2 5. X. 1989 PTUJSKI PISRU7NINAR informacije Številka 12 - avgust 1989 Gorje mu, kdor v nesreči biva sam Vse poletje že spremljamo vesti o pustošenjih, ki jih povzročajo letošnja neurja, kakršnih ne pomnimo. O poplavah in razdejanjih, ki so jih nalivi povzročili zlasti na haloškem območju od 3. do 5. julija smo pisali tudi v Perutninarju. Takrat smo vas seznanili, da so utrpele večjo škodo tudi družine naših delavcev. 32 delavcev je prijavilo škodo, vendar je od teh 23 družin utrpelo škodo na kmetijskih zemljiščih, pridelkih ali na gospodarskih poslopjih. Te vrste ocenjujejo po krajevnih skupnostih. Takoj, ko so bile prijavljene škode je kolegij DO imenoval komisijo, ki je opravila oglede in ocenila škodo pri tistih delavcih, kateri so prijavili škodo na stanovanjskih oziroma bivalnih prostorih. Komisija je ugotovila, da je šestim družinam naših delavcev neurje povzročilo znatno škodo in je le-to tudi ocenila. Veliko škodo so utrpeli: Ignac Selinšek, Stanko in Kristina Ribič, Marica Vidovič, Anica Skledar, Angela, Danica in Zdenka Ducman, ter Irena Fideršek in Janez Pernek. Na osnovi višine ocenjene škode je na predlog poslovodnega odbora, delavski svet podjetja odobril prizadetim ugodni stanovanjski kredit v višini 10 odstotkov ocenjene škode, kot takojšnjo pomoč. Prizadetim je bil odobren kredit v višini od 4,612.000 do 20,188.000 din v sorazmerju z višino ocenjene škode, razen družine Fideršek-Pernek, kjer bo potrebno hišo porušiti in bo primer ločeno obravnavan v sodelovanju s Centrom za socialno delo Ptuj in pri sestrah Ducman, kjer je 10% ocenjene škode prenizki znesek, da bi ga kazalo obravnavati kot dolgoročni kredit, zato se ta upošteva pri solidarnostni akciji sindikata. Krediti so odobreni za dobo 10 let s 15% obrestmi, anuitete pa bodo začeli upravičenci plačevati 1.1.1990. Ugodni kredit je bil odobren tudi kooperantoma Stanku Polajžeru s Plajnskega in Francu Mlakam z Gruškovja. Solidarnostno akcijo zbiranja pomoči pa je takrat začel tudi sindikat. Na seji predsedstva konference osnovnih organizacij sindikata, ki je bila 28. julija so se dogovorili, naj bi sleherni zaposleni prispeval 50.000 din za sodelavce, ki so utrpeli med neurjem večjo škodo na stanovanjskih zgradbah. O akciji naj bi delavce podrobno seznanili predstavniki sindikalnih organizacij v posameznih proizvodnih enotah. Zbrali naj bi tudi podpise, kdo je pripravljen dati svoj prispevek. Ker bi v velikih proizvodnih enotah bilo zbiranje podpisov zamudno, so se dogovorili, da bi v številčnejših proizvodnih enotah zbrali podpise tistih, ki niso voljni prispevati 50.000 din za svoje doselavce. Ker do obračuna OD v oddelek za obračun OD in prispelo nobeno poročilo, da kdo ni pripravljen sodelovati v akciji, so vsem zaposlenim "odtegnili” po 50.000 din. To pa je pri nekaterih povzročilo revolt. Pa ne, da ne bi bili pripravljeni pomagati prizadetim sodelavcem. Stvar je vtem, da v nekaterh enotah sindikalni aktivisti niso opravili svoje dolžnosti. Niso informirali sodelavcev o akciji. Jezili so se v glavnem tisti, ki za akcijo sploh niso vedeli saj je tekla v času dopustov. K slabi volji je prispevalo še to, da v juliju delamo še solidarnostno soboto. Ta solidarnostni dan je sicer z zakonom določen, v Perutnini pa za solidarnost delamo vsako leto v juliju. Nekateri pa so to povezovali s pomočjo Halozam. Izostalo je tudi 10% stimulacije na katero smo se že navadili in slaba volja je bila tu. Škoda. To res ni bilo potrebno. Še toliko manj, ker smo ravno 28. julija, ko je bil sestanek predsedstva konference sindikata, v tiskarni pripravljali 11. številko Informacij in bi v njej lahko podrobno razložili za kaj gre. Tistim, ki pa so akciji nasprotovali, bili so to le posamezniki, pa tole! Za 50.000 din je možno kupiti 5 zavojčkov poprečnih cigaret, ki jih z dimom spustimo v zrak ali 2 steklenici piva na poprečni veselici, redko kje dobiš za ta denar porcijo jedi. Če imamo torej v našem kolektivu takšne ljudi, da jim je za svojega sodelavca v nesreči težko odriniti nekaj "drobiža”, bi si naj malo ogledali razdejanje, ki ga je neurje povzročilo že tako siromašnim Halozam. Da ne bo različnih razmišljanj, kako je bil zbrani denar razdeljen naj zapišem, da se je zbralo 96,200.000 din. Kot je predlagal sindikat, je bil ta denar razdeljen med že navedenih 6 družin v višini od 8,100.000 do 40,000.000 din v sorazmerju z višino škode, ki jo je ocenila strokovna komisija. "Kaj pa je potem s sredstvi solidarnostnega sklada, za katerega delamo vsako leto en dan?” bo marsidko vprašal. Glejte! Tudi del teh sredstev je dobila občina Ptuj za odpravo posledic vodne ujme. Toda, spremljate čašo pisne, radijske in TV vesti in veste, da so letošnja neurja pustošila v mnogih krajih. Ponekod je za vodo ostalo enako razdejanje kot v Halozah ali še celo hujše. Tudi drugih neprilik, ki jih lahko označimo z elementarno nesrečo ali katastrofo ni manjkalo od toče do vode zastrupljene s pesticidi. Sredstva solidarnostnega sklada se torej namenjajo za oblažitev škode na vseh koncih. Iz tega sklada je bilo za Haloze namenjeno več sredstev, kot znaša enodnevni zaslužek vseh zaposlenih v naši občini. Pa vendar je to malo spričo potreb za najnujnejše. Voda je poleg bivalnih objektov in kmetijskih zemljišč uničila ali poškodovala mnoge ceste, električne napeljave, vodovode in vodnjake, telefonska omrežja. Ponosni smo bili, da so bile ceste v nekaj dneh za silo usposobljene in da je elektrika bila spet na voljo. Za to pa so bile nujno potrebne mnoge improvizacije. Vse to pa veliko stane. Prejeta sredstva niti približno ne zadostujejo za že opravljena najnujnejša dela, storiti pa bo treba še veliko, saj pregovor pravi, da nesreča prihaja na krilih, odhaja pa peš. V tem primeru še to toliko bolj velja. Posledice neurij bodo še dolgo boleče. Da bi jih omilili, kolikor je to mogoče je Izvršni svet Skupščine občine Ptuj sprejel sklep, po katerem bi naj vsi zaposleni v občini prispevali še en enodnevni zaslužek v mesecu avgustu. Tudi v Perutnini smo se odzvali k akciji. Ob izplačilu OD za avgust, ki ga bomo prejeli v septembru, bo torej za enodnevni zaslužek manj denarja. Tako zbrani denar pa se bo porabil izključno za odpravo posledic neurja v Halozah. Med pogovori se spet sliši: "Koliko vikendov bo dobilo asfalt in telefon ter kdo bo preverjal porabo teh sredstev?” Prav je, da ste kritični, kako se troši vaš denar. Tudi mene to zanima, zato sem se pozanimal o teh zadevah pri občinskem Izvršnem svetu. Takšen je odgovor: "Solidarnostno zbrana sredstva enodnevnega zaslužka bodo porabljena izključno za saniranje škode v Halozah. Sredstva so namenjena zlasti za obnovo infrastrukture (torej ceste, električna, vodovodna in telefonska omrežja ter ureditev stanovanjskih objektov). Sredstva bodo dobili na razpolago izvajalci del. Racionalnost in pravilnost trošenja teh sredstev bo nadzirala posebna komisija, ki bo o porabi sredstev poročala delavskim svetom vseh podjetij in TOZD v občini.” Kot zagotavljajo v IS občine bodo sredstva torej pošteno porazdeljena, če pa boste opazili nepravilnost, oziroma, da bi se kdo z njimi okoriščal, potem to takoj sporočite omenjeni komisiji. Tudi uredništvo Perutninarja bo pripravljeno sodelovati in reagirati. Menim, da je sedaj marsikaj bolj jasno in da ne bo nepotrebnega hudovanja. Res je, da so časi hudi, da se že težko živi pa vendar, naj še enkrat ponovim pregovor. "Gorje mu, kdor v nesreči biva sam.” Pomagajmo torej sodelavcem, pomagajmo sočloveku. Kdo ve, kdaj bomo pomoč potrebovali sami. Urednik Inventivna dejavnost v letu kakovosti in varčevanja Za letošnje leto smo rekli naj bo to leto kakovosti in varčevanja. V tem trenutku nismo prepričani, da to parolo kaj uspešno uresničujemo. Zmanjšana produktivnost, povečano število nadur, povečano zaposlovanje, večje število bolniških staležev, ki verjetno vse to pogojujejo, nikakor ne prispevajo k varčevanju. Veliko smo si obetali od okrepljene inventivne dejavnosti, vendar tudi na tem področju pričakovanja niso uresničena. 5. številko Informacij smo posvetili tej dejavnosti. Aprila smo kot prilogo Perutninarja objavili INOVACIJSKO PRIJAVNICO z vsemi potrebnimi napotki, namestili omarice za oddajo koristnih predlogov in vendar jih je doslej prispelo izredno malo. Prispele predloge je Komisija za inventivno dejavnost obravnavala na svoji 2. redni seji 16. avgusta in sicer: 1. Franc KOLARIČ Opis predloga: Predelava strojev za pranje embalaže. Izračun prihranka in višine nadomestila za inovacijski predlog tov. Franca Kolarič. a) Izračun prihranka: Prihranek 20-22 I kurilnega olja na uro 21 litrov x 15 ur x 260 dni x 4100 din = = 335. 790.000 din oziroma 36184 točk Prihranek v treh letih znaša 1.007.370.000 din oziroma 108553 točk b) Nadomestilo: Osnovna nagrada: 270 točk (270) + 1% od 108553 točk 1086 točk (362) Skupaj 1356 točk (632) c) Komisija ocenjuje, da ostali pozitivni efekti izboljšave pokrijejo stroške predelave strojev (prihranek pri delovni sili, ker ni potrebno čiščenje grelnih registrov ipd.). Komisija predlaga delavskemu svetu odobritev izplačila nadomestila za tehnično izboljšavo tov. Franca Kolariča v višini 1356 točk neto OD po vrednosti točke na dan izplačila, v skladu s 47. členom SaS o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih, pa še tri dni izrednega plačanega dopusta kot najuspešnejšemu udeležencu akcije Maj - mesec inovacij. 2. Mirko BAUMAN Opis predloga: Zgraditev vodnega rezervoarja ter postavitev vodne črpalke, ki bo omogočala cirkulacijo in hlajenje hladilnega nedija. Tov. Bauman meni, da sedanji postopek hlajenja hladilnega medija v hladilnici na Potrčevi 10 porabi prevelike količine drage sanitarne vode iz komunalnega omrežja. Komisija smatra predlog kot ponovno iniciativo za rešitev problema. Predlog je koristen in je bil podan že večkrat. Komisija predlaga kot nagrado izplačilo za nadomestilo v višini 50 točk neto OD. 3. Dušan OREŠEK Opis predloga: Popravilo lesenih EVRO palet in velikih lesenih palet v mizarski delavnici ali pa bi to opravljal en priučeni delavec v PE Perutninska klavnica. Tov. Orešek pravi, da bi bilo možno zlomljene palete popraviti in jih ponovno usposobiti za transport, sedaj pa iste prodajamo za les za kurjenje. Komisija smatra, da se predlog nanaša na dela, ki bi morala biti opravljena samoumevno. Glede na to, da pa temu ni tako, komisija predlaga izplačilo za nadomestilo v višini 50 točk neto OD. 4. Stanko IRŠIČ Opis predloga: Uvedba evidenčne kartice prihodov in odhodov vozil za prevoz zvrejenih brojlerjev. Glede na to, da se vsako gibanje vozila beleži na tahografu bi uvedba take kartice pomenila samo povečanje obsega dokumentacije. 5. Komisija je obravnavala predlog delavca iz Perutninske klavnice, katerega podpis je nečitljiv. Predlaga, da bi se naj nad staro kotlarno in bojlerji zgradile garderobe z vsemi sanitarijami, s tem, da bi bil vhod po stopnicah pri starih transformatorjih. Meni, da bi s tem lahko rešili problem stiske. Komisija je bila mnenja, da je bila že prej planirana drugačna rešitev. Z varnim kolesom v promet Za nami so poletni meseci, čas, ko so otroci pozabili na šolo in se posvetili igranju ter se tako zadrževali na šolskih igriščih in bližini domov. Z začetkom pouka se učencem spremeni ritem življenja, na eni strani jih spremlja počitniška razposajenost na drugi strani so obremenjeni s šolskimi obveznostmi tako, da v prometu pozabijo kakšna nevarnost jim preti. V prvem mesecu pouka obstaja povečana nevarnost kajti v času počitnic se otroci zadržujejo v bližini domov. Ob obiskovanju pouka veliko število otrok na poti v šolo in domov kolesari. Ob vračanju domov se otroci radi vozijo vzporedno po vozišču in se pogovarjajo, kar predstavlja veliko nevarnost predvsem pri prehitevanju vozil. Pogostokrat se zgodi, da otroci pri kolesarjenju nenadno zavijejo na vozišču v levo ali polkrožno obrnejo. Posledice takšnih manevrov se najpogosteje končajo s smrtnim izidom. Starši so tisti, kateri jih morajo pogostokrat opominjati in jih spomniti na to, da morajo pri vsakem spreminjanju vožnje obvezno pogledati in se najprej prepričati ali lahko opravijo takšen manever na vozišču. Najnevarnejša opravila v prometu so prehitevanja in zavijanja v levo ali desno. Otroka naučite, da mora pred zavijanjem v levo ali desno najprej pogledati in se prepričati, če lahko varno zavije, zavijanje v levo nakaže z levo roko in se razvrsti na levo stran desne polovice vozišča in ne sme zapeljati iz desne strani desne polovice vozišča na levo stran. Pri nakupu kolesa izberite otroku takšno kolo, da ga bo lahko varno upravljal ne kupujte mu dirkalnega kolesa, saj je takšno kolo namenjeno prvenstveno odraslim osebam. V kolikor otrok uporablja za vožnjo rabljeno kolo preglejte ali brezhibno delujejo zavore. Sedež nastavite na takšno višino, da bo otrok lahko z eno nogo segel na tla pri sedenju na kolesu. Opremite kolo z eno belo lučjo spredaj in eno rdečo lučjo zadaj. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Otroci v Vsako leto na slovenskih cestah umre v prometnih nesrečah nad 500 udeležencev cestnega prometa med njimi za dva razreda otrok. Eno veliko slovensko šolo bi lahko letno napolnili z otroci, ranjenimi v prometnih nesrečah. 1000 otrok občine Ptuj bo letos začelo obiskovati 1. razred, približno enako število bo obiskovalo malo šolo. Starši, vzamite si čas za svojega otroka in skupaj z njim večkrat peš prehodite pot od doma do šele ali vrtca. Izberite mu takšno pot, da bo čim bolj varna. Izogibajte se cest z veliko prometno obremenitvijo. Naj vam otroci iz šole ne prinašajo gospodinjskih potrebščin, saj jih to dodatno obremenjuje in so manj okretni na prometnih površinah. Z večkratnimi praktičnimi vajami ga učite, da se bo vedno ustavil ob robu vozišča, pogledal naprej na levo, nato na desno in izvedel prečkanje voziča šele takrat, ko bo cesta prosta. Ne smemo pozabiti, da je otrok manjši od odraslih in za to dosti težje spremlja promet okoli sebe. Za opazovanje prometa uporablja eno od strani vozila. Voznik, ki vozi prometu po cesti pa ga težje opazi. Obratno je pri odraslih osebah, katere opazujejo promet čez vozila. Otrok v prometu tudi drugače ocenjuje hitrost vozil, katera se mu približujejo, kot odrasle osebe, za to ga naučite, da mora paziti pri prečkanju ceste na vozila z ene in druge smeri in da sme prečkati cesto šele takrat, ko je vozilo, katero se mu približuje, oddaljeno več kot 150-200 m. To razdaljo mu lahko označite na nekem objektu, recimo na mestu, kjer raste drevo, stoji hiša, ograja in podobno. Na žalost zaradi pomanjkanja časa ali službenih ob-venosti starši ne vodijo otrok v malo šolo, ampak to opravlja otrok samostojno, recimo pri petih letih. Naučijo ga, kje naj hodi v šolo in iz nje domov kar iz avtomobila, kasneje ko jim vozilo povozi otroka, pa ne morejo verjeti, da se je to lahko zgodilo prav njihovemu otroku. Nikoli pa se ne vprašajo, kaj so samo storili za varnost svojega otroka, ali so storili dovolj - premalo - ali površno. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Nadaljujemo s športnimi tekmovanji delavcev Perutnine Komisija za šport in rekreacijo Perutnine Ptuj razpisuje tekmovanja v naslednjih panogah: 1. Mali nogomet (tekmujejo moški) - tekmovanje bo na igrišču OŠ Tone Žnidarič dne 4. 9. 1989 ob 16. uri. Žrebanje tekmovalnih parov bo pred začetkom tekmovanja. Vodja tekmovanja je Zdravko Sok. 2. Pikado (tekmujejo ženske) - tekmovanje bo dne 11.9.1989 v kletnih prstorih PE Strokovnih služb od 14.-16. ure. Posamezna tekmovalka meče 10 puščic na razdalji 3 m od tarče. Vodja tekmovanja je Alfred Merc. 3. Kegljanje (tekmujejo moški in ženske) - tekmovanje bo 5., 12., 19. in 26. 9. 1989 od 15.-17.30 ure na kegljišču Kegljaškega kluba na stadionu Drava. Posamezni tekmovalec meče 50 metov. Vodja tekmovanja Martin in Ciril Mlakar. 4. Mini golf (tekmujejo moški in ženske) - tekmovanje bo v ptujskih toplicah 7. 9. 1989 od 16.-18. ure. Vodja tekmovanja je Edvard Kenda. Športno srečanje med Kodo, Podravko in Perutnino bo v oktobru, zato bodo ta tekmovanja dober trening in priprava za navedena srečanja. Komisija za šport Iz našega kumika i 11 ;! §1 1 SfS i 1 ii ■ lili ::x:- UNIVERZALNOST - Nekaj bo res s tem Zlatim nojem! - Kaj pa? - Naš strokovnjak za krmila je v 3. številki Perutninarja posvetil polovico svojih vtisov s strokovnega seminarja o krmilih v Astir palače, 25 km od Aten - turizmu. SAMOCENZURA Baje je kokotek zaradi samocenzure gornjega prebliska hotel prenehati dopisovati, pa sta ga odgovorni urednik in urednik od tega vendarle odvrnila. KADROVSKA - Se ti ne zdi, da nekateri napredujejo s hitrostjo dvigala? - Ja, nekateri pa s hitrostjo padala! INFILTRIRANI — Si prečital zadnje Informacije? - Seveda! - Pa ti je sedaj jasno, kaj vse moramo še storiti, da se nam v bodoče med bele peteline ne bo več vtihotapil še kak rdeči? - Bog daj zdravje Informacijam in odgovornim! - In hasek! ŠE ZADNJA SLAMICA — Pravijo, da ne bomo imeli več zborov delavcev, ker jih je Zakon o podjetjih ukinil. — Ha, ha! Bomo pa končno uveljavili sindikalne in informativne skupine, ki še jih doslej nismo uveljavili, čeprav smo jim dali toliko pozornosti v statutu. PRAV JIM NAJ BO — Se ti zdi normalno za naše razmere, da imajo nekateri bivši občinski funkcionarji in člani republiških in zveznih organov še vedno nedograjene hiše in podpoprečni jugoslovanski avto? — Prav jim naj bo! Zakaj pa so se tako prerivali v gneči pred koritom, da jih je množica porinila mimo. NADOMESTILO S prozornimi tuš kabinami v mesni in predelavi bi vsaj delno nadomestili začasno ukinjeno stimulacijo. ČAS JE ZLATO - Ste bili v vaši proizvodni enoti informirani o polletnem poslovanju, vrednosti točke itd.? — O prvem sploh ne, ker so se odgovorni strogo držali Zakona o podjetjih, o drugem pa smo veliko več časa potrošili v neformalnih skupinah ob izplačilu OD, kot če bi imeli kratek, jasen in jedrnat zbor delavcev, no ja, INFORMATIVNI ali SINDIKALNI SESTANEK. PREURANJENO VESELJE — Tako, pa smo prispeli z vrednostjo točke na 80% DM. — Ne veseli se, ko pa rastejo življenjski stroški že v USA $. NOVI BANKOVCI — Ali ni to neumno, da tiskajo nove bankovce s tolikini nulami? - Ne! Ko pa kar naprej rinemo navzdol - v 00. KURJA SLEPOTA — Zakaj pa ti skačeš čez plot šele ob 22. uri? - Imam kurjo slepoto in se nočem izpostavljati življenjski nevarnosti. - Se bojiš, da bi te videli sosedje? - Ti si pa pokvarjen. Veš, v tiskarni so za popoldansko izmeno zaprli kapijo, pa bi moral voziti slalom med kamioni na neosvetljenem dvorišču PE Servisa, nesreča pa niKoli ne počiva. POGLED V PRIHODNOST — Si vedel, da smo zaradi varčevanja ukinili popoldansko varnostno službo pred tiskarno, varnostnik pri Tovarni krmil pa je razbremenjen del in nalog dežurnega telefonista? - Nič hudega. Če bo v tiskarni kdaj zares zaškripalo in bi bilo potrebno proizvodnjo preusmeriti, je dvema tehnologoma zagotovljeno delovno mesto v podružnici ptujske pošte, pa še to brez dodatnega usposabljanja. RAČUNICA — Ti kura stara, s temi osemdesetimi kilami pa čez plot. Se ne bojiš da bi kaj staknila? - Oh Brojli! Pa tudi če bi, mi je ta socializem v skrbi za socialno varnost zagotovil večje nadomestilo osebnega dohodka kot tebi, ki boš v času moje bolniške delal. MARKETING SE ŽE UVELJAVLJA — Si slišal, da so se kmetijskega sejma v Gornji Radgoni poleg komercialistov in proizvodnih pospeševalcev službeno udeleželi baje tudi administratorji, vzdrževalci, kadrovik . . . — Kdo pa bo kaj zapisal o vtisih? - Informator - s prepisovanjem iz slovenskih časnikov - zaradi štednje. KOKOTEK Začeli smo opremljati perutninsko klavnico. Prvi stroj je bil postavljen na ”svoje mesto” 23. avgusta. Več o montaži v naslednjih številkah. Na jubilejnem 20. festivalu narodno zabavne glasbe vas pričakujejo.