IZVESTJE
DRŽAVNE MEŠČANSKE ŠOLE JANEZA TRDINE V NOVEM MESTU
ZA ŠOLSKO LETO
1934 -1935
TISK JUGOSLOVANSKE TISKARNE PODRUŽNICE V NOVEM MESTU (ZA TISKARNO J. GAJETA)
rr»
f Viteški kralj Aleksander I. Zedinitelj
FOTO RONA Y. BEOGRAD
Njegovo Veličanstvo kralj Peter II.
'
f Viteškemu kralju Aleksandru v spomin
Tam daleč v tujini je omahnil, zadet od več strelov in utihnil, dušeč se v lastni krvi, ki jo je prelil za nas, za večno. Samo poslednje naročilo je šepnil, preden so mu onemela blaga usta, in to poslednje naročilo je bilo posvečeno njej — tolikokrat gaženi in ponižani, tolikokrat razbičani in okrvavljeni — domovini. — Čuvajte Jugoslavijo — ono Jugoslavijo, katere temelji slone na grmadah mučeniških kosti, oni Jugoslaviji, ki je bila rojena v tolikem trpljenju — v tolikih solzah, v strašni krvi, ki so jo prelili naši očetje zanjo. Tam daleč je padel — daleč od tistih planin, kjer je nekoč šel — kot kralj izgnanec s svojo mrtvo armado, bežeč iz domovine, ki jo je preplavil tujec, ki je nosil v rokah krvavo orožje, v srcu pa strašno mržnjo do onih, ki so branili svoje. Strašna je bila zaslepljenost in jeza človeka — ko ni več ločil, kaj je človeška duša in kaj je ono, kar naj bi ga dvigalo nad ostalo stvarstvo. In „otok smrti“ je bliščal tedaj daleč od kraja, kjer je krvavel on, ki je nekoč sam gledal strašno smrt, ki je kosila v vrstah njegovih junakov. Pa na Kajmakčalanu je zaječalo, ko so odjeknili streli tam v tujini, na tistem hribu, kjer je nekoč mladi kraljevič pal na obraz in poljubil po tolikšnih strašnih dneh trpljenja in hrepenenja prvič sveto domačo zemljo — po kateri je hrepenel in jo tako dolgo želel in ljubil. Kje je kraljevič, tisti bajni kraljevič, ki je znal tako junaško stopiti na teptana tla, da je zadonela v štirinajstmilijonskih srcih še pritajena, pa velika in mogočna pesem ljubezni in svobode. In v presto-lici se je pobesila zastava, obvisela na poldrogu in se prevlekla v črnino. Tista zastava, ki jo je mladi kraljevič prižel na svoje junaško srce in jo pokazal z mogočno junaško gesto zmagovalca vsemu svetu in zavil v njene barve vse tri sinove velikega naroda — ko jih je proglasil za zedinjene. Žalostno je zaplapolala zastava — trije bratje pa so zaihteli
—	zagrenjeni v obupni boli, ko so zvedeli, da je odšel njihov oče —
In na Bledu sta povesila laboda svoji glavi — omahnila sta ranjena — jezero je nalahno vzdrhtelo — zaplalo v svoji globočini — od gora pa je zabučalo — zaječalo — dolgo — zateglo — težko. — Nad Suvo-borom je zaplavala smrt — „Ni ga več, še včeraj je bil tu in ljubil nas je — gore in steze in vode — vse — vse je bilo njegovo in vsi smo bili njegovi — danes ga ni več —“
Nato se je vračal! — Kako? Strašna je bila ta pot — bila je smrtna pot — poslednja — vsa rosna — vsa boleča in v srce segajoča. Mimo otoka smrti je rezal parnik valove našega morja — tam na otoku Vitu je vzdihnilo globoko v grobovih — ječalo je togo v svetel žar, •ki je imel v sebi smrt. Trpini so se vzdramili trenotno iz spanja in so z nemimi svojimi ustni pozdravljali svojega druga v smrti. Oljčne vejice so se sklonile in zašepetale tiho molitev miru in sprave, ko se je bližal parnik proti dalmatinski obali. Pletel si venec miru, sprave in ljubezni
— pa te je ubilo sovraštvo — pa te je umorila človeška zloba, ko si ustvarjal in miril duhove nestalnega človeka, ki tako rad pozablja, da bodi človeku prvo in najsvetejše geslo: „Ljubi!“ In majhen vršič oljčne veje je padel na krsto in usahnil za vedno.
Parnik je zadel ob domačo zemljo — zaječali so iz lin splitski zvonovi — zaihtela so srca osirotelih — mogočna palača Dioklecijana pa je nemo zrla na strašni sprevod, ki se je vil od morja proti kata-falku, na katerega so položili mrtvo telo viteza, ki je tako močno posegel v zgodovino. In skoraj so zapela kolesa železniških voz, ki so nosila strašno resnico proti srcu države. Kaptolski zvon je trgal temačno nebo, njegovi bronasti glas je plaval visoko pod nebom, podrhteval
pod sivimi oblaki, ki so rosili in jokali — jokali kot so jokali
tisoči in tisoči, ki so prišli, da vidijo poslednjič ozki dom, kamor ga je pahnila kriva usoda. Njega, ki je dal vse, da celo življenje iz ljubezni do nas vseh. In še dalje — še dalje do cilja, poslednjega, strašnega in nepričakovanega. Veliko ciljev je imel — tedaj pa je bil pred njim samo eden, poslednji: Po trdem delu k mehkemu počitku — tja v Oplenac — poslednji dom, kjer sniva med svojimi velikimi predniki. Tam spi — zemlje slovenske smo mu dali — kaj zemlje — srca smo mu dali — saj bivajo na njegovem grobu — od tam pa nam odmeva pesem — velika, sveta — izpeta ob strašni uri smrti — poje in poje
— čuvamo — čuvamo-------------------
Anton Mervič — 501etnik
Nastavniški zbor svojemu ravnatelju.
Tiha in skromna je bila proslava, zato pa tem prisrčnejša, saj so jo priredili učenci in učenke svojemu ravnatelju, ki je praznoval 23. novembra svojo petdesetletnico. Mladina je bila pozorna, saj sledi svojemu	vodji z neomajnim zaupanjem,	ker dobro ve, da ji	je skrben	in
nadvse	ljubezniv vzgojitelj.	Zato se	je
vzradostila ob jubileju in ^e sama uvrstila v red številnih čestilcev moža, ki je s svojim delom, s svojo iskrenostjo in popolno poštenostjo in zmožnostjo zaoral tako globoko v ledino meščanske šole v Novem mestu. Prvi vodja šole je z resnim delom pripeljal zavod v kratkih letih do takega razmaha, da je uvrstil šolo med prve v dravski banovini. Z neverjetno požrtvovalnostjo se je lotil organizacije novoustanovljene šole — s skromnimi sredstvi je peljal takoj od početka šolo od leta do leta do zavidljivega razvoja. Število učencev je pod njegovim vodstvom rastlo od leta do leta. Povezati je znal s svojo mehkobo	in	odkrito	besedo učence kot učiteljstvo v krog neraz-
družljive družine, ki so čutili drug z drugim, ki so se med seboj spoštovali in sledeč njegovemu zgledu, se tudi ljubili. In to je višek, kar zmore pravi vzgojitelj, kar je višek vzgojnih vrednot. Zato pa ga je vzljubila mladina kot vsi člani nastavniškega zbora. Mladina	ga je obsula s cvetjem ob njegovem jubileju, to	cvetje pa	je
pomenilo več, kot pomeni navadno	dejanje vljudnosti;	svoja srca	je
povezala med rože in mu jih izročila.
Doiga leta dela za druge — daleč od svoje rodne zemlje, s katere je bil kot zaveden Slovan pregnan, petdeset let je sejal s polnimi rokami dobroto svoje mehke duše, stresal je cekine med mladino, ki jih je pobirala iri jih nesla v življenje. In kako danes potrebujemo takih ljudi, kako iščemo danes resnice, odkritosti, poštenja in ljubezni!
Gospod ravnatelj je dajal, daje in bo dajal, dokler bo stal kot vodnik med mladino, ker je kot človek kristalno čist, kot vzgojitelj in	vodja	temeljito	podkovan, vesten, točen — pravičen in zato ves
človek — ves mož.
Zato pa naj mu bo pot do skrajnih meja, posuta s cvetjem! Mladina ga potrebuje in on se ji bo še in še odzival v delu.
Nastavniški zbor
Mervič Anton, upravitelj, V. polož. skup. Usposobljen za slovenščino, zgodovino in zemljepis. Poučeval zgodovino v I. a, I.b, II. a; zemljepis v I.a. Tedensko 9 ur.
Andrejčič Olga, nastavnica, VI. polož. skup. Usposobljena za matematiko, opisno geometrijo, lepopis in prostoročno risanje. Poučevala računstvo in geometrijo v II. a, II. b; geometrično risanje v II. a, II. b, JV., prostoročno risanje v II. a, II. b, IV. Tedensko 21 ur. Razredničarka
II.	b razr.
Drnovšek Marija, učiteljica, VIII. polož. skup., od 4. decembra 1934 na višji pedagoški šoli v Zagrebu.
Hvala Just, učitelj veščin, VII. polož. skup. Usposobljen za risanje. Poučeval računstvo in geometrijo v I.a, I.b; pisanje v I.a, I.b, II.a,
II.b; risanje v I.a, I.b, III. Tedensko 23 ur. Razrednik III.a razr.
Luzner Gustav, nastavnik, VIII. polož. skup. Usposobljen za prirodopis, kemijo in zemljepis. Poučeval prirodopis v I.a, I.b, II.a, II.b; zemljepis v II.a, II.b; kemijo v IV.; higijeno v II.b, III. Tedensko 22 ur. Razrednik IV. razr.
Pogačnik Vida, nastavnica, VIII. polož. skup. Usposobljena za srbohrvaščino, francoščino in zgodovino. Poučevala slovenščino v I.a,
I.b; srbohrvaščino v I.b, II.a, II. b, III., IV.; zgodovino v II.b; ženska ročna dela vlil. Tedensko 22 ur. Razredničarka III.b razr.
Poljanšek Vida, honor. učiteljica telovadbe. Poučevala telovadbo deklic. Tedensko 4 ure.
Rakovec Josip, dipl. phil. (filozofska skupina), pripravnik. Vršil tajniške posle.
Rus Alojzija, nastavnica, VII. polož. skup. Usposobljena za slovenščino, srbohrvaščino, nemščino in zgodovino. Poučevala srbohrvaščino v I.a; nemščino v II. a, II.b, III., IV.; deška ročna dela v I.a, III., IV.; ženska ročna dela v II.b, IV. Tedensko 24 ur. Razredničarka v I.a razr.
Škrbe Stanko, honor. veroučitelj. Poučeval verouk v vseh razredih. Tedensko 12 ur.
Štrbenk Ana, učiteljica, VII. polož. skup. Poučevala slovenščino v
II.a, II.b; nemščino v I.a, I.b; zemljepis v I.b; ženska ročna dela I.b; gospodinjstvo I.b, II.b, III., IV. Tedensko 23 ur. Razredničarka I.b razr.
Štrbenk Karel, nastavnik, VIII. polož. skup. Usposobljen za slovenščino, zgodovino in zemljepis. Poučeval slovenščino v III., IV.; zgodovino in zemljepis v III., IV.; državljanski nauk v IV.; petje v vseh razredih. Tedensko 24 ur.
Tratar Marijan, honor. učitelj telovadbe. Poučeval telovadbo dečkov. Tedensko 4 ure.
Žargaj Tomo, nastavnik, VII. polož. skup. Usposobljen za matematiko, kemijo in fiziko. Poučeval računstvo in geometrijo v III., IV.; fiziko v III., IV.; kemijo v III.; higijeno v I.a, I.b, II. a, IV.; deška ročna dela v II. a. Tedensko 23 ur. Razrednik II. a razr.
Iz šolske kronike
1.—3. septembra 1934 je bilo vpisovanje učencev in učenk.
10.	septembra je bila otvoritvena služba božja, 11. septembra se je pričel na šoli pouk. — Državne praznike kakor tudi spominske dneve je mladina proslavila prav primerno. Vse proslave so bile pod silnim vtisom, ki ga je povzročil strašni zločin
9. oktobra na ves jugoslovanski narod, na ves kulturni svet. Tega usodnega dne je zločinska roka posegla v naš kulturni, politični in gospodarski razvoj in nam zadala najhujši udarec, ki smo ga doživeli od prevrata sem. Zadela je našega blagopokojnega Viteškega kralja in ga položila v prezgodnji grob. Njegovo Veličanstvo Viteški kralj Aleksander I. Zedinitelj je padel kot žrtev miru v Marseilleu v zavezniški Franciji. Mladina naše šole je strta v nemi žalosti takoj po umoru
10. oktobra dopoldne po prihodu v šolo dala duška svoji žalosti po njem, ki ji je bil oče, vodnik in vzornik. V risalnici se je vršila žalna svečanost. V svoji globoki ljubezni do blagopokojnega kralja je mladina postavila v razredih v črnino odete in s cvetjem okrašene slike in prižigala vsak dan sveče v njegov spomin. Najlepše je bila okrašena kraljeva slika v risalnici, kamor smo napeljali radio za prenos pogrebnih svečanosti iz Beograda.
12.	oktobra je bila komemoracija po nalogu kr. banske uprave,
15.	oktobra pa predavanje o blagopokojnem kralju.
18.	oktobra je bila v kapiteljski cerkvi svečana žalna služba božja, po naslednjem redu: poročilo o smrti Nj. Veličanstva, ki ga je iz Škof. lista 1934, št. 7 prečital mil. g. prošt; pontifikalna sv. maša; molitev za Nj. Veličanstvo kralja Petra II. — Popoldne se je vršil ob uri pogreba žalni zbor na trgu Kralja Petra II. pred magistratom. Šolska mladina se je zbirala na Trdinovi cesti in krenila odtod v sprevodu na trg, nato do poslopja sreskega načelstva, odkoder se je vrnila na trg, kjer se je vršila žalna manifestacija. Pod oboki mestne hiše je bil postavljen ka-tafalk po načrtu učitelja veščin Hvale Justa, obdan s cvetlicami naše šole. Žalni govor je imel predsednik mestne občine g. dr. Režek Josip, naš mladinski pevski zbor in združeni novomeški pevci pa so mu zapeli žalostinke v slovo.
31. oktobra je bil dan štednje.
9. novembra je bila žalna svečanost ob tridesetem dnevu smrti kralja Aleksandra I.
17. novembra je bil pouka prost dan, ker je mladina praznovala še štirideseti dan smrti in s tem ponovno pokazala neomajno ljubezen in zvestobo svojemu pokojnemu vzorniku. — Proslava
1.	decembra, dneva našega zedinjenja, je bila v znamenju tuge in neutešne boli. Program je bil primeren pomembnemu dnevu in izraz zvestobe pokojnemu vladarju. Dopoldne ob pol 11. uri je bila v sokolskem domu svečana seja, na kateri se je vršila ustna in pismena zaobljuba članstva SKJ novemu kralju Petru 11. — Popoldne ob 15. uri je bila akademija za naraščaj in deco. Pri tej je sodeloval naš mladinski zbor „Škrjanček“ s svojim pevovodjo Štrbenkom Karlom. — Proslava
17.	decembra je odpadla, pač pa smo posvetili prvo uro pouka spominu pokojnega vladarja.
26.	januarja 1935 je bila v smislu razpisa min. prosvete P. br. 1144 od 14. jan. 1935 počastitev spomina 700 letnice smrti velikega apostola bratov Srbov, sv. Save. Življenjepis svetnika pravoslavne cerkve je podala nastavnica Pogačnik Vida. Pevske in glasbene točke so radi žalosti po pokojnem Viteškem kralju odpadle.
4. februarja je bil Strossmayerjev dan.
10. februarja je bil roditeljski sestanek v risalnici. Udeležilo se ga je izredno mnogo staršev. Prišli so tudi zastopniki občine, med njimi predsednik g. dr. Režek, in zastopniki osnovne šole. Na dnevnem redu je bilo vprašanje šolskih prostorov. Govorila sta zastopnik staršev in predsednik občine, ki je ponovno izrazil šoli svoje simpatije. Soglasno je bila sprejeta resolucija, naj poskrbe merodajni činitelji za zadostno število šolskih prostorov. Resolucija je bila poslana ministrstvu prosvete, kr. banski upravi in občini. Sestanek je vodil upravitelj šole; nastavniški zbor je bil korporativno navzočen.
13. februarja je obiskal šolo peti letnik ženskega oddelka drž. učiteljske šole s prof. Čopičem. Vzorni nastop v I.b razredu sta imela upravitelj šole (Trojanska vojna) in nastavnik Štrbenk Karel (Grešnik Lenart). Nato je bil pedagoški in metodični razgovor o hospitaciji.
8. aprila je priredilo Sokolsko društvo v Novem mestu s sodelovanjem Glasbene matice, podružnica Novo mesto in vseh treh šol spominski večer za blagopokojnim kraljem. Pri tej slavnosti je odigral sokolski orkester 3 točke, naš zbor pa je zapel Ivan Matelič-Ronjgov: Narekovane za ocem in Ivan Grbec: Jelena ziblje Jezusa. Gimnazija je nastopila z dvema točkama, osnovna šola je imela recitacijo, Sokol je nastopil s krasnim telovadnim prikazom „Čuvajmo Jugoslavijo“.
Glasbena matica je odpela Mozartov Requiem. A. Gradnika Beseda o smrti in življenju, ki jo je recitiral dijak Vlil. gimn. razreda, je bila apoteoza dela in žalosti nad smrtjo našega vodnika v težkih dneh. Župni starosta dr. Vasič je orisal položaj, v katerega nas je pahnila neizprosna usoda 9. oktobra. — Mladina je prejela v tem letu trikrat sv. zakramente,
13.—15. aprila pa so bile duhovne vaje skupno z gimnazijci. Vodil jih je dr. Arnejc. Udeležili smo se tudi procesije Vstajenja in na Telovo. Po razpisu min. prosvete S. n. br. 10.401 od 20. marca 1935 smo praznovali v sredo
17. aprila zadnjo uro stoletnico ilirskega pokreta. O ilirizmu je govorila nastavnica A. Rusova, mladinski zbor pa je zapel nekaj primernih pesmi po programu, ki je bil predložen v odobritev ministrstvu prosvete in bil tudi odobren.
18. maja je bil dečji dan za našo mladino. — Šola je praznovala teden zdravja, obrtniški teden, spomnila se je dneva miru in priredila
24. maja protituberkulozno predavanje. O obrambi proti jetiki je predaval zdravstveni referent dr. Ktissel Božidar.
22. maja je bil izlet za vse razrede v Pleterje in v Lurd pri Št. Jerneju.
27.—30. maja je priredil krajevni odbor Jadranske straže izlet na morje. Z naše šole se je izleta udeležilo 27 dečkov in deklic pod vodstvom poverjenika PJS Luznerja Gustava in nastavnice Rus Alojzije.
31. maja je bil sklep pouka v IV. razredu.
2.	junija je bila v Novem mestu na trgu Kralja Petra II. blagoslovitev praporov PJS na novomeških in okoliških šolah. Zastave — 17 po številu — je blagoslovil mil. g. prošt Čerin Karel. Naši zastavi je kumovala ga. Zora dr. Červinkova, soproga primarija ženske bolnice. „Škrjančki“ so ji priredili na predvečer podoknico z bakljado. Zbor je sodeloval tudi pri slavnosti na trgu. Iz Ljubljane sta prišla k slavnosti pomočnik bana g. dr. Otmar Pirkmajer in načelnik prosv. odd. kr. banske uprave g. Josip Breznik.
12.—14. junija je nadzoroval šolo ministrski odposlanec g. Lajovic Albin.
12.—17. junija se je vršil završni izpit. K polaganju završnega izpita se je priglasilo 8 dečkov in 19 deklic. Predsedoval je izpitu upravitelj šole Mervič Anton, nadomeščal ga je razrednik IV. razreda na-stavnik Luzner Gustav. Izpitu je prisostvoval 13. in 14. junija tudi g. ministrski odposlanec.
19. junija je bil sklep pouka v ostalih razredih.
Slovenske šolske naloge
III. razred
Mlada Breda, simbol slovenskega dekleta. — Viteški kralj mesec dni med pokojnimi. — V delih svojih sam boš živel večno. — Tudi revni bi radi praznovali vesele praznike. — Sveti Sava, dobrotnik naroda. — Sramotni oder	v	Kamniku. — Pravljica, ki	mi	je najljubša. —
Ali sem letos vršil dovolj	vestno svoje dolžnosti?	štrbenk Karel.
IV. razred
Ljubi svojega bližnjega kot samega sebe! (I. Tavčar, Cvetje v jeseni.) — Viteški kralj je letos na dan vseh mrtvih prvič počival med pokojnimi. — Dežela Kranjska nima lepš’ga kraja, kot je z okol’co ta podoba raja. (Vsakomur je domači kraj najlepši.) — Tudi ubogim je pel angel Gospodov: „Mir ljudem na zemlji. .	—	V čem sta si po-
dobni pesmi: S. Gregorčič, Ujetega ptiča tožba in Fr. Prešeren, Sonetje nesreče? — Življenje je	sovraštvo, večen boj. (Kette.)	— Dih pomladi.
—	Pred odločitvijo.	Štrbenk Karel.
Domače čtivo in predavanja
III. razred
Jos. Jurčič: Deseti brat — Rokovnjači — Tihotapec.
Iv. Tavčar: Otok in Struga — Cvetje v jeseni.
Iv. Cankar: Hlapec Jernej in njegova pravica.
IV. razred
Iv. Cankar: Grešnik Lenart — Hlapec Jernej — Martin Kačur — Za križem — Križ na gori — Podobe iz sanj.
Iv. Tavčar: Cvetje v jeseni — Visoška kronika — Otok in Struga.
Jos. Jurčič: Klošterski Žolnir.
F. Finžgar: Pod svobodnim solncem.
Vlad. Levstik: Gadje gnezdo.
V obeh razredih so imeli učenci tudi predavanja iz slovenske literature. Poleg literarnih temat so imeli še naslednja predavanja: Potovanje po Nemčiji (učenec je sam prepotoval Nemčijo) — Moja vsakdanja pot v šolo — Vtisi z izleta — i. dr.
Ekskurzije in izleti
I.a razred
22. jun. ogled kmetijske šole na Grmu — 27. marca v Luknjo —
22.	maja izlet v Pleterje in Novi Lurd.
I.	b razred
1. okt. zemljepisna ekskurzija na Marof — 21. marca prirodopisna na Ločno — 22. maja izlet v Preterje.
II. a razred
16.	nov. celodnevna na Hmeljnik — 18. jan. zimsko-sportni izlet na Marof — 20. febr. poučna ekskurzija na Marof (cepljenje) — 8. marca ekskurzija v Šmarješke toplice — 20. marca higijensko-poučna ekskurzija v bolnico usm. bratov — 22. maja izlet v Pleterje.
II.	b razred
23.	jan. ogled kmetijske šoie na Grmu — 27. marca zemljepisna ekskurzija na Marof — 18. maja ekskurzija na Mačkovec — 22. maja izlet v Pleterje in Novi Lurd.
III. razred
10.	nov. ekskurzija v Županovo jamo — 2. apr. izlet v Stražo — 22. maja izlet v Pleterje.
IV. razred
10.	nov. ekskurzija v Županovo jamo pri Grosupljem — 20. febr. ogled kmetijske šole na Grmu — 23. marca poučna ekskurzija v Krmelj, Št. Janž, Mokronog — 22. maja izlet v Pleterje.
Seznam učnih knjig
I. razred
Dr. A. Levičnik: Zgodbe sv. pisma, I. del.
Dr. Bajec - Rupel - Sovre - Šolar: Slovenska čitanka in slovnica za I. razred srednjih šol.
Dr. M. Rupel: Srbskohrvatska vadnica I. letnik.
T. Jedrlinič: Tretja srbska ali hrvatska čitanka.
Dr. Bezjak: Nemška vadnica, I. del.
Bučar: Zgodovina starega veka za I. razred srednjih šol.
Dr. St. Bevk: Prirodopis živalstva in rastlinstva za meščanske šole.
A. Črnivec: Računica za meščanske šole, I. del.
II. razred
Dr. A. Levičnik: Zgodbe sv. pisma, II. del.
Dr. Bajec - Rupel - Sovre - Šolar: Slovenska čitanka in slovnica za II. razred srednjih šol.
Dr. M. Rupel: Srbskohrvatska vadnica, II. letnik.
T. Jedrlinič: Tretja srbska ali hrvatska čitanka.
Dr. Bezjak: Nemška vadnica, I. del.
Dr. A. Melik: Zgodovina srednjega veka.
Fr. Fink: Zemljepis za meščanske šole.
Dr. St. Bevk: Prirodopis živalstva in rastlinstva za meščanske šole.
A. Črnivec: Računica za meščanske šole, 1. del.
III. razred
Al. Stroj, Liturgika.
J. Brinar: Čitanka za meščanske šole, 111. del.
Dr. M. Rupel: Srbskohrvatska vadnica, II. letnik.
T. Jedrlinič: Tretja srbska ali hrvatska čitanka.
T. Jedrlinič: Kratki pregled srbskohrvatske književnosti.
Dr. Bezjak: Nemška vadnica, II. del.
Bučar: Zgodovina novega veka.
Fr. Fink: Zemljepis za meščanske šole.
A. Črnivec: Računica za meščanske šole, II. del.
K. Kunc: Fizika za nižje razrede srednjih šol.
M. Prezelj: Kemija in mineralogija za nižje razrede srednjih šol.
Dr. I. Pirc: Higijena za III. in IV. razred.
IV. razred
J. Mlakar: Katoliški verouk.
J. Brinar: Čitanka za meščanske šole, IV. del,
Dr. M. Rupel: Srbskohrvatska vadnica, 111. letnik.
T. Jedrlinič: Tretja srbska ali hrvatska čitanka.
T. Jedrlinič: Kratki pregled srbskohrvatske književnosti.
Dr. Bezjak: Nemška vadnica, II. del.
A. Melik-Orožen: Zgodovina Jugoslovanov za nižje razrede srednjih šol.
J. Orožen: Zemljepis kraljevine Jugoslavije.
A. Črnivec: Računica za meščanske šole, III. del.
Jeran: Osnovni pojmi opisne geometrije.
K. Kunc: Fizika za nižje razrede srednjih šol.
M. Prezelj: Kemija in mineralogija za nižje razrede srednjih šol.
Dr. I. Pirc: Higijena za III. in IV. razred.
Zbirke učil
Prirodopisna zbirka
Varuh: Luzner Gustav
Od skromnih početkov v tej stroki je zaznamovati zlasti v tekočem šolskem letu precejšen prirastek učil. Z minimalnimi sredstvi je bilo nabavljenih nad 100 učnih modelov, okostij in nagačenih živali, tako da bo prirodopisna zbirka v nekaj letih izpopolnjena. Zbirka obsega 102 ptici, 11 sesalcev, 4 plazilce in ribe, 4 zbirke metuljev in hroščev, 13 okostij, 26 slik, mikroskop in akvarij s favno in floro. Skupaj 162 kosov.
Fizikalna, kemična in mineraloška zbirka
Varuh: Žar ga j Tomo
Fizikalni kabinet je prav skromno opremljen. Vzrok temu so pičli krediti, ki so šoli na razpolago in zato ni mogoče niti najnujnejšega nakupiti. Nastavnik fizike si mora pomagati, kakor ve in zna. Pogosto se mora zatekati v prirodoslovni kabinet dekliške osnovne šole, kjer se še kaj dobi, da le ne pride praznih rok k predmetu v razred. Mnogo pripomorejo tudi učenci sami, ki pridno prinašajo nadomestke učil z doma. Tako se je v učencih vzbudilo veliko zanimanje za predmet. Nedostatek učil nadomestijo poučne ekskurzije. S kemijsko zbirko je bolje. V tem šolskem letu se je nabavilo za okoli 1000 Din kemikalij. Na razpolago je najpotrebnejše posodje s Kip-povim aparatom. Zbirka rudnin vsebuje najpotrebnejše minerale. Upati je, da bodo z leti vse tri zbirke za silo izpopolnjene.
Mladinske organizacije
Sokolstvo in učenci
Tudi naša mladina se je izživljala v telovadni organizaciji SKJ in se telesno krepila, saj pravilo, da prebiva v zdravem telesu zdrav duh, vendarle še drži. Pri sokolski telovadbi je telovadilo v šolskem letu 1934/35 51 dečkov in 40 deklic, ki so nastopali ob raznih prireditvah, tekmovali pri zimsko-sportnih panogah, ki jih je priredila zimsko-sportna sekcija SKJ in je bil lansko leto zmagovalec med mladimi učenec našega zavoda. Delo mladine v SKJ so vsi člani nastavniškega zbora podpirali, dobro vedoč, da se krepi s telesom tudi volja učencev do dela.
Podmladek Rdečega križa
Poverjenik: Žargaj Tomo
Organizacija PRK obstoja na šoli prav od njene ustanovitve v 1. 1930. Število članov je naraščalo s številom vpisanih učencev. Ob koncu šolskega leta 1934 35 je šola štela 226 učencev in učenk, ki so bili vsi člani PRK 65 članov Podmladka je plačevalo članarino letno 4 Din. Vse ostale člane je šolski odbor oprostil plačevanja članarine zaradi siromaštva po čl. 16. pravilnika PRK.
V	okviru organizacije PRK uspešno deluje Dijaška kuhinja pod vodstvom na-stavnika Karla Štrbenka. V njej se brezplačno ali za malenkostno plačilo hranijo dijaki vseh tukajšnjih šol. Drugo torišče Podmladkovega udejstvovanja je njegov pevski zbor „Skrjanček".
Ko je z dnem 31. avgusta 1934 likvidiral stari odbor PRK, je bil '0. septembra postavljen novi šolski odbor. Imovinsko stanje Podmladka ob prevzemu po novem odboru je bilo 227 Din	dolga iz preteklega	leta	in vrednost inventarja 10	Din.
Podmladek je	v	septembru	priredil	nabiralni dan prostovoljnih prispevkov za
Dijaško kuhinjo. Nabralo se je 2036 Din. Članarino je plačalo 65 članov po 4 Din, kar je prineslo 260 Din. 50°/0 članarine je bilo poslane po pravilniku PRK banovinskemu odboru. Drugih dohodkov Podmladek v tem šolskem letu ni imel. Vse navedene dohodke je Podmladek porabil za podporo Dijaške kuhinje. Ob raznih prilikah, kakor ob izletih, pa so dobivali revni člani tudi podporo. Prav tako je Podmladek kupoval najrevnejšim šolske potrebščine.
Podmladek je s svojim pevskim zborom pod vodstvom svojega pevovodje imel več samostojnih nastopov in je ponovno sodeloval pri prireditvah raznih tukajšnjih kulturnih društev.
Ob silni tragediji v mesecu oktobru, ob smrti blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja so Podmladkarji zajokali kot za svojim očetom. Njihova čuvstva so morala najti izraza in utehe Iz lastnega nagiba so takoj 10. oktobra ovili v črnino kraljeve podobe po razredih. Tekmovali so, kateri razred bo lepše okrasil kraljevo sliko, položil pred njo več cvetja in prižgal več lučic. Pevski zbor je nastopal z žalostinkami 16. oktobra ob komemoraciji po šolah. 18. oktobra ob pogrebnih svečanostih, 9. oktobra ob 30 dnevnici kraljeve smrti in 9. aprila ob zaključku narodnega žalovanja.
O Vseh svetih	1.	novembra	je PRK	pod	vodstvom učiteljice Marije	Drnovškove
napravil velik venec	iz	zelenja in	cvetja in ga	postavil na pokopališču v	spomin po-
kojnemu velikemu kralju. Pevski zbor pa je ob vencu zapel dve žalostinki.
50 letni življenjski jubilej ravnatelja Antona Merviča dne 23. novembra so učenci in Podmladkarji dostojno proslavili. Jubilant je dal učencem ob tej priliki pouka prost dan.
V novembru je Podmladek priredil dve predavanji za učence: Podmladkar Hude Alojzij, II. a razred, je predaval o zgodovini in nalogi Rdečega križa in Podmladka na šolah; Ulepič Anton, IV. razred, pa je predaval o pobijanju alkoholizma. Na isti tema je učenec Svetek Srdan, II. a razred, dodal kot dopolnilo nekaj slik, kako alkohol gospoduje med kmetskim in delavskim ljudstvom.
Prazniku primerne pesmi je Podmladkov pevski zbor zapel tudi na dan sv. Save in na Strossmayerjev dan pri šolskih proslavah.
20. marca je Podmladek priredil higijensko - poučno ekskurzijo v bolnico usmiljenih bratov v Kandiji pod vodstvom nastavnika Žargaja T. Uprava bolnice je učence prijazno sprejela in jim razkazala vse prostore in zanimivosti.
22. maja je Podmladek s svojim pevskim zborom napravil izlet v Pleterje. Učenci so si v spremstvu moških nastavnikov ogledali samostan kartuzijancev, deklice in ženske nastavnice pa so pohitele v Novi Lurd. Zanimivosti in močni vtisi izza kartuzijanskih zidov ter samota in tišina v prostorih nemih samotarjev ostanejo vsem udeležencem v trajnem spominu.
Svoje delo v tem šolskem letu je zaključil Podmladek z nastopom svojega pevskega zbora dne 22. junija v telovadnici meščanske šole. Združeni pevski zbori so po ljubljanski radijski postaji oddajali svoj pevski program pod naslovom: Novo mesto govori . . .
Podmladek Jadranske straže
Poverjenik: Luzner Gustav
S prihodom nastavnika Luznerja Gustava na zavod je bil v januarju 1933 ustanovljen PJS na šoli. Učenci so se v stoodstotnem številu zbrali pod okriljem te lepe pomorsko-obrambne organizacije, ki je pokazala do danes že ponovno svojo sposobnost za obstoj in razvoj med učenci na zavodu. Osnovno načelo, ki ga ima v svojem grbu PJS, da naj vsak učenec tekom svojega študija spozna lepoto in korist našega morja,-je glavn.i nit, ki prepreza vse delovanje Podmladka; kajti ni je besede v besednem zakladu, ki bi mogla nadomestiti osebno doživetje.
V maju lanskega leta je z dohodki PJS in podporo KoJS priredil Podmladek štiridnevni izlet okoli otoka Krka, ki se ga je udeležilo 43 učencev. Pravtako se je udeležilo v letošnjem letu izleta ob gornjem Jadranu 27 učencev. V juniju t. 1. pa je Podmladek razvil svoj prapor v okviru veličastne proslave Jadranskega dne v Novem mestu. Prapor je podarila in mu kumovala ga. Zora dr. Červinkova, soproga primarija ženske bolnice in predsednika Krajevnega odbora Jadranske Straže v Novem mestu. Za njen velikodušni dar, ki naj bo viden znak naši v PJS organizirani mladini, ji izrekamo tem potom najlepšo zahvalo. Mladina pa bo tudi v bodoče pod tem praporom izpolnjevala naloge, ki so ji naložene.
Število članstva: 212.
Mladinski pevski zbor „Škrjanček“
Pred štirimi leti so se prvič oglasili mladi pevci na šoli. Petdeset kljunčkov je zagostolelo na prvem koncertu v šolski telovadnici na rojstni dan pokojnega Viteškega kralja leta 1930. Starši so prisluhnili, lahka narodna pesem, ki je tako polno doneča, jih je takoj osvojila. Zbor pa je vadil vztrajno in požrtvovalno skoraj dnevno ob prostem času — število pevcev se je množilo. Zbor je začel rasti tudi po svojih pevskih zmožnostih. Že naslednji nastopi so pokazali, da bo to zbor, ki bo zavzel med mladinskimi zbori mesto v prvih vrstah. In res je dosegel v razmeroma kratki dobi višino, ki so se ji čudili ne samo domači kritiki, temveč so se nad vse pohvalno izrazili o njegovih zmožnostih tudi ostri glasbeni kritiki ob priliki nastopa mladinskih pevskih zborov v Ljubljani, saj je bil tedaj zbor uvrščen med prve. Svoje ime pa je
dobil, ko so prišli v Novo mesto „Trboveljski Slavčki“, ki so „Škrjančku“ — pobratimu poklonili krasno sliko iz Prage. Tudi na gostovanje je pohitel „Škrjanček“, in sicer v Belokrajino, kjer je odpel dva koncerta v Črnomlju, dohodek pa poklonil revnim tovarišem iz Belokrajine. Do sedaj je „Škrjanček* nastopil nad dvajsetkrat ob raznih prilikah in je zbor, brez katerega ni skoraj nikake važnejše prireditve v Novem mestu. Danes šteje zbor 150 pevcev, ki so vsi navdušeni nad lepo pesmijo, kot bi slutili v svojih mladih dušah, da je dober tisti, ki ljubi lepo pesem. In „Škrjančki“ ljubijo lepo pesem. Zbor vodi nastavnik Štrbenk Karel.
Cerkveni pevski zbor
Tudi v cerkvi se glasi naša pesem posvečena Onemu, ki je natresel v svoji dobroti toliko lepote po Dolenjski. Med to lepoto lahko mirno prištejemo mehko dolenjsko grlo, ki je ustvarjeno za petje. In zato je prav, da se zahvalimo Njemu za vse dobrote — z (iobrotami, ki nam jih je dal, samimi. Cerkveno petje vodi nastav-nica Olga Andrejčič, ki tudi orgla vsako nedeljo, poje pa del „Škrjančkov“, ki so vsi prežeti ljubezni do lepote, dobrote in milosti.
Dijaška kuhinja PRK
Vodi in upravlja: Štrbenk Karel.
Med najkoristnejše ustanove na zavodu moramo nedvomno prišteti tudi Dijaško kuhinjo, ki že četrto leto vrši svoje človekoljubno delo. Marsikdo izmed dijakov, ki mu usoda ni bila naklonjena, da bi bil rojen pod premožnim krovom, pa je bil obdarjen z bistrostjo, bi bil moral ostati doma, da mu ni priskočila na pomoč prav Dijaška kuhinja, ki ga je radevolje sprejela za svojo gostoljubno mizo in mu nudila najpotrebnejše hrane. Hrana je bila prav izdatna in zelo okusna ter zdrava, posebno zadnji dve leti, odkar je sprejela mesto kuharice znana Micka Kapš, nekdanja kuharica popularnega novomeškega prošta dr. Elberta, kateremu je dolga leta gospodinjila. Danes pa ji lahko rečemo, da je postala prava dijaška mati-dobrotnica, ki se je vsa žrtvovala, da je prepotrebna ustanova vzdržala, da ni podlegla težkim prilikam, v katerih se je kuhinja od časa do časa nahajala. Danes je ustanova trdno naslonjena, najtežje je mimo, in to največ po njeni zaslugi. V imenu dijaštva in upraviteljstva — najsrčnejša ji hvala in vse priznanje! Gotovo pa so tudi lokalni činitelji mnogo pripomogli, da je kuhinja uspevala; posebno je bila radodarna mestna občina, ki je kuhinjo opremila, tako da ima danes kuhinja inventar, ki je vreden do 15.000 Din in postreže lahko 60 ljudem, ki sedejo za pogrnjeno mizo. Prav tako je občina vsako leto podprla kuhinjo z izdatno podporo, kar je seveda omogočalo, da smo lahko hranili mnogo revežev popolnoma brezplačno ali pa po znižanih cenah. Tudi dijaško podporno društvo na tukajšnji gimnaziji je skrbelo za svoje dijake, ki so sedali za mizo v Dijaški kuhinji in brez njenih podpor bi ne bilo mogoče vzdržati in ohraniti ustanove, da bi uspešno delovala. Novomeška javnost pa se je radevolje odzvala, kadar so potrkali na vrata nabiralci za dijaško kuhinjo, tako da so zbirke dosegle lepe uspehe, posebno ona v letu 1934, ki je dosegla višek v znesku 345275 Din, dasi smo živeli v najhujši krizi, ki je razjedala naše življenje. Pravtako radi so posečali ljudje prireditve pevskega zbora, ki je ponovno nastopil, da je pripel svojim revnim tovarišem nekaj podpore, iz katere so dobivali revni vsakdanji kruh. Razna društva, klubi, korporacije in organizacije so se prav radi spominjali od časa do časa potrebne ustanove in jo podprli z manjšimi ali večjimi podporami, vse je dobrodošlo, z vsem smo bili zadovoljni. Tudi kr. banska uprava ie letno priskočila na pomoč z najvišjo podporo 2000 Din, sedaj pa nam nakazuje po 1000 Din. Vsem, ki ste na katerikoli način pomagali, storili ste dobro delo, in ta zavest naj vam bo vse. Danes kuhinja trdno stoji in dijaštvo zre mirno v njen razvoj.
Klasifikacija učencev in učenk
ob koncu šolskega leta 1934/35.
(Debeli tisk odličen, poševni prav dober uspeh.)
I.a razred
Razredničarka: Rus Alojzija, nastavnica.
Ajdič Pavel Božič Matija Brejc Milan Brunskole Rudolf Bucik Alojzij Cikanek Franc Černe Milan Fabjan Vekoslav Gande Aleksander Gostiša Alojzij Hirm Ivan Hotko Dušan
a) Izdelali so: Hrovat Anton Jamnik Ludovik Jenko Milan Kapš Josip Kastelic Alojzij Klanjšček Karel Klemenc Pavel Klemenčič Karel Kolenc Leopold Kolenc Slavko Kondrič Ludovik Košele Boris Kraševec Velimir
Legiša Bogomir Perozzi Rudolf Polanc Božidar Povše Emil Schmuck Adolf Slak Friderik Stariha Ivan Šegula Ivan Travižan Marjan Vidic Anton Zupan Stanislav Zupančič Henrik
t>) Popravni izpit imajo:
Buk Ferdo iz računstva	Kraševec Dušan	iz	prirodopisa
Bukovec Ciril iz prirodopisa	Mehle Rudolf iz	računstva
Faleskini Mirko iz zemljepisja	Šinkovec Vinko	iz	zgodovine
Veršč.ij Josip iz prirodopisa
c) Izdelali n iso:
Kumpare Ivan, Meditz Josip, Oswalt Franc, Potočar Alojzij
I.b razred
Razredničarka : Ana Štrbenk, učiteljica,
a)	Izdelali so:
Jager Alojzija Kacin Slava Kastelic Marija Kravcar Martina Krištof Bibijana Malenšek Milena Papež Aleksandra Papež Jožefa Pekolj Frančiška Peršina Stanislava Pintar Marija
Adamič Slava Adamič Vlasta Berus Kristina Čertalič Oizela Dar o v ec Cirila Globevnik Marija Gregorec Marija Gregorčič Marija Haroch Brigita Hervolj Jožefa Hrovatin Ana
Plazar Ana Rifelj Albina
Saje Stanislava Staniša Marija Šline Danica Vintar Angela Vintar Vida Volaj Mira Žafran Milena Žagar Alojzija
b)	Popravni izpit imajo:
Cerk Ana iz nemščine in zgodovine	Kukrr.an Marija iz slovenščine
Kos Rozalija iz prirodopisa	Luzar Marija iz računstva
Kovačič Jožefa iz zemljepisa	Šetina Marija iz računstva
Vidmar Vera iz prirodopisa
II.	a razred
Brulc Karel Colja Alojzij Černe Alojzij Černe Srečko Dular Franc Florjančič Drago German Miran Glavan Josip
Razrednik: Žargaj Tomo, nast.ivnik.
a)	I z d e I a 1 i so:
Gregorčič Franc	Majer Bogomil
Gruden Franc	Meglič Rmlolf
Hlebec Srečko	Plevnik Valentin
Hude Alojzij	Svetek Srdan
Kavurčič Veljko	Zagorc Milan
Košir Emil	Zamida Pavel
Kraševec Bojan	Zoran .Martin
Legiša Vladimir	Zupančič Josip
Ličen Karel
b)	Popravni izpit imajo:
Košir Alojzij iz zemljepisja in računstva	Pirnovar Bogomil iz računstva
Miketič Erazem iz slovenščine in računstva	Povše Franc iz zemljepisa
Novak Gabrijel iz računstva	Vovk Marijan iz zemljepisa
II.	b razred
Razredničarka: Andrejčič Olga, nastavnica.
Badovinac Draga Benčina Marija Burja Ladislava Darovec Danijela Dular Darinka Fink Joža Horvat Alojzija Jenko Vida
a)	Izdelali so: Jerman Antonija Jurajevčič Olga Klemenc Marija Kraucar Ljudmila Martin Ferdinanda Meglen Kristina Perozzi Albina Pezdirc Katarina
Prijatelj Stanka Radelj Amalija Schweiger Ana Sekula Marija Vovk Marija Vizjak Milka Zajran Vera Željko Marija
b)	Popravni izpit imajo:
Ferlič Nada iz zgodovine	Sedlar	Stanka	iz	računstva
Lenarčič Zorka iz zemljepisa	Žibert	Ljudmila	iz	zgodovine	in	prirodopisa
III.	a razred
Aš Ivan Bajer Ivan Bavcon Karel Faleskini Zvonko
Razrednik: Hvala Just, učitelj veščin.
a)	Izdelali so:
Jerlah Avguštin	Štefanič Franc
Jevšček Miloš	Udovič Jože
Ljubič Boris	Zagorc Franc
Majnik Ivan	Zorc Miroslav
Pekolj Josip
b)	Popravni izpit imajo:
Fabjan Jožei iz slovenščine	Nachtigall Ivan iz zgodovine
Kos Boris iz slovenščine in računstva	Pečarič Leopold iz računstva in geometrije
Lapanja Franc iz slovenščine in računstva	Sadar Vladimir iz slovenščine in zgodovine
Stepišnik Lado iz računstva
c)	Izdelali niso:
Florjančič Ivan, Knafeljc Friderik, Lesjak Alojzij
III.	b razred
Razredničarka: Pogačnik Vida, nastavnica.
a)	Izdelali so:
Cigoj Franc	Fabjan Emilija
Črtalič Emil	Kastelic Jožeja
Jakše Franc	Kolenc Vida
Lušin Ivan	Komelj Jožefa
Šetina Franc	Kovačič Marija
Zupan Ciril	Kramarič Zalka
Palčič Magda Pečarič Anica Schweiger Dušica Skupek Dragica Špehek Alojzija Tesar Božena
b)	Popravni izpit imajo:
Cigoj Milan iz zgodovine in	računstvo	Žbogar Boris iz zgodovine
Eršte Stanko	iz	zgodovine in	računstva	Kronegger Sonja iz zemljepisa
Košir Stanko	iz	zgodovine in	zemljepisa	Srebrnjak Neža iz zgodovine
Šteh Albina	iz nemščine
c)	I z d e	1 a 1 ni:
Dobranovič Smiljan
Bradač Ivan
Dular Dušan Košir Franc Majcen Nikolaj Medved Santo More Ivan Ulepič Anton Gartner Antonija
IV.	razred
Razrednik: Luzner Gustav, nastavnik.
a)	Izdelali so:
Hočevar Štefanija Jenko Anica Jenko Milena Kavčič Marija Knafelc Ana Kos Jožefa Mastnak Mira Metlika Florijana
Opara Amalija Osterman Marija Pavlič Ivanka Polajnar Terezija
Pungrčar Ljudmila Rupena Zora Staniša Ana Štular Stanislava
b)	Popravni izpit imajo:
Brejc Vladimir iz zgodovine in zemljepisa Vintar Zora iz zgodovine
Zakrajšek Viktorija iz zgodovine
Matoh Jožefa iz slovenščine
c)	Izdelala nista: Dodič Davorin, Plevnik Franc
Završni izpit
K završnemu izpitu se je prijavilo 27 učencev in učenk, ki so v letu 1934/35. dovršili IV. razred tukajšnjega zavoda.
Izpitni odbor so sestavljali naslednji: Predsednik: Mervič Anton, upravitelj. Namestnik: Luzner Gustav, razrednik IV. razreda. Člani: Štrbenk Karel, nastavnik, za slovenski jezik, zgodovino in zemljepis; Pogačnik Vida, nastavnica, za srbskohrvatski jezik; Žargaj Tomo, nastavnik, za matematiko; Andrejčič Olga, nastavnica. Zapisnikar: Rakovec Josip, pripravnik.
Izpit se je pričel 12. junija. Ta dan je bil pismeni izpit iz slovenskega jezika. Izpitni odbor je izbral nalogo:
Mi damo Tebi, kar nam je najdražje: prsti slovenske zbrali smo v posodo, ki zvezal z njeno svojo si usodo — morda Ti z njo bo počivati laže.
(O. Župančič — pokojnemu Viteškemu kralju na grob.)
Po čl. 9., 1. odst. pravilnika o završnem izpitu na meščanskih šolah so bili oproščeni ustnega izpita iz slovenskega jezika naslednji učenci: Bradač Ivan, Dular Dušan, Majcen Nikolaj, Medved Santo, Ulepič Anton, Jenko Anica, Jenko Milena, Knafelc Anica, Mastnak Mira, Metlika Florijana, Opara Milka in Polajnar Terezija.
Završni izpit so napravili:
z odličnim uspehom: Bradač Ivan, Jenko Anica, Knafelc Ana, Mastnak Mira, Metlika Florijana, Opara Amalija, Polajnar Terezija;
s prav dobrim uspehom: Brejc Vladimir, Dular Dušan, Košir Franc, Majcen Nikolaj, Medved Santo, More Ivan, Ulepič Anton, Hočevar Štefanija, Jenko Milena, Kavčič Marija, Kos Joža, Pavlič Ivanka, Rupena Zora, Staniša Ana, Štular Stanislava.
Popravni izpit imajo: Gartner Antonija, Matoh Jožefa, Pungrčar Ljudmila, Vintar Zora.
Odklonjena je bila: Zakrajšek Viktorija.
Učni uspehi
učencev ob koncu šolskega leta 1934/35.
Razred	Učencev	Razred so dovršili z uspehom: odličnim prav dobrim dobrim			Skupaj	Popravni izpit imajo	Izdelali niso	Skupaj
I. a	48	2	18	17	37	7	4	li
I.b	39	2	20	10	32	7	—	7
II. a	31	—	12	13	25	6	—	6
II. b	28	4	14	6	24	4	—	4
III. a	23	1	5	7	13	7	3	10
III. b	26	2	10	6	18	7	1	8
IV.	30	5	12	7	24	4	2	6
kupaj	225	16	91	66	173	42	10	52
Naznanilo o pričetku šolskega leta 1935-36
Šolsko leto 1935-36 se bo piičelo 1. septembra 1935. Vpisovanje bo prvič 27. junija 1935, definitivno vpisovanje pa bo za učence in učenke vseh štirih razredov 1., 2. in 3. septembra v upraviteljevi pisarni od 8. do
12.	ure. V I. razred se morejo vpisati učenci in učenke, ki so dovršili
IV.	razred osnovne šole brez slabe ocene, če niso starejši od 14 let.
Vsak učenec naj prinese k vpisovanju izkaz o napredku V septembru bo vplačal vsak učenec 20 Din v fond za zdravstveno zaščito in izpolnil s 5 Din kolekovano prijavo. Tedaj predloži v svrho odmere šolnine tudi z 20 Din kolekovano potrdilo davčne uprave o višini neposrednega davka, ki ga plačujejo njegovi roditelji. Šolnino je treba plačati v začetku šolskega leta. Šolnino plačujejo po nastopni razpredelnici :
Pri davku od 300—1000 Din je šolnine 50 Din, od 1000—3000 Din 75 Din, od 3000—5000 Din 100	Din itd.
Če	znaša davek manj kot 300 Din	na leto, ne plača učenec ni-
kake šolnine.
Popravni izpiti bodo 31. avgusta. Pismene prijave za ta izpit, ko-lekovane s kolekom 5 Din in s kolekom 10 Din za vsak predmet, je treba oddati v upraviteljevi pisarni do 1. avgusta.
Učence in učenke opozarjamo, da velja člen 39. disciplinskih pravil tudi o počitnicah. Otvoritvena služba božja bo dne 9. septembra 1935 ob 8. uri. Po končani maši bo naznanjen učencem in učenkam v razrednih sobah disciplinski red in urnik. Redni pouk se prične v torek
10.	septembra ob 8. uri.
Ker nastopi naš mladinski pevski zbor na kongresu JS 6. septembra v	Ljubljani, opozarjamo vse pevce	in pevke,	da	se javijo	1. septembra ob 8. uri v šoli radi ponovitve programa, ki	ga	bo zbor	izvajal
na koncertu. Dolžnost vsakega člana je, da se v izogib posledicam po disciplinskem redu odzove temu pozivu.
Absolventi meščanskih šol vstopijo lahko:
a) v vsako srednjo kmetijsko šolo, b) v srednjo tehnično šolo v Ljubljani, c) v drž. dvorazredne trgovske šole, č) v trgovske akademije, d) v šumarsko srednjo šolo na srednji tehnični šoli v Sarajevu, e) deklice gredo lahko v srednjo gospodinjsko šolo v Novem Futogu in v šolo za zaščitne sestre; f) dalje jim je odprta pot v tekstilno šolo v Kranju in v štirirazredno tekstilno šolo v Leskovcu, g) z novim šolskim letom bo dovoljen tudi vstop na učiteljske šole.
Absolventi in absolventke meščanskih šol imajo skrajšano učno dobo v trgovini in obrti in jim ni treba obiskovati trgovskih in obrtnih nadaljevalnih šol.
Upraviteljstvo.