Dp. Krekova višja gospodinjska šola Ljubljana VII.
s pravico Javnosti
Izrestje
o šolskem letu 1939/40.
V Ljubljani 1940
,
Dr. Krekova višja gospodinjska šola - Ljubljana VIL
s pravico javnosti.
Z odlokom ministrstva prosvele P. br. 22620 od dne 15. junija 1935 je dobila Sola naziv: Višja gospodinjska šola dr. Kreka, s pravico javnosti, z odlokom dne 8. avgusta 1936, P. br. 29619, pa je bila šoli priznana stopnja popolne srednje strokovne šole.
Iz vest je
o šolskem letu 1939/40.
V LJUBLJANI 1940
Založila Dr. Krekova gospodinjska šola (Izdalo ravnateljstvo)
Tiskala Jugoslovanska tiskariiu v Ljubljani (Jože Kramarič)
Šolska poročila
I.	Učiteljski zbor
A. Učiteljski zbor v šolskem letu 1939/40.
1. Kodrič s. Similjana, v. d. ravnateljice, ing. agronomije. Učila je cvetličarstvo v I., sadjarstvo v III. in IV. razredu, poljedelstvo, živinorejo, mlekarstvo v III. razredu, fiziko in kemijo v I. razredu, računstvo v I. in
III. razredu, knjigovodstvo in narodno ekonomijo v III. razredu. — Raz-rednica III. razreda.
2. Kerševan s. Justa, profesorica. Glavni predmet: zgodovina, stranski predmet: jugoslovanska književnost. Učila je zgodovino v I. in III. razredu, metodiko v III. razredu, zemljepis v IV. razredu in pedagogiko v
IV. razredu.
3. Kump s. Deodata, strokovna učiteljica. Glavni predmet: gospodinjska in kmetijska predmetna skupina. Učila je gospodinjstvo v I. razr., gospodinjstvo z blagoznanstvom in živiloznanstvom v III. in IV. razredu ter metodiko in šolsko delo v IV. razredu. — Razrednica IV. razreda.
4. Zalar s. Gonzaga, učiteljica. Glavni predmet: III. skupina višje pedagoške šole, stranski predmet: slov. stenografija. Učila je pedagogiko v I. in III. razredu, zemljepis v I. in III.	razredu, nemščino	v	I.,	III.	in
IV. razredu, zoologijo, botaniko in risanje	v I. razredu.
5. Rojs s. Leonita, suplentinja. Glavna skupina: slovenski jezik z jugoslovansko književnostjo, str. predmet: narodna zgodovina, latinščina. Učila je slovenski jezik s književnostjo v I., 111. in IV. razredu, državo-znanstvo v III. razr. in šolsko administracijo v IV. razredu. — Razrednica 1. razreda.
6. Ramovš s. Suitberta, učiteljica za	ročna dela in	šivanje.	Učila	je
v vseh treh razredih ročno delo, krojenje	in šivanje.
7. Lipnik s. Romana, učiteljica gospodinjstva. Učila je kuhanje v III. in IV. razredu. Dodeljena je tudi za nadzorstvo pri gospodinjskem praktičnem pouku.
Honorarni profesorji.
1. Florjančič Josip, profesor na privatni gimnaziji sv. Stanislava v Št. Vidu, je poučeval verouk v I., III. in IV. razredu ter zgodovino v IV. razredu.
2. Dr. Meršol Valentin, primarij, šef infekc. oddelka drž. bolnišnice, je poučeval higieno v III. in IV. razredu.
3. Ing. Golob Mirko, uradnik pri kmet. oddelku banske uprave, je poučeval poljedelstvo, živinorejo in kmetijsko gospodarstvo v IV. razredu.
4. Dobovšek Marjan, šef oddelka za telesno vzgojo pri mestnem načelstvu, je poučeval telovadbo v I., III. in IV. razredu.
5.	Tomc Matija, profesor na privatni gimnaziji v Št. Vidu, je poučeval zborno petje v vseh razredih.
H.	Spremembe v šolskem letu 1939/40.
12.	septembra je bila z odlokom V. br. 6009 od 9. IX. 1939 potrjena Kodrič s. Similjana za poljedelsko predmetno skupino. Dne 10. januarja 1940 pa je bila z odlokom V. br. 133 postavljena, da vrši dolžnost upraviteljice šole.
Dne 14. novembra 1939 je bila z odlokom V. br. 9010 nastavljena za slovenščino suplentinja Rojs s. Leonita. Nadomestila je honorarnega profesorja g. Logarja Janeza.
Dne 10. januarja 1940 je bila z odlokom V. br. 126 potrjena za učiteljico kuhanja in praktičnega gospodinjstva Lipnik s. Romana.
f S. M. Oroslava Sadravcc.
V	letošnjem šolskem letu je nemila smrt iztrgala iz naše srede mlado, komaj 26 let staro strokovno učiteljico ročnih del s. M. Oroslavo Sadravec.
14.	maja je umrla. Doma je bila iz Ormoža pri Ljutomeru. Komaj je dobro končala vse izpite, ki so jo uposobili za njen poklic, je začela — že prej rahlega zdravja — resno bolehati. Kljub temu je vztrajno in z občudovanja vredno vestnostjo vršila svojo dolžnost. In tudi potem, ko je morala delo odložiti, je vedno le želela, da bi mogla zopet v šolo.
Njena vedra in vesela narava je bila v spodbudo vsem, ki smo z njo živeli in zato smo jo tudi vsi tako radi imeli. Ohranili jo bomo v lepem spominu.
II.	Šolski letopis
Dne 31. avgusta je bil razredni in diplomski popravni izpit:
Ivančič Majda, učenka III. razreda, je napravila razredni izpit iz živinoreje in poljedelstva.
Sagadin Vera pa popravni diplomski izpit iz narodne zgodovine.
Dne 1. septembra je bilo vpisovanje učenk za III. in IV. razr. Vpisalo se je 17 učenk v III. in 19 učenk v IV. razred.
Dne 3. septembra je bilo vpisovanje učenk za I. razred. Vpisalo se je 25 učenk, ki so bile isti daii tudi zdravniško pregledane.
Dne 7. septembra je bila otvoritvena konferenca učiteljskega zbora.
Dne 11. septembra je bila otvoritvena služba božja v čast sv. Duhu.
Dne 12. septembra se je pričel reden pouk. Isti dan so si učenke tudi ogledale ljubljanski jesenski velesejem.
Dne 23. septembra je bila prva šolska ura posvečena spominu škofa Slomška. Učenka III. razreda Marica Kramberger je recitirala nekaj Slomškovih pesmi, supl. Kerševan s. Justa pa je v svojem predavanju pokazala na vire Slomškovega dela.
Dne 4. oktobra je zavod praznoval god sv. Frančiška Asiškega, svojega redovnega patrona. Zato se je na ta največji hišni praznik prenesel prvi direktorjev pouka prost dan.
Dne 21. oktobra je bilo skupno sv. obhajilo za vse učenke.
Dne 31. novembra so učiteljice pol učne ure posvetile našemu Jadranu, njega pomenu za Jugoslavijo.
Dne 1. decembra, praznik zedinjenja. Po slovesni službi božji je bila domača proslava z govorom, petjem in deklamacijami.
Dne 9. decembra smo se prvo učno uro spominjali nemile usode naših izseljencev.
Božične počitnice so trajale od vštetega 23. decembra 1939 do vštetega
10.	januarja 1940.
Dne 27. januarja: Svetosavska proslava. O pomenu sv. Save za srbsko kulturo je govoril g. prof. Florjančič. Pouka ta dan ni bilo.
Dne 30. januarja so bile učenke I. in IV. razreda pri zdravniškem pregledu na šolski polikliniki.
Dne 2. februarja so ljubljanski konservatoristi na šoli priredili domači koncert, pri katerem so sodelovali: gg. Osana, Ramovš, Lipušček, gdč. Vida Vozelj in Jelka Staničeva.
Dne 22. februarja je bilo predavanje s skioptičnimi slikami o Rimu. Predaval je g. dr. Zor.
Dne 29. februarja je g. dr. Zor v šoli predaval o slovenskih šegah in navadah in o slovenskih narodnih nošah. Predavanje je poživil z lepimi skioptičnimi slikami.
Dne 10. marca so učenke vseh razredov zavoda pod vodstvom g. prof. M. Tomca pele v radiju.
Spored glasbene ure je bil:
1.	Mati. — 2. Naša bol. — 3. Mrazek. — 4. Marija na gori. — 5. Jesen.
6.	Cvetke in žarki. — 7. Uspavanka. — 8. Pa nobenega ne. — 9. Varijacija na pesem: »Od kneza Marka« — klavirska točka, ki sta jo izvajali Marija Nosan in Milenka Karbaš, učenki 111. razreda. — 10. Marija je po polju šla. — 11. Pomladni pozdrav. Obe pesmi je zapela sama Marija Poljančeva, učenka IV. razreda. — 12. Kaj pa delajo ptički. — 13. Velikonočna. —
14.	Vrabčeva. — 15. Zvon večerni. — 16. Belo jutro. — 17. Travniči. —
18.	Večerna molitev. — Vse pesmi je priredil g. prof. Tomc sam.
13.	in 14. marca so bile duhovne vaje, ki jih je vodil g. p. dr. Roman Tominc. Dekleta so opravile velikonočno spoved in prejele velikonočno sv. obhajilo.
Dne 19. marca so se pričele velikonočne počitnice, ki so trajale do vštetega 27. marca.
Dne 4. aprila je imel g. primarij dr. Meršol predavanje o Finski.
Dne 5. aprila je prisostvoval veroučni uri v vseh razredih inšpektor za verouk na srednjih šolah g. kanonik Jos. Šimenc.
Od 6. do 12. maja je bil treznostni teden. Učitelji so posvetili eno učno uro razgovoru o alkoholu kot strašnem sovražniku slovenskega naroda.
Dne 15. maja se je nehal pouk v IV. razredu. Isti dan je bila tudi redovalna konferenca za IV. razred.
Dne 5. junija je bilo skupno sv. obhajilo za sklep šolskega leta.
Dne 6. junija je bil zaključen pouk v I. in III. razredu.
Dne 7. junija je bila redovalna konferenca za II. polletje za I. in III. r.
Dne 28. junija zaključna služba božja. Po proslavi razdelitev izpričeval.
Učni predmeti
Po čl. 8 Uredbe o gospodinjskih šolah se v učiteljskih gospodinjskih šolah poučujejo tile predmeti:
1. verouk,
2. srbsko-hrvatsko-slovenski jezik,
3. nemški ali francoski jezik (po izbiri),
4. narodna zgodovina z občo zgodovino,
5. geografija Jugoslavije s pregledom ostalih držav,
6. računstvo in geometrija,
7. fizika,
8. kemija z mineralogijo in geologijo,
9. zoologija,
10. botanika,
11. osnove poljedelstva,
12. osnove živinoreje,
13. mlekarstvo,
14. perutninarstvo in reja kuncev,
15. čebelarstvo in svilarstvo,
16. vrtnarstvo s cvetličarstvom,
17. sadjarstvo,
18. domače gospodinjstvo z blagoznanstvom,
19. higiena,
20. osnove narodne ekonomije z zadružništvom in turizmom,
21. osnove državljanskih pravic in dolžnosti,
22. psihologija, etika in logika,
23. pedagogika z zgodovino pedagogike,
24. metodika in šolsko delo,
25. ženska ročna dela s tkanjem,
26. risanje,
27. glasba (postranski, neobvezen predmet),
28. telovadba,
29. uprava s posebnim ozirom na gospodinjske šole in tečaje.
III.	Seznam učnih knjig
za šolsko leto 1939/40.
I.	razred:
Breznik: Slovenska slovnica.
Breznik-Ramovš: Slovenski pravopis.
Grafenauer: Kratka zgodovina slovenskega slovstva.
Grafenauer: Slovenska čitanka za višje razrede srednjih šol, I. del. Pregelj: Osnovne črte iz književne teorije.
Pregelj-Tomšič: Slovstvena zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov. Svetina: Katoliški verouk, I del.
Breznik: Nemška čitanka za višje razrede srednjih šol.
Bezjak-Pribil: Vzgojeslovje za moška in ženska učiteljišča.
Orožen: Zgodovina starega veka.
Bohinec-Kranjec-Savnik: Obči zemljepis za višje razrede srednjih in strokovnih šol.
Humek: Domači vrt.
Jeglič: Naše prijateljice.
Jeglič: Ovijalke in vzpenjalke.
Kump: Naši gostje.
Verbič: Blagoznanstvo I. in II. del.
Čtivo: Zeželj Andra: Antologija novije jugosl. lirike.
Glaser J.: Slovenska narodna lirika.
Finžgar: Pod svobodnim soncem.
Jurčič: Deseti brat.
III. razred.
Breznik: Slovenska slovnica.
Breznik-Ramovš: Slovenski pravopis.
Grafenauer: Kratka zgodovina slovenskega slovstva.
Grafenauer: Slovenska čitanka za višje'razrede srednjih šol, III. del. Pregelj-Tomšič: Slovstvena zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov. Pečjak: Katoliški verouk za višje razrede srednjih šol, III. del. Trivunac-Kangrga: Nemačka čitanka, 5 deo.
J. Orožen: Zgodovina novega veka za VII. razred srednjih šol. Prijatelj-Bohinec-Savnik: Izvenevropske zemljine.
Purgaj: Gospodinjstvo.
Kump: Naši gostje.
Verbič: Blagoznanstvo, I. in II. del.
Kalinšek: Slovenska kuharica.
Humek: Domači vrt.
Simonič: Poljedelstvo.
Černe: Živinoreja.
Dr. Dragaš: Pomoč novorojenčku in dojenčku.
Pirc: Čitanka o higieni za učiteljišča.
Brecelj: O zdravju in boleznih.
Čtivo: Prešernove poezije.
Kersnik: Kmetske povesti.
Iv. Tavčar: Cvetje v jeseni.
L. Lazarevič: Školska ikona, Na bunaru.
J. Kozarac: Mrtvi kapilali.
IV. razred:
Breznik: Slovenska slovnica.
Breznik-Ramovš: Slovenski pravopis.
Grafenauer: Kratka zgodovina slovenskega slovstva.
Grafenauer: Slovenska čitanka za višje razrede srednjih šol, IV. del. Pregelj: Osnovne črte iz književne teorije.
Pregelj-Tomšič: Slovstvena zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov. Medved: Zgodovina katoliške Cerkve.
Trivunac-Kangrga: Nemačka čitanka, 6. deo.
Bezjak: Obča zgodovina vzgoje in pouka.
J. Orožen: Zgodovina najnovejše dobe za Vlil. razred srednjih šol.
Bohinec-Miklavčič-Savnik: Kraljevina Jugoslavija.
Purgaj: Gospodinjstvo.
Kalinšek: Slovenska kuharica.
Verbič: Blagoznanstvo I. in II. del.
Humek: Sadni škodljivci.
Simonič: Poljedelstvo.
Černe: Živinoreja.
Rohrman: Kmetijsko gospodarstvo.
Zakon o narodnih šolah.
Zakon o srednjih šolah.
Zakon o meščanskih šolah.
Zakon o gospodinjskih šolah in tečajih.
Zakon o pospeševanju kmetijstva in zakon o gozdih.
Skripta (gospodinjstvo, zadružništvo, državoznanstvo).
Čtivo: žeželj Andra: Antologija novije jugosl. lirike.
Zupančič: Mlada pota.
Iv. Cankar: Bela krizantema. Podobe iz sanj. Hlapci.
Iv. Tavčar: Visoška kronika.
Sandor Gjalski: Pripovesti.
IV.	Slovenske naloge
I. razred:
1. Življenje doma in v šoli. (Primerjava v pismu prijateljici.) — 2. Moj pravljični svet. — 3. Idilični opis. (Domača.) — 4. Moj sklep ob koncu prvega polletja. — 5. Z motikami na rami med vrtne gredice. (Domača.)
6.	Ko sem se poslavljala.
III. razred:
1. Jesen na vrtu. — 2. V čem se kaže in česa nas uči Vodnikova vnema za slovenstvo? — 3. Spoznanje, ki me je obogatilo. (Razmišljanje.) (Domača.) — 4. Mi, kar nas je kovačev, mi bomo kovali, kovali svoja srca, kovali svoj značaj, kako zvene nam duše, bomo poslušali. (Oton Zupančič.)
5.	Mati, ti velika žena, angel sredi temnih cest, vse odpuščaš, vse preneseš, zvesta kot nihče ni zvest. (Domača.) — 6. Spomini.
IV. razred:
1. a) V tovarni; b) Levstikov literarni program leta 1858. (Razprava.)
2.	Jesen v naravi in v človeškem življenju. — 3. Stritar in Jurčič. (Primerjava.) (Domača.) — 4. Vsako življenje, pa naj je še tako majhno, je poslanstvo. (Razmišljanje.) — 5. Alkohol, naš skrit sovražnik. (Po odi. kr. ban. uprave.) (Domača.) — 6. Pravih značajev pogreša naš čas. Kako mu jih vzgojimo? (Dveurna.)
V.	Ekskurzije
I.	razred:
Dne 27. septembra: poldnevna ekskurzija v Zupanovo jamo pri Grosupljem.
Dne 4. oktobra so si učenke ogledale cvetličnjak in tople grede vrtnarije Herzmansky.
Dne ‘20. novembra so učenke prisostvovale šolski predstavi > Antigone«.
Dne 21. decembra so učenke obiskale v Osrednjem zavodu za žensko domačo obrt razstavo ročnih del.
Dne 31. januarja so bile učenke v ljubljanski mestni vrtnariji.
Dne 12. aprila so bile učenke pri šolski predstavi »Figarova svatba«.
Dne 10. maja: ekskurzija na Selo pri Raduhovi vasi. Učenke so si ogledale vrtnarijo in skalnjak.
Dne 17. maja so bile učenke v dramskem gledališču pri šolski predstavi »Hamleta«.
Dne 24. in 25. maja: majniški izlet v Vrata, potem skozi Vintgar na Bled.
III. razred:
Dne 11. septembra so si učenke ogledale kmetijsko razstavo na ljubljanskem jesenskem velesejmu.
Dne 25. septembra so si učenke ogledale graščino Bokavce in njeno gospodarstvo, kjer je zdaj kmetijsko-gospodinjski seminar.
Dne 5. oktobra: celodnevna ekskurzija v Št. Jurij ob j. ž. na banovinsko kmetijsko šolo, kjer so si učenke ogledale gospodarstvo, vrt, različne nasade sadnega drevja in sušenje češpelj.
Dne 19. decembra so učenke obiskale v Osrednjem zavodu za žensko domačo obrt razstavo ročnih del.
Dne 7. marca so si učenke ogledale nov moderen hlev v Kosezah, gnojišče in ustroj gnojnične jame.
Dne 12. marca: poldnevna ekskurzija na Vrhniko v zadružno mlekarno. Spoznale so način izdelovanja mehkega sira Jazon in videle vsa dela pri izdelovanju emendolskega sira ter ustroj kleti: od solilne do skladiščne.
Dne 18. aprila: obisk državnega mlekarskega zavoda v Škofji Loki. Učenke so videle izdelovanje sira Camembert in spoznale v glavnih obrisih delo v mlekarskem laboratoriju.
Dne 16. in 17. maja so šle učenke na dvodnevno poučno ekskurzijo na Dolenjsko. Ogledale so si gospodarstvo samostana v Stični, kmetijsko-gospodinjsko šolo v Mali Loki, kmetijsko šolo na Grmu pri Novem mestu in svinjak v Srebrniču.
Dne 25. maja je bil majniški izlet na Golico.
IV. razred:
Dne 11. septembra: obisk ljubljanskega jesenskega velesejma.
Dne 29. septembra so si učenke ogledale v Mestnem logu pri Ljubljani na ameriški način urejeno gospodarstvo in obiskale so tudi tamošnjo pomožno šolo.
Dne 3. oktobra: celodnevna ekskurzija na kmetijsko-gospodinjsko šolo v Mali Loki.
Dne 7. decembra so si učenke ogledale pivovarno v Laškem in steklarno v Hrastniku.
Dne 19. oktobra: ogled tekstilne tovarne v Tržiču.
Dne 22. decembra so obiskale učenke razstavo ročnih del v Osrednjem zavodu za domačo obrt.
VI.	Vzgojno delo
Učenke Dr. Krekove višje gospodinjske šole so samo notranje. Vedno jih nadzorujejo sestre vzgojiteljice, ki so v rednih stikih z učiteljicami in profesorji. Starši so imeli vedno dostop do učiteljev, da so se z njimi posvetovali o načinu, kako izboljšati uspehe učenk. Posebnih roditeljskih sestankov ni bilo, ker so starši preveč oddaljeni in bi jih večina ne mogla obiskovati. 0 slabih uspehih pri konferencah so učiteljice starše stalno obveščale.
VII. Dijaška društva
I. Podmladek Jadranske straže (poverjenica s. Gonzaga Zalar).
V	tem šolskem letu je PJS priredil na šoli tri predavanja s skioptičnimi slikami. Na prvem in drugem predavanju je govoril g. Zor, in sicer prvič
o	>Slovenskih običajih in narodnih nošah«, drugič pa o Rimu in potovanju po Italiji. Predavanje je poživljal z lepimi skioptičnimi slikami. Na tretjem predavanju je pa govoril g. dr. Valentin Meršol 6 Finski in skrajnem delu evropskega severovzhoda.
Članic je štel podmladek v tem šolskem letu 56. Na Glasilo PJS je naročenih 21 članic. PJS je poslal letos za zgradbo Podmladkovega doma 50 din.
II. Počitniška zveza (poverjenica s. Gonzaga Zalar) je včlanjena v PZ pri uršulinkah v Ljubljani. Na šoli je 17 članic PZ.
III. Slovenska dijaška zveza. Na zavodu je bila SDZ ustanovljena
7.	marca 1989 in šteje sedaj 23 članic, od katerih je naročenih na Stražnje ognje 13 članic, na Stražo v viharju pa 7 članic.
VIII.	Učila
1.	Šolska knjižnica.
(Varuhinja Rojs s. Leonita.)
Spričo kratkega obstoja naše šole je tudi njena knjižnica delo skrbnega nabiranja v poslednjih letih. Vendar je najti v njej poleg dobrih prevodov iz tujih slovstev tudi že vsa važnejša leposlovna dela domačih pisateljev. Od znanstvenih in strokovnih knjig pa ima knjižnica le novejša dela. Sedaj šteje knjižnica 1012 del v 1355 zvezkih. Poleg tega je še naročena na naslednje revije in publikacije: Dom in svet, Mladika, Slovenski jezik, Cas, Obisk, Vigred, Mohorjevo družbo, Cvetje iz domačih in tujih logov, Slovenski učitelj, Popotnik, Cerkveni glasnik, Mentor, Kmetovalec, Sadjar in vrtnar, Mali gospodar, Mlekarski list, Zadrugar, Privredni list.
(Varuhinja vseh zbirk je Kump s. Deodata.)
1. Zemljepisna in zgodovinska zbirka. Zemljevidov je 7, zemljepisnih slik in tabel 5, zgodovinskih razglednic ‘25, za zgodovino umetnosti: 30 fotografij, 128 razglednic in ‘290 manjših slik.
2. Naravoslovna zbirka: 7 živalskih preparatov v formalinu, 78 suhih preparatov živali, 3 geološke karte, 250 rudnin, zbirka imitiranih draguljev, 77 kemikalij. Letos se je zbirka povečala za 6 prepariranih rib z ljubljanskega velesejma in za okrog 150 rudnin in mineralov, ki jih je deloma poklonil zavod za rudarstvo v Beogradu, deloma poljedelska fakulteta v Zemunu, deloma pa geološki institut na ljubljanski univerzi.
3. Higijenska zbirka: Anatomija: 6 slik, nalezljive bolezni in mikrobi 6 slik, o prvi pomoči 13 slik, o razvoju embria in dojenčka 21 slik. Vsa oprava za nego dojenčka.
4. Zbirka za nauk o hrani. 39 slik in tabel. 89 suhih preparatov in vzorcev, 5 analiz živil.
5. Zbirka za gospodinjstvo, blago znanstvo in tehnologijo: Skupina steklenih predmetov, pluta in izdelki iz nje, surovine in vzorci za izdelovanje lončene in prstene posode, materijal za izdelovanje različnih tal (ksilolit, teraco itd.), vzorci kuriva, surovine za izdelovanje sveč, vzorci pralnih in čistilnih sredstev, materijal za polnjenje posteljnine, vlaknine, platnene, bombažaste, volnene in svilene tkanine, zbirka čipk, vzorci raznega lesa, tehnična in kemična predelava lesa, 13 modelov, 33 slik in tabel,
1	zbirka različnih cementnih ploščic.
6. Poljedelstvo: 146 vzorcev semen kmetijskih, vrtnih in drugih kulturnih rastlin, 34 vrst umetnih gnojil, 12 kemikalij za uničevanje škodljivcev kulturnih rastlin, 6 slik kulturnih rastlin, 3 slike poljskega orodja, 160 suhih preparatov (prijatelji in škodljivci kulturnih rastlin), 9 slik prijateljev in škodljivcev kulturnih rastlin, 1 slika o obdelovanju zemlje.
Zavod ima 8 ha posestva (polja in travnikov) in vse potrebno poljsko orodje, da morejo učenke same s pridom vršiti poljsko delo.
7. Vrt in vrtnarsko orodje: Da se morejo učenke vaditi v vrtnarskih in cvetličarskih opravilih, imajo gojenke svoj šolski vrt, ki je deloma posajen z zelenjavo, deloma ga pa goje kot park s cvetličnimi gredami. Šola ima tudi svoj rastlinjak in tople grede.
Učenke imajo svoje vrtnarsko orodje v posebni shrambi. Vsebuje pa: 6 vilastih lopat, 6 navadnih lopat, 2 lopati zajemalki, 12 lesenih in 4 železne grablje, 12 navadnih in 4 vlačljive motike, 4 vrtne motike »Helios«, 12 malih motičic »Helios«, 4 okopalnike in rahljače, 12 vrtnih rahljač »Helios«, 4 cvetlične vilice, 4 cvetlične žlice, 12 pralic, 6 klinov za sajenje, 4 vrtne vrvice, 6 škropilnic za zalivanje, 4 škarje za rože, nož za izpodrezavanje belušev, 3 škarje za travo, 25 m dolgo metrsko mero, malo škropilnico za rože.
8. Sadovnjak in sadjarsko orodje. Za sadjarski pouk ima šola 1‘20 diapozitivov in ‘25 slik sadja in sadnih škodljivcev.
Sadovnjak z visokodebelnim in pritličnim sadnim nasadom meri 5489 kvadratnih metrov. Ob stenah šolskega poslopja so pa špalirni nasadi hrušk in marelic.
Sadjarsko orodje: 5 cepilnih nožev »Kunde«, 4 noži obrezači, 4 drevesne škarje, škarje za gosenice, škarje za obrezovanje žive meje, 2 dre-
vesni žagi, 4 drevesne strgulje, sadni obirač in lestve, saniodelna nahrbtna škropilnica. — Sredstva za cepljenje dreves in zatiranje sadnih škodljivcev nabavlja šola sproti.
9. Živinoreja in mlekarstvo. 40 slik in tabel. Gerberjev aparat za butirometrijo, titrirni aparat za določevanje kisline, aparat za kipelno poskušnjo, posnemalnik, pinja, Ulandrovo cedilo, 2 laktodenzimetra, več termometrov, mlekarska in sirarska posoda in orodje, 2 celotna Köstlerjeva katalazometra, 4 Jena čaše, 21 različnih pipet, 22 butirometrov, več epruvet in vse potrebne kemikalije.
Za praktični pouk služijo učenkam hlevi, svinjak in kokošnjak. Gojenke se učijo krmiti kokoši, svinje in se vadijo tudi v molži. Na zavodu gojijo štajersko kokoš, nemško požlahtnjeno svinjo in simentalsko govedo.
10. Pouk v kuhanju in k on ser vi ran ju. Gojenke imajo svojo z vsem potrebnim posodjem popolnoma opremljeno in lepo urejeno šolsko kuhinjo, kjer kuhajo razdeljene po skupinah vsak dan. — Za pouk v serviranju imajo na razpolago več popolnih steklenih in porcelanskih servisov in druge posode.
11. Gospodinjska opravila. Za praktične vaje v gospodinjstvu, pranju in likanju služi pralnica in likalnica s potrebnimi pripravami.
12. Zenska ročna dela. Za šivanje in ročno delo je učenkam na uporabo 8 šivalnih strojev s priborom, stroj za ometico, več večjih in manjših okvirjev za vezenje.
13. Stroji in aparati. Kombiniran epidiaskop-skioptikon, zračna črpalka za konserviranje, popolni Weckov aparat, aparat za proizvajanje sodavice, kavni mlin na električni pogon, aparat za sladoled, centrifuga za ožemanje perila, kolovrati in statve, mikroskop z vso opremo, 3 električni likalniki.
14. Telovadba. Tri velike usnjate žoge, 1 medicinska, namizni tenis.
15. Fizikalna učila. 2 elektrometra, 1 influenčni stroj (Wimshurstov kolovrat) s pritiklinami, 2 galvanska člena (Leclanchejev element), 1 anod-na baterija, električna pečka in električni kuhalnik, aparat za elektrolizo vode (Hoffmannov), električni zvonec, Thomsonov aparat s pritiklinami, centrifugalni stroj s pritiklinami.
IX.	Poročil« o zdravstvenem stanju
v šolskem letu 1939/40.
Vodstvo Višje gospodinjske šole dr. Kreka se dobro zaveda, da je zdravje gojenk eden izmed glavnih predpogojev za učni uspeh, prepričano je dalje, da je pravilna zdravstvena vzgoja še posebno važna za bodoče učiteljice gospodinjstva, zato temu vprašanju posveča največjo pozornost in skrb.
Vse gojenke morajo prošnji za sprejem v zavod priložiti zdravniško spričevalo svojega zdravnika. Pred definitivnim sprejemom jih ponovno pregleda še zavodski zdravnik, ki pazi posebno na to, da gojenke tudi telesno in zdravstveno ustrezajo praktičnim vežbam v gospodinjstvu.
Seveda kljub zdravniškemu pregledu pri vstopu v zavod gojenke lahko tekom leta obole na raznih akutnih boleznih. Tako smo imeli v letošnjem šolskem letu pri gojenkah okrog 20 primerov precej težke influence, ki je
vladala v Ljubljani in se je zanesla tudi v zavod. Kot pri bolnikih v mestu, tako so se tudi v šoli po influenci pri nekaterih gojenkah pojavile dalj časa trajajoče komplikacije v obliki vnetja rebrne mrene, vnetja sklepov itd. Angina je tudi letos obiskala nekaj gojenk v zavodu in se po kratkem času ločila brez trajajočih spominov. Drugih važnejših obolenj ni bilo.
V	primeru bolezni v zavodu je bil poklican privatni ali zavodski zdravnik, ki je odredil vse potrebno glede zdravljenja, častite sestre pa so poskrbele za pravilno nego.	Dr>	y.	Meršol.
X.	Redova n je učenk
Imena odličnih učenk so veliko, prav dobrih pa razprto tiskana.
I. razred.
Razrednica: Rojs s. Leonita.
1. BELAJ ŠTEFANIJA, Polule, Celje.
2. Bianchi Vera, Ljubljana.
3. Briški Stanislava, Vas pri Fari, Kočevje.
4. ERZNOŽNIK ALBINA, Dobračevo, Logatec.
5. GERLOVIČ VANDA, Ljubljana.
6. Golob Olga, Gabrje, Celje.
7. Golob Zora, Sv. Trojica v Slovenskih goricah.
8. Gosar Ludovika, Vranje gorice, Logatec.
9. Govejšek Zora, Žerjav pri Črni.
10. Habe Špela, št. Vid pri Ljubljani.
11. Hribar Ljudmila, Bohinjska Češnjica.
1‘2. Hutter Hilda, Snežnik pri Rakeku.
18. Jevnikar Judita, Ljubljana.
14. KOVAČ VOJ A, Celje.
15. KUHAR VEKOSLAVA, Črna pri Prevaljah.
16. Malgaj Branka, Ljubljana.
17. Mlinar Vida, Črna pri Prevaljah.
18. Mušič Erna, Makole pri Prevaljah.
19. P ib rove Dora, Celje.
20. Rudež Ivana, Stražišče pri Kranju.
21. Sešek Anastazija, Medvode.
22. Sešek Olga, Medvode.
23. Skočir Elizabeta, Vojnik pri Celju.
24. ŠENK KATARINA, Jezersko.
25. Vizjak Ljudmila, Litija.
III.	razred.
Razrednica: Kodrič s. Similjana.
1. ČADA ELZA, Trbovlje.
2. Čok Klara, Selnica ob Dravi.
3. GABRENJA LJUDMILA, Rakek.
4. Jan Vlasta, Krško.
5. JANŠA MARA, Bled.
G. Karbaš Emilija, Ljutomer.
7. KLEMENC MARTA, Kočevje.
8. KRAMBERGER MARIJA, Sv. Lenart v Slovenskih goricah.
9. NOSAN MARIJA, Tržič.
10. POSPIŠIL EMA, Podpreska pri Cabru.
11. Roblek Marija, Škofja Loka.
12. Rot Danica, Beograd.
13. SMOLEJ MARIJA, Javornik pri Koroški Beli.
14. Strauss Ljudmila, Rodine pri Lescah.
15. ŠVAJGER DUŠA, Novo mesto.
1(5. Zic Marija, Aleksandrovo na otoku Krku.
IV.	razred.
Razrednica: Kump s. Deodata.
1. ČEBIN SONJA, Ljubljana.
2. GORŠE MARJETA, Dolenja vas pri Ribnici.
3. IVANČIČ MAJDA, Tezno pri Mariboru.
4. Jelenec Milena, Zg. šiška pri Ljubljani.
5. Jordan Mira, Trbovlje.
6. Keržič Ivana, Ljubljana.
7. Kraut Gabrijela, Graben pri Novem inestu.
8. Mencinger Leoni ja, Ljubljana.
9. MIKUŠ MARIJA, Gornji grad.
10. Moguš Marjana, Senj.
11. POLJANEC MARIJA, Maribor.
12. Ramovš Cvetka, Zg. šiška pri Ljubljani.
13. Sajovic Mar. Magdalena, Stražišče pri Kranju.
14. SEDEJ ROZALIJA, Vrhnika.
15. Supan Mar. Ljudmila, Rajhenburg.
16. SUŠNIK NADA, Trbovlje.
17. Svet Angela, Radeče pri Zidanem mostu.
18. TAJNIK ALEKSANDRA, Kranj.
19. ZUPANC MILENA, Žalec pri Celju.
XI.	Statistika učenk
1. Številčno stanje učenk v šolskem letu 1939/40.
Raz- red	Vpisanih v začetku šolskega leta			Vpi- sanih ined šol. letom	Sku- paj vpi- sanih	Zapustile zavod				Skupaj ob koncu šol. leta
	no- vink	pounv- ljiilk	vseh			umrle	iz drugih vzrokov	i/.klju- fiene	sku- paj	
I.	26			26	1	27	—	2	—	2	25
II.	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—
III.	17	—	17	—	17	—	1	—	1	16
IV.	19	—	19	—	18	—	—	—	—	19
Vseh	62	—	62	1	63	—	3	—	3	60
2. Število učenk po uspehu ob koncu šolskega leta 1939/40.
Razredi	I.	II.	III.	IV.	Vseli učenk	V °/o
Odlično		6			9	9	24	40%
Prav dobro 		19	—	7	10	36	60%>
Dobro							
1. Izdelale so torej ....	25	—	16	19	60	100 »/o
2. Delajo popravni izpit . . .						
3. Ponavljajo razred ....	—	—	—	—	—	—
4. Neredovane ......	—	—	—	—	—	—
Skupaj	25	—	10	19	60	100%
XII.	Učiteljski diplomski izpit
Gospod minister prosvete B. Maksimovič je z odlokom V. br. 3244 od dne 9. maja 1940 na osnovi čl. 4 i 30 Uredbe o gospodinjskih šolah imenoval za svojega odposlanca pri učiteljskem diplomskem izpitu g. dr. Branislava Krstiča, načelnika oddelka za narodno prosveto pri ministrstvu prosvete v Beogradu. V izpitnem odboru so bili: g. ministrski odposlanec kot predsednik, upraviteljica ing. Kodrič s. Similjana kot podpredsednica, kot člani pa: Kump s. Deodata za gospodinjsko skupino, ing. Mirko Golob za kmetijsko skupino, dr. Meršol Valentin za higieno, Kerševan s. Justa za pedagogiko in zemljepis, prof. Florjančič Josip za zgodovino, Rojs s. Leonita za narodni jezik s književnostjo.
Pismeni izpit se je vršil:
12.	junija iz pedagoške skupine in 13. junija iz kmetijske predmetne skupine.
Iz predloženih nalog je izpitni odbor izbral:
1. Za pedagoško skupino: Mati — srce družine — steber države.
(R. Horvat.)
2. Za kmetijsko skupino: Kako bi spremenila nekulturno, za poljedelstvo izgubljeno površino, v dobro plodno zemljo in jo obsadila.
Dne 15. junija je bila priprava za praktične nastope, ki so se vršili dne 17., 18. in 19. junija na vadnici — enoletni gospodinjski šoli.
Za učiteljski diplomski izpit se je priglasilo 19 učenk, ki so vse dovršile IV. letnik na tukajšnji višji gospodinjski šoli in so delale učiteljski diplomski izpit prvič. Na podlagi pismenih izdelkov iz kmetijske in pedagoške skupine ter praktičnega nastopa na vadnici so bile vse kandidatinje pripuščene k polaganju ustnega dela diplomskega izpita.
I. Učiteljski diplomski izpit so napravile in so tako usposobljene za
učiteljice gospodinjskih šol in gospodinjskih tečajev te-le kandidatinje:
1. Čebin Sonja, hči Dominika, trgovca, roj. 10. maja 1922.
2. Gorše Marjeta, hči Franca, posestnika, roj. 29. decembra 1920.
3. Ivančič Majda, hči f Alo jzija, kavarnarja, roj. 17. marca 1922.
4. Jelenec Milena, liči Franca, žel. uradnika, roj. 27. decembra 1921.
5. Jordan Marija, hči Avgusta, delovodje, roj. 14. aprila 1920.
6. Keržič Ivana, hči f Janka, šoferja, roj. 14. novembra 1920.
7. Kraut Gabriela, hči Ignacija, inž., roj. 25. novembra 1921.
8. Mencinger Leonija, hči f Antona, ban. svetnika, roj. 8. dec. 1920.
9. Mikuš Marija, hči f Alojzija, posestnika, roj. 1. julija 1921.
10. Moguš Marija, hči Mate, hotelirja, roj. 21. januarja 1922.
11. Poljanec Marija, hči Leopolda, prosv. insp., roj. 26. septembra 1921.
12. Ramovš Cvetka, hči Janka, želez, uradnika, roj. 4. maja. 1922.
13. Sajovic M. Magdalena, hči Marije, učiteljice, roj. 25. februarja 1920.
14. Sedej Rozalija, hči f Pavla, mlinarja, roj. 30. avgusta 1922.
15. Supan M. Ljudmila, hči Ivana, rudn. urad., roj. 14. avgusta 1921.
16. Sušnik Nada, hči Miroslava, učitelja, roj. 4. septembra 1920.
17. Svet Angela, hči Janeza, električarja, roj. 27. marca 1920.
18. Tajnik Aleksandra, hči Josipa, davč. insp., roj. 5. marca 1921.
19. Zupanc Milena, hči Ivana, delovodje, roj. 8. marca 1917.
II.	Popravni izpit v avgustu: nobena.
III.	Za leto dni odklonjena: nobena.
XIII.	Naznanil» za šolsko leto 1940/41
Vpisovanje za šolsko leto 1940/41 bo v ponedeljek 2. septembra. Pri vpisu je predložiti zadnje šolsko spričevalo, kolkovano pismeno prijavo (kolek za 50 din) z obvezo roditeljev glede plačevanja šolnine in vzdrže-valnine. Za vpisnino, knjižnico, učila in obrabo šolskega inventarja plača vsaka učenka 600 din, za zdravstveni fond 20 din.
Zaradi težkih gospodarskih razmer ravnateljstvo dovoljuje, da se bolj oddaljene učenke vpišejo pismen o. Pošljejo naj vse zgoraj navedeno priporočeno po pošti vsaj do 1. septembra.
V	šolskem letu 1940/41 na zavodu ne bo I. letnika.
Vse učenke naj pridejo v zavod 10. septembra. V sredo 11. septembra bo ob 8. uri sv. maša na čast Sv. Duhu, v četrtek 12. septembra pa se prične redni pouk.
Učenke naj vedo: Kazniva dejanja, ki so bila storjena ob počitnicah, se kaznujejo, kakor da so bila storjena v šolskem času.