Teor i ja in praksa - I I , štev. 11, Ljubl jana 1965, str. 1748—1759. Zdravko Mlinar: Sociološki kriteriji v graditvi mestnih naselij. Problemi IV, Ljubl jana september 1966, štev. 42—43, str. 748—759. 3 Igor Vrišer: Nekaj misli o geografskem proučevanju mest. Geografski obzornik I X , štev. 3 — 4 , Ljubl jana 1962, str. 25—30. MILAN NATEK ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Septembra 1966. leta je izšla v Mariboru prva številka obnovl jene revije Časopis za zgodovino in narodopisje — Nova vrsta — 1. letnik 1965. Pobude za obnovitev revije so doka j stare, k njihovi uresničitvi pa je pr ipomogel razvoj kulturno-znanstvenih ustanov in v letih 1959 do 1961 ustanovljenih sest visokošolskih zavodov v Mariboru. Po - budo so uresničili Združenje visokošolskih zavodov in Z g o - dovinsko društvo kot izdajatelja ter Založba Obzor ja kot laložnica. Časopis za zgodovino in narodopisje je začel izhajati že leta 1904 v Mariboru in je o b času okupaci je štel svoj 35. letnik. Poleg drugih je bilo v n jem objavl jenih več geografskih prispevkov, največ izpod peresa Franja Baša. Letnik 1965 obsega 226 strani, dodano pa mu j e na 70 straneh bibl iografsko kazalo za letnike od 1926 d o 1940, ki ga j c sestavil Stanislav Kos. S ponovno ož iv i tv i jo revi je obstaja možnost intenzivnejšega prikazovanja raziskovalnih dosežkov na področ ju se vero-vzhodne Slovenije, ki ga za je - m a j o prispevki. Se več, znanstveni delavci tega področ ja so dobil i pobudo za nadaljnje raziskovalno delo, s č imer bo seznanjena tudi širša slovenska javnost. Priznati moramo , da j e tudi nam geografom in sorodnim strokam pr imanjko - valo pisanih virov vedno, kadar smo se v svojih raziskavah dotaknili severo-vzhodne Slovenije. Objave raziskav s tega področ ja v drugih znanstvenih revijah niso bile pogoste, nekol iko so reševali to pomanj kanje samo občasni zborniki. V prvi številki revije na jdemo med drugim prispevke s področ ja arheologi je , etnologi je , zdravstva, starejše zgodo - vine in zgodovine NOB, geograf i je itd. Uredništvo si j e zastavilo nalogo objaviti v nekaj prvih številkah tudi tehtne razprave, pripravl jene že za 36. predvojni letnik, ki pa zaradi okupaci je ni izšel. V prvem letniku sta objavl jeni dve takšni študiji. Za geografe je ponovna oživitev Časopisa za zgodovino in narodopisje še posebne važnosti, saj so že v n jeno p r v o obnovl jeno številko vključene kar tri geografske študije, ki obravnavajo geografsko problematiko severo-vzhodne S lo - venske regije. Intenzivne družbeno geografske raziskave v zadnjih letih so posledica dejavnosti geografov na Peda- goški akademij i v Mariboru in nekaterih drugih iz L j u b - ljane. Delni rezultati teh raziskav pa so prav v tej revi j i prvič prikazani. Njihovi avtorji so Borut Belec, Vladimir Bračič in Jakob Medved. „Spremembe zemlj iško ]>ose8tne strukture v L ju tomer - sko-ormoških goricah med leti 1824 in 1961" j e naslov razprave Boruta Belca. Avtor prikaže m o č n o odvisnost vel i - kosti in porekla posesti od zemljiških kategorij . Najbol jš i vinogradi so bili tukaj v lasti meščanov in drugih posest- nikov izven tega področ ja , zaradi česar j e bil seveda delež tuje posesti po katastrskih občinah z vel iko vinogradi i z - redno visok, v Nunski grabi 92,2 o/o vse zemlje , v Gresov- čaku 95,1 o/o vse zemlje itd., medtem ko j e bilo posesti v tujih rokah vel iko manj tam. kjer so bile površine vino- gradov majhne. V teh zadnjih j e bilo zato več srednje velikih kmetov in seveda vel iko manj ali skoraj nič vini- čar jev. Po vojni se j e zunanji videz pokrajine spremenil glede na dotedanjo posestno strukturo. Večina nekmečkih vinogradov j c prešla v družbeno lost, državna posestva pa so tu naredila velike parcele, brez značilnih viničarij in kleti na slemenih. Močna deagrarizaci ja v zadnjih letih j e to samo še pospešila. Podobni problemi so v vinorodnih Halozah, ki jih j e Vladimir Bračič prikazal podrobneje na primeru dveh ka- tastrskih občin, Paradiža in Dolan. Tudi tukaj j e nekmečka zemlja, predvsem vinogradi, prešla v družbeni sektor. Na mestu nekdanjih majhnih in večj ih vinogradov se na vedno večjih površinah širi jo čez slemena moderne terase, na katerih opravl ja jo vse de lo traktorji . Prebivalstvo se odse- l juje v mesta ali v dolino, majhne koče pa se umika jo pred terasnimi vinogradi. Prebivalstvo se koncentrira v dolinskih naseljih, od koder se vozi na delo drugam ali pa dela v družbenih vinogradih. Jakob Medved j e podal p o petih razdobjih pregled propadanja gorskih kmeti j v Mežiški dolini. Število kmeti j se j c zmanjšalo od leta 1850 od 761 na 653 d o leta 1962, še bol j pa se je zmanjšala njihova posest. Ve l iko kmetijskih površin v višjih legah vedno bol j prerašča grmovje , o b prometno dobro povezanih dolinah pa nastajajo številne nove hiše tistih, ki so se odselili z višin. Zaradi razlastitve veleposestnikov in drugih neagrarnih lastnikov j e prešlo p o vo jni v tem področju 47,9o/o celotne površine v splošno l judsko premoženje . Razen omenjenih treh študij nas še posebej zanimata študiji Jožeta Koropca o Spodnjepolskavskem urbarju iz leta 1663 in Franja Baša o karakterologi j i prebivalstva v Štajerskem Podravju. S konceptom, ki nam ga kaže prvi letnik obnovl jene revije in ki j e nakazan tudi v uvodnih prispevkih, j e možno kompleksno prikazati znanstveno raz- iskovalne dosežke v vzhodni Sloveniji . MIRKO PAK IVAN CRKVENCIC, AFRIKA, REGIONALNA GEOGRAFIJA, Zagreb 1966 Crkvenčičeva knjiga se pri prebiranju pokaže za delo , ki j e zanimivo v vsebinskem in metodološkem pogledu. Knjiga j e pravzaprav vzbudila naše zanimanje, takoj ko se j e pojavila na knjižnem trgu in še preden s m o j o dobil i v roke. Vzrokov za to zanimanje j c več. Najpre j že dejstvo, da gre za opis kontinenta, ki j c v zelo dinamičnem razvoj - nem procesu in nam je zato vsako delo , ki ga nam skuša približati, zelo dobrodošlo . Da j e A f r ika polna razvojnih sprememb, ni treba posebej dokazovati . Da pa sta značaj in struktura teh sprememb tolikšni, da ne gre pri tem le za evo luc i jo temveč za marsikatere prav revolucionarne spremembe, j e manj ot ipl j ivo. V mislih imamo zlasti neka- tere najbo l j dinamične poteze družbenogeografske narave, ki so povezane s polit ičnim, ekonomskim in kulturnim osamosvajanjem afriških dežel. Te se tako hitro preobl i - kuje jo , da j ih komajda registriramo, kaj šele tolmačimo. Spremljati vso to d inamiko v per iodičnem tisku j c težavno že zaradi raztresenosti v irov, še bol j pa zaradi vse preveč heterogenih in marsikdaj komaj sprejemlj ivih metod pr ika- zovanja in interpretiranja. Zato na» tol iko bo l j pritegn« 73