, ampak hkrati v 3. tisočletje, ko naj bi imel vsakdo svoj prostor poti soncem. »V hiši mojega Očeta je mnogo bivališč«, pravi Sveto pismo. V čem je torej božično-novo-lctno sporočilo? Mimo latinščine tu ne moremo: tiloria in EX-cclsis Deo ct in tcrra pax homi-nibus bonac voluntatis. kar pomeni: Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem dobre volje. Skušali bomo zdržati in se vzdržati - vsakdo zase ve, česa kakor pravi latinski pregovor: Suštine ct ahstinc: /drži in vzdrži se. Pri vsem tem so tudi zelo pomembne besede oziroma to, kako jih postavimo. Pravkar sem na POP TV-ju slišal nauk iz »levje dežele«: Od sulice sc rana zaceli, od človeškega jezika pa ne. IVAN KEPIC tal Miklavž v KS Rova Kakor vsako leto doslej je tudi letos otroke na Rovah, Kolovcu, v Do-lenjah, Zagorici in Žicah obiskal sv. Miklavž. Na Rovah je bil mrzel zimski večer, toda mi smo si čas do njegovega prihoda krajšali s pesmimi in recitacijami. Pripeljal se je s konji in v spremstvu angelov je bil na osvetljenem vozu zelo imeniten. Nekateri otroci, posebno manjši, so se prestrašili parkeljnov, toda Miklavž, jih je odpodil, nam pa razdelil darila. Vsak otrok je dobil tople rokavice, da nas na smučanju ne bo zeblo. Sc veliko pesmic bi mu radi zapeli in mu povedali, kako nas s svo- jim obiskom razveseli, pa se mu jc mudilo obdarovat še otroke v Žicah, Dolenjah in Zagorici. Tudi tam so ga otroci nestrpno pričakovali. In ker pred Miklavževim prihodom v hišo vedno vstopijo prvi parkeljni, jim je neki razočarani fant pokazal jezik. Odkupil se'jim je le z dolgo in glasno molitvijo. Tudi otroke po vaseh je Miklavž obdaroval s toplimi rokavicami. Predsedniku KS g. Šinkovcu in predsedniku TKD Rova g. Šarcu, ki sta Miklavža povabila, je angelček menda namignil, da sv. Miklavž naslednje leto zagotovo spet pride, ker ga vsako leto tako lepo sprejmemo. JELKA Miklavž obdaroval naše najmlajše v Zejah Športno rekreativno društvo Kon-fin - Sv. Trojica je letos ponovno pripravilo miklavževanje v gasilskem domu v Žejah. V nedeljskem popoldnevu se je v dvorani zbralo lepo število predšolskih otrok in njihovih staršev, v večini z območja domačega gasilskega društva. Marljivi Konfinci, ki sc podstopi-mo najrazličnejših projektov, od športa, kulture, do turizma, smo tudi tokrat kot uvod v prihod svetega Miklavža za otroke odigrali krajšo igro o porednem Janezu in njegovem plačilu. Smeha jc bilo dovolj. za občasno resnost pa so poskrbeli neusmiljeni hudobni parkeljni. Končno je v veselje vseh prispel sveti Miklavž s spremstvom v vsem svojem sijaju, pregnal peklenščke ter s svojim spodbudnim glasom nagovoril otroke in tudi odrasle. Pri osebnem srečanju z dobrotnikom so malčki pokazali že veliko znanja in volje do učenja lepih molitev in pesmic. Ko je razdelil darove, se je sveti Miklavž odpravil dalje, otroci pa vsak na svoj dom ocenjevat letošnjo Miklavževo dobroto. ROK RAVNIKAR Rotary Domžale in miklavževanje Rotarv klub Domžale kot eden od členov v verigi organizacije »Ro-tary International«, ki je s svojo človekoljubno dejavnostjo ter negovanjem prijateljstva in druženjem prisotna v več kot 165 državah; med drugim sodeluje tudi z rejenci in rejniškimi družinami z območja občin Domžale, Moravče, Lukovica, Trzin in Mengeš. Poleg pomoči pri enotedenskem letovanju otrok ter rejnic poleti v Počitniškem domu na Krku, štipendiranju otrok od rejencev, Rotarv klub Domžale že drugo leto zapored organizira v sodelovanju s Centrom za socialno delo Domžale in društvom rejnic miklavževanje za rejence in otroke rejniških družin. Tako je Rotarv klub Domžale v nedeljo, 5. 12. 1999, ponovno organiziral v Kulturnem domu Domžale lutkovno predstavo »Sapramiška«, ki jo jc izvedlo Lutkovno gledališče Ljubljana, ter obisk Miklavža s svojimi spremljevalci in spremljevalkami. Ti so na odru predstavili lepo predstavo. Dvorana je bila popolnoma polna otrok, od najmanjših do večjih, ki so prav gotovo uživali v obeh predstavah in bili obdarjeni z darili, ki jih jc zanje pripravil Rotarv klub Domžale, podelil pa jim jih je ob hudomušnem kramljanju sam Miklavž. Otroke in njihove spremljevalce, sla pred pričetkom lutkovne predstave pozdravila in jim zaželela vse najboljše ob prehodu iz letošnjega leta v leto 2000 županja Cve- ta Zalokar Oraž.cm in predstavnik Rotarv kluba Domžale Anton Preska r. A. P. Parkelj in Miklavž, ki sta obdarovala študente in dijake na Študentskem servisu Domžale, sta na hodniku Ljubljanske 70 (kjer imajo sedež tudi domžalske politične stranke) »ujela« poslanca v državnem zboru - Jožeta Leniča Miklavž nas je obiskal na domu Gotovo ste se že kdaj preoblekli in presenetili sosedove otroke s kakšnim obiskom in malim darilcem. Otroci so tega zelo veseli. In kako zelo si vzamejo to k srcu. Morali bi videti njihove obraze in tudi kakšno solzo strahu najmlajših, ko so zagledali parkeljne z. vso strašno opremo. Letos smo domžalski skavti ponovno organizirali obisk sv. Miklavža na domovih vseh, ki so za obisk zaprosili. Sv. Miklavž je v spremstvu angelčkov in ob rožljanju ter huronskem vpitju parkeljnov obdaroval domžalske najmlajše. Dobri mož. pa je, tako pravi legenda, obdaroval vedno naskrivaj, daleč od radovednih oči. Hodimo takšni darovalci tudi mi. Blagoslovljene božične praznike in veselo novo leto 2000 vam vsem želijo domžalski skavti. Miklavževanje v Domžalah »Tudi letos je bilo 5. 12. v hali Komunalnega centra že deveto tradicionalno miklavževanje, ki so ga pripravili Kulturno društvo Miran Jare, Župnijska Karitas Domžale in Slovenski krščanski demokrati ob finančni pomoči Občine Domžale. Polna dvorana otrok in staršev priča, da stari verski običaji med ljudstvom še živijo, in hkrati dokazuje, da simbol dobrote med ljudmi, kot jo ponazarja sveti Nikolaj, škof, nikoli ne za- mre. Sv. Miklavž jc ob spremstvu angelov obdaroval predšolske otroke. Prisotni parkeljni, ki vedno skušajo ljudi, še posebno mladino, spravljati na kriva pota, pa tokrat niso bili uspešni, saj so otroci bili pridni in praznovanje je potekalo v prijaznem razpoloženju brez izgredov. Tajnica Župnijske Karitas Domžale dr. BIZJAK-SCHWAR.ZBAR.TL MARIJA dr. med. Prihod in sprejem »Luči miru iz Betlehema« Luč miru iz Betlehema bo tudi letos v božičnem času svetila v naših srcih in domovih. Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov je kot nosilec letošnje akcije povabilo k sodelovanju tudi ZTS in mladinske skupine v župnijah. Namenjena je vsem ljudem dobre volje, ki so pripravljeni sprejeti njeno sporočilo o medsebojni strpnosti in miru. Letos bodo plamen že deveto leto zapored prinesli v Domžale, tokrat v nedeljo, 19. 12. 99, ob 16JO, kjer bo kratka slovesnost na odprtem prostoru pred veleblagovnico Napredek Domžale. Plamen bodo nato skavti raznesli na različne javne kraje v domžalski občini, v dom ostarelih in k svečani slovesnosti v domžalski farni cerkvi ob 18. uri. Vljudno vabljeni. Srčno upamo, da bo plamen lučk miru iz Betlehema gorel na božični večer, 24. decembra, na oknih vseh slovenskih domov. Poslanica akcije »LuC miru iz Betlehema 99"« za Slovenijo: Srce sije Prižgana sem bila v Betlehemu, na kraju, kjer se je rodil Začetnik življenja. On me pošilja k tebi ob zarji novega tisočletja, ko se polni vznemirljivega pričakovanja oziroma v prihodnost. Rada bi razsvetljevala tvoja jutra, da bi se prebujal z nasmehom, rada bi grela tvoje srce, da bi utripalo za druge, rada bi ti vlivala pogum in dajala moč, da bi izpolnil svoje poslanstvo, in končno bi se rada s teboj zahvaljevala za ta čudoviti dan, za to čudovito življenje. arirnskih pnevmatik brezplačna montaža n.i v« i; .*>< j. i novega lepotci Miklavževanje v Ihanu Prišla je Miklavževa nedelja in z njo tudi vsakoletno tradicionalno srečanje z Miklavžem v Ihanu. Turistično društvo Ihan je skupaj s krajevno skupnostjo in podjetjem Ter- mit pripravilo prireditev za otroke iz Ihana in podjetja. To leto je bila prireditev izjemno dobro obiskana, saj jc bila dvorana nabito polna staršev in radovednih otrok, pol- nih pričakovanja. Nc zgodi se ravno vsak dan, da le obišče sv. Miklavž Za začetek je svoj prvi nastop pripravila domača plesna skupina Gosenice s koreografijo, vodenjem in make upom San-dre. Potem so otroci skupaj poklicali sv. Miklavža. V spremstvu parkeljnov in dveh angelčkov je nagovoril prisotne, razdelil darila in obljubil, da naslednje leto zopet pride, seveda če bodo otroci enako pridni kot letos in bodo še naprej ubogali starše. Otroci so mu obljubili, mu za konce zapeli in odhiteli z darili domov. Bilo je res lepo popoldne na Miklavževo nedeljo v Ihanu. V imenu otrok najlepša hvala vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri izpeljavi prireditve. Hvala, da smo lahko osrečili naše najmlajše. Tone Dragar AS DOMŽALE Informacije Ljubljanska c. 1 Domžale Tel. 061 716 185 G00D Audi SLAMNIK - december 1999 Ljubezen je želja nekaj dati, ne dobiti. fBrechtj stran 13 GLASBA JE MOJE ŽIVLJENJE Make up 2 na delu I'lcsno-vokalno zasedbo Make up je pred več kot desetletjem ustanovila Mojca t m lan. Po izjemno uspešni karieri, ko je štiri leta plesala v državni reprezentanci akrobatskega rock'n'rolla. seje odločila za svojo skupino. Od takrat naprej deluje Make up kot plesna skupina. Kasneje so se plesalke odločile tudi za glasbeno pot, ki je bila od vsega začetka uspešna, vendar pa jo je prekinila huda prometna nesreča. Po enem letu okrevanja so si dekleta spel zaželela plesa, glasbe in nastopov ter se vrnila na glasbeno sceno z imenom Make up 2. »Šefica« Mojca jim je tudi tokrat priskočila na pomoč, združile so moči in prvi uspehi so Ze tu. Nastala je nežna balada z naslovom Ti, za katero je besedilo napisala Darja, ki je ludi glavna vokalistka pesmi. Ob sodelovanju z produkcijsko skupino HIT so posnele privlačen videospot, ki se je že uvrstil na vrhove lestvic slovenskih vi-dcospotov. V njem si lahko ogledamo poleg mičnih deklet tudi posebno črno-belo - barvne efekte. Dekleta pa so tudi odlične plesalke. O tem se lahko prepričamo na kakšnem njihovih živih nastopov, ki bodo v decembru v Ljubljani, Domžalah, na Štajerskem in v Prckmur- ju. Plcsno-pevski program so tokrat popestrile z, najnovejšo »vročo točko«, sedemminutno koreografijo v stilu 60. let na glasbo iz musicla Briljantina. Dopolnile so jo z akrobatskim rock'n'rollom, dvema plesalcema in bogatimi kostumi. Sicer pa njihov plesni program vključuje tako char-leston, jazz korake, lalino ritme, kot tudi cabarett in hip hop. Torej, za vsakega nekaj. Mojca nam je zaupala, da pripravljajo v januarju novo pesem, ki bo v ritmičnem, plesnem stilu. Sicer pa imajo po promocijskem bumu punce zdaj čas tudi za romantiko in kakšen sprehod po zasneženih ulicah Ljubljane. Darja trenutno najbolj uživa, saj je zima njen najljubši letni čas in obožuje sneg Nika se rada pogreje ob skodelici čaja ali pa kar na treningu. Tina, ki je Se sred- nješolka, presedi veliko časa za Šolskimi knjigami, saj se konferenca neustavljivo približuje, Valentina pa potrpežljivo čaka na višje temperature. Mojca ne glede na letni čas in vreme pridno vodi organizacijske posle in se posveča svojemu princu - triletnemu Zanu, ki je reden obiskovalec na plesnih treningih in se s plesalkami Jasmino, Evo, Tino, Mašo, Tin, Uršo in Janjo, dobro razume. Dekleta je v lanskem letu zaznamovala morda najtežja življenjska preizkušnja, ki pa jih je zbližala in povezala. Dragi prijateljici in izred- ni plesalki Maja in Sanja sta vedno v njihovih mislih. Svojo bolečino nosi vsaka zase zaklenjeno v svojem srcu. Kljub vsemu iz njih izžareva iskrena pozitivna energija, prijaznost, iskriva navihan ost. NaSe srečanje ob »kavici z veliko prilogami, smetano, sladkorjem in mlekom«, zaključujejo z besedami: »Novo leto ponavadi spremljajo nove odločitve. V prihodnjem letu nameravamo Se naprej delati enako z. duSo in veseljem in s sedanjim tempom. Preplesati Slovenijo in tujino ter dopolniti naš program z novimi ko- reografijami in izdati CD - ploščo.« »A, ja - ali lahko to priložnost izkoristimo, da se zahvalimo vsem tistim, ki so se izkazali za resnične prijatelje in so nas spodbujali in nam v zadnjem letu pomagali. Res je, da v nesreči spoznaš prijatelja. Pa lepa hvala našim pokroviteljem: Radenski, Radiu HIT, Jerovšek Computors, butikom MI A in FOR YOU, ki skrbita za našo garderobo.« Ne, samo da so lepe punce profesionalke, so tudi vljudne in prijazne. Pa srečno. Make up 2! B. O. V Domžalah sem srečna in zadovoljna Pevka Karmen Stavec vedno znova preseneča. Ko sva se pogovarjali prvič, me je presenetila s svojo mladostjo, odločnostjo pa tudi neposrednostjo. Ko sva se, posebej /a bralce SLAMNIKA, srečali drugič, meje ena izmed najboljših in najbolj perspektivnih mladih pevk zabavne glasbe presenetila s svojo veliko ljubeznijo do domovine, tudi do Domžal, predvsem pa s prijaznostjo, ki jo včasih pogrešamo. Otroštvo v Berlinu Nisva M pogovarjali le 0 njeni novi kaseti in CD ljubim le, kalere prva naklada je ze pOSla, temveč sva začeli pri njenem otroštvu sredi Berlina, kjer se je rodila mami Frančiški Ju van iz Stoba in očetu iz Zasavja, ki sla dve leli za hčerko Karmen dobila Sc hčerko Rebbcko. • »Mami je bolj blaga,« pravi Karmen, »oče r pa bolj strog, skupaj pa sta ravno prava«. Njeno otroštvo v Berlinu je bilo prijetno, polno prijateljev, ki jih je imela vedno veliko tudi v Domžalah, kamor so sc redno vračali. Karmen in sestra sla v Nemčiji obiskovali slovensko dopolnilno Solo in Karmen je iskreno hvaležna nva- kruh. Ampak vse drugo je, je super. V Sloveniji je rada. »Vselej, ko govorim o svoji domovini, delam reklamo /,a Slovenijo,« se smeji vedno urejeno dekle, ki se čudi z.ikaj Ljudje »rinejo« v tujino. »Najbrž ne vedo, kaj imamo, pravi. saj s;inu ob vrnitvi domov vedno znova ugotavlja, kako lepa je Slovenija. Ljubim te Poleni sc pogovarjava o Karmen kot eni najbolj Obetavnih mladih pevk, ki se žc lahko pohvali kar z. nekaj uspehi. Glasba jo spremlja od zgodnjega otroštva. Pri nas smo jo najprej spoznali kot uspešno članico glasbene skupine 4 fun, v zadnjih dveh letih pa jo vse bolj spoznavamo kol odlično mlado pevko zabavne glasbe, pa tudi kot avtorico besedil. Prva naklada prve solistične kasete IJUBIM TE je v prvih ^trinajstih dneh že pošla in to je za slovenske razmere super, je zadovoljna Karmen, ki obiskuje radijske postaje in se predstavlja s pesmimi s kasete oz. CD. »Sploh nisem vedela, da je v Sloveniji toliko lokalnih radijskih postaj,« sc smeji Karmen, ko naju med pogovorom preseneti klic. Spet bi jo radi nekje poslušali, zaznam iz prijaznega pogovora Karmen, ki je sama napisala vsa besedila, glasbo in priredbe pa je prispeval njen prijatelj Martin Štibernik. Besedila ne piše le zase, temveč tudi za Victorv, Avia Band, Vili ja Resnika, Simono VVeiss in druge. »Besedila pišem zelo rada, to ni poezija, pač pa vtisti. ki nastajajo v življenju. Nekaj se zgodi, morda koga srečam, na koga mislim, je le lep dan in zgodi se melodija, nato besede privrejo kot sludenček. V besedilih je življenje, je tisto, kar čutimo in doživljamo in vesela sem, če so besedila poslušalcem všeč.« Vzemi mojo dlan je po njenem mnenju pesem s kasete, ki se je najhitreje »prijela«. Malce več časa je potrebovala druga. Ljubim te. Karmen malce preseneča dejstvo, da njeno glasbo poslušajo vse generacije, pa tudi to, da so med njenimi poslušalci predvsem dekleta in ženske. Očitno se najdejo v besedilih in glas- bi, ra zmišlja in najbrž v njenih mislih že besedilo, namenjeno prav ■ ■ ■ V ' ///.< ■ ... ,■ % .: : ■ Nežne melodije, s poudarkom na ljubezen Zopet smo se zbrali v dvorani KC, da se prepustimo milim zvokom Tanjinih eiter, ki resnično sežejo do srca. Na koncertu, ki je poleg veselja, zabave in obilo dobre glasbe vseboval tudi nežne, romantične melodije s Tanjinih prejšnjih zgoščenk in melodij, posnetih v tem letu, smo lahko resnično uživali tudi oh zanimivih in med seboj tako različnih gostih. Za vsakega nekaj, hi se lahko reklo. (Gostiteljica je bila, kot že šest let doslej, tudi tokrat TANJA ZA.IC-/,111'AN. O njej hi lahko pisala na dolgo in široko, a ker sama o sebi najbolj ve kako in kaj, smo jo posebej za vas to tudi povprašali. Pevka Karmen Stavec mi, da je vztrajala. »Otrok včasih ne razume, zakaj imajo drugi prosli čas, ti pa moraš deset let hoditi še v eno šolo.« Da-nes Karmen ve, da bi bila brez vedenja o kulturi, preteklosti, o svojih koreninah siromašne, jsa. Njeno slovenščino (po mojem mnenju zdelo dobro) so oblikovali ludi vsakoletni obiski v Sloveniji, kjer jo je vedno Čakalo veliko prijateljev, pa tudi Osnovna šola Venclja Perka, kjer sc jim je v tretjem razredu prvič pridružila pri pouku (hvala vam, sc rada spominja ur pouka) in so jo nalo vselej radi sprejeli. Prijetni spomini na počitniške dni in prijatelji so veliko prispevali k temu, da se jc Karmen vedno želela vrniti v Slovenijo. Vrnitev domov Ko je zaključila srednjo šolo v Nemčiji sc ji JS zazdelo, da potrebuje spremembo. Vrnila sc je domov v Stob in vpisala germanistiko na filozofski fakulteti. Njena mladostna želja, da postane prevajalka, počasi postaja resničnost, čeprav priznava, da ji znanje nemščine ni kaj došli pomagalo, včasih jc bil" celo negativno. Dve leti kasneje sc ji jc pridružila sestra Rebcka, ki Sludira komunikologija »Biti na počitnicah je nekaj drugega, kol sc preseliti v Slovenijo.« sc spominja prvih dni v Domžalah Karmen in priznava, da so ji začetne težave v mnogo čem pomagali prebrodili prijatelji in znanci iz njene mladosli, sorodnikov v okolici namreč skoraj ni. »Sem velika lokalna patriotka,« pravi. »Domžale so mesto, kjer sc vsi poznamo. Ko greš po nakupih v Račo, zanesljivo srečaš koga, s konici gre! na kavo in si polepšaš dan. Veseli me, ker sc vsi poznamo. Srečna in zadovoljna sem, ničesar ne pogrešani«, pravi m na moje ponovno vprašanje le prizna, da včasih pogreša nemški (kisli) Tanja, ta naj bi hit vaš že 6, album. Vsak doživi lep uspeh, tli nam zaupali vsebino zadnje zgoščenke, gledano z vaše strani? Letos nisem izdala zgoščenke, ker sem bila na porodniškem in sem dolgo časa dojila sina Domna, lako sem se zavestno odločila, da bom nekaj časa posvetila le družini. Posnela sem le dve melodiji, prav za ta koncert. To sta melodija iove storv in Zadnja polka. Lansko lelo pa jc izšla CD plošča z naslovom TlSOČ noči. Bila jc izredno lepo sprejela. Vedno sc trudim, da so na kasetah in CD ploščah ljubezenske melodije s pozitivno vsebino in lepimi mislimi. Vaš vsakoletni koncert oh koncu leta je postal nekakšna »domžalska« tradicija. Ijcpoje videti toliko zvezd skupaj, a glav* na med njimi sta ta večer prav gotovo vi. V Sloveniji smo bolj ali manj znani ljudje. Mislim, da jc Slovenija malce premajhna, da bi govorili o zvezdah. Zame jc zvezda recimo Tina Turncr, to jc nekdo, ki se vozi s helikopterjem, ima toliko denarja, da ne ve, kam bi ga dal. Pri nas jc na žalost t ržišče pre-niajhno, da hi lahko ustvarili kakšno zvezdo. Kot jc npr. Claudia Schiffer, ta je zvezda. lansko leto seje v vlogi voditelja večera predstavil Stojali Auer, pravzaprav je bilo do sedaj tako. Tokrat pa je to vlogo prevzel Marin (ialunič. Kaj vas je privedlo do zamenjave voditelja? Jaz sem avgusta poklicala Sinjima, če bi holel, tako kol že nekaj let, voditi ta večer, a na žalost jc bil letos zadržan. Ker pa imam rada zanesljive ljudi in je to le tako velika prirc-ditev, da moraš imeti na odru profesionalca in sj ne moreš privoščili, da pride do kak-šne napake, sem tako pomislila na Maria. On jc meni tudi osebno zelo dober voditelj. Skupaj sva dobro delala, precejkrat sva bila skupaj pred koncertom in ludi danes vsakič, ko je slopil z mano na oder, mi je dvignil moralo. Zelo dobro sva se ujela in v naprej ni bilo pripravljenih vprašanj. Pomagal mi je, da sva lepo povedala in izpeljala dialoge. Pred letoma ste se skupaj z Auer jem izkazali v duetu kol pevka. Hi bili pripravljeni zamenjati citre za mikrofon za več kol le eno pesem? Ja, o tem sem razmišljala. Ta tre- nutek težko napovem, kaj sc bo dogajalo v prihodnosti. Imam kar nekaj zamisli in sc šc malce iščem. Rada pa bi se preizkusila tudi v tem. Nisem pevka, vendar mislim, da z. nekaj vaje bi pa tudi šc lahko kaj zapela. Prihaja novo leto. Veliko glasbenih umetnikov ga bo preživelo delovno. Na odru seveda. Kako pa bo z vami za novo leto? Itoste 7.a s ilves tro vo na odru ali ra- njim. Karmen je najbolj všeč besedilo pesmi PogreSam te. ki jo je namenila prezgodaj umrli prijateljici. Pomembno je, da te ima kdo rad Karmen bo skupaj s starši in prijatelji silvestrovala doma. »Poveselili se bomo doma, potem pa odšli na ulice v Domžale, menda je prav prijetno pravi, in mi pove Se nekaj o načrtih za leto 2000: posneti nov spot, predvsem pa ostati zdrava in optimistična. In se na nekaj ne pozabi Karmen: »Ce te ima kdo rad, je to največ.« Bralcem SIAMNIKA želi enako, predvsem pa zdravja, .sreče, ljubezni in lepih trenutkov; pa da bi živeli tako, kot si želijo: vsak po svoje mirno in srečno. Verjemite, da bo lelo 2000 prijetnejše, če boste prisluhnili Karmen. Poskusite, stopite do trgovine s ploščami in si zapojte: ljubim tet V. V. je v družinskem krogu praznovali doma? Meni družina zelo veliko poment. tudi ti prazniki, božič. Se prej Miklavž in potem novo leto so mi neko družinsko izročilo. To je v naši družini tradicija. Za božič se zberemo skupaj in uživamo družinski mir in srečo. Zato od 25. decembra naprej več ne nastopam in se posvečam družini. Zo konec nas zanimajo še vaši cilji za prihajajoče leto. Imate morda kakšne posebne želje in namene v novem tisočletju? Predvsem si želim, da bi imela tako ustvarjalno energijo, da bi bila polna idej, da bi lahko od sebe čim več dala. da bi Se naprej razveseljevala ljudi, ki radi poslušajo mojo glasbo, pa da bi imela zdravje in srečo v družini. MATEJA ALEKSANDRA KEGEL TELEFON: ++386 61 720 770 ++386 61 710 160 TELEFAX: ++386 61 710 770 203 HOTEL - RESTAVRACIJA KRONA IUANSKA CESTA 2 - ZABORŠT 1230 DOMŽALE, SLOVENIJA SILVA IN MARTIN BIBIČ Vesel Božič in srečno 2000! Tanja in VVerner - Koncert Tanje Zupan je bil v Domžalah prednji mesec. KULTURNO DRUŠTVO GROBLJE PRIREJA NOVOLETNI KONCERT V NEDELJO, 26.12.1999 OB 17. URI V KULTURNEM DOMU V GROBIJAH SODELUJEJO: FRANC JAVORNIK solist ljubljanske opere ALENKA GOTAR študentka Glasbene akademije v Salzburgu prof. Ana Marija Javornik sopran Prireditev bo vodiki Draga Jeretina-Anžin VABLIENI! J 10 let ansambla Borisa Razpotnika Od Slamnikarske do Časi se spreminjajo in Ženske so božji dar V naslovu so tri najbolj znane melodije ansambla Borisa Razpotnika (Domžale, Fajfarjeva 12). ki ga je njegov vodja ustanovil pred desetimi leti. To je tedaj uspelo Borisu Razpotnika tedaj 17-letne-mu fantu, ki je obiskoval Glasbeno šolo Domžale, igral harmoniko in se zlasti sprva spraševal, kako obdržati skupaj najstnike, ki še ne vedo, kaj je njihov življenjski cilj. Sedaj pa že štiri leta njegov ansambel sestavljajo: Rok Fojkar, kitara; Boštjan Per, bas: Robi Požar, klarinet; Igor Zaje, trobenta ter pevca Renata Smolnikar in Zoran Križman, Boris Razpotnjk pa v ansamblu igra harmoniki in klaviature. Glasbeniki so z različnih koncev, druži pa jih predvsem ljubezen do glasbe. Vsi so amateriji, vsak s svojo službo, glasbo pa jemljejo kot resen hobv. »Vaje imamo po potrebi in so največkrat podobne prijateljskim srečanjem,« pravi Boris, vodja ansambla. Sodelovali so na festivalih v Steverjanu, na Graš-ki gori, pohvalijo pa se lahko že s takim uspehom, kot je prvo mesto po oceni strokovne žirije na Ptujskem festivalu 1998. terjali so že tri samostojne kasete, ob zadnji z naslovom Ženske so božji dar tudi CD ploSčo. Na prvi ka seti je tudi pesem Slamnikar-ska, s katero obujajo spomine na pomemben delCek domžalske zgodovine. Večino besedil napiše g. Ivan Sivec, glasba pa je delo Borisa Razpotnika. Roberta Smolnikarja in Marjana Kregarja. Po mnenju vodje ansambla so poslušalci doslej najbolje sprejeli pesem Časi se spreminjajo, pravi hit pa še Čakajo. Morda bo to prav katera od pesmi na področju zabavne glasbe, kamor se usmerjajo v prihodnjem letu. Obiskovalci na njihovih koncertih so različni, zato mora biti različna tudi njihova glasba. Gostovali so praktično po vsej Sloveniji. »Pridemo, kamor nas povabijo,« pravi Boris, in omeni, da so gostovali tudi pri rojakih na Švedskem in Nizozemskem Radi nastopajo tudi v Jaršah, kjer je vodja ansambla doma in prav pred kratkim so sodelovali na koncertu, katerega izkupiček je bil namenjen nakupu stolov za Kulturni tlom Groblje, poslušate pa jih lahko na vsakoletni Vinski trgatvi, radi pa jih na svoje veselice povabijo tudi gasilci Desetletnica jim pomeni kratek predah, pa tudi spodbudo za nadaljnje igranje. Tudi naše uredništvo jim želi veliko prijetnih melodij in zadovoljnih poslušalcev. V. VOJSKA m ,ezen premaga vse. IZ NAŠIH KS Ste v vaši KS z letom 1999 zadovoljni, kako naprej i9 Kako so delali v njihovi krajevni skupnosti, smo tokrat povprašali dva predsednika svetov. Preberite, kaj sta povedala: PAVEL PEVEC, predsednik Sveta KS Slavko Slandcr, je povedal: Kaj ocenjujete za največji uspeh (investicijo) v vaši KS v letu 1999? Največji uspeh je bil pričetek i/gradnje plinovoda na kompletnem območju SEVER I. s katerim bomo nadaljevali tu\li v prihodnjem letu. Dokončali smo izgradnjo javne razsvetljave iti kabelske napeljave na Levstikovi ulici, Vodopivčevi ulici in Ulici Ivana Pengova. Na Levstikovi ulici smo poasfaltirali tudi hodnike za peščee. Kaj načrtujete v letu 2000? Skupaj z drugimi krajevnimi skupnostmi v mestu Domžale bi radi uredili breg Kamniške bistrice, predvsem sprehajalno pot ter kolesarsko stezo. S skupnimi močmi bi poskušali urediti tudi športni park, mogoče novo športno dvorano. Nadaljevali bomo z izgradnjo plinifikacije na območju SEVER I, ureditev hodnika za pešce na Ulici Ivana Pengova, ureditev hodnika za pešce na Cesti talcev skupaj z javno razsvetljavo ter poskušali urediti slepi krak Murnove ulice. Kateri problem po vašem mnenju ostaja še vedno nerešen? Nerešen ostaja Se vedno problem prevelike prometne obremenitve centra Domžal, ureditev brega Kamniške bistrice. Kaj si želite zase oz, želite krajanom vaše KS? Krajanom pa .želim, da bi se imeli lepo. Da si nc bi dovolili, da bi jih malenkosti spravljale v slabo voljo. Saj velikih problemov ni. So le problemski, mi smo pa zato, da jih odpravljamo. t tospod PETER PAVLI pa je na enaka vprašanja odgovoril: Kaj ocenujete za največji uspeh (investicijo) v vaši KS v letu 1999? Največji uspeh je dokončanje dveh cest v Studi, kjer smo obnovili vodovod, javno razsvetljavo, položili cevi za kabelsko napeljavo, ob glavni cesti izvedli hodnike za pešce ter obe cesti asfaltirali. Veseli smo tudi asfaltiranega avtobusnega postajališča na Savski c. in soglasij lastnikov zemljišč, ki bodo omogočila dokončanje hodnika na Krakovski cesti v smeri proti Kopališki cesti. Kaj načrtujete v letu 2000? V prihodnjem letu načrtujemo sanacijo Savske ceste od križišča v centru do Krakovske ceste, hkrati bo pri avtobusni postaji urejen tudi prehod za pešce z bič lučjo. V Vodnikovi ulici bo zgrajena kanalizacija, zamenjan bo vodovod ter asfaltirano cestišče. V Sentpavlu bo po položitvi kanalizacije asfaltirana tudi cesta skozi vas. Asfaltno prevleko bo dobila tudi najjužnejša povezovalna cesta med Savsko c. in Študo. Kateri problem po vašem mnenju ostaja še vedno nerešen ? Glede na probleme, ki jih imamo s prometom, se mi zdi nerazumljivo, da se v jutranji konici med šesto in polosmo uro vlakov ne da podaljšati, saj so vlaki v Ljubljano nabito polni. Normalen prevoz bi bil privlačen še za veC potnikov, razbremenil bi ceste, povečal varnost in nenazadnje je ta način prevoza tudi ekološko najbolj sprejemljiv. Kaj si želite zase oz. krajanom vaše KS. Vsem želim da bi se v domačem kraju kar najbolje počutili in da bi nas novozgrajene ceste zbliževale in povezovale ter bi jih uporabljali brez nezgod. Ob koncu tisočletja želim vsem vesele božične praznike in srečno v novem letu 2000. Svet krajevne skupnosti TOMA BREJCA VIR . >čt> želi svojim krajanom in poslovnim sodelavcem jCj> VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER MNOGO SREČE IN USPEHOV V NOVEM LETU 2000 Krajevna skupnost JARŠE - RODICA zeli krajankam, krajanom in poslovnim partnerjem blagoslovljene božične praznike ter obilo zdravja, zadovoljstva, osebne sreče in medsebojnega razumevanja v letu 2000. Svet Krajevne skupnosti Ihan Vsem krajanom in krajankam se zahvaljujemo za uspešno sodelovanje ter želimo prijetne božične praznike, v novem letu 2000 pa veliko zdravja, sreče in uspešnega medsebojnega sodelovanja. KS Dragomelj-Pšata Dober dan, krajan V novembru so v Krajevni skupnosti Dragomelj-Pšata izdali prvo številko glasila DOBER DAN, KRAJAN. Svet KS, ki je v novi sestavi nastopil delo v lanski jeseni, si je začrtal več pomembnih ciljev, predvsem pa nadaljevati delo na pomembnih projektih, ki so v letu 1999 potekali na območju KS. Pomembno mesto predstavlja tudi informiranje in ob prvi izdaji časopisa so napisali, da je morda prav glasilo Dober dan, krajan, tista vez, ki hi utrjevala medsebojne odnose in s tem krajane še bolj povezala. Iskreno si želijo, da bi glasilo sprejeli za svoje, hkrati pa uredniški odbor pričakuje tudi sodelovanje krajanov, saj naj bi do konca leta dobili še eno številko novega glasila. G. Jože Rozman, predsednik Sveta KS, v svojem uvodnem poroči- lu predstavlja leto 1999, ki sc ga bodo najbolj zapomnili po gradnji kanalizacijskega omrežja, po pridobivanju dokumentacije za rekonstrukcije cest PSata-Bi.ščc in dela ceste na Pšati, ceste Podgorica-Domzale do mostu čez PSato, pripravljen pa jc tudi idejni projekt širitve ceste skozi Dragomelj s prehodom za pešce čez regionalno cesto pri vhodu v vas Dragomelj iz. smeri Domžal. Vsebina številke jc zelo pestra. O svojem pogledu na razvoj te KS piše županja Cveta Zalokar Ora-žem, Osnovno šolo Dragomelj predstavlja gospa Sonja Malenšek. g. Drago Hafner, predsednik POD PSata-Dragomelj, piše o gasilstvu, g. Janez Kopač pa o »nujnem zlu« avtocesti. Roman Kališnik. Karo d. o. o. predstavlja Novi Dragomelj 1, mag. Ivan Grčar vc veliko o njihovem sosedu reaktorju v Podgo-rici, g. Roman Lazar opozarja na neprimerno risanje na avtobusni postaji in prehitri vožnji čez »bum-per«, ne manjka pa niti športa in čestitk krajanom in krajankam (pripravila ga. Milena Maroll), kjer so Veliko sprememb in dobrega sodelovanja Najbrž večina izmed krajanov KS Dob še ni pozabila, da se je preteklo leto končalo s katastrofalnimi poplavami, ki so pomembno zaznamovale tudi letošnje leto. Zaznamovale zato, ker smo zlasti v drugi polovici leta lahko spremljali vrsto aktivnosti, katerih cilj je, da se Dob in njegova okolica zaščiti pred poplavami. Leta 1999 ne bomo pozabili tudi zaradi intenzivnih del pri gradnji avtoceste, ki je dodobra preoblikovala tudi podobo Krajevne skupnosti Dob. Leto 1999 sicer razen prihajajoče avtoceste in sprememb ob porečjih Radomlje, Rovšćice in Race ni bilo dosti drugačno, kot tista pred njim. Krajevna skupnost Dob jc napredovala zlasti na komunalnem področju, veselili smo se uspehov naših društev in organizacij ter skupaj oblikovali podobo našega območja v letošnjem letu. Spet smo naredili korak naprej, na nekaterih območjih tudi dva, in upam, da v vseh naslednjih letih, ki jih bomo začeli pisati z dvojko na začetku, ne bo nič drugače. Zato hvala lepa vsem, ki sle kakorkoli pomagali pri delu krajevne skupnosti, hvala našim društvom in organizacijam za vse prijetne trenutke, pa tudi vsem krajanom in krajankam za sodelovanje, razumevanje in zaupanje. V svojem imenu in v imenu vodstva ter vseh sodelavcev želim prijetne letošnje decembrske praznike, in veliko zdravja, sreče in uspehov v letu 2000. PAVLE CERAR, predsednik Sveta KS Dob Aktualni statistični pregled v domžalski občini V sredini prejšnjega meseca je izšel Statistični letopis Republike Slovenije. Po njem povzemamo nekaj najaktualnejših podatkov, ki so vezani na našo občino. Datum »rojstva« domžalskega teritorialnega območja in njenega imena je 22. 11. 1998. Skupno meri domžalska občina 72,3 tisoč kvadratnih metrov, zajema 15 katastrov, v občini pa jc 50 naselij. V občini stoji 6.395 objektov s hišnimi številkami. Zajeti so objekti, namenjeni Stanovanjsko -bivalnim hišam, proizvodnim in trgovskim objektom, državnim ustanovam, kot tudi nadomestnim gradnjam. V domžalski občini je skupno 21 poslovnih subjektov, namenjenih kmetijski in gozdarski dejavnosti, z gradbeništvom se ukvarja 268 poslovnih subjektov. z nepremičninskimi storitvami pa sc udejstvuje kar 444 poslovnih subjektov, Največ poslovnih subjektov se ukvarja s trgovino in popravilom motornih vozil, in sicer kar 824. Skupno Število prebivalcev jc v domžalski občini 31.944. Po starostnih skupinah je največ prebivalcev v starosti od 20 do 50 let, malčkov do štirih let je 1736, imamo pa tudi 6 ljudi z zavidljivo starostjo nad 95 let. V letu 1998 je bilo v domžalski občini sklenjenih skupaj 138 zakonskih zvez, razvez pa je bilo skoraj za tretjino manj, a še vedno preveč, v številkah kar 43. Mesečne bruto povprečne plače so se v zadnjem letu gibale okoli 149.207 Sit, zaposlenih pa je bilo 9.312 oseb. NATAŠA ZOTLAR se spomnili prav vseh jubilantov, ki v letošnjem letu praznujejo okrogle jubileje. Čestitkam se pridružuje tudi Uredništvo, ki čestita jubilantom, pa tudi Svetu KS Dragomelj-Pšata za prvo številko glasila Dober dan, krajan. V. v. KS Krtina v letu 1999 V letu 1999 smo si v vodstvu Krajevne skupnosti Krtina prizadevali, da bi čimbolj uresničili program, ki smo si ga zastavili. Po volitvah konec leta 1998 je namreč z delom zastavilo novo vodstvo in o njem in o programu krajevne skupnosti smo pisali v prvi številki našega glasila Odmev. V letu, ki sc nam odmika, so sc v polnem razmahu pričela dela na avtocesti. Krtinski hrib jc skoraj nespoznaven. Območje Krajevne skupnosti Krtina jc bilo prekopano ob napeljavi nove telefonije, vas Krtina pa ob gradnji kanalizacije šc enkrat. Jesen nam jc prizanesla s poplavami in nas obdarila z. lepim vremenom. V tem letu ste nam občani veliko pomagali s svojim razumevanjem, pomočjo in spodbudami. Leto 1999 so nam polepšale aktivnosti naših druStcv in organizacij ter posameznikov, žalostile pa so nas smrti naših občanov. Upam, da se je vsakomur od naših občanov v letu 1999 zgodilo vsaj nekaj lepega in si ga bo z veseljem spominjal. Vsem sc za razumevanje, spodbude in pomoč zahvaljujem v svojem imenu in v imenu članov vodstva krajevne skupnosti, pa tudi v imenu vseh krajanov in kra-jank. Vsem skupaj čestitamo ob DNEVU SAMOSTOJNOSTI, želimo prijetne BOŽIČNE in NOVOLETNE PRAZNIKE ter veli- ko sreče in zdravja v NOVI.M TISOČLETJU. MAVRICIJ GROŠELJ, predsednik Sveta Krajevne skupnosti Krtina Voščilo Letošnje leto smo v Krajevni skupnosti Rova končali z miklav-ževanjem, ki je bilo že tretjič pripravljeno skupaj s Turističnim društvom Rova-Ziče. Skupaj je darila prejelo 90 otrok. Akcija pa se bo nadaljevala tudi v prihodnjih letih. Leto 1999 bo za Krajevno skupnost Rova dobro zapisano, saj se lahko pohvalijo s številnimi pridobitvami, ki so rezultat dobrega sodelovanja vodstva in krajanov. Svet Krajevne skupnosti Rova zalo vošči vsem krajankam in krajanom VESEL BOŽIČ in SREČNO, ZDRAVO NOVO LETO 2000. MILAN ŠINKOVEC, predsednik Sveta KS Zimska služba je pripravljena Ko zapade sneg Prvo močnejše sneženje je minilo in s tem tudi prvi preizkus letošnje zimske službe, ki jo na območju občine Domžale v letošnji sezoni izvaja podjetje Grasto, d. o. o., nastalo na osnovi lastninskega preoblikovanja Komunalno stanovanjskega podjetja Domžale. Dela izvajajo na osnovi v oktobru 1999 podpisane pogodbe in potrjenega plana zimske službe za letošnjo sezono 1999/2000. Pri zimski službi upoštevajo določila Odloka o občinskih cestah in Odloka o ureditvi zimske službe. Dela bodo izvajali na blizu 210 km mestnih in javnih cest Občine Domžale. Vodstvo zimske službe je vključno z dežurno službo v Domžalah, na Savski cesti 34, njihova telefona pa sta: 712-097 in 0609 648-407. Kot jc povedal g. Jože Duhovnik, univ. dipl. inž. gradb., direktor GRASTO, d. o. o, bodo imeli pri izvajanju zimske službe na voljo naslednja delovna sredstva: tri kamione s plugi (posip, pluženje), kamion-plug, Unimog - plug (freza), 15 traktorjev (kooperanti), pet rovokopačev ter ročni plug, frezo. Sodelovalo bo 30 delavcev. Najbolj zanimivi, pa tudi koristni so podatki 0 tem, kdo bo v posameznih krajevnih skupnostih izvajal zimsko službo. Preberite: krajevne skupnosti Slavka Šlandra, Simona Jenka, Venclja Perka Domžale: Grasto, d. o. o., Konrad Vr-banćič, Ivan Rahne in Martin Jamšek; krajevni skupnosti Preserje, Radomlje: Jože Dolinar, Alojz Rode in Janez. Štele; Krajevna skupnost Jarše-Ro-dica: Grasto, d. o. o., Marjan Ora-žem; Krajevna skupnost Toma Brejca Vir: Stane Šorn, Franc Panćur, Ivan Hočevar, Janez Štele; Krajevna skupnost Dob: Janko Ccrar, Zdravko Kržan, Simon Kržan; krajevni skupnosti Dragomelj, Ihan: Janez Mivšek, Janez. Hribar; Krajevna skupnost Krtina: Tone Svetlin Krajevna skupnost Homec- Nožice: Jakob Brleč. Prvo letošnje močnejše sneženje je pokazalo, da je zimska služba dobro pripravljena za letošnjo sezono. G. Duhovnik pravi, da bodo pri obilnejših padavinah sneg nakladali in odvažali. Če boste imeli kakršne koli težave, pokličite žc omenjene telefonske številke, lahko pa ludi g. Primoža Ton k lija z. Oddelka za gospodarske javne službe, (tel. 713-681), ki nadzira zimsko službo. Ob tem pa g. Duhovnik opozarja vse voznike, naj svoje jeklene konjičke opremijo s primerno pnevmatiko, da ne bo težav. Ob koncu najinega razgovora je zaželel vsem udeležencem v prometu v zimski sezoni srečno vožnjo, vsem drugim pa tudi veliko prijetnih in varnih dni. VERA VOJSKA SLAMNIK - december 1999 stran ŠPORT JE NJIHOV VSAKDAN Lucija Živec v formuli 3 200 km/h v ovinek Malo nas ju takih, ki se imamo priložnost usesti /a volan hitrega dirkalnika in se vsaj nekaj trenutkov pri 270 km/h počutiti kot »Šumi«... Prva od »srečnie« v Sloveniji je Lucija Živec, Domžal-čanka, ki ji je hitrost vse prej kot tuja. Dirkanje naj bi bil sicer moški Sport, zato sc je Lucija sprva šc odločala med plesom in avtomobili. Prevladala jc želja po visokih obratih, bencinu in šikanah, ki Lucijo spremlja že celo življenje, saj je sama Za volan karta sedla žc kol devetletna deklica, vseskozi pa jo spodbujata in ji dajeta nasvete oče in dedek, ki jc začel s tO »družinsko tradicijo«. Lucija se je v desetih letih iz začetnice spremenila v izkušeno voznico, ki so jo povabili v avstrijsko ekipo Franz Woess racing na testiranje formule 3. Ta jc po zahtevnosti žc zelo podobna Fl. Lucija jc dosegla zavidljive rezultate in bila povabljena kot voz- nica v ekipo. Zalomilo pa se je pri financah. Ta šport jc namreč zelo drag (200 do 250 tisoč mark letno) m prav to je Luciji kljub nekaterim spoznorjem letos preprečevalo nastope na dirkali formule 3. Da bi bila sezona šc slabša, je imela Lucija nesrečo, v kateri jc močno poškodovala dirkal-nik, in zato nekaj časa ni mogla tekmovati Poleg uspešne športne kariere je Lucija brucka Ekonomske fakultete v Ljubljani, njena poklicna želja pa je ukvarjanje s športnim marketingom, zaradi česar jc Lucija tudi dijakinja Gea eollega. Lucija svojo ljubezen do avtomobilskega Sporta izpričuje tudi z vodenjem karting Sole v BTC-ju, kjer jc organizirala tako Solo za odrasle in otroke kot tudi karting akademijo za tiste z dirkalnimi ambicijami. Zato, če imate športno srce, kar v kart, Lucija vas pričakuje! BB Mlada smučarska skakalca Sabina in Anže Pevc Člana Skakalnega kluba Mengeš Sabina in Anže Pevc sta učence Osnovne šole Venclja Perka. Hodita v peti oz. osmi razred in se zahvaljujeta šoli, da jima pomaga dosegati lepe rezultate. Med več kot 20 tekmovalci v klubu Sabina trenira že skoraj leto in pol, Anže pa štiri leta. Trenirata vsak dan po nekaj ur, med vikendi so tekme. Sabina je doslej najdlje skočila 57 metrov v Beljaku in bi rada skočila kar se da najdlje; An-žetov osebni rekord jc 91 m dosežen v Beljaku in si ga, tako kot vsak, želi izboljšati. Preberite, kaj sta še povedala: Kdo te je navdušit za šport, imaš vzornika? Anže: V Ihranu sem videl skakali mojega prijatelja in takrat sem se odločil Vzornik mi je moj klubski prijatelj Rok Bcnkovič, Miha Rihlar in Kazujoši Eti-naki. Sabina: Pobudo je dal brat Anže, prepričal pil me jc predsednik Brane. Moji vzorniki so ciniki kol pri Anžetu, Na kateri skakalnici si prvič skočil(a) in kje stoji tvoja »naj« skakalnica? Sabina: Prvič sem skočila v Mosle-cu pri Ljubljani na 12-mctrski skakalnici, najljubša skakalnica pa sloji v Beljaku - 60- in 90-mctrska. Anže: Prvič sem se čez skakalnico zapeljal v Ihanu na 12-nielrski. Moja »naj« skakalnica pa stoji v Avstriji v Beljaku - 90-mctrska. Ali imata pred odločilnim skokom kdaj tremo? Sabina: Seveda imam, gatOVO pa nisem edina. Anže: Sem imel. Zdaj se tO ne zgodi več. Kje največ trenirala? Sabina: /clo veliko treniramo v Avstriji (Beljak), pa tudi po različnih drugih krajih. Anže: Po Sloveniji, kjer imamo tekme. Skačem tudi v Avstriji. Kdo vaju trenira, kaj menita o trenerju, so treningi naporni? Oba: Najin trener je Aleš Selak, ki ima precej zaslug za najine doslej dosežene rezultate. Z njim se zelo dobro razumeva. Sabina: Odvisno. Zjutraj so treningi vedno bolj naporni kol pa popoldne, Anže: Srednje. Včasih so kar zelo. Najboljši dosežek, število pokalov in medalj?' Sabina: Na državnem prvenstvu v Kranju sem bila tretja, v skupnem v MIP-u pa druga. Imam 2 pokala in 4 medalje. Anže: Bil sem gorenjski vieeprvak in v MIP-u dvakrat prvi, preti tremi leti pa državni vieeprvak. Imam 4 pokale in 3 medalje. Ali misliš s tem športom nadaljevati, si že morda pomislil, da bi odnehal? Sabina: Hotela sem žc odnehati, vendar bom nadaljevala s tem športom. Anže: Seveda mislim nadaljevali, sem pa ludi že pomislil, tla bi odnehal. .S' čim se ukvarjala poleg skokov, prosti čas? Sabina: 2e šesto lelo igram klavii. v glasbeno šolo pa hodim že 7 lei. V prostem času rolam, kolesarim in gledam televizijo. Zelo rada tudi lenarim. Sabina v letu na beljaški skakalnici (foto Andrej Vuga EKIPA B§D »ZAJČKI« KOT REPREZENTANCA SLOVENIJE NA TURNIRJU V ITALIJI Z 5. IGRALCI IZ DOMŽAL ter obema trenerjema (stoje z desne: prvi Venta A., tretji Ciperle B., peti Kom-lanc A., čepe z desne: četrti Kuplenik R., osmi Petročnik R.) Sc posamezniek naslednji igralci: Rok Kuplenik za najboljšega pit-cherja (metalca) Boštjan Ciperle za najboljšega igralca sezone (MVP) Rok Erklavec za najboljš perspek- Mladinski baseball tudi v Domžalah Včasih je veliko ljudi zamenjavalo baseball z grobim rughvjcm, vendar glede na vse večje pojavljanje baseballa v ameriških filmih in risankah na naših televizijah postaja ločevanje obeh zahodnih športov vse večje. Atraktivnost in dinamičnost baseballa je pritegnila zelo veliko število mladih in prav zaradi tega je ZBSS (slovenska baseball zveza) odločila izkoristiti ta trenutek in pred leti ustanovila tako imenovano ločeno MBL (malo baseball ligo) za osnovnošolce do 6. razreda OŠ, ki igrajo inačico baseballa, to je tee bali. Prav z tec ballom se je srečala večina domžalskih pionirčkov z začetki nekje leta 1995. Zaradi hilrega napredovanja se je večina teh hitro vključila v pionirske vrste klubov iz Ljubljane. Ti igralci sestavljajo danes okostje 3x zaporednih državnih prvakov BSD »Zajčki«, še več, v zadnji 2. sezoni niso izgubili niti ene tekme v slovenskem državnem prvenstvu. Igralci iz Domžal v vrstah Zajčkov igrajo naslednji: Nejc in Uroš Zupan, Miha in Rok Kuplenik, Žiga Usnik, Luka Boštjan Ciperle, Boštjan in Alenka Ompcrlc, Eva Vukovič, Andrej Venta, Alen Komlanc ter v vrstah Golovca tudi Rok Petročnik. Umsko leto je nekoliko ojnčciia ekipa Zajčkov zastopala Slovenijo na evropskem pionirskem prvenstvu v Uiussani v Švici, kjer so med 12. državami osvojili odlično 7. mesto z 2. zmagama in 4. porazi, kar so bile nasploh prve zmage slovenskih mlajših reprezentanc na EP (evropskih prvenstvih). Letos pa jc prav taka ekipa Zajčkov na močnem mednarodnem turnirju »Enzo Chivclli« z nastopom močnih pokrajinskih selekcij v Italiji osvojila 3. mesto, kjer jc bil Boštjan Ciperle razglašen za najboljšega piteherja (metalca) in najboljšega btttterja (odbijal-Ca) Meti drugim so naši premagali Hrvaško kar z 13:0 ter za točko izgubili z kasnejšim zmagovalcem Furlani jo-.lulijsko krajino (Italijani so 1. v Evropi) 7:8 ob vodenju 2. trenerjev iz Domžal V oklobru končanem slovenskem prvenstvu brez poraza so bili na koncu razglašeni za najbolj- tivnega igralca Matej Dovč za najboljšega obrambnega igralca. V Domžalah so bili tudi že organizirani poskusi igranja in treniranja baseballa na OŠ Rodica. V. Perka, odigrali so že nekaj demonstrativnih tekem ter celo eno tekmo za državno prvenstvo članov med Guncljami in Zajčki z istim namenom. V Domžalah je v okviru Šolskih prostovoljnih dejavnostih na OŠ V. Perka že uveden tee bali za mlajše pionirje, tako da se vanj lahko vključ-jo vsi zainteresirani, kjer vas bo Dušan Tome - »za zabavo« naučil osnovnih skrivnosti lega dinamičnega olimpijskega športa. Tako so pričeli vsi, tudi sedanji ameriški profesionalci vključno z McGvvirom. Sosso in Griffevem. ki zadnja leta tekmujejo za največ home runov v sezoni (rekord je 65.). Najboljši igralci na že omenjenem turnirju v Italiji so v povečini postali nosilci v kasnejših profesionalnih italijanskih tirnih, kjer že več kot 10 let Italijani nosijo primat. Ce sla lahko Bt>šljan in Rok tako uspešna zakaj ne bi bil tudi še kdo izmed vas? JANEZ CIPERLE Anže: Z ničemer drugim. V prostem času pomagam stricu na kmetiji. Kako vama gre v šoli, najljubši predmet, predmet, ki ga ne maraš? Sabina: Za zdaj v redu. Najljubša predmeta sla slovenski jezik in zgodovina, ne maram pa matematike, fizike in kemije. Anže: lahko bi šlo bolje! Najraje imam telovadbo, ne maram pa angleščine. Kaj pa prijatelji? Sabina: Zelo dobrih jc malo, drugače pa kar veliko. Anže: Ja. kar veliko prijateljev imam, z večino sc zelo dobro razumem. Tvoj najljubši film, morda, tvoje »naj« znamke? Sabina: filmov jc veliko, to so komedije - holivudske limonade. Rada se oblačim v bolj široka oblačila. Naj znamke pa so wrr boy, FRurr 61 THE IDOM. Anže: Terminator. Oblačim se bolj športno, moja znamka pa jc NIKE Najljubši dan? Oba: Petek. Vem da bosta sobota in nedelja zelo čudovita, šc posehej, če je kakšna tekma (Sabina). Kaj najraje ješ oz česa ne moraš? Sabina: Najraje imam zelenjavo in kalamare, ne maram rdeče pese, Anže: Najraje imam pico, ne maram pa vampov. .Sto rada v središču pozornosti, hi rada postala slavna? Sabina: Zelo rada saj se tako počutim zelo dobro, rada bi poslal slavna. Anže: Samo, kadar je pozornost pozitivna. Ja rad bi postal slaven. Kaj bi na sebi najraje spremenila? Sabina: Predvsem svojo postavo. Anže: Nič ne bi spremenil. Kaj bi rada bila, ko odrasteta? Sabina: Ne vem šc točno. Najbrž »kaj ekonomskega« uli pa Športnega! Anže: Rad bi bil dober šporinik. Kaj vam pomeni klub? Ižruženjc s prijatelji v klubu nama p do leta 2000, ki jo jc občinski svet sprejel oktobra leta 1997, ko je bilo več kot 47 ha posegov na prvo območje kmetijskih zemljišč, so nekatere stranke in občinski svetniki sprejeli sklep o pripravi na novo spreminjanje pravkar sprejetega prostorskega dokumenta. Ed i n i motiv jim je bil še večja nepotešenosl po novih pozidavah in zadovoljevanje Spekulativnih namenov privržencev svojih strank k vključitvi njihovih parcel v zazidalne okoliše. V želji, da bi urejanje prostora v občini temeljilo na preverjenih razvojnih usmeritvah, jc občinski svet tudi sklenil pripraviti celovit dokument - RAZVOJNI Pl.AN OBČINE DOMŽALE, ki pa ga občinske strokovne službe kljub izdatni pomoči zunanjih članov v področnih komisijah še do danes niso pripravile. Posledica odsotnosti razvojne strategije in strokovno pomanjkljivega načrtovanja je (udi koridor povezovalne ceste med Zclodnikom in Mengšem in rezervat za industrij- PISMA BRALCEV tkcPoonO v čemšeniških in prevoj-skih gmajnah. Oboje jc grob poseg v naravo in v življenjsko okolje na območju Skrjančcvcga in Preserij. Poleg škode, ki bo povzročena naravi, saj gre za edine še naravno ohranjene predele v občini z redkimi in ogroženimi vrstami rastlinja - Blata in Mlake, ki jih je Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine že predlagal v seznam zavarovanih naravnih bogastev, da bi bila za izgradnjo industrijske cone potrebna ogromna vlaganja v izvedbo prometnega, komunalnega in energetskega omrežja. Namesto novopredvidenc povezovalne ceste Zelodnik - Mengeš bi bilo bolj smotrno z dograditvami in usposobitvami obstoječih cest dosegati enako prometno učinkovitost na slabo izkoriščenih prostih površinah v industrijski coni Jarše, ki žc imajo vso ustrezno komunalno opremo pa namesto stanovanjske gradnje gospodarno načrtovati bodočo obrtno industrijsko cono. Značilnost novega prostorskega plana pa je tudi ta, da so nove pozidave predvidene na tržno poceni kmetijskih in gozdnih zemljiščih brez zadovoljive komunalne infrastrukture in predvsem brez. kanalizacije - na primer Rova, kjer bo zaradi greznic še dodatno obremenjeno okolje. Ali pa bomo morali vsi občani plačevati stroške za sanacijo zgrešenih planskih odločitev. Čas je za spremembe v prostorskem planu občine Domžale in v glavah listih, ki o tem odločajo. JOŽE NEMEC, univ. dipl. ing. arh. Nekaj je narobe z avtomobilom... Verjetno (predvsem ženske) poznate poglede mehanikarjev, ko pridete z avtomobilom, češ da je nekaj narobe, da sicer ne veste, kaj je, ampak, da sc vam zdi, da pelje nekam čudno... Prav to sc jc zgodilo meni ne-' kega jutra v novembru. Ker so te- RENAULT AUTO SET - SETNIKAR DRAGOMELJ 26, DOMŽALE Vsem našim strankam in ostalim občanom želimo vesele božične praznike in srečno novo leto 2000. Vi OPTIKA Delovni čas: delovnimi od 8. do 12. ure, od 15. do 19. ure, soboto od 8. do 12. ure. MiNiMA KD JOŽE GOSTIČ HOMEC Dekliška pevska skupina SIRENE vas vabi na Božični koncert ki bo: ■ v nedeljo, 26.12.1999 v Marijini cerkvi na Homcu ob 18. uri; ■ v četrtek, 6.1.2000 v cerkvi v Ljubljana-Polje ob 18. uri; ■ v soboto, 8.1.2000 v frančiškanski cerkvi v Kamniku ob 19.30; ■ v soboto, 22.1.2000 v cerkvi Sv. Benedikta v Kresnicah po maši ob 17. uri. Zborovodkinja: Petra Grkman Klaviature: Tomaž Pirnat Vstop je prost! Informacije na telefon: 061/727-814 061/727-287 zave vedno, kadar v bližini ni niti amaterja, ki bi povedal, kaj naj naredim, jc bila moja prva misel »odpeljati avto k nekomu, ki se vsaj približno spozna na avtomobile« Tako sem okoli 8.15 pripeljala svojega clia k MEHANIKARŠTVU KU-SAR v Dob in jim razložila svojo težavo. Kljub delu in nenapovedanemu obisku sc je eden od zaposlenih usedel v moj avto, se odpeljal (težaka naj bi bila pri večji hitrosti) in ga ob prihodu nazaj zapeljal v delavnico, ker se je res »obnašal malo čudno«. Avto so dvignili in pregledali kolesa, pa enega centrirali in meni na srečo našli le led v kolesu. Zahvalila sem se jim in se jim Se enkrat, da sem se po 15 minutah lahko spet brezskrbno odpeljala s svojim cliom! VOZNICA Zaslužimo si boljšo ponudbo TV programov Pred leti smo občani Domžal dobili možnost priključitve na kabelski sistem televizije in mnogi so to priložnost tudi izkoristili. Oh priključitvi nam je operater obljubljal zanimive programe, ki naj bi obogatili ponudbo gledanja tujih televizijskih programov. Žal danes temu ni tako. Poleg standardnih televizijskih programov sedaj (SLO 1 in 2, Avstrija I in 2, POP, Gajba, Kanal A, itd.) operater ponuja gledanje TV programov, ki jih normalni gledalec niti ne more razumeti (primer TV Kudistana). posreduje pa tudi programe, ki so zanimive le za ozek krog gledalcev, bodisi zaradi vsebine oddaj ali jezika - CNBC ali francoski 5 Kanal. STREHOVEC dr. Jagoda Potočnikova 15, 1230 Domžale telefon: 061/712-990 722-122 Ordinacijski čas: Ponedeljek od 13.-19. ure Torek od 9.-12. ure Sreda od 13.-19. ure Četrtek od 13.-19. ure Petek od 9.-12. ure Gledalci bi bili seveda bolj veseli in tudi gledanost bi bila mnogo višja, će bi se operater potrudil in nam ponudil gledanje programa Discoverv in Nalional Geographic, pa morda šc MMT, Nature in druge, ki jih lahko redno spremljajo naročniki kabelske televizije v Ljubljani. Res jc. da je gledanje kabelske televizije sedaj brezplačno, toda to senc pomeni, da sc gledalci ne bi st ri-njali z morebitno, minimalno naročnino, če bi za tak svoj prispevek dobili možnost gledanja kvalitetnih tujih programov. Potrebno bo le nekaj dobre volje na obeh straneh -pri operaterju - ponudniku in gledalcih - uporabnikih kabelske televizije. Domžalčani in Kamničani si zaslužimo boljšo ponudbo TV programov in pričakujemo, da nam bo operater ponudil pestrejšo izbiro programa žc v bližnji prihodnosti, saj danes, v času izredno hitrega razvoja na tem področju to res ne more in ne sme biti problem. N. TICAR Dopolnilo k članku: »Domžalam, ki je služil 7 cesarjem.« V 11. št. SLAMNIK sem prebral zanimivo dolgo življenjsko pot g. S. Smona. Tudi jaz sem, čeprav sem nekaj let mlajši, služil istim »CKSAR-.11 Al - kot g. Šiiioii. vendar sem jih naštel ne 7 ampak 9. - Naj jih naštejem po vrsti, kot so si sledili. 1. Cesar 1 KANC JOŽEF. Po 68 letih vladanja jc umrl 21. novembra 1916, sredi I. sv. vojne. Hranim še časopis tistega časa z. njegovo osmrtnico. V grobnico so ga položili 30. novembra 1916. 2. Cesar K AKOI, vladal od novembra 1916 do novembra 1918. to je do konca I. sv. vojne, ko je Av-stro-Ogrska razpadla in so razglasili republiko, cesar pa jc moral v pregnanstvo. Umrl je L aprila 1922 v Funchalu na Madeiri. 3. Krali PETER, 1. 1. decembra, ko jc z ZEDINJENEM Srbov. Hrvatov in Slovencev nastala nova država s kratico imenovana SHS. Vendar je ta zaradi starosti in onemoglosti bil to le formalno. Dejansko pa je vodil vse njegov mlajši sin Aleksan-dci. Kralj PETER je umrl v avgustu 1921. 4. Kralj ALEKSANDER je poslal po smrti svojega očeta PITRA I. v avgustu 1921. Vladal je do svoje smrti 9. oktobra 1934. Padel je kol žrtev atentata v Marseju. V grobnico na Oplcncu so ga položili 17. oktobra. Njegovega pogreba sem sc udeležil. Njegovo delo jc bilo preimenovanje države v JUGOSLAVIJO in razdelitev na banovine. 5. Knez PAVEL je vladal od oktobra 1934 do 27. marca 1941. - V oporoki je kralj Aleksander določil, da v primeru njegove smrti, ker je bil njegov sin mladoleten, prevzame kraljeve posle njegov bratranec, knez Pavle. Imel jc vsa kraljevska pooblastila, zato sem ga upravičeno uvrstil med naše »cesarje«. 6. Kralj IT 11 R II. Od 27. marca do 17. aprila istega leta 1941. Kci seje knez PAVLE naslonil na sile Osi in podpisal akl o sodelovanju / na cistično Nemčijo, so ga nezadovoljni oficirji nasilno odstranili, pretrgali sodelovanje z Nemčijo, in razglasili PETRA za polnoletnega, čeprav še ni imel niti 18 leta. Zaradi tega je Hitler brez vojne napovedi napadel Jugoslavijo in jo zasedel. 17. aprila je bila Jugoslavija poražena in je bila prisiljena podpisati brezpogojno kapitulacijo Kralj PETER II. je z vlado pobegnil v Kairo, od tam pa v London. 7. HITLER. Od aprila 1941 do 30. aprila 1945, koje naredil samomor. Domžalski komorni zbor Vas vabi na BOŽIČNI KONCERT posvečen 100. obletnici rojstva Matije Tomca, v Domžale v župnijsko cerkev 25. decembra 1999 ob 16. uri. zborovodja Tomaž Pirnat Vljudno vabljeni! 29. TRADICIONALNI NOVOLETNI KONCERT SIMFONIČNEGA ORKESTRA DOMAŽALE-KAMNIK SOLISTA: MILENA PERIC, SOPRAN MILJENKO ĐURAN, TENOR DOMŽALSKI KOMORNI ZBOR y ZBOROVODJA: TOMAŽ PIRNAT KOMORNI ZBOR LIMBAR MORAVČE ZBOROVODKINJA: ELIZABETA KUNAVER DIRIGENT: ALEKSANDAR SPASIČ 27. 12. 1999 ob 20. uri SREDNJA ŠOLA RUDOLFA MAISTRA KAMNIK 28.12.1999 ob 20. uri HALA KOMUNALNEGA CENTRA DOMŽALE PREDPRODAJA VSTOPNIC: ZKO KAMNIK GOLFTURIST DOMŽALE 8. TITO. Od maja 1945 do svoje smrti 4. maja 1980. On je bil najdalje naš »cesar«, polnih 35 let. Po Titovi smrti je bilo celo desetletje pravo pravcato brezvladje. Ker nismo našli človeka, ki bi lahko nadomestil III A, smo se odločili za osamosvojitev. Jugoslavija je tako po 73-letih obstoja dokončno propadla. 9. KUČAN. Naš prvi »cesar« od I99l - Naj ob tem pripomnim, da njegova moč in pooblastila še daleč ne dosegajo pooblastil njegovih predhodnikov. Oprostite prosim. Ni to moje pisanje namenjeno kot kritika obravnavanega članka, temveč samo dejanska osvetlitev zgodovine našega doživljanja in naših »cesarjev«. TONE PETERKA UNIVCRZALI i INDUSTRIJA SK3RTNIH 08LAĆIL srOrrs wtvw »tausm Vsem poslovnim partnerjem in kupcem želimo vesele božične praznike in srečo v novem tisočletju. V tem mesecu smo Vam spoštovani kupci pripravili -30% znižanje za vse izdelke v naših industrijskih prodajalnuccJzo4Mittfa,. 9+i hoj, je. halj oltetavH&fG. kot ttcui ^ačeteJi - naj ko daMe/i! To vam želi pooblaščeni servisno prodajni center ŠKODA ŠKERJANEC Krumperška 21, Domžale Telefon: 710-340 SERVIS - TRGOVINA GREGORIČ □ REZERVNI DELI - Gorenje, Candv, Bosch □ GOSPODINJSKI STROJI - Gorenje □ SERVIS BELE TEHNIKE Gorenje □ ODKUP IN PRODAJA RABLJENE BELE TEHNIKE □ KOMISIJSKA PRODAJA Trgovina odprta pon.-petek od 14. do 18. ure ŠOLSKA UL 22, SPODNJE JARŠE, Domžale TEL (061) 714-939 GSM (041) 734-688 POSLOVNIM PARTNERJEM, STRANKAM IN OBČANOM SREČNO L ASTRA YOUNG Novoletni popust 222.000 SIT Vesele božične pravnike in srečno vožnjo v novem letu vam želi avtotehna ¥\B in Kosec Kamniška 19, Domžale, salon tel.: 716-092 servis tel.: 715-333 Ljubljanska 70 1230 Domžale Tel. 726-600, fax:715-105 Svetovalnica v Centru za mlade Če se o svojih stiskah ne moreš z nikomer pogovoriti, smo te pri nas pripravljeni poslušati, ti anonimno in brezplačno pomagati, iskati odgovore na vprašanja in usmerjati tvojo prihodnost na bolj prijazno in svetlejšo pot. Dobrodošel si vsak dan med 8. in 15. uro in v sredo do 18. ure, lahko pa nas pokličeš tudi po telefonu: 726-600 ali 715-105. Na vprašanje ti bomo odgovorili tudi s pomočjo elektronske pošte, na naslov: CZM@siol.net HYunnm1 SUBELJ DOMŽALE MITSUBISHI MOTORS V. SUBELJ DOMŽALE Durih kupcem Obrtniška 8 1230 DOMŽALE PRODAJA TEL: (061)716 221 SERVIS TEL./FAX: (061)716 221 Darilo kupcem Obrtniška 8 1230 DOMŽALE PRODAJA TEL: (061)716 221 SERVIS TEL./FAX: (061)716 221 MITSUBISHI CRRISMR VOŠČIMO VAM VESELE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE! Frizerski salon M. delovni čas: od 8.-19. ure sobota od 7.-13. ure ned.,pon. ZAPRTO VE&EL 50ŽIČ TEB &DEČNO IN ZDRAVO V LETU 2000 1230 Domžale tel.&fax: 061/721-459 crrcujaxpri MAJHENIČ VILJEM s.p. ATELJE ZA MODERNO INDUSTRIJSKO KOMERCIALNO IN AMATERSKO FOTOGRAFIJO V CRNO-BELI IN BARVNI TEHNIKI ■ ekspres fotografija za dokumente ■ prodaja fotoaparatov, albumov, baterij ■ okvirji in okvirjanje fotografij DOMŽALE, Ljubljans.ka 89 rel./faks: (061) 713-653; GSM: 041/673-870 _* f /vj^fVttf/ti/fjttfh it* y/iHt*t r/ >/, t Vsem poslovnim partnerjem, kijih oskrbujemo s stanovanjskimi storitvami, ogrevanjem, vzdrževanjem cest, z dobavo doComitnega drobljenca, gradnjami in drugimi storitvami in proizvodi, želimo srečen (Božič in uspešno in popolno prvo leto novega tisočletja. Okmočno- 'jdui^mje Rdečecfa Je/u^^bomjal& jeli ?* M.V OSMIMI r*»0tK VTMh BOŽIČ IN &REČNO NOVO LETO 2000 ■JE PRIPOROČAM, KO S>E ODLOČATE ZA PftSMOVO ALI NOVO OfiADNJO OBJEKTA varnost mengci, d d. VSEM 03ČAN0M ŽELIMO VESELE DECEMBRSKE PRAZNIKE IN VARNO LETO 2000 171 TFSTNF VUŽNJF KRFDIII BREZ POLOGA KRF0ITI NA P0I UZNICI Srečno novo leto 2000! S4U lr?o'1nB z fistul t*itm n»t#rteki\i Podjetje zakomercidhri inženiring đ.o.o. Srečno v novem tisočletju! SLOVENICA zavarovalniška hiia d.d. Zanesljiva. Varna. Ki prisluhne. Cenjene zavarovanke in zavarovanci, po Novem letu lahko obiščete v novoodprti pisarni V DOMŽALAH, i 'Prostovoljnogasilsko društvo Ihan idi krajanom in krajankam vseh sedmih vasi in zaselkov 'Kjajevne skrivnosti Ihan in vsem prijateljem gasilstva ISLS'EL'E '^JiAZMj'KL in S%£ČNP LTfTO 2000. Obenem se lepo zahvaljujemo krajanom za sodelovanje in finančno pomoč. Ihanski gasilci AHAČIČ Domžale, SERVIS Prešernova 1 /a, J TRGOVINA tel. 061 /722-107 )rodajalna izdelkov CJOrGIlJG POPOLNA IZBIRA BELE TEHNIKE gorenje VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 2000! NOVOLETNI POPUST DO 15 % ZPLAČNA DOSTAVA IN MOŽNOST NAKUPA NA VEČ OBROKOV Odprto od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure Sreča je edino kar se podvoji, če jo delimo. SLAMNIK - december 1999 Spoštovani kupci, dragi prijatelju imobežnosti življenja in minljivosti vsega se najbolj zavemo v prelomih trenutkih. V takih časih si tudi postavljamo načrte, kako si bomo življenje uredili v prihodnje. Prelom tisočletja pa je nekaj posebnega: je priložnost za pogled nazaj, naše preteklo življenje inje hkrati tudi trenutek, ko si postavljamo načrte za prihodnje. Tak je red in običaj tudi v poslovnem svetu. Skupaj z vami, spoštovani kupci, dragi prijatelji, tudi mi v Napredku pogledujemo na našo preteklost in si z vašo naklonjenostjo zarisujemo našo prihodnost. Radi bi vam povedali, da se tudi v tem novoletnem trenutku preloma stoletij in tisočletij zavedamo, kako smo mogli vse to, kar smo dosegli, uresničiti le z vašo pomočjo. Ponosni smo, da upravičujemo pot našega razvoja. V Napredku vam želimo doživetja lepote božičnih in novoletnih praznikov, v novem letu, prvem v tisočletju, mnogo svetlobe v vsem, kar vam prihaja naproti Napredek bo skušal z vsemi svojimi poslovnimi ravnanji in tudi človeškimi zmogljivostmi storiti vse, da bi vam te vaše poti v življenju storili lepše in prijaznejše. Želimo vam zdravja in uspehov. Vaš Napredek