List ljudstvu v pouk in zabavo. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Maribora s pošiljanjem na dom za celo leto 4 E, za pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 E, za drage izvenavstrijske dežele 6 E. Edor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 E. Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se pošilja do odpovedi. — Deležniki „Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 v. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5, — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo Koroška cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. — Za Inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 16 v, za dvakrat 25 v, za trikrat 85 v. Za večkratne ogla;« primeren popust. Inserati s* sprejemajo do sred« opoldne. — Nezaprte reklamacij« so poštnine proste. Kmetje na katoliškem shodu. Letos se \ rsi v Ljubljani zopet katoliški shod. Samoumevno je, da se bomo katoliško misleči slovenski štajerski kmetje po mnogih odposlancih udeležili tega shoda. Pokazati hočemo celi slovenski javnosti, kakega mišljenja Brno. Mi nvidimo, da za kmečki stan ni boljšega prijatelja kakor je krščanstvo. Ono je pravično, ono je sočutno, ono je usmi-jeno, ono je zaes tešilo za naš ubogi kmečki stan. Da stojimo trdno na katoliškem stališču, to hočemo tudi tem povodom pokazati svetu. Toda neko posebno prošnjo bi imeli slovenski štajerski kmetje do prirediteljev letošnjega katoliškega shoda. Na vsakem teh shodov je sicer prišlo tudi kmečko vprašanje v razgovor. Če se ne motimo, razpravljal je o tem vprašanju spoštovani pri jatelj slovenskega kmeta državni poslanec Povše, ki je v kmečkih vprašanjih sploh strokovnjak, kakor je že mnogokrat pokazal v državnem in deželnem zboru. Toda želeli bi, da bi se letos tudi v tem oziru pokazal napredek. Pri vsakem naroda so si kmetje že postavili svoj strogo označeni program. Pri vseh svojih javnih nastopih se ozirajo na take svoje programe. Tak program je za nas kmete nujno potreben. Mi vedno in vedno zahtevamo, naj se nam kmetom pomaga. A kako, tega pa ne povemo. Za to pa se tadi za nas ne stori toliko, kakor za druge stanove. Obrtniki in trgovci dobijo sedaj v državnem zboru novo postavo, ki se bo v mnogih točkah ozirala na njihove novodobne razmere. Oortniki pa imajo že tudi dolgo svoj natanko določeni program. Vedno so kazali na neizpolnjene točke tega programa. Nazadnje se je njihovim zahtevam vendar moralo ugoditi, četudi še ne v vseh zadevah. Mi spod nje* tajerski kmetje torej izražamo željo, da nam letošnji katoliški shod poda vseslovenski kmečki program. Ta program bomo dali svojim poslancem, da ga n sijo seboj v zbornice in se vedno pri svojem delovanju nanj ozirajo. Krščanstvo je nas kmete dvignilo, krščanstvo nas je ohranilo, nas tudi naj nadalje vodi. Katoliški shod naj nam začrta smer, po kateri moramo hoditi, da se ohranimo in rešimo pogina. Vemo, da so tudi zadnji katoliški shodi postavili kratke kmečke programe, a mi bi ravno želeli, da se letos katoliški shod natančneje bavi s tem vprašanjem in da nam začrta tudi natančnejši program. Kmetje, pripravljajmo se, da pošljemo svoje zastopnike k letošnjemu katoliškem shodu, ki bodo pri obravnavi kmečkega vprašanja izražali naše štajerske želje in zahteve. Politični ogled. Državni zbor. V državnem zboru se sedaj obravnava o novem obrtnem zakonu. KGt govorniki se posebno vsiljujejo poslanci iz mest in trgov, ker zastopajo trgovce in obrtnike. Izmed jugoslovanskih poslance/ sta se javila že pri splošni razpravi o zakonu k besedi dr. Žitnik in dr. Korošec, toda sprejel se je prej sklep razprave in tako nista prišla več do besede. Sedaj se vi si podrobna razprava o posameznih točkah predloženega obrtnega zakona. V torek dne 19. t. m. so se vršile «adomestilne volitve za različne odseke in dr. Korošec je bil izvoljen v tiskovni, imunitetai in vodocestni odsek. Avstrijska delegacija. Gjvori avstrijskih delegatov so letos zelo zanimivi, čeprav so govorjeni še samo v odsekih. V proračunskemu odseku je kranjski delegat dr. Šusteršič obsojeval politiko zunanjega ministra med jugoslovanskimi narodi na Balkanu. Ti narodi nimajo nobene ljubezni do Avstrije, ker je zastopstvo naše države v teh državah izročeno takim ljudem, ki gledajo jugoslovanske narode le po strani. Za to je dr. Šusteršič zahteval, da se nastavljajo kot zastopniki Avstr je na Balkanu jugoslovanski uradniki in avstrijski upliv si bo s tem samo pridobil. Tudi v odseku za pomorske zadeve je povzel dr. Šusteršič besedo ter povdarjal, da naša mornaric» obstoji tri četrtine iz jugoslovanskih pomorščakov in za to hvala, ki se od vseh strani priznava naši mornarici, Jugoslovane navdaja s ponosom. A tudi vlade se naj ozirajo na to okol-nost, da tvorimo mi Jngoslovaai tako velik del slavne avstrijske moruarca. 01 vseh slovanskih strani se je glasno odobravalo, da je dr. Šusteršič tako odločno naglašal letos jugoslovansko stališča in upamo, da bj to tudi storil v javnih sejah avstrijske delegacije. Odsek za volilno preosnovo. Za predsednika v tem odseku je izvoljen slovenski poslanec dr. Ploj. Sedaj so vrši razprava o Štajerski. Začasni proračun naše države se je moral potom nujnega predloga spravili v proračunski odsek. Čeprav je vlada sestavljena tudi iz zastopnikov velikih strank, vendar se nobena stranka noče odločno za njo postaviti. Železnični minister Derschatta je dne 17. t. m. pregledoval progo nove karavanske Veznice od Jesenic na Kranjskem do Trsta. T.t del prfge se otvori dne 16. julija. Slovenci! Zakurite na večer 4. julija v čast slovanskima apostoloma sv. Cirilu in Metodu po vseh slovenskih gorah in gričih prav mnogo kresov. LISTEK. Pogrešani demant. Prosto po nemškem priredil F. E. Točno ob enajstih ter petinštirideset minut dopoldne nadalje bila je vsa hiša grof t X. vzemirjena. Ob tem čaiu naureč je gref, ki je red nad vse ljubil, pogledal na uro. In nataačno tačas je pogrešila grofinja briljantno zavratno zapono. Bila je to preprosto izdelana stvar, a v sredini vdelan je bil dragocen kristalnoČist demant. „To je nečuvenol" zdihovala je grofica. „Demant sam je vreden kot malo premoženje," pritrjeval je grof. Policija je bila takoj obveščena in na prvi hip se je zdelo, da je stvar popolnoma preprosta. Iz-vzemši grofa in grofinjo, starega služabnika in staro kuharico bila je v zadnjih štiriindvajsetih urah le ena oseba v malem gre fi Sinem salona, odkoder je izginila ona dragocenost. Ta je bila neka prodajalka, ki je prinesla grotinji v izber obleke za gledališče. „Seveda, samo ta je mogla izmakniti briljantno brošo," trdila je grofinja. „Seveda," je pr.trdil grof, „Seveda," je menil sluga Janez in s roje mnenje povedal kuharici Luizi. „Seveda," je končno potrdil policijski uradnik, ki je imel nalog tatu zasledovati; „takoj bomo imeli zločinca y rokah." In „seveda" so tuli takoj imeli osumljeno osebo; ime ji je bilo Lucija, stara je bila osemnajst let, stanovala pa je pri stari učiteljici, s katero sta bili nekoliko v soroda. Jokala je in vila roke, ko je stala pred možem postave ii pod najsvetejšo prisego zatrjevala, da ne ve za ukradeio brošo in da tega nakita sploh še nikdar ni videla itd. „To se bo takoj izkazalo," jo uradnik zavrne ter pokliče žensko, ki je jokajočo obtoženko slekla in obleko ter vse, kar je imela na seb;, natančno preiskala. „Ničesar nisem našla; ona nima nakita." „To je seveda mogoče," je menil uradnik; „toda ravno sedaj vrši se tudi na Lucijinem stanovanju hišna preiskava." Lucija je začela še glasneje kričati in tarnati. „To bo smrt za mojo teto, tega ona ne preživi; taka sramota, taka srameta!" „Tako hitro tete vsekakor ne umirajo," zavrne jo mož postave; „predvsem moramo nakit na vsak načino dobiti. Za vas bi bilo seveda najbolje, da tatvino takoj priznate. Kaznovani bi bili potem manj, kakor pa če bi imela policija in sodnija z vami dosti truda. Nočete li tukaj sami priznati, kje je briljant?" „Jezus in Marija," je vzkliknila Lucija, „kako naj priznam in izpovem to, česar ne vem! Naj bom na mestu mrtva, če sem kdaj videla nakit." „Odvedite to osebo," zaukazal je uradnik stražnika, „morda se v svoji celici čez noč vendarle premisli." Stražnik je odvedel na ves glas kričečo Lucijo. Vse, kar je imela na sebi — posebne vrednosti ni bilo — so ji pobrali: rdečo denarnico z vsebino 60 novcev, prstan iz ponarejenega zlata s ponarejenim kamnom, šop ključev in srebrno brošo, na kat;ri je bilo privezano malovredno ii precej veliko srci kot obesek. Med tem se je izvršila pri Lucijini sorodnici hišna preiskava. Teta sicer ni nmrla, pač pa straha om ¡dlela. Ko se je zopet zavedla, odprla je sama vsa omare in predale in izpraznila vse svoje stvari iz njih. Ša isti večer pa je resno zbolela. Toda hišna preiskava bila jo brezuspešna; briljant je bil izgubljen. „In vendar ga ni nikdo drugi nkrade]!" Tako je besnil policijski uradnik. Toda nmiril seje zopet in dal dvema najboljšima detektivom» potrebna navodila. Ni mu bilo za 500 kron, katere je razpisala grofinja kot nagrado onemu, ki ji vrne nakit ; jezil ga je le slučaj, ki je bil navidezno tako preprost in samoobsebi umeven, pa vendar ni mogel ničesar dognati. Ponoči in podnevi so zasledovali in poizvedovali z vso natančnostjo, s kom je Lacija občevala, kam je zvečer zahajala itd. Brez aspeha! Imela ni ■iti prijateljice, niti kakega ljubimca. Opoldne in zvečer je hodila iz trgovine vedno naravnost domov in tadi doma ostajala. Le ob nedel;ah je hodila s teto na izprehod. To je bilo vse, kar se je dognalo. Cela zadeva je postajala od dne do dne vedno bolj zagonetna; policijski uradnik je postajal že nervozen. Niti največje hudodelstvo ga ni tako raz-burjalo, kot ta nenavadna zadeva s pogrešanim de-mantom. (Konec prihodnjič.) Razne novice. * S pošte. Za postne oficijale so imenovani postni asistenti: Franc Krai in Vincenc Winkler v Celju, Adolf Schmidt in Karol Benedikt v Mariboru. * S šole. Dvorazredna ljudska šola pri Sv. Roku se razširi v trirazredno. — Učiteljica na dekliški ljudski šoli v Ptuju gdč. Ivanka Rozman je nastavljena na tamošnji dekliški meščanski šoli. — Kot učitelja sta nastavljena sledeča gospoda: v Črešnjevca Anten Hribernik stalno, pri Sv. Bol-fanku na Kogu Robert Košar iz Runeč. Za pomožnega učitelja v slovenjgraškem okraju je imenovan g. Ditmar Grosslinger, učitelj v Mariji Pnšfavi. Stalna učiteljica pri Sv. Marjeti blizu Ptuja gdč. Ida B i n t e r je dobila dovoljenje za možitev z učiteljem g. Ferdinandom Bo bič. * Iz politične službe. Tajnik okrajnega glavarstva v Celju g. Brv ar je stopil zaradi boleh-nosti in poškodovane noge v začasni pokoj. Na njegovo mesto pride gosp. Kramberger iz Hartberga. * Iz davčne službe. Prestavljeni so: Finančni svetnik Bogumir Stettinger iz Maribora v Gradec, finančni tajnik Sebastijan Studler iz Bruka ob Mari v Maribor, fiaančni koncipist Jožef Lauben-berger iz Gradca v Celje, finančni svetnik Friderik Mikula iz Gradca v Maribor, davčni pristav Jernej Videnšek iz Celja v Gornjigrad. * Duhovske vesti. Za župnika v Pišecah je imenovan č. g. A. Srabočan, kaplan v Ko njicah. * Duhovne vaje. Kakor beremo v „Miru", za-morejo, kakor pretekla leta, tako tudi letos duhovniki in drugi svoje duhovne vaje pri Jezuitih v Št. Andražu v Labndski dolini opraviti: pcedini (na tri ali osem dni) vsak čas; več skupaj pa od 16. (zvečer) do 20. julija, od 27. do 31. avgusta, od 17. do 21. in od 24. do 28. septembra. Prosi se, da bi se udeležniki nekoliko prej oglasili. * Vojaška taksa. Določila zaradi plačila vojaške takse so se sprejela tako kakor smo zadnjič poročali, samo za starise se je nekoliko spremenilo. Starisem je treba šele tedaj plačevati vojaško takso za sina-nevojaka, če imajo na leto najmanj 4000 K dohodkov. * Čebelarski učni tečaj bo od 29. junija do vštetega 1. julija pri Sv. Andražu v Slov. gor. Predavanja se bodo vršila v šoli, praktična razkazovanja pa pri treh bližnjih čebelnjakih. Prvi in tretji dan začetek ob pol 9. uri predpoldnem, drugi dan pa ob 8. uri; konec vsak dan zvečer ob 6. uri. Od poldne do dveh odmor. Tečaj bo tako urejen, da bo prvi dan zlasti za začetnike, drugi in tretji dan za vse čebelarje. Udeležba naj se blagovoli naznaniti podpisanemu prireditelju do 18. t. m. Na-tančneji vsportd je objavljen v „Slov. čebelarju"' št. 6. Na c. k. deželni šolski svet se je vložila prošnja, da bode 30. dan junija in 2. dan julija prost za one učtelje, kateri se tega tečaja udeležijo; rešitev se bo objavila potom okr. šol. svetov. Iv. Jurančič. * Rezervisti-kolesarji. Ooi rezervisti pehote, ki so spretni kolesarji, lahko opravijo vojaško vajo kot vojaški kolesarji, ako privedejo seboj lastna kolesa. Vsakemu takemu kolesarju, ki ima pri vajah svojo uporabno kolo, se izplača koncem vaj obrabna odškodnina v znesku 10 kron in za večje, v službi nastale poškodbe, posebna odškodnina, če določi komisija, da je dotični opravičen tirjati odškodnino. * Zveza lavantinskili dušnih pastirjev in katehetov. Prepotrebno društvo duhovnikov, ki bo pospeševalo stanovsko izobrazbo in korist, branilo duhovščino zoper neosnovane napade in zjediojalo duhovnike v političnem delovanju, je ustanovljeno. Pri 1. občnem zborovanju je bil izvoljen predsednikom Zveze Martin Medved, župnik v Laporju, podpredsednikom dr. Jožef Somrek, ravnatelj tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Odbornikom so izvoljeni čč. gg. Alojzij Šuta, Fran Vidmaier, o. Lenart Vaupotič, Alojzij Cilenšek, Fr. Gomilšak, Iv. Vogrinec in dr. Korošec; pri odborovi seji dne 20. junija t. 1. tajnikom Franc Vidmaier, župnik na G. Polskavi, in blagajnikom Alojzij C lenšek, župnik v Poljčanah. Društvo začne brambeno delovanje 1. jul. 1.1. Vsem lavantinskim duhovnikom se bedo pošiljali časniki, v katerih so napadeni. Čč. gg. tovarši, sestavite pravilen in stvaren popravek ter ga rekom, pošljite dotičnemn listu; nikdar ne prizanašajte in vsako najmanjšo laž popravite. Le če bodo listi prisiljeni prinašati vedno in vedno popravke, bodo postali bolj previdni in širno občinstvo bo spoznalo, kako nas slov. in nemškutarski listi obrekujejo. Kdor potrebuje v tej reči sveta, se naj izključno obrača na č. g. dr. Jožefa Somreka v Mariboru. Te dni se začnejo razpošiljati tiskana pravila vsem, ki so se k „Zvezi" oglasili; poslala se bodo tudi vsem drugim ČČ. gg. tovaršem, katere uljudno vabimo, da k Zvezi pristopijo. Le ako bo pretežna večina lav. duhovnikov zbrana v Zvezi, bo ta mogla svoj smoter doseči. Tesnosrčnost in vsi pomisleki naj zginejo, saj se gre za našo čast, blagor cerkve in duhovniškega stanu. Udje plačajo enkrat upisnine 1 K in letnine 6 K, kakor je določil 1. občni zbor; lahko se pa vplača tudi polletno. — Upisnina in letnina se naj pošilja le g. blagajniku č. g. Alojziju Cilenšeku v Poljčane. Obenem se čč. gg. tovarši opozarjajo, da novi učni red. ko ga bo izdal deželni šolski svet, takoj dobro preučijo, na jesenskem občnem zborovanju „Zveze" stavijo premenilne predloge. Le skupen in enoglasen odpor proti točkam, ki ponižujejo naš stan in enako ravnanje po celi škofiji bo izdalo! * Število glasov pri volitvi v V. kuriji. Sv. Benedikt v Slov. gor. K. 83 R. 1 V. 6, Porčič Gor. in Sp. K. 26 V. 44, Gočova K. 64 V. 6, Dervanja K. 66 V. 12, Gasteraj Srednji K. 109, Gasteraj Spodnji K. 25 V. 16, Jablanca K. 8, V. 18, Št. Jurij v Slov. gor. K. 62 R. 2 V. 13, Sv. Lenart K 23 R. 4 V. 57, Osek K. 22 V. 18, Partinje K 68 Senarska K. 41 V. 39, Selce K. 32 V. 21, Ročica K. 26 V. 6, Sv. Tri kralji K 109 V. 13, Sv. Trojica v Slov. gor. K. 27 R. 4 V. 20, Voličina Gornja K 10 V [50, Voličina Spodnja K. 37 V. 10, Zamarkova K. 38 V. 20, Zimica K. 39 V. 5, Ži karci K. 18 R. 5 V. 32, Zitnice K. 45 V. 5, Črmlenšak K. 77 V. 39, Zabukovje K. 16 R. 9, Ločič K. 42 R 1 V. 6, Črmla K. 43 * Resen opomin izseljencev. M a ilega me-scca je prišlo iz Amerike nazaj izsa'jeueev v velikem številu, ker so jim ameriške oblasti začele zapirati vrata. Samo z enim parnikom se je povrnilo teh nesrečnikov okolo 600. Sodaj je več komisij v Ame riki, ki so prestroge z izseljenci. Ako kdo nima dovolj denarja, ako ga le malo bole oči, ako je šibek po telesu, ako ne zna čitati in pisati, ga amerikanska komisija vrača nazaj. I', samega New Jorka je bilo zavrnjenih začetkom tega meseca okolo 600 naših ljudij. Raznn tega pazijo komisije, da ne stopi nikdo na ameriška tla, ako se je že v naprej pogodil za kako delo, ali mu je zagotovljeno kako mesto. * Najlepše darilo daste birmancem, ako pri Crilovi tiskarni v Ma-iboru naročto molitvenik z zlato obrezo „Sveto opravilo" ali „Ključek nebeški". Prvi velja 1 K 50 v, drugi pa 60 v. Mariborski okraj. m Maribor. Izginil je 13 letni Čepič Karol. Ker je bil iz mariborske gimnazije izključen, se ni npal domov, ampak je rekel, da bo skočil v Dravo. Deček ima rujave lase in na čelu med obrvi majhno brazgotino. — Dne 14. t. m. je umrl tukaj gosp. Ivan S um en j ak, bivši davkar v Gornjemgradu, v 56 letu. Zapustil je vdovo in hčerki Mino in Milo. S. m. v. 1.! m Za dijaško kuhinjo v Mariboru so darovali sledeči p. n. dobrotniki in dobrotnice: Gostje na Kovačič-Juričevi gietiji pri Sv. Juriju ob Pesnici 12 K, Primec Frančišek, gostilničar v Hu-tinji vasi 2 K, nabrali duhovniki na pogrebu č. g. Simoniča 14 K, Št. Peterski pevci 4 K, Grobelšek kaplan, na mesto venca na grob č. g. Simoniča 14 K, namesto venca na grob č. g. Svera dali duhovniki 75 K, Čižek Jož., dekan 10 K, Bolcer Jurij 10 K, Gostenčnik v Trbonjah 5 K, klub 40 K, okrajna poiojilnica v Ormožu 50 K, dr. Rosina (vsled poravnave kazenske zadeve Jat oba Korena proti Alojziju Reisman) 10 K, dr. Rosina (vsled poravnave v kazenski zadevi Maksa Merčuna proti Urscbitzu) 20 K. Vsem blagim dobrotnikom in dobrotnicam iskrena zahvala! Bog poplačaj! m C. kr. učiteljišče v Mariboru. Sklep šolskega leta bo letos že dne 6. julija, ker se ta dan popoldne začno ustni zrelostni izpiti. m Svinjski sejmi v Mariboru se vršijo od 1. julija naprej Gaswerkstrasse poleg mestne klavnice. m Izlet na Boč priredi Podravska podružnica S. P. D. v nedeljo 1. julija. Zbirališče je pri Hart-nerju v Poljčanih, od koder odrinemo ob 9. uri. Mariborčani se lahko odpeljejo s poštnim vlakom ob 8. uri, a tudi od juga je ugodna zveza. Pričakujemo mnogobrojne udeležbe iz Maribora, Crlja, Šmarja, Konjic itd. Iz Boča gremo v prijazne Stu-denice. Kdor ne more dopoldne z doma, naj pride popoldne v Studenice h Koropcu. Pri manjugodnem vremenu gremo iz Poljčan po okrajni cesti v Studenice. Izlet se ne preloži več. Planinski pozdrav vsem udeležencem! Odbor. m Metava pri Mariboru. Dne 11. t. m. okoli 4. ure popoldne je prišla huda ura nad nas. Kmalu po pol 5. uri se je vsipala kot grah debela toča ter je v petih minutah dva prsta na debelo pobelila zemljo po Metavskem in Stiblanskem vrhu. Zraven v Grušovi, št. Ienarški okraj, ni bilo toče. Odestila je približno dva kilometra široko. m Slovenski St. Ilj ima slovenskega župana Obmejni Slovenci bijemo vsak čas hude boje. Posebno šentiljski Slovenci bi mogli o svojih bojih pisati cele debele knjige. Do časov zloglasnega Pistorja živeli so vsi prebivalci v nekaljenem miru. On pa je prvi začel kaliti mir in posrečilo se mu je tudi spraviti občino v nemške roke. To pa je tudi Slovence prebudilo iz narodnega spanja in začel se je hud boj za obstanek, ki je trajal blizu 20 let. „Slovenski Gospodar", zadnji čas „Naš dom", bralno društvo in vrli možje so sirili med ljudstvo izobrazbo in narodno zavest. In trud ni bil zastonj. S ponosom lahko trdimo, da je naše ljudstvo tako narodno zavedno, da take trdne značaje težko najdeš kje v sredini slovenske zemlje. Tako je prišlo do občinskih volitev 27. avgusta 1903. Helčl, vreden naslednik Pistorjev, je izdal parolo: Slovence vse proč, odbor mora biti čisto nemški. Toda prišlo je drugače. Slovenci so zmagali tudi v prvem razredu in so tako dobili večino v ciboru. Zdaj še le se je pričel pravi boj, v katerem si je vojskovodja Helčl pridobil za nemško stvar največje zasluge. Imel je mogočne zaveznike: Siid-marka je bila posebno darežljiva; z njenim denarjem je postavil Helčl „kobačo", v katero je hotel vjeti vse Slovence; z istim denarjem je kupil vele-posestvo gospe Krumholz na Stari gori, da bi si tako zagotovil večino v prvem razredu. Se celo mrtvih ni pustil pri miru, ko je pri zadnji volitvi pustil voliti mrtvega Girlingerja. Toda ravno ta prevzetnost je pokopala Helčla in šentiljsko nem-štvo ž njim, če Bog da — za vselej! Tadi v Gradcu so bili namreč mnenja, da mrtvi ne morejo voliti; in tako je bil priziv za Slovence ugodno rešen. — Volitev žnpana pa se je vršila 16. junija. Nasprotniki so naše odbornike hoteli na vsak način premotiti in zbegati. Pa odpadel je samo eden — trgovec Swaty! Poskusili so tudi pri drugih — pa zastonj! Naši možje so ostali značaj ni, trdni kakor skala. Izvolili so si za župana Slovenca gospoda Fr. Thalerja, ki je prvi župan v St. Ilju, ki se zaveda svoje narodnosti. Ravno tako so vsi svetovalci odločni narodnjaki, namreč gg.: Celcer, Tišler, Frejham. Ko se je izvedel izid volitve, bilo je veselje velikansko. Nasprotniki so pa bili silno poparjeni. Že med volitvijo jim je nagajal Celcerjev kos, ki je ves čas pomenljivo žvižgal: O du mein lieber Avguštin, alles ist hin... Najbolj kislo se je držal Sadu, ki je prišel v odbor kakor Poncij Pilat v vero. — Tako je potrta moč nemškutarstva in to je najlepše zadoščenje za naše ljudstvo. 16. junij bode zapisan z zlatimi črkami v zgodovini šentiljskih Slovencev in nepozabljiva ostanejo tudi imena vrlih mož, ki se niso ustrašili ne truda ne stroškov, dokler si niso priborili slavne zmage. Bog krepčaj novi odbor, da bo pod njegovo vlado krasni Šsntilj začel na novo procvitati v gmotnem in narodnem oziru! Slava zavednim možem! m Sv. Jakob v Slovenskih goricah. Da se resnica prav spozna, treba je čuti oba zvona. Po tem načelu objavljamo sledeči dopis: Z začudenjem smo zagledali članek v predzadnjem „Slovenskem Gospodarju", v katerem se bere, da je tukajšnji krajni šolski svet pritrdil k temu, da naj bodo šolske počitnice za naše otroke od 15. jnlija do 15. septembra. Ne vemo, kdo da tako postavo zahteva, katera je gotovo v škodo, ne samo kmečkemu stanu, temveč tudi večini viničarskemu; razmere na deželi ali po mestih so zelo različne, zategadelj se naše šolske postave ne morejo primerjati z meščanskimi. Ako bi to postavo zahtevali kmetje, tedaj bi bili oni gotovo zelo zadovoljni ž njo — ali ravno nasprotno — kako hitro se je razglasilo po „Slov. Gospodarju", takoj je bila jeza in sovraštvo razlito večinoma črez tiste šolske odbornike, kateri so v to novo iznajdbo privolili. Obenem se je pa govorilo, da proti taki upeljavi se mora pro-tiviti vse — taka postava pri nas ne sme obveljati, proč ž njo! Mi hočemo staro postavo, namreč, počitnice za našo deco od 1. septembra do 1. novembra. Splošno se je pa zatrjevalo, da ako to postavo s silo uvedejo, da ne bo nobeden viničar kakor tndi nobeden kmet svojih otrok poslal v šolo pred prvim novembrom, akoravno že otroci pridejo s 15. julijem na počitnice. Mi posestniki kakor tudi viničarji dobro vemo, da ni vseeno, ali imajo otroci počitnice v poletju, ah pa v jeseni. Resnica je, da smo nekekrati prisiljeni tndi v po- letnem času svoje otroke doma obdržati, ali to se zgodi le v posebnih slučajih; drugače je pa v jeseni, ko otroke potrebujemo pri pobiranju sadja in pri drugih malih opravilih, posebno pa pri pasi — saj mi sploh ni treba tega naštevati, gotovo, da vsak kmet in viničar te razmere predobro pozna. Tedaj ne samo Jakobčani, temveč tudi vsi po drugih krajih in farah, kjer se vam ta postava vsiljuje, ugovarjajte proti nji, posebno pa oni, kateri ste v šolskih odborih, nikar ne podpisujte. Zavrzite vsako, vsako tako prigovarjanje, ker s tem storite kmečkemu stanu veliko olajšavo in odstranite marsikatero kletev, ki bi drugače gotovo padla na vas. Več šentjakobskih posestnikov. m Sv. Trojica v Slov. gor. Posestniški sin in kolarski pomočnik Mih. Kocbek se je dne 11. t. m. ustrelil s samokresom v prsi ter se smrtno-nevarno ranil. Vzrok ni znan. m Pri Sv. Lenartu v Slov. gor. se je vršil v nedeljo 27. maja shod županov in občinskih odbornikov, ki je bil dobro obiskan. Vodil ga je župan in deželni poslanec Roškar, kije zborovalcem v prepričevalnih besedah razlagal težave županskega poslovanja in povdarjal potrebo združitve županov in temeljitega poduka. Omenil je tudi suženjskega položaja županov nasproti oblastim. Razgovora, kako se naj izvrši združitev, so se udeležili Roškar, Šuman, notar Stupica, Gomilšek in Bosina. Izbran je bil pripravljalni odbor 8 članov v ta namen, ki bo v kratkem dognal potrebno. Navduševali smo se tudi za krepko delo v prid izvolitvi dr. Korošca. Poslanec Roškar je v odločnih besedah obsodil neumestno gonjo liberalcev za Rebeka in izjavil, da se ljudje, ki agitirajo zanj, ko je treba složnega nastopa, itak sami sebe ol s )dijo. Liberalcem je pri nas odzvonilo, za liberalizem v lenarškem okraju ni mesta, vsakega, ki bi agitiral za liberalno nemškutarsko zvezo, kakor Rebekovc', porazimo v prah. Umestnim besedam našega zaslužnega kmečkega poslanca je navdušeno pritrdil ves zbor. m Frani. Vesel dan je bil zadnjo nedeljo za framska dekleta. Ustanovljena je bila Marijina družba za dekleta, katerih se je 80 posvetilo v varstvo Marijino. Pač lepo število za našo župnijo. Vrla dekleta so si pa tudi kupila za svojo družbo novo zastavo, ki so jo ta dan blagoslovili č. g. hoški dekan. To vam je prekrasno delo spretnih rok čč. šolskih sester v Mariboru. Zastava stane 370 K, katere so zložile dekleta v prav kratkem času. Pred in med slovesnostjo so kaj lepo in ubrano prepevale naše vrle pevke družbene pesmi. Gromenje topičev, slovesno pritrkavanje zvonov, ozaljšana cerkev, procesija z novo zastavo, opletena dekleta, navdušene pesmi — vse to je povzdigovalo slovesnost. Po slav-nosti so imela dekleta shod, na katerem so si izvolila prednico in pomočnice. Ne bo dolgo in dekleta Marijine drnžbe bodo zopet očitno nastopila z gledališko igro in petjem. Z Bogom in Marijo za slovensko domovino! Framsko dekle. m Slov. Bistrica. V veliki bedi je umrl v Ritoznoju bivši odvetnik dr. Mihael D e t i č ek 80 let star. BU je v svojem življenju zvest oproda Nemcev in nemčurjev, ki so ga pa na starost grdo zapustili. V zadnjem času ga je podpiral dobrosrčni kanonik č. g. Haišek. N. v m. p.! m Črešnjevec. Krhlenko Anton iz Pretreža in Janez Lah iz Crešnjevca sta bila 15. t. m. obsojena radi tepeža vsak na štiri mesece zapora. m Črešnjevec. Iz seje kraj. šolskega sveta na Crešnjevcu pri Slov. Bistrici. G. načelnik otvori sejo ter izrazi, da se je že naveličal mesta šolskega načelnika, ker ga ljudje povsod napadajo, kamor le pride; želi si torej v kratkem nove volitve. Dnevni red: 1. „Za nemški poduk". Načelnik govori: „Gospod Stiger zahtevajo, da se napravi naša šola nemška in ako mi to storimo, spolnimo voljo in željo g. Stigerja. Da je to resnično, vam pokažem tukaj listek, katerega so napisali gospod Stiger". Listek se položi na mizo, na njem je bil napisan v nemškem jeziku predlog, kateri se naj stavi za nemški pouk, in sicer že v tretjem in četrtem razredu. Čudno se nam dozdeva, kako g. Stiger na deželi, posebno v krajih, kjer ni nemškega učenca, kjer otroci razen šole ne slišijo celo leto nemške besede, zahteva celo nemški pouk; a v mestu, v Slov. Bistrici pa, kjer je nekaj nemških otrok in kjer pridejo otroci po-gostoma z nemčurji v dotiko, tega ne zahteva, posebno tudi zato, ker se je že mnogokrat izrazil, da hoče doseči za nemške otrcke nemški pouk, zraven tudi slovenski, za slovenske učence pa slovenski ponk in zraven pa nemški. To dokazuje, da je g. Stiger pristanski, ali so mu, kar se je že tudi zgodilo, podarili kmečki nemški pedagogi mastno raco o črešnjevski šoli, katere on, ako le sliši „deutsch", rad sprejema. Predlog g. Stigerja se sprejme^ z večino glasov, da se v petem razredu poučuje popolnoma nemško, brez pomoči slovenskega jezika. Bo šlo? Potem stavi manjšina sledeči predlog: V celem šolskem okoliša na Črešnjevcu ni nemške rodbine, v nobeni hiši se ne govori nemško, v soli ni nemškega učenca, zato bi bilo prednašanje v nemškem jeziku učencem nerazumljivo, kar bi šolskemu napredku zelo škodovalo, posebno zato, da so šolski predmeti važnejši od drugega deželnega jezika, kateri bi bili zanemarjeni. Drugi deželni jezik se tudi sedaj poučuje na črešnjevski šoli v toliki meri, da more vsak učenec napraviti izpit za srednje šole; tudi dobivajo mladeniči iz črešnjevške šole dobre službe pri železnici, kjer morajo nemško nra-dovati, in dekleta se podajo iz Črešnjevca naravnost na Dunaj, kjer služijo pri nemških rodbinah, in to se doseže, ako se učenci poučujejo nemščine s primerjanjem slo venskega jezika. Ker pa & do sedaj še noben človek ni naučil v šoli nemško govoriti, ampak z občevanjem z ljudmi dotičnega jezika, bi se pri celo nemškem pouku nikdar ne dosegel za željeni namen nekaterih oseb, ampak le nasprotno. Manjšina tedaj zahteva za šolo poučni jezik, katerega učenci razumejo, in zraven toliko nemščine, kolikor bo le mogoče. Prosi se tedaj uljudno, naj blagovolijo šolske oblasti določiti, kateri predmeti se naj poučujejo v nemškem s primerjanjem slovenskega jezika in koliko ur na teden. Dokler nemški otroci ne morejo napredovati s tujim poučnim jezikom, toliko časa je in bo tudi slovenskim otrokom ne mogoče. Koliko ur sa bodo nemški otroci v slovenskem jeziku poučevali, toliko in še več ur se hočejo poučevati tudi slovenski otroci v nemškem jeziku. Da se morejo slovenski otroci uspešno poučevati v tujem jeziku, kar nekateri trdijo, naj to pokažejo nemški pedagogi na svojih šolah. Ptujski okraj. p Počitnice v ptujskem okraju. V ptujskem okraju se pričnejo letos velike počitnice dne 16. julija in bodo trajale do 15. septembra. p Velika Nedelja. Tukaj bode letos 11. julija v šolskem poslopju uradna učiteljska konferenca za ormoški okraj. Na duevnem redu sta nalogi: a) Kako neguj čut poštenja v ljudski šoli, kakšen pomen ima za vzgojo in pouk", b) Zemljepisni pouk v ljudski šoli s posebnim ozirom na to, kako je obravnavati kulturne skupine in učence uvajati v čitanje zemljevidov". c) Poročila in slučajne volitve in predlogi. p Velika Nedelja. V nedeljo 17. t. m. smo imeli priliko opazovati korist umetnega gnojenja. G. F. Škrlec, posestnik v Vičancih, nas je povabil, da si ogledamo njegova polja in pašnik, katerega je za poskušnjo pognojil z umetnimi gnojili. In čudili smo se. Oai del pašnika n. pr, kateri ni pognojen, je poln mahu, trava je le za palec visoka in zelo redka, tam pa, kjer je potrošen umetni gnoj, je mah popolnoma uničen, trava je visoka in tako gosta, da je kača ne bi prelezla. Razloček med pognojenim ovsem se vidi že četrt ure daleč. Pognojeni oves je za polovico večji, gostejči in temno-zelen, medtem ko je nepognojeni slab in bledo-zelene bar?e. Isto se opaža tudi na pšenici in na krompirju. Kmetje, katerih je bilo nad 30 in katere je radovednost in zaupanje prignalo po dve do tri ure daleč, čeravno bi bili potrebni nedeljskega počitka, so bili navdušeni, da so sklenili si naročiti prihodnjo jesen cel vagon umetnega gnoja in si ga med seboj razdeliti. Pri tej priliki je gosp. učitelj R. Košar tudi govoril o važnosti umetnega gnojenja za slovenskega poljedelca Kdor se zanima za umetno gnojenje, naj stopi h g. Skrlecu v Vičance, kateri mu radovoljno vse razkaže in razloži. Svoječasno se bode tudi natanko poročalo, s katerimi gnojili se je gnojilo, kakšna je zemlja in koliko je prirastlo na gnojeni in koliko na negnojeni zemlji Kdor pa ne verjame v korist umetnega gnoja, temu zakličem: „Pojdi — poglej — prepričaj se — in storil boš isto!" p Ormož. Talijo za rešitev življenja v znesku 52 K 50 v je priznalo namestništvo trgovskemu pomočniku pri g. Šapecu, Tomažu Brezniku, ki je z nevarnostjo za svoje življenje rešil iz Drave trgovskega vajenca Fr. Beca. p Hardek pri Ormožu. Gasilno društvo za ormoško okolico s sedežem na Hardeku izvolilo si je pri svojem občnem zboru sledeči odbor in sicer gg.: načelnik Martin Stanič (desetokrat na tem mestu); načelnikov namestnik Andrej Ž i v k o; blagajnik JuS. Rajšp; tajnik Anton Porekar; vodja plezalcev in vežbenik Andrej Vrhovčak; namestnik Matjaž Masten; vodja brizgalničarjev Franc H an-želič mlajši; namestnik Jožef V a up o ti č; vodja varuhov Martin Skoliber; namestnik Andrej Plaveč; zdravstveni načelnik Adolf Rosi na; na- mestnik Ivan Richter; vodja orodja Lovro Kirič; vodja ročnih cevij Matjaž Rajh in Franc Majcen; trobentar Andrej Kovačič. Društvo bode slavilo letos v jesen svojo desetletnico in se priporoča v vsestr nsko podporo. p Iz ormoškega okraja. C. kr. okrajno glavarstvo v Ptuju izdaja „Uradni list" in se trudi, kolikor mogoče največ naročnikov pridobiti. Mnogi od taga c. kr. urada ali v resnici ali vsaj v svojih mislih odvisni in taki, ki ss zamsre bojijo, so naročniki tega lista. Iz prepričanja, da je list temu ali onemu posebno potreben, si lista pač menda nihče ne naroii. Ker pa c. kr. okrajno glavarstvo list mnogim proti njihovi volji tako rekoč vsiljuje, imajo isti pravico terjati, da naznanila v listu za naročnike imajo lastnost uradnega naznanila, po katerem se je treba ravnati, ne pa lastnost časnikarske novice. Naznanilo javnega cepljenja koz v ormoškem sodnem okraja je popolnoma zakasneno. List z obvestilom javnega cepljenja je datiran 7. jnnija, in naročnikom po pošti bil poslan 9. in 10. junija, dočim je cepljenje bilo odrejeno 5 , 6., 8., 9. junija; to naznanilo je brez vsike vrednosti, to se pravi toliko, kakor po toči streljati. To zakasnenje pa ni prvi slučaj v „Uradaem listu". Tudi nam ne ugaja v listu sprejemanje sodnijskih ediktov, dražbenih oklicev itd., saj c. kr. sodišča niso podrejena c. kr. okrajnemu glavarstvu. Naznanila niso polnoštevilna ne ptujske, ne ormoške, ne rogaške sodnije; vidi se, da tiskar ž njimi hoče izpolniti prazen prostor „Uradnega lista". Škoda za papir in črnilo, ker vsakdo, ki je v kaki sodnijski zadevi intereiiran, isto reč že zdavna zna in ne čaka na obvestilo v „Uradnem listu", prišel bi prepozno, kakor bi bile prepozno prišle matere z otroki na cepljenje, ko bi bile čakale „Uradnega lista". —č. p Sv. Miklavž blizu Ormoža. Pri volitvi državnega poslanca dne 29. maja t. 1. se je v občini Sv. Miklavž kaj nerodno volilo. Naši kmetje so daleč zabredli, da so volili Wratschkota in sicer najbolj po Slanji vesi. Večina kmetov je oddala glas za g. dr. A. Korošca. Naš g. nadučitelj M. Šalamun se je trudil za g. Rebeka, ki je dobil osem glasov. Wratschkovih je bilo 30. 73 treznomislečih Miklaževčanov je oddalo glasove za dr. Korošca. — Občina Brebrovnik je kaj dobro volila. Vrli žapan g. Janežič je pridno deloval za dr. Korošca; bilo je 168 glasov. Slava županu, Bog daj več takih! Za Wratschkota so bili samo 3 glasi. — Občina Hermance je imela precej, 20 glasov za Vračka, a vendar je dobil naš kandidat večjo število 50 glasov. Wratschkota so bili primorani voliti vsi viničarji nemškega reda. G. Flucher je pridno agitiral. GjIo Sumandl se je trudil za Wratschka, pa se mu ni posebno posrečilo.. Šumandl je po volitvi prišel v našo občino Sv. Miklavž, ter je pri g. Vrbnjaku kričal. — Kaj pa je z našim bralnim društvom? Spi ? Na delo ! — Semkaj prihaja veliko število ptujskih lističev. To je res žalostno, namesto dobrih časopisov le slabi. — Takaj zdaj popravljajo cerkev; do jeseni bo že gotova. Žalibog imamo veliko nasprotnikov! Naš g. župnik se veliko trudijo, da bi enkrat imeli lepo cerkev. Ljutomerski okraj. 1 Ljutomer. Lepo smo obhajali Telovo. To sicer ni nič novega, saj vsako leto kolikor mogoče slovesno ohbajamo ta praznik; pa to je nekaj novega, da je obče znani trdi nemec Erjavec okrasil svojo hišo z modrižem in brastjem. Ker pa še na hrastju ni zraslo nič želoda, so na vejice navezali vse polno nemških trakov. Z mcdrižem, brastjem in nemškimi trakovi hoče Erjavec zakriti svojo slovensko poko-ljenje. Erjavec, ali se še spominjaš, da si pred leti z nami nosil slovenske trobojnice? Kaj čuda, da so se celo pošteni, rojeni Nemci spotikali nad tvojim ravnanjem! — Po trgu gre govorica, da so že v sredo večer vezali nemške trakove na hrastje. In to je tadi nekaj novega, ako je namreč res, tako pač ljudje govorijo, da se je pre tega dela udeležila gospa učiteljica iz nemške šola s svojo Vito. Po-pevali so pre tudi „Wacht am Rhein". Seveda so vse to le govorice! — Gospa Nemec pa — „Wacht am Rhein!" Gospa Nemec pa — „taka demonstracija 1" --— Sicer bo se pa cela stvar že še natančneje pojasnila. — 10. maja se je blagoslovila zastava mlad. Marijine družbe. Nad 120 mladeničev je spremljalo iz župnišča v cerkev novo, zares krasno zastavo, ki so jo nam naročili prečastiti g. dekan. V cerkvi so zastavo blagoslovili prečastiti g. dekan Jakob Caf od Sv. Tomaža. Imeli so tndi pridigo za nas mladeniče. S prisrčnimi besedami so nas vzpodbnjeli k ljubezni in zvestobi do Marije. „Mladeniči 1 Marija je vaša, ker mladeniču, Janezu apostolu, je umirajoči Zveličar izročil Marijo. Torej nikdar ue pozabite na Marijo in Marija tudi na vas nikdar ne bo pozabila ! —* Prečastiti gogpod dekan, prisrčna vam hvala od nas mladeničev ljut. župnije! Vaših prisrčnih, v srce segajočih besed ne bomo pozabili. 1 Ljutomer. Okriijia -toolnišna blagajn:ca je izvolila dne 17. t. m. za predsednika gosp. Srečka Vršič v Ljutomeru. 1 Iz ljutomerskega okraja tam piše somišljenik: Neka, oseba gre po poti kraj njive, prestraši se, ko zagleda pri kraju v detelji zvito veliko kačo. Še bolj se prestraši, ko se kača v hipu zravna po koncu in zija proti njej. Hitro izdere kol iz bližnje gorice, da bi nbila kačo, a kača se ne gane, temveč zija in nevarno sika proti osebi, da se ta ni upala mahniti po njej. Med tem prideta še dve drngi osebi in dočim jima prva dogodek pripoveduje, je kača odlazifo, na njenem niestu pa je ostala mala, prst dolgo kkčica. Zdaj jimajilrilo jasno, zakaj se je stara-: kača tako nevariio^vedl^ — branila je svoja mlado. Tudi kače ljuMjtTšvfij hrod. 1 Kapela. Nekaj dni. pred vofjtvijp v državni zbor je bil „večai kandidat" faačk^gOs&tfr g. Horvata, ker je imel tukaj neko za^ljo okrajnih cest, in je rekel svojim ^dbVmr^prijateijčm: „Ce me izvolite za poslanca, sedetP, ¿fmati in kateremu kaki krigl v glavo zagnati -s^hom že znal, drugo pa mi ni treba." No g. Vračk6; ^daj pa vendar lahko vi v vaših krčmah sdffitčj kimate in sami sebe v cestne jarke zaganjate1. ^' Murski. 1 Murščak. Ko je bili* volitev v državni zbor zaključena, je nesel g. volilni''komisar brzojav v Bučečovce na kolodvor. Tamosnji/postajevodja g. Merčnik se zareži nad njim iiPreče: „Zakaj imate slovenski brzojav, vi imate naravnost glavarstvo za norca itd." On se tudi drugod rad meša v politiko. Zunaj na postaji so stali trije možakarji, katerim se je že na obrazu videlo, kaj da so. Ti so se tudi prav surovo obnašali in nas zmerjali, zakaj smo volili na slovensko stran. Kupili so si že smodnik, da bodo streljali, ker so pričakovali gotovo Vračkovo zmago. -Domov grede srečamo zavednega moža iz tamkajšnje občine in mu povemo dogodek. On nam pa odgovori, ne zamerite jim, saj se jim že vidi tudi na posestvu, kaj so. Govorili so tudi drugi jezik, neverno je bil nemški ali mažarski, ker so imeli tudi črez ušesa alkohola. Murski. 1 Mnrštfak. Tukaj imamo novoizvoljenega predstojnika g. Franca Kegel. V odboru je tudi eden Bračkijanec, do katerega so nam pripomogli sosedje iz Hrastje-Mote. 1 Iz gornjeradgonskega okraja. Škandalozno je že, kar počenja naš glavar Rainer. Komisarjem za zadnje državnozborske volitve je imenoval večinoma proslule posilinemce n. pr. pri Sv. Jurju večnega kandidata za občinski stolec Slaviča, v Oko-slavcih slavnega „agrarca" Straniča itd. Najlepše je pa pl. Rainer naredil, da je v terbegovsko občino poslal trdega Nemca radgonskega davkarja Friedla. Gg. slovenski poslanci, delujte na to, da nas vlada reši glavarja, ki dragega ne ve, nego se norčevati iz njemu podložnega ljudstva I 1 Logar ovci. Gostilničar Ivan Razlag je nmrl dne 15. t.m. Sta? je bil ¿fO.let.- N. v m. p.! 1 Gornje Krapje pri Ljtttomertt. To ste jo pa pogodili, gospod Karba! Ponosni smo pa že lahko na cvensko občino! Tudi lična naša ^«isiea ni med zadnjimi. In tudi dopisavalcev^priljubljonega «§lov. Gospodarja" ji ne manjka. Dosedaj »te bili pač vi, g. Karba, najbolj na glasu, Jtpr ste nam tupatam še kaj lepega napisali. Kaj Čuda,'da vas nadlegujejo tudi radi zadnjih dopisov. Ste pač, žs znaui, če tudi niste hodili v mesto v š lo. Da bijje^ tndi kito drugi zmal kaj zapisati, to marsikomu seveda ne gre v glavo. Je pač dandanes tudi taka gosmida na tem ljubem svetu, ki misli, da človek, kt ni trgal, bajmanj štiri ali več let hlač po mestnih "š^^ih klopeh, ni v stanu, napisati par stavkov ohsŽ|ajočega poročila. Gospodje, ne glejte nas preveč'črez rame! Tudi mi imamo glave, in nekaj zdrave pameti v glavah tudi, čeravno nam beseda ne teče tako gladko iz ust in izpod ¡>eresa! Kar je pomanjkljivega na naših dopisih, to že popravi gogpod urednik. Po moji nori pameti bi bilo bolje storjeno, če bi popravljali narodne grehe, ko pa iskali dopisnika! Torej pa z Bogom, gospod uredniki O priliki se spet oglasim! 1 Iz vrha ljutomerskih-ormoških goric. Na povabilo deželnega vinarskega inštruktorja za ljutomerski in ormoški okraj g. Alojzija ASiča zbralo sfe je dne 24. maja t. I. lepo število vinorejcev, strokovnjakov, učiteljev in raznih gostov, da bi prehodili in pregledali vinograde od Ljutomera proti Ormožu; kateri se sedaj preosnujejo z novimi nasadi. Dan je bil krasen. Smehljajoče sobice in vedro nebo sta izletnike spremljala celi dan. * Zbirališče je bilo na Kamenščaku pri deželni viničarski šoli. Tam se je začelo pregledovanje in razkazovanje prelepih deželnih nasadov različnih vrst. Od udeležencev naj bodo posebno omenjeni gospodje: vinogradski veleposestnik in akadem. slikar J. Sigmund, Gradec — Svetinje; vinogradski posestnik Otokar Bitter, Praga — Ivanjkovci^ c. kr. ravnatelj realke v pok. in vinogradski posestnik Karol Miki, Sv. Miklavž; vinogradski posestnik in meščan Franc Gamzi, Ormož; veleposestnik, načelnik kmetijske podružnice i. t. d. Jožef Mursa, Krapje; vinogradski veleposestnik i. t. d. Jožko Rijh, Cven; vinotržec i. t. d. Franc Hauptman, S». Križ pri Ljutomeru; vinogradski veleposestnik Ivan Bauman, Hardek. Izmed strokovnjakov so se izleta udeležili sledeči gospodje: c. kr. vinorejski inšpektor Franc Matjašič, Gradec; deželni sadjarski in viuarski potovalni učitelj Ivan Belle, Maribor; vinorejski asistent Josip Zabavnik, Gradec; zastopnik štajerske kmetijske zveze Andrej Žmavc, Gradec; vinarski inštruktor Ivan Pircher, Sv. Lenart v Slov. goricah. Opravičili s j se gg. vinarski ravnatelj Ant. Stiegler, Gradec; oskrbnik Flucher, Velika Nedelja; deželni vinarski adjunkt Anton Puklavec, Gradec; deželni potovalni učitelj Fran Goričan in drugi. Izlet seje izvršil v največjo zadovoljnost vseh udeležencev, ter imel svoj začetek v krasnih nasadih deželne viničarske šole na Kamenščaku tik Ljutomera. Gosp. inštruktor Ašič in drugi gospodje strokovnjaki so povsod navzoče poučevali, jim razkazovali, svetovali in na ražna vprašanja točno odgovarjali. Hvala njim! Tam so tudi imeli navzoči udeleženci priložnost iz deželne kleti poskusiti razne vrste novih vin. Od tod se je potovalo na Radomersčak k vzorno vzgojenim Kleinoscheggovim goricam, kjer je ta gospod za izletnike sam pripravil imeniten zajutrek. Ob 11. nri smo prišli na divni, slavnoznani Jeruzalem, kjer je čast. g. Peter Skuhala, župnik v pokoji, daroval za izletnike sv. mašo, pri kateri so pevci peli pod vodstvom g. Franja Serajnika Miklo-žičevo sv. mašo. Po maši se je vršilo ogledovanje velikanskih in lepih goric g. Figcherauerja iz LJub-nega. Cenjena in blaga obitelj Fischerauer postregla je veliki družbi izletnikov izborno. Z Jeruzalema, kjer smo vživali tudi krasen razgled, nas je vodila pot na Ilovec v lep vinograd ormoškega kletarskega društva, ter bili tam cd g. predsednika Janežiča s pristnim pridelkom prijazno postrežem. Dalje smo šli skozi Temnal na Kajžar v krasne nasade dež. poslanca gosp. Kočevarja iz Središča. Pozdrav, sprejem in gostoljubnost ljubeznive obitelji Kočevar-jeve nas je nad vse, nekatere že od hoda opešane, navdušila tako, da bi si nekateri najrajši tam blizu kleti svoje šotore postavili. Klic »naprej!" nas je opomnil na zadnjo točko dnevnega reda, ogledati si še lepe nasade na Visokem Strmcu. Tam smo se vsi čudili resnično strmemo vinogradu g. Štamparja, ki je vzgojen tako srečno, kakor malokateri v okraju. Končana je bila 10 urna ekskurzija, ki je vse udeležence v marsičem koristnem za vinarstvo poučila in zbistrila. Prisrčna hvala bodi vsem, ki so nas na tem potovanju izborno okrepčali; največja zahvala pa našemu priljubljenemu inštruktorju g. Ašiču, ki je bil duša tega vsestransko uspelega poučljivega izleta. Konečno mi je omeniti, da nas je spremljala na dolgi poli edina dama, blaga gospa Asičeva. Čast njej! Na zdar vsem! — Pri g. Štamparju smo se potem udeležili imenitne zabave ljutomerskega pevskega društva in dičnega „Sokola". Hvala vsem za izboren vžitek! B. R. N. Slovenj egraški okraj. s Iz Šaleške doline. Strela je udarila v Bošnjakov kozolec na Selah. Ognjegasci iz Velenja so mogli le konštatirati, da je vse pogorelo. Kaj ko bi si vrli Pačani in Šaleščani omislili lastno požarno brambo in ne čakali ob taki priliki na „nemško" pomoč! — „Štajerčev" pristaš Trobina izza Podgorja se je zadnjič zaklel, da ne pojde več k nobeni volitvi, tako vroče mu je bilo 29. maja pri Špenku. Verjamemo. Kaj pa na soc. demokraški shod še boš šel? — Neki tukajšnji prijatelj socialnih demokratov, doma iz Litije na Kranjskem, že cel mesec kuje svoj dopis za „Štajerca", ker je jezen, da je pošteno in verno dekle podarjene uhane vrnilo „neverniku", ki hodi vsepovsod pridigovat pod in nad zemljo, da ni Boga, ne duše, ne pekla, ne nebes. — Državnozborska volitev v ¡Skalah je za nas častno izpala: dr. Korošec 101 glas, Rebeka so volili trije, Bračko je dobil 33 glasov. Se ni čuditi, če pomislimo, da so se vse te glasovnice popisali v Lappovi pisarni, volivce potem tirali na volišče in skrbno pazili na nje, dokler niso dali „popolnoma svobodno" glas za Vračka. — Cirkovčani bodo zopet poskusili s prošdjo za ustanovitev šole v svoji okolici, ker do bližnje šole je vsepovsod nad eno uro hoda, kar je preveč za otroka, zlasti v zimskem času. Razbremenile bi se s tem šole v Skalah, na Plešivcu in v St. Vidu, kjer so doslej prenapolnjeni razredi. — Za nemško šolo v Velenju se išče slovenskih otrok. Staro-vaščani, ali jih bodete vi prodali ? Menda le ne. — Tisti „boben", ki se je v luterski „Marburgerci" jezil, da se mu ni škalovski g. kaplan pri Boltu odkril, ko ga je začel zmerjati in sramotiti, naj pomisli, kaj je proti „Beli vrani" govoril v nemški koči v Šištanju po občinskih volitvah, češ, dozdaj smo bili nemški „lerfauti", posihmal bomo „kseli", pomisli naj, da še ni mojster črez Šaleško dolino, in da se bo moral umakniti v kratkem celo iz žage ter iti z lačnim trebuhom za negotovim kruhom. Dožagaj še prej deske visokih nemških dreves za trugo, v katero bodo djali hirajoče velenjsko nem-štvo. Ne bo ti pomagal na noge niti tisti slovenski ženin, ki je zadnjič na „ofceti" držal baje tako imeniten nemški guč, da so vsi svatje zbežali iz Stare vasi, tako jim je postalo slabo. Živio! — Slovensko trobojnico, ki vihra iz vaške lipe od Koroščeve izvolitve sem, hodijo plaho in spoštljivo ogledovat nemški uradniki iz Jame. Tako je prav, učite se spoštovati zavedni slovenski rod, kateri prebiva tod! Odpravite nemškutarstvo iz kantine, kakor se vam je reklo, in bomo si prijatelji^ ker Slovenci so dobrosrčni, ne pa oholi in brezobzirni, kakor tujci-priha-jači, ki se ugnjezdijo med našim miroljubnim narodom, z namenom, da bi ga potlačili. Dokler se ne pozabi zadnja rabuka, pa se vam tujcem odsvetuje, priti še kak shod razbijat, ne ve se, ali bi še odpesli zdrave pete. Zato bodite na kres le lepo mirni in ne izzivajte s hajlanjem preveč pri Sonnwendfeier (češčenju solnčnega boga). — Pri komisijonelnem ogledu Gorjanove hiše „pri Apatu" so izvedenci pritrdili Lappu, da poškodbe na hiši niso od rudnika, ker se pod hišo baje ne koplje. Posestnika Gorjana, ki je tirjal odškodnino, je zastopal dr. Karlovšek iz Celja. Nobena stranka se ni hotela pogoditi. — Dekliška Zveza v Skalah ima redne shode vsakih 14 dni. Šteje sedaj 25 članic, ki se redno udeležujejo predavanj. s Pameče. Tolike navdušenosti, kakoršna je bila letos pri nas ob volitvi v pato skupino, se med kmečkim ljudstvom nisem videl. Kmet je pustil plug in brano, delavec orodje in delavnico, da izpolni s7ojo dolžnost. Neki mož poštenjak volil je dopoldne sam, ko je pa videl navdušenje med svojimi tovariši, šel je domu ter popoldne poslal svoje hlapce na volišče. Največ zaslug za lepo število glasov imata dva moža, k jiaia kličemo tnkaj: „slava" za njuno trezno, a uspešno agitacijo. Jeden črni vran je hotel sicer kaliti naše narodno veselje, a navdušenost se je le podvojila, ko smo ob 3. uri izvedeli sijajni izid volitve, kojega smo slavili z navdušenimi „živio" klici, med brenkanjem citer in gromenjem topičev. Volilce vrle navdušuje sedaj le ena želja, da bi imeli v kratkem čast svojega poslanca med seboj videti in slišati. s Marnberg. Tukajšnja župna cerkev je dobila tri nove zvonove. Konjiški okraj. k Oplotnica I in Oplotnica II. Do zdaj poznal je svet le eno Oplotnico in sicer kot največjo vas čadramske župnije, kamor lastniki visokega Pohorja les vozijo in ga Umošnjim trgovcem v dobiček prodajajo. Odkar politične občine obstojijo, ustanovljena je bila tukaj samostalna občina in je sčasoma šele bila razširjena, tako da nad 40 let ima svoje občane v štirih župnijah, katere je nadkriljeval oplotniški nemški angel varnh od znožja slovenskega Pohorja do vrhunca njegovega. Dokler na Pohorju živi, bodi kos ali bodi sraka, tam še slovenski žvrgoli, v dolin' že nemško kvaka. Pred 30 leti pa je to veliko aemško občino zadela velika nesreča, ker je dobila v osebi zdajšnjega župnika g. Bezenseka narodnega buditelja in v teh dolgih letih oplotniški „Nemci" ne morejo več mirno spati, čeravno so njim še navadno pri volitvah Št. Jungerčani, Kebeljčani in drugi zvesto pomagali k zeleni mizi. Tako se lani, ko so s sleparskimi lepaki zoper žnpnika 30. in 31. julija hujskali in Božančane in droge premotili, da so slovensko mater zatajili in povzročili, da zdaj odločen nasprotnik vere in naše mile domovine g. Jonke ml. v Oplotnici župani, to je sin onega, od katerega je „Slov.| Štajerc" sam pel, da je „prvi janičar od vseh. Slovenščino smatra za greh, a ima rad slovenske groše. Uvidevsi, da se s postavnimi sredstvi nemškntarija v Oplotnici ne da več ohraniti in da njo mora slovenska povodenj odnesti, niso morebiti sklenili, da bodo na vseh voglih nabili lepake z naznanilom: Slovenci, nikar ne nosite svojega denarja več v nase nemške trgovine, gostilne, mline in druge hiše, mi hočemo le od Nemcev živeti, ne, temveč sklenili so pri občinski seji 17. junija z 10 glasovi proti 5, da hočejo zdaj iz ene oplotniške občine dve napraviti in Oplotnica I, ima se samo Oplotniško in Čidramsko ves, v eno občino združiti; vse druge vasi: Markačico, Maloharno, Gorico, Brezje, Slakovo, Kovaški vrb, Koritno, LaČnegoro, Sujek in Božje hočejo od sebe pahniti in v drugo občino z imenom Oplotnica II. združiti. Menda že zato, da bi še za naprej slovenski Pohorci v Oplotnico svoje groše nosili in se od nemškega duha oblizati dal'. Ker bo pa menda deželni odbor v Gradcu le spoznal, da ni za to ločitev nobenega pravičnega uzroka in se bodo lastniki proti temu pritožili, upamo, da iz te moke ne bo kruha in bodo še za naprej Slovenci in slovenski greši Oplotničanom dobri. Celjski okraj. c Državnozborska volitev za izvolitev naslednika g. Berksu bo 17. julija t. 1. Kandidatov je več. Treba torej, da gospodje državni in deželni poslanci ali vsaj deželni poslanci iz.volilnega okraja v Celje skličejo shod zaupnih mož, da se postavi oficijelni kandidat, sicer bi se glasovi preveč cepili in prišlo bi do nepovoljne ožje volitve. Več volilcev iz celjskega okraja. c Šolske počitnice v celjskem okraju. Poroča se: Okrajni šolski svet celjski je za šolski okraj Celje določil ljudskim šolam nastopne počitnice: od 16. julija do 15. septembra imajo počitnice šole: okol. Celje (deška in dekl.), Galicija, Vojnšk trg in okol., Ljubečno, Št. Peter, Frankolovo, Štore in Teharje; od 1. avgusta do 1. oktobra pa šole: Griže, Liboje, Zg. Ponikva, Št. Pavel, Pd-trovče, Žalec, Doberna, Št. Jurij ob juž. žel. (deška in dekl.), Sv. Lovrenc pri P., Nova cerkev, Blagovna, Svetina, Dramlje. Okr. sol. svet je tako ukrenil uvažu.e mnenja učiteljstva in krajnih šolskih svetov. Pričeti se ima pouk poslej povsod jeseni. c Celje. Veliko ljudsko veselico priredi „Moška in ženska podružnica družbe sv. C rila in Metoda v Celju" dne 8 julija. — Skušnja na tukajšnji orgij ar s ki soli bo dne 16. julij v vili Cecilija. — Zrelostni izpit na višji gimnaziji se prične dne 17. julija. — Nova znamenja za požar so uvedli na Šmiklavskem hribu. Dajala se bodo podnevi s streli in z barvanimi zastavicami, ponoči pa z barvanimi lučicami. c Laško. Dne 5. julija bo poroka g. trgovca Karola Cimperšek z gdč. Miciko Burger iz Poljčan. c Sv. Jurij ob juž. žel. Z ozirom na dopis v 21. številki našega lista smo sprejeli sledeče pojasnilo: 1. Odbor „Kmetijskega in konsum-nega društva" se ne meša prav nič med šolski svet, kakor se je govorilo, naj bi se v 4. razredu poučevalo nemški. Vpiraje se na pregovor rajnega g. Slomšeka : „Kakor in koliko jezikov človek zna, za toliko oseb velja", tako je odbor tukajšnjega občinskega urada stavil predlog učiteljem. 2. Ciri-lova cikorija bila je vedno pri našem društvu v trgovini, da si je pošla — postarala, ker je malo kupujejo, smo čakali, da smo do zadnje prodali. Sedaj pa je zopet v našem društvu na razpolago. Sploh pa je tukaj najbolj „Franck" vpeljana. 3. Kar se tiče splošne trgovine, ni mogoče, da bi se samo s Slovenci občevalo, ker več reči pri slovenskih tvrdkah ni v zalogi in jih za prodajo imeti moramo; sploh pa moramo skrbeti in dolžnost je tudi, da društvo napreduje. Istotako je tudi pri prodaji. V prvi vrsti se pa sploh oziramo, da podpiramo slovenske tvrdke. 4. Društvo ne propada, ampak lepo napreduje, število udov se nič ne manjša in je koncem leta 1905 imelo čistega dobička 3967 K 57 v in se na željo vaakemu društveniku dopošlje računski zaključek, iz katerega se lahko sam prepriča. 5. Odbor „Kmetijskega društva" ni bil nikoli nemškutarski črti podvržen, bil je v celi skupščini naroden in hvalevreden. Koliko se je on potrudil, da je s pemečjo „Zadružne zveze v Ljubljani" spravil v denar njih pridelke (seveda samo članom), kakor je bila trgovina z mrvo ogromna. Imeli so tndi od tega nečlani korist ter so svoje blago dražje prodali. Zatoraj se je motil dopisnik, ko jih je zavedne može obsodil nemskutarstva. c V nedeljo dne 24, t. m. na Dobrno. Da pokažemo svetu, da je Dobrna slovenska in mora Blovenska ostati, priredimo velik izlet na Dobrno dne 24. t. m. Namen istega je pozdraviti vrle bo-rilce za narodno stvar in izraziti veselje nad njihovim delom in uspehi. Izleta se udeležijo sledeča društva : Narodna godba, čitalnica, olepševalno in učiteljsko društvo v Šoštanju, bralna društva v Drnž-mirju, Škalah, Velenju, Št. Ilju pri Velenju in Zg. Ponikvi, pevsko društvo v Šmartnu v Rožni dolini ter društva iz Konjic, Frankolovega, Vojnika in Celja. Ob 3. uri pop. velik koncert! V slučaju sla- bega vremena se izlet vrši 1. julija. Na veselo svidenje na Dobrni! Pripravljalni odbor. c Dramlje. Malokdaj se sliši po časopisih od našega kraja; saj pa tudi spimo spanje pravičnega. Vsaka manjša fara, bodi še tako hribovita in oddaljena hrupnemu življenju, ima kakšno društvo, bodisi bralno, pevsko itd., samo naš kraj, ki ga razun par liberalcev ni pokvaril napredek nove dobe, se nemore ponašati z nobenim. Sosedna špitalska župnija, dasi majhna, vendar razveseli s predstavami v tr gu bralnega društva večkrat še goste iz sosednih župnij. Saj tudi drameljski fantje nismo zadnji na svetu, samo vodje nam manjka, dasiiem skupno s svojim bratom, distriktnim zdravnikom v Braslovčah dr. Vidom Červinka, zvrševal cd 1. junija 1.1. naprej zobozdraviško prakso (zdravljenje zobov) Moj tarif: 1 plomba (zalitje zobov)...........KI.— 1 nov zob . ..........K 2 40 Brezbolestna odstranitev (pipanje zobov).......K T— Razna popravila ^>o obsežnosti. — Za uboge vsako soboto brezplačno. 974 1 Dp. Jan Červinkay distriktni zdravnik risi Ljubnem. V m • I «M Želodčne kapljice (prej „Markove kapljice") 500 let je že stara lekarna» kjer se izdelujejo po preizkušenem zdravniškem navodilu želodčne kapljice (prej Markove kapljice). Te po receptu, ki mi ga je izročil neki zdravnik, prirejene želodčne kapljice so posebno priporočljive za ohra-pjenje trajnega zdravja, ker je dokazano, da je nervoz- noat, bledica, pomanjkanje spanja, migrena, glavobol vedno le posledica slabe prebave in vsled tega tudislabe tvo-rltve krvi. — Te kapljice učinkujejo posebno ob pre-hlajenju želodca oslablje-nju želodca, slabi prebavi in s tem spojenim zaprtje n ter pomanjkanja teka. --ZAKONITO ZAJAMČENO. Izvleček is prostovoljnih zahvalnic, ki mi dohajajo vsaki dan: Z Vašimi želodčnimi kapljicami sem zelo zadovoljen, ker so ozdravile mojo hčer cd dolgoletne bledice. Pošljite mi, prosim za 8 kron še 2 ducata. Velespoštovanjem HENRIK KUBRICHT, krajni sodnik v Radenburgu. — Vaše želodčne kapljice so čudovito pomagale moji soprogi proti bolečini v želodcu. Pošljite mi še 12 steklenic.. JOSIP SCHNEIDER, posestnik na Dunaju Wiedner Hauptstr. Želodčne kapljice se pošiljajo: I duoat (12 atoklonlc) po 4*— K. 3 ducat« (36 stcklcnic) po II — K. 5 ducatov (60 ateklenlc) 17*— K. psosto zavoja in poštnine, ako se pošlje denar naprej ali po poštnem povzetju — Razpošilja samo - GRADSKA LEKARNA, ZAGREB - 858 6-20 Trg sv. Marka št 68, poleg cerkve sv. Marka. VABILO na redni obeiii zbor „Posojilnice v Pišecah" = registrovane zadruge z neomejeno zavezo, = ki se vrši v nedeljo 24. junija 1906 dopoldne ob 8. uri v prostorih posojilnice v Pliecah. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobrenje računa za leto 1905 in razdelitev čistega dobička. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev računskega pregledovalca in njega namestnika. 5 slučajnosti. Ako bi se pa ob tej uri ne sešlo zadostno število zadružnikov, vrši se pol ure pozneje občno zborovanje brez ozira na število članov. K obilni udeležbi vabi člane 396 1 Naoelstvo. = §To|mtr HTeniee = se je nastanil kot pozlatar in podobar v Gornji Radgoni in se ponižno priporoča za podobarska in pozlatarska dela čast. duhovščini in slavnemu občinstvu. 386 2 Delo je fino in cene nizke! Poziv! Jurij Wittmaier tudi AViedmaier se je izselil okoli 1. 1876 z ladijo „Gutienherg* iz Bremena v Novo Zelandijo in tam v mestu Brimingham Aukland umrl. On je baje rojen na Štajerskem. Prej je delal več let v nekem premogovniku na Pruskem. B.l je na enem očesu skoraj popolnoma slep, 5 čevlje7 9 palcev angleške mere velik in baje ni bil nikoli pri vojakih. Umrl je 55 — 60 let sta*. Zapustil je nekaj premoženja in naj se takoj oglasijo sorodniki rajnega pri. podpisanem sodišču ali pa pri zapuščinskem kuratorju g. dr. Karolu Greistorfer, odvetniku v Gradcu, Glavni trg 16—17. C. kr okrajna sodnija Gradec okolica, odd. VII. dne 5 junija 1906. 882 3 Za Marijine družbe je dobila prodajalnica Cirilove tiskarne krasne svetinje iz aluminija. Od sedaj lahko vsakdo dobi tukaj tudi = vsakovrstne druge svetinje.-- na zavarovalnica v Ljubljani Dunajska cesta 19 V MedjatOVl hiši, V pritličju, Dunajska cesta 19 •poi sprejema: zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi; 2. zava-rovanja zvonov proti poškodbi; in 3. zavarovanja za nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dunaju za življenje in nezgode. — Pojasnila daje in sprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter po-streže na željo tudi s preglednicami in ceniki. — Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema ftftjf zavarovanja pod tako ugodnimi pogdji, da se lahko meri z vsako drugo zavaiovalnico. — V krajih, kjer stalnih poverjenikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel. )(K Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost. IZ ===== KK Glavno poverjeništvo za Spod. Štajersko in Koroško g. Avg. Weixl, Maribor, M 24-12 Edina domača zavarovalnica! — Svoji k svojim! 1H mm m Iidajatalj in založnik ,Katol. tisk. društvo." Odgovorni vadsik : Farda Laakavir. Tisk tiskan« it. Urila.