ZAPISNIK izrednega zasedanja Delavskega sveta podjetja, ki je bilo dne 9. avgusta 1962 ob 13. uri v sindikalnem domu v Celju Navzoči: Prekrat Jože, Goričan Maks, Bandič Jerko, Šimenc Brna, Viincelj Josip, Simon Tomo I, Vrbnjak Vinko, Bratina Leon, Vočanec Ivan, Kolman Franc, Pušnik Ernest, Turščak Štefan, Kranjc Ivan, Belehar Franc, Lakovič Alojz, Oberžan Jože, Sterk Anton, Golavšek Milan, Majcen Jože, Vidali Karel, Gaberšek Ladislav, ing. Žlajpah Drago, Naglav Lea, Čevnik Franjo, Kulovec Stane, Vitanc Franc, ing. Cijan Ivan, ing. Božnik Edo, Dolenc Cvetko, Skubic Drago, Klenovšek Stefan. Odsotni: Ajster Roman, Vrenko Karel, Čuješ Franc (koristijo redni letni dopust), Colarič Milan je odsotnost opravičil, Križnik Ivan Kuzmič Djuro, Goršek Stanko, Petek Janez, Vaš Ivan in Gajšek Maks odsotnosti niso opravičili. Dnevni red: 1. Razprava in sklepanje o najetju kredita za gradnjo stanovanj za tržišče. 2. Polletni periodični obračun. 3. Izpad v proizvodnji zaradi izostankov iz dela (nezgode, obolenja). Uvodoma je tov. predsednik pozdravil navzoče, ugotovil navzočnost ter prebral dnevni red, ki je bil osvojen s to razliko, da se je namesto prve točke najprej obravnavala tretja točka. Ad 1: Tov. Vitanc je poročal delavskemu svetu, da je dala Zvezna gosp. banka republiškim bankam sredstva, iz katerih lahko finansirajo gradnjo stanovanj na tržišče. Na podlagi obvestila Rep. gradbene zbornice o pogojih najetja tega posojila je bilo na seji kolegija sklenjeno, da podjetje naijame določeno višino kredita, iz katerega bo gradilo stanovanja za tržišče. O pogojih je tov. Vitanc seznanil DS. Predlog je za podjetje vsekakor zelo ugoden in sprejemljiv, še posebno iz razloga, ker za letos še ni- mamo zasiguranih dovolj del, niti do znižanega plana, ki je bil svoj-čas sprejet na delavskem svetu. V dokaz tej 'navedbi je tov. ing. Cijan podal pregled prostih kapacitet po sektorjih. Na podlagi sklepa kolegija je podjetje pristopilo k pripravam v zvezi najetja kredita in predlaga naslednje: V Celju bi se gradile 3 osem-etažne stolpnice med Jurčičevo in Kajuhovo ulico; prvotno mišljena lokacija na Zelenem travniku ni uspela, ker je vezana s p odvodu j a-vanjem. Projekt za te tri stolpnice je lastni in upošteva uporabo polmontaž-nih elementov, predvsem stropnin. Predlog za najetje kredita je 337.707.000. ■ Občinskemu ljudskemu odboru smo stavili pogoj, da nam izda potrdilo, da v primeru slabega tržišča odkupi stanovanja.. Občina je na pogoj pristala in bomo dobili že pred gradnjo garancijo, s katero je zasigurana kupna moč. O zadevi smo informirali tudi investitorje v Slov. Konjicah in Zrečah ter je predlog za najetje kredita za nadaljevanje del na 32-sta-novanjskem bloku v Slov. Konjicah za 55,304.000 in za gradnjo 20-stanovanjskega stolpiča v Zrečah 63.245.000. Prav tako bo tudi občina v Slov. Konjicah poslala garancijo za odkup stanovanj. Za sektor Ljubljana smo v razgovoru zaradi lokacije. V kolikor bo lokacija ugodna bi tudi za Ljubljano vložili zahtevek za najetje kredita ca. 110,000.000. Navzoči so bili tudi seznanjeni do katere faze morajo biti objekti letos dograjeni. Ker bo potrebno dati za vsako stanovanje za tržišče garancijo, posebno od obrtnikov, bo potrebno poostriti notranjo kontrolo. Solidne cene in kvaliteta so pogoji, da si zasiguramo tržišče. Tov. Bandič je navedel prednosti take gradnje ter poudaril, da bomo proste kapacitete letos lahko izpolnili z gradnjo stanovanj za tržišče. Ker je bilo uvodoma povedano, da bo stanovanjski sklad občine kontroliral naše predračune, je tov. Čevnik iskal pojasnilo zakaj je to potrebno. V odgovor mu je tov. Kulovec dejal, da bo dala splošna gospodarska banka kredit le tistim podjetjem, ki bodo likvidna oziroma kreditno sposobna, občina oziroma stanovanjski sklad pa mora dati gospodarski banki poroštveno izjavo. Tov. Vitanc je navedel, da je podjetje, predno se je odločilo za najetje kredita oziroma predloga delavskemu svetu, cenilo dva zelo ugodna momenta in sicer ugodno lokacijo in drugo, zaradi kupne garancije. Tov. Vidali je predlagal, da bi bilo potrebno, v kolikor bi drugo leto naprej delali za tržišče, da bi že sedaj pristopili k izdelavi cenejšega tipa stanovanj. Tov. Čevnik je najetje kredita priporočal, podkrepil pa je predlog tov. Vidalija glede izdelave projek- Naši odbojkaši so znova dokazali, da so nepremagljivi Predaja prehodnega pokala ekipnemu zmagovalcu Pionir Novo mesto ta cenejšega in dražjega tipa stanovanj, pri katerih naj se upošteva uporaba montažnih elementov Na podlagi razprave je DS soglasno sklenil, da se pri Skladu za stanovanjsko izgradnjo LRS ali pa Splošni gospodarski banki LRS v Ljubljani najame srednjeročni ali kratkoročni kredit za gradnjo stanovanj za tržišče in sicer za naslednje objekte: 1. Tri osemetažne stolpnice med Jurčičevo in Kajuhovo ulico 2. 32-stan. blok Slov. Konjice (nad. del) 3. 20-stan. stolpič Zreče v icuuusi oujeKia 337,707.000 55.304.000 63.245.000 Skupaj 456,256.000 Srednjeročni kredit se odobri za dobo 5 let, obrestna mera je 6%, višina provizije pa 1 %. Kratkoročni kredit ima rok 1 leto oziroma najdalje 3 mesece po končani gradnji, obrestna mera kot zgoraj. Pogodbo o najetju kredita podpišeta v. d. direktorja Franc Vitanc in direktor GRS Stane Kulovec. V njihovi odsotnosti pa podpisniki, ki so registrirani pri Gospodarskem sodišču v Celju. Glasovanja se ni nihče vzdržal. Ad 2 Direktor gospodarsko računskega sektorja je delavskemu svetu posredoval poročilo o periodičnem obračunu za dobo od 1. januarja do 30. junija 1962. Če predvidevamo, da bo do konca leta vrednostno dosežen plan v znesku 2.700,000.000 din, potem je bilo v 6 mesecih doseženo 47,7 % letnega plana. Celotni dohodek, ki je ugotovljen po novih navodilih, se znatno razlikuje od leta 1961 in je zato ugotavljanje dejanskega stanja v I. polletju že teže, če pri tem upoštevamo tudi objektivne razloge zimskih mesecev. Dolga zima je zelo Zavrla gradbena dela na eni strani, na drugi strani pa je precej vplival^ na povečanje osebnih dohodkov, ki smo jih izplačevali zaradi zastojev pri delu. Poročilo je bilo vzeto na znanje in ugotovljeno: Iz obračuna je razvidno, da znaša neporavnani znesek ostanka osebnega dohodka 2,828.000 din. Pri tem je treba upoštevati tudi osebne dohodke, ki so knjiženi v nedovršeni proizvodnji, kakor tudi del osebnih dohodkov, ki bi se po pravilniku o delitvi čistega dohodka moral znižati za 7 % za sklade. Nepokriti osebni dohodki zato zna-(Nadaljevanje na 2. strani) Obračun in razdelitev dohodka za dobo od 1. I. do 30. VI. 1962: - v 000 din V tekočem letu V preteklem letu 1. Celotni dohodek 996.538 1,330.843 2. Porabljena sredstva 589.618 810.868 3 Neto produkt (1—2) 406.920 589.975 4. Drugi stroški 80.511 96.812 5. Skupaj stroški (2 + 4) 670.129 907.680 6. Dohodek (1—5) 326.409 423.163 7. Odstopljeni del prispevka podjetju (50 %) 24.480 31.737 8. Prispevek iz dohodka za fed. 24.481 31.737 9. Čisti dohodek (6—7 + 8) 277.448 359.689 10. Prispevek od izrednega dohod- ka — 5.224 11. Skupen znesek neporavnanega ostanka osebnih dohodkov 2.828 — Osebni dohodki 12. V nedovršeni proizvodnji 1. I. 1962 1.887 1.083 13. Od 1. I. do 30. VI. 1962 390.752 336.689 14. Vsega (12+13) 392.639 337.772 15. V nedovršeni proizvodnji 30. VI. 1962 28.644 10.118 16. V realiziranih storitvah (14—15) 363.995 327.654 17. V plačanih storitvah 280.276 — Problematika in sklepi Vzroki izostankov (Nadaljevanje s 1. strani) šajo (če se upošteva dinamika proizvodnje v I. polletju) 41, 787.000 din. Ta znesek osebnih dohodkov bo moral biti pokrit delno že pri devetmesečnem obračunu, končno pa pri zaključnem računu za leto 1962. Iz obračuna je razvidno, da so osebni dohodki previsoki in bo v drugem polletju nujno, da se tudi to vprašanje reši tako, da pri zaključnem računu ne bo izgube. Ad 3 Pod to točko so podali kratka poročila v. d. gl. direktorja Franc Vitanc, dr. Novak (zdravnik obratne ambulante) in šef kadrovskega oddelka tov. Čevnik. Tov. Vitanc je poudaril, da je bilo že na zadnjem zasedanju stavljeno vprašanje, od kod izvira tako visoko število obolenj in izostankov od dela. Naročeno je bilo da se izvrši določena analiza, ki pa je pokazala porazno stanje. V prvi polovici leta je bilo zabeleženih 1156 obolenj, kar je 18,40 % od zaposlenih. Izpad ur »aradi bolezni je 141.932 ali 38,5%. S temi urami je podjetje izgubilo 70,355.692 din Sem spadajo predvsem redna obolenja, ki so nastala zaradi gripe v zimskih mesecih. Detajlnejši prikaz obolenj kaže analiza, ki je k zapisniku priložena. O porastu obolenj smo razpravljali z občinskim ljudskim odborom ker se ta ne kaže samo pri nas, ampak predstavlja problem v občinskem merilu, s sindikatom in organizacijami v podjetju. Slednje so bile mnenja, da bi bilo potrebno predvsem naslednje: — V okviru podjetja se ustanovi rehab. služba za lažja obolenja (angažirana kadrovska služba s sektorji, da razporeja take ljudi na delovna mesta); — zdravljenje v zdravniški sobi ki bo v okviru ambulante; sem spadajo dvomljivi primeri, ki jih določi zdravnik; — tako kritično stanje porasta obolenj je ugotovljeno v celem celjskem okraju, za kar ima socialno zavarovanje veliko dajatev; — uvede se disciplinski postopek za vsak neopravičen izostanek z dela; — zavarovanci naj se prvenstveno zdravijo v naši ambulanti, v kolikor pa se že zdravijo v drugih ambulantah, morajo te javljati obolele primere naši obratni ambulanti. K analizi je kad/ovski oddelek pripravil problematiko, ki stopi v veljavo s 1. I. 1963. V problematiki je zajel predvsem dvoje, in sicer zakon o zdravstvenem zavarp vanju in zakon o finansiranju zdravstvenega zavarovanja. V zvezi z gornjim in predhodno analizo je delavski svet soglasno sprejel nekatere sklepe, ki so: 1. O vsebini novega zakona o zdravstvenem zavarovanju in zakona o finansiranju zdravstvenega zavarovanje je treba obravnavati po vseh svetih ekonomskih enot. 2. Vsi, ki bodo nezmožni za delo zaradi bolezni, se morajo podvreči odredbi zdravnika obratne ambulante in se zdraviti v prostorih obratne ambulante, kjer so na razpolago ležišča, prehrana in vsakodnevni zdravniški nadzor in nega 3. Delavci, ki se bodo poškodovali pri delu in zaradi poškodbe ne bodo sposobni opravljati dela na dotedanjem delovnem mestu, bode opravljali na svojih gradbiščih druga lažja dela, za katera bodo po odredbi zdravnika sposobni brez škode za delavčevo okrevanje. Taka dela so: čiščenje, nabava malic, kurirski posli in podobno. 4. Do 1. I. 1963 je v okviru kadrovsko socialne službe v podjetju izpopolniti prazno delovno mesto socialnega delavca, ki bo vršil nadzor nad bolniki, zbiral podatke o socialnem stanju članov kolektiva in skupno z zdravstvenim osebjem obratne ambulante analiziral vzroke Obolenj, skrbel za rekreacijo članov kolektiva in pomagal reševati osebne težave delavcev, ki vplivajo na nižjo del. storilnost. 5. Dosledno je treba zaostriti delovno disciplino in skrbeti, da bo- do vsi delali predpisani delovni čas, Za vse neopravičene izostanke in za vsako samovoljno zapustitev delovnega mesta in za druge pojave nediscipline, je treba izvajati disciplinske ukrepe. V primeru večkratnih neupravičenih izostankov iz dela in nediscipline nasploh, je treba take delavce disciplinsko odpustiti ali podati red. odpoved na del. razmerje. 6. Za vsako povzročeno škodo na premoženju podjetja, ki je storjena namerno ali iz malomarnosti, je treba proti krivcu uvesti postopek in odrediti povračilo za škodo, nad 10.000 din pa izterjati povrnitev preko sodišča. Dr. Novak, ki je bil od obratne ambulante povabljen, da prisostvuje zasedanju in pri tej točki poda svoje mišljenje, je poudaril, da bi moral biti v ambulanti nastavljen kontrolor s takšnimi kvalitetami, ki bi vzbujal pri bolnikih pravilen odnos. Procent staleža je dejansko takšen, da se s tem vprašanjem ukvarjajo še drugi forumi. Procent staleža je v našem podjetju visok, vendar je v nekaterih podjetjih na območju celjskega okraja še višji. Sklepi, ki so bili sprejeti, sp pa- odobri mesečni limit 300 km (33 dinarjev) za olajšanje opravljanja te službe. Za vsako potovanje predloži potni nalog oz. dokumentacijo, ki je v tej zvezi potrebna. Sklepi 1. Dosledno naj se v podjetju izvajajo sklepi sprejeti od točke 1 do 6, navedeni na drugi strani zapisnika. Z vsebino istih je treba seznaniti svete ekonomskih enot oz. gradbišča. 2. Pri Splošni gospodarski banki LRS ali pri Skladu za stanovanjsko izgradnjo LRS v Ljubljani se najame kratkoročni ali srednjeročni kredit za gradnjo stanovanj za tržišče in sicer za znesek 456,256.000. din. 3. Projektivnemu oddelku podjetja se naroči, da pristopi k izdelavi 1 projekta cenejšega in 1 projekta dražjega tipa stanovanj z uporabo montažnih elementov. Pri izdelavi projekta naj se upošteva perspektivna urbanistična ureditev mesta Celja. 4. Zdravniku obratne ambulante tov. Novaku se za izvrševanje sanitarno preventivne službe odobri Število zaposlenih: 1.639 IZ DELA ZA PRVO POLLETJE 1962 Število izvršenih ur: 1,788.019 > o 8 72 E 9 >5 ti TJ S 'H c? i! 1. Obolenja 1.156 18,40 141.932 38,51 70,355.692 33,52 a) poklicna b) epidemije 241 c) ostala 2. Nesreče: 915 • a) pri delu 93 5,0 6.928 0,3 5,292.588 0,3 b) na poti 8 0,5 656 0,03 409.457 0,3 c) doma 3. Opravičeni: 1 0,06 72 0,003 44.611 0,003 a) nosečnice 5 0,08 7.320 1,98 3,628.524 1,73 b) dopusti (vsi) d) ostalo — 1.060 16,87 84.836 23,02 52,564.386 25,04 cipr. dr. pr. prek. 3.990 63,50 132.136 35,86 81,871.466 39,03 4. Neupravičeni 72 1,15 2.304 0,63 1,427.558 0,68 Del. dan 6.385 376.184 214,594.282 4.957 na uro 619,60 mesečni limit 300 km za olajšanje opravljanja te službe. 5. Potrdi se periodični obračun za dobo od 1. januarja do 30. ju- nija 1962. 6. Soglasno se odobri namehski kratkoročni kredit v znesku din 29.933.000 za dodatna obratna sredstva. Pogodbo podpišeta v. d. glavnega direktorja Franc Vitanc in direktor GRS. 7. Soglasno se odobri črtanje oz. storno terjatve od Kostroja Slov. Konjice v znesku din 84.285 in sicer kot neizterljiv znesek za izdelavo glavnega načrta v letu 1960 (obširnejša utemeljitev je razvidna iz spisa). 8. Za poravnavo anuitet iz sklada skupne porabe, se soglasno odobri, da se prenesejo sredstva iz rezervnega sklada — neobveznega dela -— na sklad skupne porabe v znesku din 400.000. 9. Iz posredovanja razgovora inž. Cijana na ObLO v zadevi obratovanja družbene prehrane, je bil sprejet sklep, da podjetje zaenkrat še ne pristopi kot soustanovitelj obrata družbene prehrane. Vključi ■'e kot redni naročnik prehrane. Kuhinjsko osebje prevzame obrat družbene prehrane v svojo režijo 10. Ker so dela na sektorju Štore zaključena in v perspektivi ni nobenih novih objektov, se sektor ukine, delavci in tehnični kader pa premesti na sektor Celje. 11. Uprava podjetja naj ukrene vse potrebno za čimprejšnje obratovanje zobne ambulante. Delno nabavo instrumentov je vnesti, v program osnovnih sredstev. Reprezentanca Ingrada na športnih 'grah gradbincev v Novem mestu Zapisnikar: Marija Jagrič Namestnik predsednika DS: Jerko Bandič metni in bi se morali dejansko izvrševati. Če se podjetje tega ne bo držalo, bo stanje glede tega še slabše, posebno iz razloga, ker so z novim zakonom, ki bo stopil po 1. I. 1963 v veljavo zelo obremenili podjetja glede zdravstvenega zavarovanja. Vključno k gornji točki je podal poročilo tudi tov. Koželj o HTV. Tov. Bandič, predsednik, je sprejete sklepe ob koncu še enkrat pre-čital navzočim in poudaril, da pa je take kot so treba vnesti v zapisnik DS. Tov. Oberžan je opozoril na ustanovitev zobne ambulante. Že v lanskem letu je bilo slišati, da bo ambulanta pričela obratovati, vendar dosedaj še ni bilo prav ničesar storjenega. Tov. Vitanc je v odgovor dejal, da nastaja tukaj problem nabave instrumentov za obratovanje ambulante, vendar je, v kolikor se DS s tem strinja, vnesti delno nabavo v program osnovnih sredstev. Izmed navzočih je bilo tudi predlagano, da bi bilo za podjetje ceneje in laže dosegljivo, če bi ambulanta obratovala za dvoje podjetij. Podobno so že storila nekatera podjetja. Ob koncu je bil sprejet sklep, da pokrene uprava podjetja vse potrebno za čimprejšnje obratovanje zobne ambulante v smislu gornjih predlogov. Glasovanja se ni nihče vzdržal. Soglasno je bil sprejet tudi sklep da se tov. dr. Novaku za izvrševanj sanitarno-preventivne službe Vrednost prevzetih del V spodnji tabeli je dan prikaz prevzetih del za izvršitev v letu 1962, kakor tudi dela, ki so že prevzeta za leto 1963 in sicer po posameznih gradbenih sektorjih. Obrazložitev posameznih kolon: — 1 kolona: Dela so bila prevzeta v prejšnjih letih in so ostala za dovršitev v letu 1962. — 2 kolona: Dela so prevzeta v Vrednost obrtniških storitev, ki letošnjem letu in bodo tudi jih izvajajo naši obrati, katera izvršena letos. Prevzeta dela v milijonih Sektor iz 1. V 1. preko Skupno za leto 1961 1962 pogodb 1962 1963 Celje 490 636 82 1.208 166 Žalec 8 82 22 112 — Slov. Konjice 76 146 10 232 24 Store — 3 9 12 Ljubljana 194 375 13 582 165 Obrati (eksterno) — 125 — 125 125 Skupno 768 1.367 136 2.271 480 pa je prevzelo v izvajanje podjetje, so že vključena pri gradbenih sektorjih. Pač pa je v posebni rubriki (6) prikazana vrednost uslug, ki jih vršijo naši obrati za tretje osebe. Sem so šteti avto .prevozi, prodaja gradbenega materiala, dela naših obrtnikov na tujih Objektih itd. Vrednost teh del se ceni za leto 1962 ca 125 milijonov. — 3 kolona: Dela se vršijo preko pogodbenih zneskov, sem spadajo tudi. podražitve materiala, pač, kakor tudi zvišanje družbenih instrumentov in pa več dela. — 4 kolona: Skupno prevzeta dela za izvršitev v letu 1962, t. j. seštevek prvih treh kolon. — 5 kolona: Dela, ki so prevzeta v letošnjem letu, a ostanejo za izvršitev v letu 1963. Ce pogledamo itabelo prevzetih del, vidimo da je z deli zelo slabo zaseden sektor Štore. Vprašanje je, če je še sploh perspektivno, da ta sektor obstaja. Osnovan je bil v letošnjem letu oz. na predvideno rekonstrukcijo v Železarni Štore. Nadalje primanjkuje del sektorju Žalec, a se predvideva gradnja hlevov, tako da iso lzgledi da bo sektor v letošnjem letu že zadovoljivo zaseden z deli. Sektorju Celje še primanjkuje del za ca. 300 do 400 milijonov. Z ozirom na kapaciteto sektorja je najbolj zaseden sektor Ljubljana, ki ima za letošnje leto prevzetih dovolj del. Z ozirom na kratke roke izgradnje objektov bo potrebna pomoč v delovni sili iz ostalih sektorjev. Procent prevzetih del z ozirom na korigiran letni plan 2,7 milijarde znaša 84%. Ing. Cijan H H HH h-J O Oh pa od O Q od < Ph W V času od 13. 6. 1962 do 27. 8. 1962 je prenehalo delovno razmerje s podjetjem naslednjim delavcem: Iz sektorja Celje: Draganovič Čamil, 10. 5. 1934 delavec, samovoljno Škor Ivan, 1. 1. 1946, delavec, samovoljno Plan Ivam, 27. 8. 1939, zidar, samovoljno Pasarič Ivan 6. 4. 1926, delavec, samovoljno Hanžekovič Franc, 17. 9. 1912, zidar PK, samovoljno Mučič Ivan, 3. 5. 1943, delavec, samovoljno Hagediš Marko, 25. 3. 1936, delavec, samovoljno Krušič Alojz, 17. 6. 1925, gr. delov, sporazumno Tkalec Stevo, 22. 7. 1943, delavec samovoljno Juničan Stjepan, 10. 10. 1944, delavec samovoljno Lampret Angela, 26. 5. 1910, delavka inv. upokojenka Lov rek Stanko, 8. 9. 1927, delavec, samovoljno Ciglar Josip, 27. 8. 1943, zidar PK, samovoljno Knezič Peter, 29. 4 1937, zidar PK, samovoljno Pažon Vjekoslav, 6. 4. 1940, zidar PK, samovoljno Kovač Ernest, 25. 4. 1942, zidar, samovoljno Topolak Jože, 1939, zidar, JLA Magdalene Rudi, 10. 11. 1942, zidar, JLA Kodela Majda, 15. 3. 1936, delavka, po pogodbi Kelc Marija, 25. 5. 1931, delavka po pogodbi Dolenc Jožica, 9. 3. 1940, delavka po pogodbi Žabrl Ivanka, 6. 8. 1944, delavka po pogodbi Korošec Marija, 22. 8. 1943, delavka po pogodbi Podpečan Alojz, 10. 2. 1939, zidar, samovoljno Koren Franja, 7. 2. 1946, delavka, po pogodbi Smodek Ivan, 28. 6. 1941, zidar PK, JLA Rep Stanko, 8. 11. 1932, tesar, samovoljno Živko Roza, 15. 5. 1940, delavka, po pogodbi Videnšek Daniel, 7. 7. 1939, zidar, samovoljno Pahadžič Fejzo, 6. 12. 1932, delavec, samovoljno Dučanovič Zijad, 18. 4. 1940, delavec, samovoljno Tenšek Josip, 19. 3. 1890, delavec PK, inv. upok. Malekoci Matija, 24. 2. 1911. zidar, samovoljno Draganovič Hajrudin, 18. 6. 1935, delavec, samovoljno Nezič Hunsija, 15. 5. 1942, delavec, samovoljno Keranovič Safet, 1936, delavec, samovoljno Bečirovič Šalih, 8. 8. 1936, delavec, samovoljno Vodeb Rudi, 17. 4. 1923, zidar, sporazumno Bajrič Muharem, 2. 3. 1934, delavec, samovoljno Petrovič Anton, 22. 4. 1939, zidar, samovoljno Erhatič Marija, 22. 8. 1945, delavka, po pogodbi Kanj ir Štefan, 11. 11. 1944, delavec, samovoljno Plahinek Franjo, 1. 10. 1924, delavec, samovoljno Ranogajec Josip, 1. 10. 1942, delavec, samovoljno Popovič Aleksander, 28. 8. 1928, delavec, samovoljno Sitek Josip, 20. 1. 1936, zidar, samovoljno Benedek Franc, 23. 1. 1909, zidar, inv. upokojen Jutriša Alojz, 26, 6. 1911, čuvaj, po odp. podjetja Makivič Slobodan, 16. 3. 1939, strojnik PK, samo-Oreščanin, Veljko, 17. 7. 1931, delavec, samovoljno Zupanc Jože, 17. 2. 1904, delavec, po odp. podjetja Halusek Milivoj, 24. 8. 1934, zidar PK samovoljno Vizjak Franc, 29 .1. 1891, čuvaj, inv. upokojen Toplek Drago, 1. 9. 1939, delavec, samovoljno Živičnjak Stjepan, 6. 8. 1942, delavec, JLA Derviševič Razmir, 1936, delavec, samovoljno Iz sektorja Ljubljana: Trivudža Ratko, 15. 12. 1939, delavec, JLA Kokot Slavko, 11. 4. 1938, delavec, samovoljno Medjimurec Vlado, 23. 11. 1938, delavec, samovoljno Karabegovič Milan, 15. 2. 1941, delavec, samovoljno Cindrič Stevo, 17. 2. 1939, delavec, samovoljno Salopek Jurij, 5. 6. 1946, delavec, samovoljno Cindrič Filip, 26. 10. 1930, delavec samovoljno Cindrič Pero, 10. 5. 1929, delavec, samovoljno Dolenc Ivan, 23. 6. 1943, delavec, sporazumno Kovač Drago, 16. 11. 1939, delavec, po last. odp. Rutič Josip, 22. 2. 1927, delavec, po last. odp. Pedran Miha, 2. 2. 1909, delavec, sporazumno Novak Franc, 5. 10. 1921, tesar, samovoljno Radovan Mijo, 7. 9. 1919, delavec, v poizk. dobi Gasner Stjepan, 28. 7. 1941, delavec, sporazumno Tišljarič Drago, 20. 11. 1920, delavec, inv. upokojen Slapar Martin, 13. 7. 1943, delavec, sporazumno Kandorfer Ivan, 21. 5. 1930, zidar, samovoljno Šribar Ivan, 29. 1. 1899, delavec, inv. upokojen Lipovšek Jože, 22. 2. 1910, delavec, sporazumno Heršč Drago, 31. 10. 1927, delavec, samovoljno Žuger Slavko, 28. 9. 1938, delavec, samovoljno Dukarič Slavko, 3. 6. 1933, delavec, samovoljno Horvat Drago, 2. 11. 1933, delavec, samovoljno Toma Andr.ija, 24. 8. 1942, delavec, samovoljno Pale Josip, 21. 3. 1944, delavec, samovoljno Topolovec Josip, 25. 11. 1938, delavec, samovoljno Fučkar Slavko, 22. 7. 1923,delavec, samovoljno C in drč Ante, 18. 10. 1943, delavec, samovoljno Cindrič Josip, 15. 1. 1942, delavec, samovoljno Žalac Josip, 1. 3. 1942, delavec, samovoljno Cindrič Josip, 25. 2. 1943, delavec, samovoljno Hajdarovič Ivan, 25. 12. 1929, tesar, samovoljno Markovič Vinko, 5. 3. 1917, delavec, samovoljno Opat Stevo* 6. 11. 1937, delavec, po last. odp. Mlinar Mu j at, 12. 4. 1943, delavec, po last. odp. Naglič Vinko, 22. 1. 1943, zidar, samovoljno Antonovič Franjo, 2. 3. 1926, delavec, samovoljno Kop j ar Štefan, 30. 9. 1939, mizar, samovoljno Ceh Tomo, 14. 12. 1917, tesar, samovoljno Zrim Anton, 6. 5. 1939, tesar, samovoljno Malič Milutin, 1935, delavec, samovoljno Marčec Stejan, 25. 9. 1943, delavec, samovoljno Malič Alesk, 1928, delavec, samovoljno Iz sektorja Direkcija: Perc in. Cveta, 18. 4. 1932, usluž., samovoljno Benedičič Vera, 26. 8. 1926, uslužb., po last. odp. Jeras Venceslav, 29. 9. 1914, direktor, po last. odp. Iz sektorja Pg. M: Maretič Josip 27. 7. 1939, delavec, v poizk. dobi Ivanič Peter 9. 6. 1936, delavec, v poizk. dobi Branilovič Štefan 24. 12. 1939, delavec, sporazum Srebot Bogomir 2. 10. 1940, zidar, v poiz. dobi Pogorelec Franc 10. 3. 1927, zidar PK, samovljno Magajne Alojz 31. 5. 1942, strojnik, JLA Gaberšek Ladislav 23. 6. 1938, pečar K, samovoljno Iz sektorja Žalec: Zabreznik Ivan 18. 12. 1912 delavec, po last. odp. Gostečnik Franc 23. 11. 1932 delavec, samovoljno Srebotnjak Drago 1. 11. 1941 delavec, JLA Slemenšek Gregor 24. 2. 1899 čuvaj, po odp. pod j. Iz sektorja Kov. o. Dečman Ivan 28. 9. 1942 klepar PK, JLA Drvodčrič Bariča 19. 11. 1931 delavka, po odp. pod j. Stepišnik Alfonz 25. 12. 1942 električ. po. odp. podjetja Iz sektorja Mehan. Knez Ivan 4. 5. 1940 teh. admin., sporazumno Iz sektorja Center, s. Lampret Ignac 2. 7. 1907 skladiščnik, upokojen Iz sektorja Konjice Balog Franc 28. 7. 1945 delavec, samovoljno Ban Stjepan 24. 12. 1936 delavec, samovoljno Ban Franjo 4. 10. 1940 delavec, samovoljno Belovari Matija 19. 1. 1943 delavec, samovoljno Strašek Ernest 1. 2. 1911 delavec, po odp. pod j. Iz sektorja Štore: Franj ič Alojz 7. 4. 1939 delavec, sporazumno Rihter Viktor 3. 2. 1908 delavec, inv. upokoj. Kranjc Matilda 20. 2. 1928 delavka, sporazumno Mraz Jože 3. 3. 1920 zidar, samovoljno Iz sektorja Zaklj. d. Fonda Janez 21. 12. 1942 mizar, JLA Gaberšek Karl 1. 11. 1932 mizar, sporazumno Miklav Ivan 3. 5. 1937 delavec, sporazumno Od junija do 27. 8. 1962 so sklenili s podjetjem delovno razmerje naslednji delavci: V sektor Slov. Konjice Štunf Franc 2. 4. 1942, zidar K Jurša Ivan, 20. 3. 1928, delavec Smogavc Rudolf, 26. 3. 1944, delavec Nosan Jože, 2. 3. 1919, delavec Sovič Anton, 24. 5. 1945, delavec Založnik Alojz, 25. 5. 1942, delavec Kolar Avgust, 28. 5. 1940, delavec Založnik Stanko, 18. 11. 1936, delavec Rožanc Vinko, 21. 3. 1946, delavec Smogavc Anton, 13. 1. 1912, delavec Kocijan Stanko, 7. 5. 1940, delavec Plavčak Jože, 24. 2. 1945, delavec Založnik Franc, 31. 3. 1933, delavec Mavrer Jože, 15. 3. 1923, delavec Kolšek Roman, 21. 6. 1946, delavec Hribernik Jože, 7. 3. 1944, delavec Fijavž Ignac, 10. 7. 1925, delavec Pungartnik Konrad, 21. 11. 1939, delavec V sektor zaključnih del Boršner Konrad, 16. 4. 1940, mizar K Godler Ferdo, 8. 2. 1943, soboslikar K Filipič Franc, 22. 3. 1946, soboslikar Debelak Anton, 16. 2. 1944 soboslikar Veber Herman, 29. 11. 1943, soboslikar Brešar Ivan, 27. 2. 1930, mizar K Vodlar Vinko, 12. 7. 1940, mizar K Cizej Ignac, 2. 1. 1936, mizar PK V sektor PGM Drofenik Alojz, 14. 6. 1938, teracer PK Kroflič Ivan, 16. 1. 1940, pečar V sektor zaključnih del V sektor Kovinski obrati Močnik Alojz, 16. 5. 1944, vodov, inštal. Žohar Franc, 20. 6. 1943, stavb, ključav. Brežnik Ferdo, 2. 4. 1944, vodov, inštal. Romih Mirko, 25. 6. 1944, stavb, ključav. Lončar Jože, 16. 2. 1944, el. inštalater Prevoršek Adolf, 7. 5. 1942, vodov, inštalater V sektor Mehanizacije Jezernik Jože, 9. 4. 1944, ključavničar K Gradišnik Peter, 8. 7. 1942, kovinostrugar K Feldin Franc, 18. 10. 1942, električar K Drgajner Ervin, 27. 3. 1942, električar K Oblak Marjan, 27. 4. 1944, električar K Gostečnik Ivan, 3. 6. 1943, ključavničar K Kukovič Julijan, 14. 7. 1943, ključavničar K V sektor Ljubljana Osojnik Franc, 12. 10. 1936, zidar K Udovčič Ivan, 16. 11. 1942, mizar K Novak Franc, 31. 3. 1932, zidar K Kirič Josip, 13. 3. 1920, delavec PK Gasner Vladimir, 28. 7. 1941, mizar Ostanek Stane, 15. 4. 1938, zidar Lomšek Emilija, 1. 8. 1927, snažilka , Lesič Herman, 8. 2. 1942, zidar Lebar Daniel, 23. 4. 1938, zidar Cvetko Anton, 17. 5. 1940, zidar PK Radovan Stjepan, 13. 11. 1940, tesar PK Livakovič Omer, 14. 9. 1942, delavec Ramčilovič Sulejman, 15. 1. 1939, delavec Cipat Stjepan, 1. 12. 1943, delavec Pavič Agan, 31. 12. 1932, delavec Radivojevič Radko, 16. 12. 1942, delavec Ramič Mehmad, 22. 4. 1931, delavec Klopotan Rudolf, 20. 7. 1943, tesar K Grgurič Martin, 13. 5. 1943, delavec Bali Slavko, 30. 4. 1945, delavec Ramič Muharem, 15. 1. 1944, delavec Zvekan Ivan, 14. 6. 1944, delavec Muminovič Ibrahim, 1. 11. 1943, delavec Mulalič Hašim, 3. 4. 1942, delavec Vsem želimo v kolektivu prijetno osebno počutje in mnogo delovnih uspehov. Dragi tovariši in tovarišice iz sektorja proizvodnje gradbenega materiala Slovo od prijateljev in znancev je vedno težko. Srečna in ne malo presenečena sem bila ob priliki Vašega povabila, naj z Vami končam toliko skupnih prijetnih izletov našega kolektiva. Veselje in radost v Ptuju mi bo trajen spomin iskrenega tovarištva. Želim Vam po starem slovenskem pregovoru in seveda tudi sebi, da bi bilo tako: »Kolikor kapljic, toliko let... !« S temi vrsticami se poslavljam od Vas vseh, kakor tudi od celotnega kolektiva ko odhajam v mirni in zasluženi pokoj. Kurirka Tončka V prijetni družbi tovarišev se poslavljam — odhajam iz kolektiva Akcija hitre pomoči ob elementarni nezgodi Hudo neurje, dne 28. 7. 1962, je močno prizadelo tovarno »Etol« Celje v Ipavčevi ulici s tem, da je odneslo celotno ostrešje. Ob 20. uri je bila izvedena po želji kolektiva Etol, LM in gasilske ekipe Celje, akcija prostovoljne pomoči pri provizoričnem kritju objektov v dzogi-b še večjih škod. Ob navedeni uri sem bil pozvan, da bi mobiliziral tesarje, zidarje, krovce dn druge v naselju Ingrad, ki je v neposredni bližini. Skupno z zastopnikom LM sem takoj odšel do tov. Borinc Lojzeta, upravnika naselja, kateri je voljan nudil pomoč z iskanjem prostovoljcev. Tudi tov. Gorjup Stane je pomagal iskati ljudi, a uspeh, s častno izjemo tov. Belehar Franca, je bil povsem negativen, čeprav so mnogo obljubili, da čim se oblečejo — priskočijo la pomoč. S poročilom hočem podati samo mnenje, kako nerazvit je čut do skupnosti pri naših članih kolektiva, stanujočih v naselju, ki z vsemi ugodnostmi uživajo dobrine, katere jim nudi delavsko samoupravljanje Ingrad Celje in naša družba sploh. Ob zaključku pripominjam še to, da je od 23. ure naprej do 10. ure naslednjega dne temeljito deževalo. Kukovec Pišite v naše glasilo O PROBLEMIH, DELU IN ŽIVLJENJU V NAŠEM KOLEKTIVU Stanovanjski sklad Žalec Štev.: Datum: 25. 8. 1962 Uredništvu Glasila Ingrad Zadeva: Članek Vljudno prosimo, če objavite ta dopis, ki smo ga sestavili v skladu z mnenjem predstavnikov Ingrad Celje v želji, da se konča Spor zastran oddaje del na stolpičih I in II V Žalcu. V Celjskem tedniku je -bil objavljen članek Dvoboj pred sodiščem. Članek je poslal stanovanjski sklad Žalec kot odgovor na nekatere članke v katerih se je trdilo, da je baje oddal dela na stopličih I in II v Žalcu za 2,000.000 din dražjemu ponudniku. Dne 11. 8. 1962 pa so se sestali predstavniki gradbenega podjetja INGRAD Celje in Stanovanjskega sklada Žalec z željo, da doženejo na tovariški način resnice o izvedeni licitaciji za stolpiča I in II v Žalcu kjer nastopa kot investitor Stanovanjski sklad Žalec. Da bi se javnost seznanila z resničnim stanjem je bilo sklenjeno, da se Objavi bistvene izvlečke iz zapisnika o licitaciji Tdruga licitacija je bila dne 24. 4. 1962): 1 .Komisija je pregledala dokumente, ki so biili priloženi ponudbam in ugotovila, da so priloženi vsi dokumenti potrebni za udeležbo na javnem natečaju. 2. (Za ponudbi) a) GIF INGRAD Celje Ponudba se deli v dve varianti: varianta I je ipodana za fiksno ceno (do ključa) :po investitorjevem razpisu za 46,300.000 din z znižanjem za 500.000 din, ako se pri zidanju nosilnih zidov uporabijo »EFE« zidaki namesto »SKOK« zidaki. Varianta II je ipodana po enotnih cenah predračuna za 43,410.000 din b) Gradbeno podjetje »Gradnja« Žalec Ponudbenih nudi za izvršitev objekta K-5 ceno 45,326.106 din Ponudba je sestavljena po popisu del projekta SGP Konstruktor Maribor brez kontroliranja predizmer. V ponudbeni ceni so vsa dela predvidena z razpisom javnega natečaja. V slučaju, če investitor Stanovanjski sklad Žalec odda dela pod ključ, si ponudbenik pridržuje pravico do eventualnega korigiranja razlik med projektantskim popisom del in dejanskimi izmerami. 3. Predstavnik GIP INGRAD Celje daje naslednje pripombe: Smatram, da GP Gradnja Žalec ni upravičena, da razpravlja z investitorjem za ceno pod KLJUČ z ozirom na to, da je v licitacijski ponudbi ponudila izgradnjo stanovanjskega bloka po enotnih cenah. Licitacijska komisija je bila seveda v zadregi. Vendar pa je po ustmeni izjavi predstavnika Gradnje, ki je še za časa formalnega dela izjavil, da se naj ponudba smatra pod KLJUČ, prišla do prepričanja, da se naj Gradnja še pismeno izjasni in sicer, če smatra ponudbo 45,326.106 din brez izpremembe kot fiksno KLJUČ, se bo to ponudbo upoštevalo na oba načina. Direktor Gradnje Žalec je, ne da bi ga katerikoli član komisije pregovarjal, podal pismeno izja- rati za pod KLJUČ ali po enotnih cenah. Tako je komisaja za licitacijo upoštevala ponudbo Gradnje pod KLJUČ in predlagala Stanovanjskemu skladu Žalec, do odda dela Gradnji Žalec pod Ključ, ker je v ceni za posamezen stolpič, ako upoštevamo tudi znižanje pni o-peki pri INGRAD Celje, za 474.000 din ugodnejša. Predstavniki Stanovanjskega sklada Žalec so izjavali predstavnikom Ingrada, da obžalujejo, da je prišlo do neprijetnega zapleta in pa, da je Komisija, ki je opravljala licitacijo obeh stolpičev tolmačila svoje pravice tako, da je dovolila Gradnji Žalec naknadno potrditev iponudibe, oziroma {»jasni te v formulacije ponudbe. Vendar pa v svoje opravičilo morajo navesti dejstvo, da je tudi pogodba bila sklenjena po vseh pravilih pod KLJUČ, ter so bile s tem zavarovane koristi investitorja. Predstanviki obeh podjetij so sklenili, da se naj objavi izvlečke in pa ta pojasnila za obvestilo javnosti, hkrati pa predstavniki Stanovanjskega sklada Žalec odstopajo od svoje posplošene izjave, češ, da je INGRAD Celje bil kriv ob določenem času dvigu cen, ker je pač dvig cen narekovalo stanje na gradbenih tržiščih. Obe podjetji tudi želita, da bi se licitacije vršile, ne da bi sledili podobni zapetljaji in da bi v bodoče sodelovali na podlagi socialističnih moralnih norm. Stanovanjski sklad Žalec direktor Dobič Dane Naši šahisti so bili tretji na tek-movanju med gradbinci-šahisti Na dveh stolih ne moremo ____sedeti Analiza polletnega obračuna podjetja in podatki prejšnjih let nam kažejo in nas opozarjajo na nizko število opravljenih ur v sorazmerju s številom zaposlenih v podjetju. Upoštevajoč klimatske razmere pri nas in dosedanji način gradbene proizvodnje, je pri nas gradbeništvo še vedno sezonskega značaja, katerega glavna sezona traja od aprila do novembra meseca v letu. Toda to še ni bistvo problema. Temu se pridružuje v glavni sezoni fluktnacija in razni utemeljeni in neuteme-lje izostanki. Utemeljeni izostanki iz dela so: redni letni dopust, bolniški sta-lež, orožne vaje itd. Pri koriščenju rednega letnega dopusta bi bilo treba poudariti, da bi le-tega bilo treba vskladiti z delom in ga koristiti prvenstveno v času takozvane mrtve sezo-Niso redki primeri, ko delavci izkoristijo dopuste, ko bi bili v podjetju najbolj potrebni. Dopusta pa ne izkoristijo za rekreacijo svoje delovne sposobnosti, temveč se izčrpavajo na poljskih delih, raznih honoranih zaposlitvah, »fu-ših« in podobno. Namesto, da bi se vrnili na delo iz dopusta spočiti pa je ravno obratno. Neutemeljeni izostanki pa so: neopravičeni izostanki »plavi« in neplačani dopusti. Res je, da ima delavec pravico do neplačanega dopusta v izrednih primerih, kakor na primer: poziv na občino, sodišče ali zaseben opravek. Interesi kolektiva pa ne dovoljujejo, da delavci odhajajo na neplačane dopuste, ko je v podjetju največja sezona. Ti primeri so običajni pri delavcih, ki ne živijo izključno od dela v podjetju, temveč imajo v svoji posesti tudi zemljo, takozvani polproletar-ci. sest prihaja na delo v podjetje že zgaran, njegov delovni učinek je nizek, kot posledica tega pa tudi nižji osebni dohodek. Poleg tega izostaja od dela, se upira izvrševati nadurno delo, neupravičeno izsiljuje bolniški stalež, zahteva neplačani dopust, ne dela poln delavnik itd. Taki delavci so breme za kolektiv in družbo, saj je v delovnem razmerju le zaradi ogromnih koristi, ki mu jih daje druž-oa v delovnem razmerju. TREBA SE BO ODLOČITI, kai dajemo delavcem v razmislek, al delavec v podjetju, ali kmet n: zemlji? Na dveh stolih ne more mo sedeti. Delavec v naši družbi je delavec in upravljavec in so tedaj in teresi delavca na prvem mestu uspešno poslovanje podjetja. Kaj ti le na ta način si bo zagotovi primeren osebni dohodek za seb« in preživljanje svoje družine. Delavec pa katerega interes je na prvem mestu njegova zemlja ir PISMO! Zal nam je, da smo tako dolgo odlašali s pisanjem in se Vam še nismo zahvalili za Vaše gostoljubje, ki ste nam ga izkazali ob priliki našega bivanja z Vami v Celju. To bi storili že prej, vendar nam ni bilo mogoče zaradi priprav na bližnjo konferenco tujih študentov v Beogradu. Vendar je še čas, da izrazimo našo hvaležnost vsem, ki ste nam omogočili prijetno bivanje v vašem mestu. Cas, ki smo ga preživeil z vami, je za nas zelo prijeten in koristen. Povedati moramo, da smo se razen tehničnih izrazov iz gradbene stroke naučili tildi mnogo slovenščine, kar nam bo v veliko korist. Težko bi bilo delati razliko med prijatelji v Celju in našimi ljubljanskimi prijatelji, vendar lahko rečemo, da so celjski prijatelji, posebno delavci, napravili na nas večji vtis, kot smo pričakovali. Vsi so bili zelo dobri in vsi so nam želeli vsestransko pomagati pri našem delu. Vljudno vas prosimo, da se vsem našim številnim prijateljem zahvalite v našem imenu. Vsekakor ne moremo zaključiti tega pisma, ne da bi posebej omenili ljudi, ki so nam največ pomenili: Tov.: Javoršek Silvu, ing. Cijan Ivanu, Ferič Zdravku, ing. Samcu, Grabner Rafku, Sever Ivanu in tov. Zebcu. Dolžni smo zahvalo tudi gospem: Žager Tilčki, Knez Anici, Blažon Maruši, Žgajner Hermini; gospodični Leskovšek Nevenki, Simec Erni, Kajtna Elici. Zahvaljujemo se tudi celjskemu županu, tov. Herbertu od »Steklarja«, skratka vsem, ki so doprinesli k prijetnosti našega obiska. Upamo, da bomo z našo iskreno hvaležnostjo seznanili ne le našega veleposlanika v Beogradu, temveč tudi naše ljudstvo v Gani. Upamo, da bomo mogoče še kdaj lahko prišli v Celje in iskreno želimo, da v času našega bivanja v Jugoslaviji še pridemo k Vam na prakso. Do tedaj se Vam prisrčno zahvaljujemo in vas pozdravljamo. Chris Banfro in Jonattan mu je osebni dohodek pri podjetju le stranski dohodek, je v nasprotju z delavskim samoupravljanjem in mu je vseeno, če bo podjetje obstojalo ali ne. To vprašanje bomo morali v naših vrstah temeljito razčistiti in se odločiti za eno ali drugo. vo, da je ponudbo Gradnje smat- Delavec, ki ima zemljiško po- Nogometna reprezentanca Ingrada Intervju s člani kolektiva pXužXk"n' Naš sodelavec je obiskal člane kolektiva, ki so si s pomočjo podjetja, stanovanjske zadruge in s svojimi sredstvi izgradili stanovanja v Liscah. Takole so mu povedali: ŠPOLJAR Franjo, mojster kamnoseške delavnice: Zelo sem srečen, da sem končno le prišel do lastnega, človeku primernega stanovanja. To mi je bila ena od zraku svojega sinika. JALŠEVEC Vinko, žerjavist iz SIP-a: S svojo štiričlansko družino sem stanoval v »Dachavu« v Štorah v leseni baraki, ki je bila v razpadajočem stanju. Sreča je bila, da v tistem letu ni bilo preveč snega, ker bi se verjetno baraka zrušila. Na moje pritožbe so prihajali nekateri ljudje iz uprave in mislim, da je i B|| B 1 H Zadružnika si urejata vrt in zelenice okrog novih stanovanj glavnih življenjskih teženj, ki se je s pomočjo skupnosti in podjetja uresničila. Sam Sem vložil maksimalen trud in veliko sredstev, da sem si omogočil čimprejšnjo vselitev. Sedaj sem zadovoljen, ker imam doma red in mir, posebno veselje pa mi nudi še vrt in cvetice, za kar skrbi žena. Skoda je le, da še ni izvršena kanalizacija, V letošnji najhujši zimi se je namreč greznica našega dvojčka napolnila, vsebina , se je razlila po mojih kletnih prostorih in sem moral celo z rokami čistiti odvodne cevi. Trenutno sem rešil situacijo na ta način, da sem uredil začasno po-nikovalnico za pretok greznice Kako dolgo bo to zadostovalo ne vem, upam pa, da bo pred drugo katastrofo urejena tildi kanalizacija. v ... KUNC Ela uslužbenka: Ko sva pričakovala prvega otroka sva imela strašne težave, ker sva bila praktično brez stanovanja. V sekcijo stanovanjske zadruge sva se z navdušenjem vključila, sta- takrat bilo sklenjeno, da se pričnejo graditi cenena stanovanja za nas dellavce. Rodil se je načrt DOM I, za njim DOM II in končno DOM III, po katerem načrtu imam tudi jaz sedaj svoje stano-1 vanje. Zadružniki smo bili vsi nestrprii, vendar smo danes vsi srečni in z njimi tudi jaz z družino. Resnično sem srečen, z veseljem sem delal na lastnem stanovanju in s prav istim veseljem delam sedaj na svojem delovnem mestu, ker moram nekoliko več zaslužiti, da bom zmogel odplačevanje posojila. Skoda je le, da se stanovanje ni moglo zgraditi za ceno, ki je bila določena v prvem predračunu, toda prepričan sem, da se bo tudi ta probelm, ki nas sedaj močno teži rešil, kot so se vsi ostali, ki jih je bilo veliko od začetka gradnje do danes. Kolektivu »Ingrada«, posebno pa še direktorju Jerasu sliši vse priznanje za potrebe zadružnikov, ki nas je skupno 53 družin, da smo prišli v lanskem letu do človeku primernih stanovanj. Izdelava fasade na dvojčku Turk—Karner v.la na razpolago vsa svoja sredstva in z velikim navdušenjem stalno sodelovala pri fizičnem delu v teku gradnje najinega stanovanja. Vsa srečna sva se po 6 mesecih gradnje že vselila v stanovanje. Oba sva, skupaj z najinim sinčkom Dirojkotom zadovoljna, ker je stanovanje zdravo, na mirnem prostoru in v zdravem ozračju. Okolico sva si že tudi primerno uredila, le kanalizacijo in cesto še željno pričakujemo vsi zadružniki v Liscah. Mož z veseljem skoči v prostem času za Savinjo namakat trnek. Zena pa vsa presrečna pestuje na svežem ŠAFARIČ Stanko, kvalificiran električar: Dolgo sem bil ločen od svoje družine, ker nisem imel družinskega stanovanja. Sameval sem v samskem domu, si krajšal čas v organizacijah podjetja, v šahovskem klubu,strelski družini, mladinski organizaciji in drugod. K akciji zadružne gradnje sem takoj aktivno pristopil in sem danes prav tako med srečnimi člani kolektiva, ki že stanujejo v lepih in zdravih stanovanjih v Liscah. Ker nisem imel prihrankov v denarju v zadostni meri sem prispeval v dolu kar lep delež, saj sem vso elektroinštala- cdjo vseh zadružniških hiš opravil sam, poleg tega pa sem velik del gradbenih in zidarskih del na lastnem stanovanju tudi sam o-pravil. Ni mi žal za trud, ki sem ga tu vložil, ker se zavedam, da je plačan s tem, da Imam za vedno rešen stanovanjski problem. Na svojem delovnem mestu bom v bodoče delal še z večjim elanom, prav tako bcm ostal zvest organizacijam v podjetju, kjer sem že od prej aktiven. Moj konjiček izven delovnega časa je šah in streljanje. KOTNIK Franjo, uslužbenec: Polnih osem let sem se vsakodnevno vozil z vlakom 26 km daleč, kjer sem imel stalno stanovanje. Zaradi neredne hrane seim pričel dobivati resne motnje na prebavilih. Vsakodnevno sem pri čakanju vlakov in vožnji izgubil najmanj 3 ure. Ker vsi ne moremo dobiti stanovanja od podjetja v blokih, sem se lotil zadružne gradnje. V glavnem smo to končali ob izdatni pomoči skupnosti in podjetja. Sicer si še danes nismo polnoma na jasnem glede naših dolgov, vendar sem prepričan, da se bo tudi to v doglednem času uredilo. Zadovoljen sem, ker lahko po končanem rednem delu grem na kosilo, pa se potem zopet lahko vrnem na delo, ali pa sodelujem na rajraz-ličnejših sestankih, brez kakršne posebne škode za moje zdravje. V jeseni preteklega leta je investitor Biro za stanovanjsko in komunalno izgradnjo razpisal licitacijo del v hotelu Celeia. Te licitacije ge je z resno ponudbo udeležili tudi naš elektro obrat. Med vsemi ponudniki je bil naš obrat najcenejiši in je tako dobil dela na jakotočni inštalaciji. Pred licitacijo ni investitor postavil nobenih pogojev, ki bi jih naj izpolnjeval ponudnik glede strokovnosti, kapacitete itd. Za njega je bila interesantna samo cena, to se pravi, da bo dela dobil tisti, ki bo najcenejši. Tako je bil obrat prisiljen zaradi nezasedenosti kapacitet. zelo ostro kalfculirati. Obrat je pričel z grobo inštalacijo na jakem toku v mesecu novembru preteklega leta. V tem času pa še ni bilo potrebnih načrtov za signalno inštalacijo, niti ni bilo znano, če bo tudi to inštalacijo vršil naš obrat. Na podlagi zbiranja ponudb, je investitor tudi ito delo oddal našemu obratu kot najugodnejšemu ponudniku. Ta dela so bila oddana šele v mesecu decembru. Načrt signalne inštalacije je izdelal Elektrosignal Kot ostali zadružniki sem srečen tudi jaz, da imamo v Liscah izredno dober zrak, dovolj sonca in pa kot zelo važno, mir. ČREPINŠEK Blaž in Silva, u-slažbenca v podjetju sta pa izjavila: Z ozirom na dejstvo, da nama je bilo stanovanje s strani prejšnjega delodajavca odpovedano, sva bila od vsega začetka resna interesenta za zadružno gradnjo. Končno sta se želja in zamisel spremenili v dejanja in vložila sva mnogo truda — v vseh možnih oblikah — da sva se lahko vselila v novo stanovanje v Liscah. To stanovanje, ki je zgrajeno po določenem načrtu krije tovrstne potrebe manjše družine. Novo naselje naših zadružnikov, če smeva tako imenovati, je sicer nekoliko oddaljeno od mesta, vendar nudi svojim stanovalcem v zamenjavo miren kotiček in odličen zrak. To pozitivno spremembo je opaziti na otroku, ki se temu primemo telesno lepo razvija v tem novem zdravem o-kolju. Paleti in ob lepem vremenu je kraj skoraj idiličen, ob deževju, pa močno občutimo pomanjkanj e ceste, ker sta ta in kanalizacija do sedaj še nista v gradnji. Vendar upamo, da bo sčasoma urejena tudi ta nevšečnost. V popolnoma prostem času pa se rad s sinkom in psičkom povzpnem na najbližji vrh, saj najdem tu nekoliko planinskega užitka, ter z zadovoljstvom opazujem novogra- iz Ljubljane in v njem upošteval svoje naprave. Tako je bil obrat prisiljen, da je odstopil montažo aparatur Elektrosignalu iz Ljubljane, ki je s tem nastopal kot subakoirdant. Ker se je obrat zavedal obsežnosti del in kratkega roka do vršit ve, je pričel z grobo jako točno inštalacijo predno je bila rešena signalna inštalacija. Tako sta bili že za jaki tok dve etaži inštalirani, so bili obratu oddani načti signalne inštalacije. Zaradi tega je bilo potrebno za signalne in telefonske naprave grobo inštalacijo vstavljati naknadno. Groba inštalacija se je v etažah izvajala v glavnem preko zime in bila končana do meseca februarja. To zimsko delo pa je obratu povzročilo precejšnje stroške, kajti efekt dela v mrzlih dneh ni takšen kot bk bil sicer. Pri vsem tem je pa še upoštevati, da je bila pretekla zima izredno dolga. V mesecu januarju je bil na objektu sestanek vseh izvajavcev .gradbenih In zaključnih del. Na tem sestanku je bil podrobno izdelan terminski plan nadaljnjih del. Tako je bilo določeno, da je Zadovoljna zadružnica lov. Ela vsa srečna pestuje svojega Drej-kota pred svojim stanovanjem jeno zadružno naselje v Liscah. PETEK Janez, tehnični vodja kovinskih obratov pravi: Zelo sem bil zadovoljen z odločitvijo kolektiva, da mi omogoči gradnjo družinskega stanovanja v sklopu stanovanjske zadruge, saj je bil verjetno to edini pogoj, da dobim v še strpljivem času zadovoljivo družinsko stanovanje. Priznati moram, da tip DOM II nudi stanovalcu vse pogoje sodobnega stanovanja. Lokacija v Liscah pa je ena najlepših v Celju, saj ima človek tudi v stanovanju večni užitek vveekenda. Sredstva in trdo delo, ki ga vlagava z ženo v gradnjo, zahtevajo od naju mask iimalno požrtovalnost in štednjo. Seliti se še ne bom mogel tako kmalu, ker rabim še precej sredstev za dokončno dograditev. Upam, da bo tudi kanalizacija in cesta urejena pravočasno. Imam občutek, da bo s preselitvijo v lasten dom družina za.-dihala s polnim življenjem — življenjem srečne družine. Kolektivu, ki mi je omogočil uresničiti življenjski cilij, ter pri tem izdatno pomagal se bom skušal oddolžiti z vestnim in marljivim delom na svojem delovnem mestu. Toplo se zahvaljujem tudi tistim posameznikom, ki so, pri uresničitvi tega nesebično sodelovali in mi pri delu pamagali. signalni »Celeia* potrebno pričeti z grobo instalacijo v pritličju 1. februarja, v kletnih prostorih pa 15. marca. Ker druga dela niso bila končana, je bilo mogoče pričeti z grobo insta-licijo v kletnih prostorih šele v mesecu maju, to je dva meseca kasneje. Pri tem je še pa upoštevati dejstvo, da je biil načrt inštalacije zelo pomanjkljiv in ni bil vsklajen z načrti drugih inštalacij. Prav tako ni bila v načrtu predvidena inštalacija za pogon elektro motorjev pri raznih na-napravah v kletnih prostorih. Tako je bil obrat prisiljen, da je s svojim strokovnim kadrom sam reševal razne probleme na mestu samem. Največ težav je bilo v tem, ker obrata ni nihče seznanjal kakšne naprave bodo mont-rane in kje vse bo potrebna moč za pogon raznih naprav. Tako naj povem, da je še 4. junija bilo vedno 28 nerešenih vprašanj v zvezi z inštalacijo. Zaradi pomanjkljivega načrta je bilo potrebno izvršiti številna dodatna dela. Bili so slučaji, da je bila neka naprava montirana, ni pa bila (Nadaljevanje na 6. strani) Otroci stanovanjskih zadružnikov se zelo prijetno počutijo pri igranju okrog novih dvojčkov Nekaj o elektro in inštalaciji v hotelu Šport — razvedrilo — Šport — razvedrilo — šport S Bil sem na morju Nekaj o elektro in signalnih napravah v hotelu »Celeia« Na cesti srečaš prijatelja ali znanca. Med vsakdanjim pogovorom nanese beseda tudi na dopust. Vsakdo takoj vpraša: »Ali si že bil ,na morju?« Zeto se bo začudil, če bo zvedel, da še nisem bil ali, da sploh me bom šel. Žena na dopustu — mož peri sam »Kako to, ali nimate svojega počitniškega doma?« bo silil naprej z vprašanji. Na to bi mu lahko jaz odgovoril: »Bil sem že. Pri nas ,imajo za ito preskrbljeno.« Na dopust sem se odpravil prve dni meseca julija v Mali Lošinj. Vožnja do Reke je bila prijetna, tu pa je treba prestopiti na ladjo. Okoli vhoda na ladjo se je gnetla množica ljudi. Skoraj polovico je bilo Nemcev in Avstrijcev. Tudi mene je potegnil vrtinec gneče v svojo sredo. Že sem bil pri vhodu na ladjo, ko se je zgodilo to, kar Ingrad< izhaja enkrat mesečno Naklada 1500 izvodov Izdaja gradbeno industrijsko podjetje »Lngradc v Celju Urejuje uredniški odbor Odgovorni urednik Franc Vitanc Tehnični urednik Darko Maligoj Tiska CP »Celjski tisk« v Celju Letnik XI. — ST. 8-9 AVG. — SEPT. 1962 žic je v ceveh okoli 40.000 m in ca 1.200 m OG 'kabla raznih presekov. Celotna priključna vrednost znaša olkoli 220 kW, od katerih odpade samo na kuhinjo za štedilnike preko 100 kW, za razsvetljavo ca 85 kW, ostalo pa za stroje v pralnici, kotlarni, črpal-ne in hladilne ter klimatske naprave. V objektu se zvrste živo-srebma, neonska, flourescentna im navadna razsvetljava. Signalizacija je soddbna im edinstvena v Celju, sestoječa oz trobarvnih svetlobnih iklicev, naprav za pre-bujanjen gostov, v vseh sobah so telefonski priključki, delno pa tudi UKW in televizijski. Delo je bilo 'kljub Obsežnosti in zahtevnosti opravljeno do postavljenega roka. Pri tem gre zahvala celotnemu kolektivu elektro obrata s skuipinovodjo iSafarič Stanetom, ki je vložil mnogo truda, da je bilo pravočasno opravljeno tako obsežno delo. Zahvala pa gre tudi mojstru obrata tov. Peer Karlu, ki je moral večkrat tudi sam reševati probleme v zvezi z inštalacijo. Pin - tar * 1 2 3 Gradis; streljanje ženske: Pionir, Ingrad, Tehnika; Več rednega in vztrajnega treninga bo treba v športu. Le tako bomo dosegli lepše uspehe pri medsebojnih srečanjih in prihodnjih športnih igrah gradbincev ter le tako prejeli letos izgubljeni prehodni pokal. Do predvidenega roka je prispelo 17 rešitev. Žreb je izbral sledeče reševavce: 1. nagrada v znesku 1.500 din tov. Dolbriha Zlaitka 2. nagrada v znesku 1.000 din tov. Suister Vili 3. nagrada v zmesku 800 din tov. Javoršek Silvo Vsem nagrajencem iskreno čestitamo, vsem ostalim sodelavcem pa želimo v prihodnje več sreče pri žrebu. Uredništvo Obvestilo: Ker smo dobili od nekaterih reševavcev pritožbe, da sestavljamo pretežke križanke, prosimo tudi ostale, da povedo svoje mnenje. Mnenja smo namreč, da bomo le tokrat uspešno opravili svojo vlogo, ko 'bo zadovoljna večina reševavcev. Uredništvo Rešitev nagradne križanke (v št. 6—7) Blegoš, rokomet, rotor, mi, kravl, E)pir, koža, Odra, nak, bo-raks, EOK, NR, orkan, en, p, e, emir, Ankaran, Radovan, Aida, o, u, te, Andra, Ig, sam, Celeia, Ivo, Anal, Dior, Srem, Vareš, vtn, stare, Oskarji, granit. Rešitev enačbe a — Tivoli, b — voli, c — tura, e — RA, d — Klima, e — ma, f — čekan, .g — kan, h — mošeja, i — ja, j — na, k — množica, 1 — žica, m — galerija, n — rija, o — tarok, p — irok, r — med, s — Napoli, š — poli, t — miza, u — za, X — Titu kličemo na mnoga leta med nami! Nagradna križanka i 2 3 4 5 1 6 7 8 9 10 11 12 0 i!? 0 14 15 0 16 17 0 18 19 20 21 0 22 23 0 24 0 25 26 0 0 27 0 28 29 30 ST” 32 33 34 0 35 0 36 0 37 38 0 39 40 41 m 42 43 0 44 45 46 0 47 0 48 49 50 0 51 0 52 53 54 RAZVEDRILO — ŠPORT — RAZVEDRILO — ŠPORT — RAZVEDRILO — ŠPORT — RAZVEDRILO Športne igre gradbincev v Novem mestu