

Sveti Listi, Berila

in

EVANGELIJ

za

nedelje in praznike celega leta

in vse dni svetega posta.

Z navadnimi molitvami pri t-lužbi božji.

(Tiskani b^^'^ge^e 1. 1888.)

Veljajo zvezani v platnenem herbtu 46 kraje.

Na Dunaju.

V c. kr. založbi šolskih knjig.

1890 .

Šolske knjige, v ces. kr. zalogi šolskih knjig na
svetlo dane, ne smejo draže prodajati se, kot je na
čelni strani postavljeno.

10958 »

Pervi del.

-——

Berila in Evangelii

za nedelje celega leta in vse dni svetega posta.

Pervo nedeljo v adventu.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Rimljanov
v 13. poglavji od, 11. do 14. verste.

Bratje! vemo, da je že ura, da od spanja vstanemo.
Zakaj naše zveličanje je bližje, kakor takrat, ko smo
verni postali. Noč je prešla, dan pa se je približal.
Verzimo tedaj od sebe dela teme, in oblecimo orožje
svetlobe. Kakor po dnevu pošteno hodimo, ne v požreš¬
nosti in pijanosti, ne v nečistosti in nesramnosti, ne v
kregu in nehvaležnosti, ampak oblecite Gospoda Kristusa.

Evangeli svetega Lnkeža 21, 25—33.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:
Znamenja bodo na solncu, in luni in zvezdah, in
na zemiji bo stiska med narodi zavoljo strašnega
šumenja morja in valov. In ljudje bodo koperneli
od strahu in čakanja tistega, kar ima čez ves

1  *

4

svet priti; zakaj nebeške moči se bodo gibale.
In tedaj bodo vidili Sinu človekovega priti na
oblaku z veliko oblastjo in častjo. Kadar se
bo pa to začelo goditi, poglejte in povzdignite
svoje glave, ker vaše odrešenje se približuje. In
jim je priliko povedal: Poglejte figovo drevo in
vse drevesa; kadar že berst poganjajo, veste,
da je leto blizu. Tako tudi vi, kadar bote vidili,
da se to godi, vedite, da je blizu božje kra¬
ljestvo. Resnično vam povem, da ta rod ne bo
prešel, dokler se vse ne zgodi. Nebo in zemlja
bota prešla, moje besede pa ne bodo prešle.

Drugo nedeljo v adventu.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Rimljanov
15 , 4 — 13 .

Bratje! kar koli je pisanega, je v naše podučenje
pisano, da po poterpežljivosti in poveseljenji pisem upanje
imamo. Bog poterpežljivosti in poveseljenja pa vam daj,
da boste med seboj ene misli po Jezusu Kristusu, da z
enim sercem, in z enimi ustmi čast dajete Bogu in Očetu
Gospoda našega Jezusa Kristusa. Zat6 sprejemajte se med
seboj, kakor je tudi Kristus vas sprejel, Bogu v čast.
Rečem namreč, da je bil Kristus Jezus služabnik obreze
zavoljo resnice božje, da bi poterdil obljube očakov, in
pa, da bi neverniki Boga zavoljo milosti častili, kakor
je pisano: „Zato te bom, Gospod, med neverniki hvalil,

in tvojemu imenu pel!“ In zopet reče: „Veselite se,

neverniki, z njegovim ljudstvom ! u  In zopet! „ Hvalite
Gospoda vsi neverniki, in povišujte ga vse ljudstva! “ In
zopet reče Izaija: ,,Bo korenina Jesetova, in kteri bo
vstal čez nevernike kraljevat, vanj bodo neverniki upali.*

Bog upanja pa naj vas napolni z vsem veseljem in
mirom v verovanji, da obogatite v upanji 'in moči sve¬
tega Duha.

Evangeli svetega Matevža 11, 2—10.

Tisti čas je Janez, ko je slišal v ječi Kri¬
stusove dela, dva svojih učencev poslal, in mu
je rekel: Si ti, kteri ima priti, ali naj drugega
čakamo? In Jezus je odgovoril in jima rekel:
Pojdita in povejta Janezu, kar sta slišala in
vidila. Slepi spregledujejo, hromi hodijo, gobovi
se očiščujejo, gluhi spreslišujejo, mertvi vsta¬
jajo, in ubogim se evangeli oznanuje. In bla¬
gor mu, kteri se nad menoj ne bo pohujšal.
Kadar sta pa odšla, je Jezus začel množi¬
cam govoriti od Janeza: Koga ste šli v pu¬
ščavo gledat? tersta, kterega veter maje? Ali
koga ste šli gledat? Človeka v mehko oble¬
čenega? Glejte! kteri se v mehko oblačijo,
so v kraljevih hišah. Ali koga ste šli gledat?
preroka? Prav, vam povem, več kakor pre¬
roka. Zakaj ta je, od kterega je pisano: Glej!
jez pošljem svojega angela pred tvojim oblič¬
jem, kteri bo pred teboj tvoj pot pripravljal.

Tretjo nedeljo v adventu.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Filipljanov
4, 4—7.

Bratje! veselite se vselej v Gospodu; še rečem:
Veselite se. Vaša pohlevnost bodi znana vsem ljudem ;
Gospod je blizu. Nič naj vas ne skerbi; ampak v vsaki

6

reči naj z molitvijo in priporočanjem in zahvaljenjem
vaše prošnje znane bodo pred Bogom. In mir Božji,
kteri ves um preseže , varuj vaše serca in vašo pamet
v Kristusu Jezusu.

Evangeli svetega Janeza 1, 19—28.

Tisti čas so Judje iz Jeruzalema duhov¬
nov in levitov poslali do Janeza, da so ga

vprašali: Kdo si ti ? In je povedal, in ni tajil,
in je povedal: Jaz nisem Kristus. In so ga

vprašali: Kaj tedaj? Si ti Elija? In je rekel:
Nisem. So mu tedaj rekli: Kdo si pa, da jim
odgovor damo, kteri so nas poslali? Kaj pra¬
viš sam od sebe? Reče: Jaz sem glas vpijo¬
čega v puščavi: Pripravite pot Gospodov,
kakor je rekel Izaija prerok. In kteri so bili
poslani, so bili zmed Farizejev. In so ga vpra¬
šali, in mu rekli: Zakaj tedaj kerščuješ, ako
nisi ti ne Kristus, ne Elija, ne prerok? Janez
jim je odgovoril, rekoč: Jaz kerščujem v vodi;
v sredi med vami pa stoji, ki ga vi ne po¬
znate. On je, kteri za menoj pride, kteri je bil
pred menoj, kteremu jaz nisem vreden jerme¬
nov od čevljev odvezati. To se je godilo v
Betanii na uni strani Jordana, kjer je Janez
kerščeval.

Četerto nedeljo v adventu.

Berilo iz 1. lista s. Pavla aposteljna do Korin-
čanov J, 1—5.

Bratje! imejte nas za Kristusove služabnike in de¬
livce skrivnost Božjih. Tukaj med delivci pa se išče,

/

da je kdo zvest najden. Meni pa je celo malo mar, da
sem po vas ali po drugem človeku sojen: pa tudi sam
se ne sodim. Zakaj nič sicer nimam na vesti: toda v
tem nisem opravičen; Gospod pa je, kteri me sodi. Ne
sodite tedaj pred časom, dokler Gospod ne pride, kteri
1)0 razsvetlil, kar je v temi skritega, in bo misli sere
razodel, in takrat bo vsak hvalo od Boga imel.

Evangeli svetega Lukeža 3, 1—6.

Petnajsto leto cesarstva cesarja Tiberija,
ko je bil Ponči Pilat oblastnik v Judeji, Herod
pa četertni oblastnik v Galileji, Filip njegov
brat pa četertni oblastnik v Itureji in Tra-
lioniški deželi, in Lizanija četertni oblastnik
v Abileni, pod velikima duhovnoma Anom
in Kajfom, je Gospod govoril Janezu, Zahari-
jevemu sinu, v puščavi. In je prišel na vso
stran Jordansko, in je oznanoval kerst po¬
kore v odpuščenje grehov, kakor je pisano
v bukvah govorov Izaija preroka: Glas vpi¬
jočega v puščavi: Pripravite pot Gospodovo,
ravne storite njegove steze; vsaka dolina naj
se napolni, in vsaka gora in vsak grič naj
se poniža; in kar je krivega, bodi ravno, in
kar ostrega, gladke pota. In vse človeštvo
bo vidilo zveličanje božje.

Predbožični dan.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Rimljanov
1 , 1 — 6 .

Pavel, služabnik Jezusa Kristusa, poklican apostelj,
odločen v evangeli Božji, kterega je bil Bog pred obljubil

8

po svojih prerokih v svetih pismih od svojega Sina, (ki
mu je bil rojen po mesu iz Davidovega zaroda), kteri
je bil Sin Božji skazan v moči, po Duhu posvečujočem,
iz vstajenja od mertvih, Jezusa Kristusa Gospoda našega,
po kterem smo prejeli milost in aposteljstvo, da vse
narode zavoljo njegovega imena pod pokorščino vere
spravimo , med kterimi ste tudi vi, poklicani Jezusa
Kristusa Gospoda našega.

Evangeli svetega Matevža 1, 18—21.

Ko je bila Marija, mati Jezusova, Jožefu
zaročena, se je, preden sta vkup prišla, znašla
noseča od svetega Duha, Jožef pa, njen mož,
ker je bil pravičen, in je ni hotel razglasiti,
jo je hotel skrivaj zapustiti. Kadar je pa to
mislil, glej! se mu je angel Gospodov v spanji
prikazal, rekoč: Jožef, Davidov sin! ne boj
se (k sebi) vzeti Marije svoje žene! zakaj kar
je v njej rojeno, je od svetega Duha. Rodila
pa bo sina, in imenuj njegovo ime Jezus; on
bo namreč odrešil svoje ljudstvo od njih grehov.

Sveti božični praznik

(Pri maši o polnoči.)

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Tita 2,

11—15.

Preljubi! prikazala se je milost Boga Zveličarja
našega vsem ljudem, kteri nas uči,, da se odpovejmo
hudobii in posvetnim željam, ter trezno, pravično in bo¬
gaboječe živimo na tem svetu, čakajoč zveličanskega
upanja in častitljivega prihoda velicega Boga in Zveličaija
našega Jezusa Kristusa, ki je dal sebe za nas, da bi

9

nas rešil vse krivice, in sebi očistil prijetno ljudstvo,
vneto za dobre dela. To govori in opominjaj, v Kristusu
Jezusu Gospddu našem.

Evangeli svetega Lukeža 2,  1—14.

Tisti Čas je povelje prišlo od cesarja
Avgusta, da naj se popiše ves svet. (To po¬
pisovanje v je bilo pervo pod Cirinom, oblast¬
nikom v Širii.) In vsi so v  šli, da so se popi¬
sali, vsak v svoje mesto. Šel je pa tudi Jožef
iz Galileje, iz mesta Nazareta, v Judejo, v
Davidovo mesto, ki se imenuje Betlehem, zato
ker je bil iz hiše in rodovine Davidove, da bi se
popisal z Marijo, svojo zaročeno ženo, ki je
bila noseča, Prigodilo se je pa, ko sta tam
bila, so se dnevi dopolnili, da bi porodila.
In je porodila svojega pervorojenega Sina, in
ga je v plenice povila, in položila v jasli, ker
za nje ni bilo prostora v hiši. In pastirji so
v tisti strani culi, in na ponočnih stražah
bili pri svoji cedi. In glej! angel Gospodov
je stal pri njih, in svetloba božja jih je ob-
svetila, in so se silno boli. In angel jim je
rekel: Ne bojte se; zakaj glejte! oznanjam
vam veliko veselje, ktero bo vsemu ljudstvu:
ker danes vam je rojen Zveličar, kteri je
Kristus Gospod, v mestu Davidovom. In to
vam bodi znamenje: Našli boste dete v plenice
povito in v jasli položeno. In zdajci jih je
bilo pri angelu množica nebeške vojske, kteri
so Boga hvalili in rekli: Čast Bogu na viso¬
kosti, in mir na zemlji ljudem svete volje.

— 10  —

Sveti božični praznik.

(Pri zorni maši.)

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Tita 3, 4—7.

Preljubi! kadar se je dobrota in ljubezen Zveličarja
našega Boga prikazala, nas je, ne iz del pravičnosti,
ktera smo mi storili, ampak po svojem usmiljenji zveličal
v kopeli prerojenja in ponovljenja svetega Duha, kterega
je v nas obilno vlil po Jezusu Kristusu Zveličarji našem;
da bomo z njegovo milostjo opravičeni deležniki po
upanji večnega življenja, v Kristusu Jezusu Gospddu
našem.

Evangeli svetega Lnkeža 2, 15—20.

Tisti čas so pastirji med seboj rekli: Poj¬
dimo do Betlehema, i poglejmo to reč, ktera
se je zgodila, ki nam jo je Gospod na znanje
dal. In so hite prišli in našli Marijo in Jožefa,
in dete v jasli položeno. Ko so pa vidili, so
spoznali, kar jim je bilo rečeno od tega de¬
teta. In vsi, kteri so slišali, so se čudili temu,
kar so jim pastirji pravili. Marija pa je ohra¬
nila vse te besede, in premišljevala v svojem
sercu. In pastirji so se vernili in Boga častili
in hvalili za vse, kar so slišali in vidili, kakor
jim je bilo provedano.

Sveti božični pražnik.

(Pri veliki maši.)

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Hebrejev
1 , 1 — 12 .

Velikokrat in po mnogih potih je nekdaj Bog go¬
voril očakom po prerokih, in zadnjič tiste dni nam je

11

govoril po Sinu, kterega je postavil deležnika vseh reči;
po kterem je stvaril tudi svet; kteri, ko je svetloba
časti, in podoba bitja njegovega, in vse z besedo svoje
moči nosi, je očiščenje od grehov opravil, in sedi na
desnici veličastva na visokosti in je toliko boljši od
angelov, kolikor višje ime je mimo njih dobil. Zakaj
kteremu zmed angelov je kedaj rekel: Ti si moj Sin,

danes sem te rodil? In zopet: Jaz bom njemu Oče, in
on bo meni Sin? In zopet, kadar vpelje Pervorojenega
na svet, reče: In vsi angeli Božji naj ga molijo. In od
angelov sicer reče: Duhove stori svoje angele, in plamen
ognja svoje služabnike. Sinu pa: Tvoj sedež, Bog, je od
vekomaj do vekomaj; palica pravice je palica tvojega
kraljestva; pravico ljubiš, in krivico sovražiš; zavoljo
tega je Bog, tvoj Bog, tebe z oljem veselja bolj pomazal,
ko tvoje sodeležne. In: Ti, Gospod, si v začetku zemljo

uterdil, in nebo je delo tvojih rok. Ona bota prešla, ti
pa ostaneš: in kakor oblačilo se bosta postarala, in kakor
ogrinjalo jih boš premenil, in bosta premenjena; ti pa si
zmiraj ravno tisti in tvoje leta ne bodo minule.

Evangeli svetega Janeza 1, 1—14.

V začetku je bila Beseda, in Beseda je bila
pri Bogu, in Bog- je bila beseda. Ta je bila
v začetku pri Bogu. Vse je po nji storjeno,
in brez nje ni nič storjenega, kar je storjenega,
V nji je bilo življenje, in življenje je bilo luč
ljudi. In luč v temi sveti, in tema je ni zapo-
padla. Bil je človek poslan od Boga, kteremu
je bilo ime Janez. Ta je prišel v pričevanje,
da bi pričeval od luči, da bi vsi verovali po
njem. On ni bil luč, ampak da bi pričeval od
luči. Bila je prava luč, ktera razsvetli vsakega

12

človeka, kteri pride na ta svet. Na svetu je
bil, in svet je po njem storjen, in svet ga ni
spoznal. V svojo lastino je prišel, in njegovi ga
niso sprejeli. Kolikor jih ga je pa sprejelo, jim je
dal oblast božjim otrokom biti. njim, kteri veru¬
jejo v njegovo ime; kteri niso iz kervi, ne
iz volje mesa, ne iz volje moža, ampak iz Boga
rojeni. In Beseda je meso postala, in je med
nami prebivala, (in smo vidili njeno čast, ka¬
kor čast edinorojenega od Očeta), polna milo¬
sti in resnice.

V praznik s. Štefana, pervega mučenika.

Berilo iz djanja apostolskega 6, 8—10 in 7,
54—59.

Tiste (lni je Štefan, poln milosti in moči, delal
velike čudeže in znamenja med ljudmi. Vstalo pa jili je
nekaj iz shodnice, ktera se imenuje Libertincev, in
Cirencev in Aleksandrijcev, in tistih, ki so bili iz Cilicije-
in Azije, prepirat se s Stefanom; in niso mogli obstati

pred modrostjo in duhom, kteri je govoril. — Kadar so
pa to slišali, so se togotili v svojih sercih, in so' z

zobmi škripali zoper njega. Ker je bil pa poln svetega
Duha, se je ozerl v nebo, in je vidil Božje veličastvo,
in Jezusa stati na desnici Božji. In je rekel: Glejte,
vidim nebesa odperte, in Simi človekovega stati na
desnici Božji. Tedaj so zavpili z velikim glasom, in za¬
tisnili svoje ušesa, in vsi kmali nanj planili. In so ga

pahnili iz mesta, in s kamenjem pobijali; in priče so
položile svoje oblačila k nogam mladeniča, kteremu je
bilo ime Savel. In so kamenjali Stefana, kteri je klical,

rekoč: Gospod Jezus, sprejmi mojo dušo! In je pokleknil

- 13 —

in na ves glas vpil, rekoč: Gospod, ne prištevaj jim tega
greha. In ko je to izrekel, je zaspal v Gospčdu.

Evangeli svetega Matevža 23, 34—39.

Tisti čas je rekel Jezus pismoukom in fa¬
rizejem : Glejte! jaz vam pošiljam preroke in
modre in pismarje, in zmed njih bote nektere
umorili, in križali, in nektere bičevali v svo¬
jih shodnicah in preganjali od mesta do mesta,
da pride nad vas vsa pravična kri, ktera je
prelita na zemlji, od kervi pravičnega Abeljna
do kervi Zaharija, sinu Barahijevega, kterega
ste umorili med tempeljnom in oltarjem. Res¬
nično vam povem, vse to bo' prišlo nad ta
rod. Jeruzalem! Jeruzalem! ki moriš preroke,
in kamenjaš njih, kteri so k tebi poslani; koliko¬
krat sim hotel zbrati tvoje otroke, kakor
koklja zbira svoje piščeta pod perute, in nisi
hotel! Glejte! vaša hiša vam bo pusta pu¬
ščena. Zakaj povem vam, ne bote me vidili
odslej, dokler ne porečete: Češčen bodi, kteri
pride v imenu Gospodovem!

V dan svetega Janeza aposteljna in
evangelista.

Berilo iz bukev Sirahovih 15, 1—7.

Kdor se Boga boji, bo dobro storil, in kdor se
pravičnosti derži, jo bo dosegel, in mu bo naproti prišla,
ko častita mati. S kruhom življenja in razuma ga bo
pasla, in z vodo zveličanske modrosti ga napajala; in
se bo v njem uterdila, in se ne bo ganila. In ga bo
obranila, in ne bo osramoten. In ga bo povišala pri nje¬
govih sosedih, in v sredi zbirališča bo odperla njegove

14

usta, in Gospod ga bo napolnil z duhom modrosti, in
razumnosti, in ga bo oblekel s častitljivim oblačilom. Z
veselem in dobrovoljnostjo ga bo obogatil, in mu v del
dal večno ime Gospod naš Bog.

Evangeli svetega Janeza 21, 19—24.

Tisti čas je Jezus Petru rekel: Pojdi za
menoj. Peter se je pa obernil, in je vidil tiste¬
ga učenca, kterega je Jezus ljubil, kteri je pri
večerji tudi na njegovih persih slonel, in je
bil rekel: Gospod! kdo je, kteri te bo izdal?
Ko je tedaj Peter tega vidil, je rekel Jezusu:
Gospod, kaj pa ta? Jezus mu reče: Hočem, da
tako ostane, dokler ne pridem, kaj tebi za to?
Ti pojdi za menoj. Razšlo se je tedaj to go¬
vorjenje med brati, da tisti učenec ne umerje.
Pa Jezus mu ni rekel: Ne umerje; ampak:
Hočem, da tako ostane, dokler ne pridem, kaj
tebi za to? To je tisti učenec, kteri pričuje
od tega, in je to pisal, in vemo, da je resnično
njegovo pričevanje.

V dan nedolžnih otročičev.

Berilo iz skrivnega razodenja s. Janeza apo-
steljna 14, 1—5.

Tiste dni sem vidil, in glej, Jagnje je stalo na gori
Sionu, in ž njim njih sto štiri in štirideset tavžent, kteri
se imeli njegovo ime in ime njegovega Očeta zapisano
na svojih čelih, in sem slišal glas z neba, kakor šum
veliko voda, in kakor glas velicega groma: in glas,

kterega sem slišal, je bil kakor citrarjev, kteri na svoje
citre citrajo. In so peli nekako novo pesem pred sedežem,
in pred čveterimi živalmi in pred staršimi in nihče ni
mogel peti pesmi razun unih, sto štiri in štirideset

15

tavžent, kteri so bili odkupljeni z zemlje. Ti so, kteri Si¬
nišo z ženami ognusili; device namreč so. Ti hodijo za
Jagnjetom, kamor koli gre. Ti so odkupljeni zmed ljudi
pervine Bogu in Jagnjetu, in v njih ustih se ni našla
laž; zakaj brez madeža so pred stolom Božjim.

Evangeli svetega Matevža 2 ,  13—IS.

Tisti čas se je angel Gospodov Jožefu v
spanji prikazal, rekoč: Vstani, vzemi dete in
njegovo mater, in beži v Egipt, in bodi tam,
dokler ti ne porečem; zakaj Herod bo deteta
iskal, da bi ga končal. In je vstal, in vzel dete
in njegovo mater po noči, in se je uganil v
Egipt. In je bil ondi do Herodove smerti; da
se je dopolnilo, kar je Gospod govoril po pre¬
roku. ki pravi: Iz Egipta sem poklical svojega
Sina. Ko je tedaj Herod vidil, da je po modrih
zapeljan, se je silno razserdil, in je poslal in
pomoril vse fantiče kar jih je bilo v Betlehemu
in v vsek njegovih pokrajinah po dve leti in
manj starih, po času, ki ga je bil od modrih
izprašal. Takrat se je dopolnilo, kar je bilo
govorjeno po Jeremii preroku, ki pravi: Glas
se je slišal v Rami, jok in velik krik, Rahela
je jokala po svojih otrocih, in se ni dala uto-
lažiti, ker jih ni več.

V nedeljo pred novim letom.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Galačanov
1 ,  1—7.

Bratje! dokler je naslednik majhen, se ne loči od
sužnjega, dasiravno je gospodar vsega, ampak je' pod

16

varili in oskerbniki do časa, kteri je postavljen od očeta.
Tako smo bili tudi mi, dokler smo bili majhni, sužnji
pod pervim ukom sveta. Kadar je pa prišlo spolnjenje
časa, je Bog poslal svojega Sina, rojenega iz žene, in
podverženega postavi, da bi jih odrešil, kteri so bili pod
postavo, da posinovljenje prejmemo. Ker ste pa sinovi,
je Bog poslal Duha svojega Sina v vaše serca, kteri
vpije: Aba, Oče' Zavoljo tega zdaj ni več suženj, ampak
sin : ako je pa sin, je tudi deležnik po Bogu.

Evangeli svetega Lukeža 2, 33—40.

Tisti čas sta se Jožef in Marija, Jezusova
mati, čudila temu, kar se je od njega govo¬
rilo. In Simeon jih je blagoslovil in rekel
Marii, njegovi materi: Glej! ta je postavljen
v padec, in v vstajenje mnogih v Izraelu;
in v znamenje, zoper ktero se bo govorilo. In
tvojo lastno dušo bo meč presunil, da se misli
razodenejo iz mnogih sere. In je bila prerokinja,
Ana, Fanuelova hči, iz Aserjevega roda; ta je
bila zelo v letih, in je po svojem devištvu ži¬
vela s svojim možem sedem let. In ta vdova
je bila pri štiri in osemdesetih letih, ktera ni
šla od tempeljna, in je s postom in molitvami
noč in dan Bogu služila. In ona je ravno tisto
uro tje prišla, in je Gospoda častila, in od njega
govorila vsem, kteri so čakali Izraelovega od¬
rešenja. In ko so vse dopolnili po zapovedi
Gospodovi, so se vernili v Galilejo v svoje
mesto Nazaret. Dete pa je rastlo, in močno
prihajalo, polno modrosti, in Božja milost je
bila v njem.

17

V dan svetega Silvestra papeža.

Berilo iz 2 .  lista s. Pavla aposteljna do Timoteja
4, 1—8.

Preljubi! zapričujem pred Bogom in Jezusom Kri¬
stusom, kteri bo sodil žive in mertve v svojem prihodu
in svojem kraljestvu : oznanuj besedo, ne jenjaj, bodi si
priložno, ali nepriložno, prepričuj, prosi, svari z vsem
poterpljenjem in ukom. Zakaj prišel bo čas, ko zdravega
uka ne bodo terpeli, ampak si bodo po svojih željah
učenike izbirali, kakor jih bodo ušesa serbele; in bodo
od resnice ušesa odvračali, k basnim pa se obračali, Ti
pa čuj, vse preterpi , opravi delo evangelista, spolnuj
svojo službo , bodi trezen. Jaz namreč sem že darovan,
in čas moje razveze je blizu. Dobro vojskovanje sem
vojskoval, tek dokončal, vejo ohranil. Zdaj mi je pri¬
hranjena krona pravice, ktero mi bo dal Gospod, pravični
sodnik, tisti dan; pa ne le meni, ampak tudi tistim, kteri
ljubijo njegov prihod.

Evangeli svetega Lukeža 12 ,  35—40.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:
Vaše ledje naj bo opasano, in svetila goreče
v vaših rokah: in vi bodite enaki ljudem, kteri
čakajo svojega gospoda, kdaj se bo vernil od

ženitnime, da mu, kadar pride in poterka, zdajci
odpro! Blagor tistim hlapcem, ktere gospod,
kadar pride, čuti najde! Resnično vam povem,
da se.bo opasal, in jih bo k mizi posadil, in

bo pristopil ter jim stregel. In ako pride ob
drugi straži in ako ob tretji straži pride, in

jih tako najde, blagor tistim, hlapcem. To pa
vedite, da, ko bi hišni gospodar vedil, ktero
uro tat pride, bi gotovo čul, in bi ne pustil

Slov. Evangel. 2

18

svoje hiše podkopati. Tudi vi bodite priprav¬
ljeni, ker ob uri, ko se vam ne zdi, bo Sin
človekov prišel.

Berilo in evangeli osmega dneva po Kristusovem rojstvu sta
tista, kakor božični praznik pri zorni maši, str. 10.

V novega leta dan

ali v praznik obrezovanja Jezusa Kiista Gospoda
našega.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Tita
2 ,  11—15.

Preljubi! prikazala se itd. (kakor sveti božični praznik,
pri maši o polnoči, stran 8.)

Evangeli svetega Lukeža 2 , 21 .

Tisti čas, ko je bilo osem dni dopolnjenih,
da je bil otrok obrezan, mu je bilo dano ime
Jezus, ktero je bilo imenovano po angelu, pre¬
den je bil spočet v maternem telesu.

V nedeljo pred razglašenjem Gospodovim.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do GalaČanov
1, 1—7.

Bratje! dokler je naslednik majhen itd. (kakor v
nedeljo pred novim letom, stran 15.)

19 -

Evangeli svetega Matevža 1, 19—23.

Tisti čas, kadar je bil Herod umeri, glej !
se je angel Gospodov Jožefa v spanji prika¬
zal v Egiptu, rekoč: Vstani, in vzemi dete in
njegovo mater, in pojdi na izraelsko zemljo;
zakaj pomerli so, kteri so detetu po življenji

stregli. In je vstal, in vzel dete in njegovo

mater, in je prišel na izraelsko zemljo. Ko je
pa slišal, da Arhelaj kraljuje v Judeji namesto
Heroda, svojega očeta, se je bal tje iti: in v
spanji opomnjen se je uganil na Galilejsko.
In je prišel in prebival v mestu kteremu je
ime Nazaret, da se je dopolnilo, kar je

govorjeno po prerokih, da bode Nazarečan

imenovan.

V praznik častitega razglašenja Gospodo¬
vega ali v svetih kraljev god.

Berilo iz Izaija preroka (>0, 1—6.

Vstani Jeruzalem! bodi razsvetljen: ker prišla je

tvoja luč , in čast Gospodova nad teboj vzhaja. Zakaj
glejte, tema bo zemljo pokrivala, in noč ljudstva; nad
tebčj pa bo Gospod izšel, in njegova čast se bo v tebi
vidila. Narodi bodo v tvoji luči hodili, in kralji v svet¬
lobi tvojega vzhoda. Vzdigni svoje oči okoli sebe , in

poglej, vsi ti so se zbrali in so k tebi prišli; tvoji si¬
novi bodo od deleč prišli, in tvoje hčere bodo na (tvoji)

strani izrejene. Takrat boš vidil in boš poln veselja ;
tvoje serce se bo čudilo in razširilo, kadar se preoberne
množica primorcev k tebi, in moč narodov k tebi pride.
Kamele te bodo, kakor povodenj, zagernile, hitre kamele
iz Madjana in Efe; vsi bodo iz Sabe prišli, ter zlata

in kadila prinesli, in hvalo Gospodovo oznanovali.

o *

20

Evangeli svetega Matevža 2 ,  1—12.

Kadar je bil Jezus rojen v Betlehemu na
Judejskem v dnevih kralja Heroda, glej! so
prišli modri iz Jutrovega v Jeruzalem, rekoč:
Kje je kralj Judov, ki je rojen! Zakaj vidili
smo njegovo zvezdo na Jutrovem, in smo ga
prišli molit. Herod kralj pa, ko je to slišal, se
je prestrašil, in ves Jeruzalem ž njim. In je
sklical vse velike duhovne in pismarje ljudstva,
in jih je izpraševal, kje bi imel Kristus rojen
biti. Oni pa so mu rekli: V Betlehemu na Ju¬
dejskem ; zakaj tako je pisano po preroku: In
ti Betlehem, zemlja Judova, nisi nikakor naj
manjši med vojvodi Judovimi: zakaj iz tebe
bo prišel vojvoda, kteri bo vladal moje ljudstvo
Izrael. Tedaj je Herod modre skrivej poklical,
in jih je skerbno izpraševal za čas, v kterem se
jim je zvezda prikazala. In jih je poslal v

Betlehem, ter je rekel: Pojdite, in skerbno
poprašujte po detetu, in kadar ga najdete,
pridite mi nazaj povedat, da tudi jaz grem
in ga molim. In ko so bili kralja zaslišali, so
šli: in glej! zvezda, ktero so vidili na Ju¬
trovem, je pred njimi šla, dokler ni prišla, in
zgorej obstala, kjer je bilo dete. Kadar so pa
zvezdo ugledali, so se silno obveselili. In so šli
v hišo, in so našli dete z Marijo njegovo materjo,
ter so (prednj) padli in ga molili (tukej se po¬
klekne) ;  in so odperli svoje zaklade, in mu

darovali zlata, kadila in mire. In ko so v spanji
odgovor prejeli, ne vračevati se k Herodu, so

se po drugem potu vernih v svojo deželo.

Fervo nedeljo po razglašenji Gospodovem.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Rimljanov
12, 1—5.

Bratje! prosim vas pri usmiljenji Božjem, da svoje
telesa daste v živ, svet in Bogd dopadljiv dar, da bo
vaša služba po pameti. In ne ravnajte se po tem svetu,
ampak ponovite se s ponovljenjem svojega uma , da
spoznate, kaj je dobra, dopadljiva in popolna volja
Božja. Zakaj po milosti, ki mi je dana, rečem vsem,
kteri so med vami: Nikar bolj modrovati, kakor se spo¬
dobi modrovati, ampak modrovati, kar je prav, kakor je
Bog slehernemu podelil mero vere. Zakaj, kakor imamo
v enem telesu veliko udov , vsi udje pa nimajo ravno
tistega opravila; tako nas je veliko eno telo v Kristusu,
slehern pa smo eden druzega udje v Kristusu Jezusu
Gospodu našem.

Evangeli svetega Lukeža 2, 42—52.

Kadar je bil Jezus dvanajst let star, so
šli njegovi starši v Jeruzalem po navadi praz¬
nika. In ko so dnevi pretekli, in so nazaj šli,
je ostal mladenič Jezus v Jeruzalemu, in nje¬
govi starši tega niso vedili. Menili so pa, da
je pri družini, in so šli dan hoda, in so ga
iskali med sorodniki in znanci. In ko ga niso
našli, so se vernili v Jeruzalem, in so ga
iskali. In prigodilo se je, da so ga tretji dan
v tempeljnu našli sedeti v sredi učenikov, ki jih
je poslušal in popraševal. Vsi pa, kteri so ga
slišali, so se čudili njegovemu umu in njegovim
odgovorom. In ko so ga ugledali, so se zavzeli; in
njegova mati mu je rekla: Sin, zakaj si nama
tako storil? Glej! tvoj oče in jaz sva te z žalostjo

— 22  —

iskala. In jima reče: Kaj je, da sta me iskala?
Nista li vedila, da moram biti v tem, kar je moje¬
ga Očeta ? In ona nista umela besede, ktero j ma
je govoril. In je ž njima šel in prišel v Na¬
zaret, in jima je bil pokoren. In njegova mati
je ohranila vse te reči v svojem sercu. In Jezus
je rastel v modrosti in starosti, in v milosti
pri Bogu in pri ljudeh.

Drugo nedeljo po razglašenji Gospodovem

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Rimljanov
18, 6—16.

Bratje! po milosti, ktera nam je dana, imamo razne
dar-ove: ali perokovanje, po meri vere; ali službo, v
služenji; ali kdor uči, v učenji; kdor opominja, v opo¬
minjanji; kdor podeljuje, v priprostosti; kdor je čez
druge postavljen, v skerbi; kdor usmiljenje skazuje, v
vesolji. Ljubezen bodi brez hinavščine, sovražite hudo,
deržite se dobrega. Z bratovsko ljubeznijo se med sebčj
ljubite. S poštovanjem pridite eden drugemu naproti. Ne
bodite leni v oskerbovanji; bodite goreči v duhu; služite
Gospodu; v upanji bodite veseli, v nadlogi poterpežljivi,
v molitvi stanovitni ; v potrebah svetim podeljujte; tuje
radi sprejemajte. Dobro jim vošite, kteri vas preganjajo;
blagoslovite, in nikar ne kolnite. Veselite se z veselimi,
in jokajte z jokajočimi. Bodite ene misli med seboj; nikar
si visokih reči ne domišljajte, ampak k nizkim se ponižajte.

Evangeli svetega Janeza 2 ,  1—11.

Tisti čas je bila ženiiiiina v Kani Galilejski
in mati Jezusova je bila tam. Bil je pa tudi Jezus
povabljen in njegovi učenci na ženitnino. In ko

23

je vina zmanjkalo, reče mati Jezusova njemu:
Vina nimajo. In Jezus ji reče: Zena! kaj je
meni in tebi mar? Moja ura še ni prišla. Nje¬
gova mati reče služabnikom: Kar koli vam

poreče, storite. Bilo je pa tam šest kamnatih
verčev postavljenih po šegi Judovskega očišče¬
vanja , kteri so deržali po dve ali tri mere.
Jezus jim reče: Napolnite verče z vodo. In so
jih napolnili do verha. In Jezus jim reče:
Zajmite zdaj, in nesite starašfnu. In so nesli.
Ko je pa starašina v vino spremenjeno vodo
pokusil, in ni vedil, od kod je (služabniki pa,
kteri so vodo zajemali, so vedili), pokliče sta¬
rašina ženina, in mu reče: Vsak človek da
dobro vino pervič in kadar se napijejo, tadaj
slabšega; ti pa si dobro vino do zdaj prihra¬
nil. Ta začetek čudežev je storil Jezus v Kani
Galilejski, in je razodel svoje veličastvo; in
njegovi učenci so vanj verovali.

Tretjo ned&jo po razglašenji Gospodovem,

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Rimljanov
12 ,  16 — 21 .

B,atje! ne bodite sami pri sebi modri. Nikomur ne
vračajte hudega za hudo; prizadevajte si za dobro ne
le pred Bogom, ampak tudi pred vsemi ljudmi. Ako je
mogoče, kolikor je pri vas, imejte mir z vsemi ljudmi.
Ne delajte si sami pravice, preljubi! ampak dajte pro¬
stor (Božji) jezi. Zakaj pisano je: Meni gre maščevanje,
jaz bom poverni], reče Gospod. Temuč ako jo tvoj so¬
vražnik lačen, daj mu jesti; ako je žejen, daj mu piti.
Zakaj če to storiš, mu boš žerjavico na glavo nosil. Ne
daj se hudemu premagati, temuč premagaj hudo z dobrim.

24

Evangeli svetega Matevža 8, 1—13.

Tisti čas, kadar je Jezus z gore šel, je
veliko množic za njim šlo. In glej! gobov je
prišel, in ga molil, rekoč: Gospod! ako hočeš,
me moreš očistiti. In Jezus je stegnil roko, in
se ga je dotaknil, rekoč: Hočem, bodi očišen.
In kar čist je bil od svojih gob. In Jezus mu je
rekel: Glej, da nikomur ne poveš: temuč pojdi,
in skazi se duhovnu, in opravi dar, kterega je
Mojzes zapovedal, njim v pričevanje. Kadar je
pa v Kafarnavm šel, je stopil k njemu stotnik,
kteri ga je prosil, in je rekel: Gospod! moj
hlapec leži doma mertvouden, in ga hudo vije.
In Jezus mu je rekel: Jaz bom prišel in ga
bom ozdravil. In stotnik odgovori in reče: Go¬
spod! nisem vreden, da greš pod mojo streho;
temuč reci le besedo, in moj hlapec bo
ozdravljen. Zakaj tudi jaz sem človek, ki sem
pod oblastjo, in imam vojščake pod seboj, in
rečem temu: Idi, in gre; in unemu: Pridi in
pride: in svojemu služabniku: Stori to, in stori.
Ko je pa Jezus to slišal, se je začudil, in je
rekel tem, kteri so za njim šli: Resnično vam
povem, toliko vere nisem v Izraelu našel. Po¬
vem vam pa, da jih bo veliko od vzhoda in
zahoda prišlo, in bodo sedeli pri mizi z Abra¬
hamom in Izakom in Jakopom v nebeškem
kraljestvu; otroci kraljestva pa bodo pahnjeni
v vnanjo temo; ondi bo jok in škripanje z
zobmi. In Jezus je rekel stotniku: Pojdi, in
kakor si veroval, tako se ti zgodi! In hlapec
je bil ozdravljen tisti uro.

25

četerto nedeljo po razglašenji Gospodovem.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Rimljanov
13, 8—10.

Bratje! ne bodite nikomur nič dolžni, razim tega,
da se med seboj ljubite; kdor namreč bližnjega ljubi, je
postavo dopolnil. Zakaj to: Ne prešestvaj, ne ubijaj, ne
govdri krivega pričevanja, ne poželi, in če je kaka druga
zapoved, je v teh besedah zapopadena: Ljubi svojega
bližnjega, kakor sam sebe. Ljubezen do bližnjega ne dela
hudega. Spolnjenje postave tedaj je ljubezen.

Evangeli svetega Matevža 8, 23—27.

Tisti čas je stopil Jezus v čolnič, in nje¬
govi učenci so šli za njim. In glej! velik vi¬
har je vstal na morji, tako da so valovi čol¬
nič 'pokrivali; on je pa spal. In njegovi učenci
so k njemu pristopili, in so ga zbudili, rekoč:
Gospod ! otmi nas, poginjamo. In Jezus jim je
rekel: Kaj ste boječi, maloverni? Tedaj je
vstal, in zapovedal vetrovom in morju, in bila
je velika tihota. Ljudje pa so se čudili, rekoč:
Kdo je ta, da so mu pokorni vetrovi in morje?

Peto nedeljo po razglašenji Gospodovem.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Kološanov
3, 12—17.

Bratje! oblecite, kakor izvoljeni Božji, sveti in
ljubi, preserčno usmiljenje, dobrotljivost, ponižnost, po¬
hlevnost, poterpežljivost. Poterpite eden drugega, in od¬
puščajte si med sebdj, če ima kdo čez koga pritožbo;

kakor je Gospod vam odpustil, tudi vi! Pred vsem tem
pa imejte ljubezen, ktera je vez popolnosti, in mir Kri¬
stusov naj gospoduje v vaših sercih, k kteremu ste tudi
poklicani v enem telesu; in bodite hvaležni. Beseda Kri¬
stusova naj prebiva obilno med vami, z vso modrostjo:
učite in opominjajte se med seboj s psalmi, s hvalnimi
in duhovnimi pesmimi pojte Bogu veseli v svojih sercih.
Vse, kar koli delate z besedo, ali v djanji, vse storite v
imenu Gospoda Jezusa Kristusa, in zahvalite Boga in
Očeta po Jezusu Kristusu Gospodu našem.

Evangeli svetega Matevža 13, 24—30.

Tisti čas je Jezus množicam to priliko
povedal: Nebeško kraljestvo je podobno člo¬
veku, kteri je dobro seme usejal na svojo

njivo. Kadar so pa ljudje spali, je prišel nje¬
gov sovražnik, in je prisejal ljubke med pše¬
nico, in je preč šel. Ko je pa zelenje zrastlo,
in sad storilo, tedaj se je tudi ljubka prika¬
zala. Pristopili so pa hlapci hišnega gospo-

daija, in so mu rekli: Gospod! ali nisi do¬
brega semena usejal na svojo njivo? Od kod
ima tedaj ljubko? In jim reče: Sovražen člo¬
vek je to storil. Hlapci pa so mu rekli: Ho¬
češ li, da gremo, in jo poberemo? In reče:
Nikar, da kje ljubko pobiraje ž njo vred tudi
pšenice ne porujete. Pustite oboje rasti do

žetve, in ob času žetve porečem ženjcem:
Poberite pervič ljubko, in jo povežite v
snopke, da se sežge, pšenico pa spravite v

mojo žitnico.

27

Šesto nedeljo po razglašenji Gospodovem.

Berilo iz 1. lista s. Pavla aposteljna do Tesa-
loničanov 1, 2—10.

Bratje! hvalo dajemo vselej Bogu za vas vse, in
vas imamo neprenehoma v spominu v svojih molitvah in
pomnimo djanja vaše vere, in truda, in ljubezni, in po-
terpežljivosti v upanji v Gospoda našega Jezusa Kristusa

pred Bogom in Očetom našim; ko vemo, ljubi bratje, da

je od Boga vaše izvoljenje, ker naš evangeli ni bil le
v besedi pri vas, ampak tudi v moči, in v svetem Duhu,
in v veliki obilnosti, kakor veste, kakšni smo bili med
vami zavoljo vas. In vi ste posnemavei naši in Gospodovi
postali, ker ste besedo sprejeli v velikih nadlogah z ve¬
seljem svetega Duha; tako ste podoba postali vsem ver¬
nim v Macedonii in v Ahaji. Zakaj od vas se je razgla¬
sila beseda Gospodova ne le po Macedonii in po Ahaji,
ampak tudi na vse kraje je šla vaša vera, ktero imate v
Boga, takb, da nam ni treba kaj govoriti. Saj sami od

nas oznanujejn, kako smo bili pri vas sprejeti, in kako
ste se od malikov k Bogu obernili, služiti živemu in

pravemu Bogii, in čakati njegovega Sina z nebes (kterega
je od mertvih obudil), Jezusa, kteri nas je otel pri¬
hodnje jeze.

Evangeli svetega Matevža 13, 31—35.

Tisti čas je Jezus množicam to priliko
povedal: Nebeško kraljestvo je podobno gor¬
čičnemu zenni, ktero je človek vzel, in na
svojo njivo usejal. To je sicer naj manjše zmed
vseh semen; kadar pa zraste, je veče, kakor
vse zelišča, in je drevo tako, da ptice spod
neba pridejo, in prebivajo na njeg-ovih vejah.

28

Drugo priliko jim je govoril: Nebeško kra¬
ljestvo je podobno kvasu, kterega je žena
vzela, in vmesila med tri polovnjake moke,
da se je vse skvasilo. Vse to je Jezus množi¬
cam govoril v prilikah, in brez prilik jim ni
govoril, da se je dopolnilo, kar je go¬
vorjeno po preroku, ki pravi: Odperl bom v
prilikah svoje usta, in bom izrekal skrito od
začetka sveta.

Pervo predpepelnično nedeljo.

Berilo iz 1. lista s. Pavla aposteljna do Korin-
čanov 9, 24 —27; in 10, 1—5.

Bratje! ne veste li, da tisti, kteri v ograji teko,
vsi sicer teko, pa le eden stavo dobi ? Tako tecite, da
jo dosežete! Vsak pa, kteri se na preganjanje skuša, se
vsega zderži, in oni sicer, da strohljivo krono prejmejo,
mi pa nestrohljivo. Jaz tedaj tako tečem, ne kakor ne¬
premišljeno, se taleč bojujem, ne kakor, da bi po vetru
mahal; ampah terem svoje telo, in v sužnost devam, da,
ko druge učim, sam ne bom zaveržen. Nočem namreč,
bratje, da bi ne vedili, da so naši očetje vsi pod obla¬
kom bili, in vsi skozi morje šli, in so bili vsi v Mojzesu
kerščeni v oblaku in v morji, in so vsi eno duhovno jed
jedli, in vsi eno duhovno pijačo pili (pili so pa iz du¬
hovne skale, ktera je za njimi hodila; skala pa je bila
Kristus); ali njih več ni bilo Bogu prijetnih.

Evangeli svetega Matevža 20, 1—16.

Tisti čas se Jezus svojim učencem to pri¬
liko govoril: Nebeško kraljestvo je podobno

hišnemu gospodarju, kteri je zjutraj zgodaj šel

najemat delavcev v svoj vinograd. Kadar je
pa delavcev najel po denarji na dan, jih je
poslal v svoj vinograd. In ob tretji uri je ven
šel, in vidil druge na tergu brez dela stati,
ter jim je rekel: Pojdite tudi vi v moj vino¬
grad, in kar bo prav, vam bom dal. In oni
so šli. Spet je ven šel ob šesti in deveti uri,
in je ravno tako storil. Okoli enajstih pa je
ven šel, in našel druge postajati, in jim reče:
Kaj stojite tukaj brez dela včs dan? Mu re¬
ko: Ker nas ni nihče najel. Jim reče: Pojdite
tudi vi v moj vinograd. Kadar se je pa večer
storil, reče gospodar vinograda svojemu hiš¬
niku: Pokliči delavce, in daj jim plačilo in
začni od poslednjih do pervih. Prišli so tedaj,
kteri so bili okoli enajste ure najeti, in so
prejeli vsak po denarji. Ko so pa tudi pervi
prišli, so menili, da bodo več prejeli; pa tudi
oni so po denarji prejeli. In ko so ga prejeli,
so godernjali nad hišnim gospodarjem, rekoč:
Le-ti poslednji so le eno uro delali, in si jih
nam enake storil, ki smo težo dneva in vro¬
čino prenašali. On pa je odgovoril in rekel
enemu zmed njih: Prijatel! ne delam ti kri¬
vice: ali se nisi za denar z menoj pogodil?
Vzemi, kar je tvojega, in pojdi; hočem pa
tudi temu poslednjemu dati, kalikor tebi. Ali
mi _ ni pripuščeno storiti, kar hočem ? Je li
tvoje oko hudobno, ker sem jaz dober? Tako
bodo poslednji pervi, in pervi poslednji; za¬
kaj veliko jih je poklicanih, malo pa iz¬
voljenih.

30

Drugo predpepelnično nedeljo.

Berilo iz 2. lista s. Pavla aposteljna do Korin-
canov 11, 19—33; in 12, 1— 9.

Bratje! radi prenašate nespametne , ker ste sami
pametni. Preterpite namreč, ako vas kdo sužnje stori,
ako vas kdo objeda, ako vam kdo jemlje, ako se kdo

povišuje, ako vas kdo v obraz bije. Po nečasti rečem,
kakor da bi bili mi slabi v tej reči. V čemur si kdo
kaj upa, (po nespameti govorim), si tudi jaz upam.
Hebreji so, jaz tudi; Izraelci so, jaz tudi; zarod Abra¬
hamov so, jaz tudi ; služabniki Kristusovi so, (kakor
manj pameten rečem), jaz še več; sem bil v mnogih

nadlogah, večkrat v ječah, v ranah čez mero, veliko¬

krat v smertnih navarnostih. Od Judov sem jih petkrat
po štirideset, eno manj prejel. Trikrat sem bil s šibami
tepen, enkrat kamenjan, trikrat se je z menčj barka raz-
rbila, noč in dan sem bil v globočini morja; velikokrat
na potih, v nevarnostih na vodah, v nevarnostih med
razbojniki, v nevarnostih med rojaki, v nevarnostih med
neverniki, v nevarnostih v mestu, v nevarnostih na
samoti, v nevarnostih na morji, v nevarnostih med lažnji-
vimi brati; v trudu in terpežu, v mnogem čuvanji, v lakoti
in žeji, v pogostnih postih, v mrazu in nagoti. Zravno

tega, kar je zunanjega, imam svoje vsakdanje opravke in
skerb za vse cerkve. Kdo oslabi in bi jaz ne oslabel ?
Kdo se pohujša, in bi mene ne peklo ? Ako bi se hotel
hvaliti, se bom hvalil svoje slabosti. Bog in Oče Gospoda
našega Jezusa Kristusa, kteri je hvaljen vekomaj, ve, da
ne lažem. Namestnik kralja, Areta v Damasku je Da-
maško mesto z varili obdal, da bi me vjel; ali
skozi okno sem bil v košu po zidu spuščen, in tako
sem ubežal njegovim rokam. Ako bi se hotel hvaliti,
(kar sicer nič ne pomaga), bom prišel do prikazen in
razodenj Gospodovih. Tem človeka v Kristusu, kteri je
bil pred štirnajst leti (ali v telesu, ali zunaj telesa, ne

31

vem, Bog ve) zamaknjen v tretje nebo. In vem tacega
človeka, da je bil (ali v telesu, ali zunaj telesa, ne

vem, Bog ve) zamaknjen v raj, in je slišal skrivne be¬
sede, kterih človeku ni pripuščeno govoriti. Tega se

bom hvalil; sebe pa ne bom hvalil, razun svojih sla¬
bosti. Zakaj, ko hi se tudi hotel hvaliti, bi ne bil ne¬
spameten, ker hi resnico govoril; zderžujem se pa, da
kdo več od mene ne misli, kar na meni vidi, ali kar

sliši iz mojih ust. In da se zavoljo velicega razodenja
ne prevzamem, mi je dano želo mojega mesa, služabnik
satanov, da me bije. Za tega voljo sem trikrat Gospoda
prosil, da hi odstopil od mene; pa mi je rekel • Dovolj
te je moja milost, ker moč se v slabosti popolnoma

skaže. Rad se bom tedaj hvalil svojih slabosti, da pre¬
biva v meni moč Kristusova.

Evangeli svetega Lukeža S, 4—15.

Tisti čas, ko se je silno velika množica
sešla in so iz mest k Jezusu hiteli, je v pri¬
liki rekel: Sejavec je šel sejat svoje seme; in
ko je sejal, ga je nekaj padlo poleg pota, in
je bilo pohojeno, in ptice spod neba so ga
pozobale. In 'drugo je padlo na skalo; in ka¬
dar je pognalo, je usahnilo, ker ni imelo
vlage. In drugo je padlo med ternje, in ter-
nje, ki je ž njim vred rastlo, ga je zadušilo.
In drugo je padlo v dobro zemljo; in je rast¬
lo, in storilo stoteren sad. Kadar je to rekel,
je zavpil; Kdor ima ušesa za poslušanje, naj
posluša. Njegovi učenci pa so ga vprašali, kaj
je ta prilika. In on jim je rekel; Vam je dano
vediti skrivnosti božjega kraljestva, drugim pa
v prilikah, da gledajoči ne vidijo, in posluša¬
joči ne umejo. Prilika pa je to: Seme je božja

beseda. Kteri so pa poleg pota, so tisti, kteri
poslušajo; potlej pride hudič, in vzame besedo
iz njih serca, da ne bodo verujoči zveličani.
Kteri so pa na skali, so tisti, kteri, kadar sli¬
šijo, z veseljem besedo sprejmejo; in ti nimajo
korenine, ker nekaj časa verujejo, in ob času
skušnjave odstopijo. Ktero je pa med ternje
padlo, so tisti, kteri so slišali, in gredo, in
so od skerbi in bogastva in sladnosti življenja
zadušeni, in ne obrode sadu. Ktero je pa v
dobri zemlji, so tisti, kteri besedo slišijo in jo
v dobrem in naj boljšem sercu ohranijo, in
sad obrode v poterpljenji.

Tretjo predpepelnično nedeljo.

Berilo iz 1. lista s. Pavla aposteljna do Korin-
čanov 13, 1—13.

Bratje! ko bi človeške in angelske jezike govoril,
ljubezni pa bi ne imel, bi bil ko buččč bron, ali zvončč
zvonec. In ko bi znal prerokovati, in vedil vse skriv¬
nosti, in imel vso učenost, in ko bi imel vso vero, tako
da bi gore prestavljal ljubezni pa bi ne imel, nič nisem.
In ko bi razdal ubogim v živež vse svoje premoženje,
in ko bi svoje telo dal, da bi gorel, ljubezni pa bi ne
imel, mi nič ne pomaga. Ljubezen je poterpežljiva, je
dobrotljiva: ljubezen ni nevoščljiva, ne ravna napačno,
se ne napihuje, ni časti lakomna, ne išče svojega, se ne
da razdražiti, ne misli hudega, se ne veseli krivice, ve¬
seli se pa resnice : vse preterpi, vse veruje, vse upa,
vse prenese. Ljubezen nikoli ne mine, ako bodo ravno
prerokovanja minule, in jeziki jenjali, in učenost prešla. Zakaj
le nekoliko spoznamo, in le nekoliko prerokujemo. Kadar bo
pa prišlo, kar je popolnoma, bo jenjalo, kar je nekolikega.
Ko sem bil otrok, sem govoril po otročje, umel po otročje,

33

mislil po otročje; kar sem pa mož, sem opustil, kar je
bilo otročjega. Zdaj vidimo skozi zerkalo, kakor v megli:
takrat pa bomo vidili z obličja v obličje. Zdaj spoznam
le nekoliko ; takrat pa bom spoznal, kakor sem bil sam
spoznan. Zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje;
naj veči pa med temi je ljubezen.

Evangeli svetega Lukeža 18, 31—13.

Tisti čas je Jezus dvanajstere k sebi vzel,
in jim je rekel: Glejte! gremo gori v Jeruza¬
lem, in vse se bo dopolnilo, kar je pisano od Sinu
človekovega po prerokih. Izdan bo namreč ne¬
vernikom, in bo zasramovan, in bičan in zaplje-
van; in potem, ko ga bodo bičali, ga bodo
umorili; in tretji dan bo (od mertvih) vstal. In
oni tega niso razumeli in ta beseda jim je bila
skrita, in niso razumeli, kar je bilo rečeno.
Prigodilo se je pa, ko se je Jerihuntu približal,
je neki slepec sedel poleg pota, in je vbogajme
prosil. In ko je slišal množico mimo iti, je
vprašal, kaj bi to bilo. Povedali so mu pa, da
Jezus iz Nazareta mimo gre. In je vpil rekoč:
Jezus, sin Davidov! usmili se me. In spredej
gredoči so ga svarili, da naj molči. On pa je
še bolj vpil: Sin Davidov, usmili se me! Jezus
je obstal, in g  a je rekel k sebi pripeljati,
n kadar seje  približal, ga je vprašal, rekoč:
^ a j hočeš, da ti storim? On pa je rekel: Go¬
spod, da vidim. In Jezus mu je rekel: Spre¬
glej, tvoja vera ti je pomagala. In zdajci je
spregledal, ter je za njim šel in Boga častil.
In vse ljudstvo, ko je to vidilo, je Bogu hvalo
dajalo.

Slov. Evangei.

3

34

Pepelnično sredo.

Berilo iz Joela preroka 2 , 12 —19.

To reče Gospod: Spreobernite se k meni iz vsega

svojega serca, s postom, z jokom, in žalovanjem. In pre-
tergajte svoje serca, ne pa svojih oblačil, in spreobernite
se k Gospodu svojemu Bogu, ker je dobrotljiv in milostiv,
poterpežljiv in velikega usmiljenja, in zvišan nad hudobo.
Kdo ve, če se ne bo obernil in prizanesel, in spat dal
blagoslov, (da bote mogli prinesti) jedni in pitni dar Go¬
spodu svojemu Bogu? Trobite s trobento na Sionu, na¬
povejte post, pokličite zbor, zberite ljudstvo, očiščujte
zbor, zberite stare, pripeljite otroke in sesajoče; naj gre
ženin iz svojega hrama, in nevesta iz svoje postelje. Med
vratmi in oltaijem naj plakajo duhovni, služabniki Gospo¬
dovi, in rečejo: Zanesi, Gospod, zanesi svojemu ljudstvu,
in ne daj svojega dela v- zasmehovanje, da bi nad njimi
neverniki gospodovali. Zakaj bi se med narodi reklo:
Kje je njih Bog? Tedaj se bo Gospod za svojo deželo
vnel in bo svojemu ljudstvu zanesel. In Gospod je odgo¬
voril, ter rekel svojemu ljudstvu: Glejte, jaz vam bom

poslal žita, vina in olja, in bote nasiteni ž njim; in vas
ne bom več dajal nevernikom v sramoto, reče Gospod
vsegamogočni.

Evangeli svetega Matevža 6, 16— 21 .

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem:
Kadar se postite, se ne dalajte žalostnih, kakor
hinavci'; gerdijo namreč svoje obraze, da bi
ljudje vidili, da se postijo. Resnično vam povem,
prejeli so svoje plačilo. Ti pa, kadar se postiš,
pomaži svojo glavo, in umij svoj obraz, da ne
bodo ljudje vidili, da se postiš, ampak tvoj
Oče, kteri je na skrivnem; in tvoj Oče, kteri
na skrivnem vidi, ti bo povernil. Ne spravljajte

35

si zakladov na zemlji, kjer jih rija in molj
konča, in kjer jih tatje izkopljejo in ukradejo.
Temuč zbirajte si zaklade v nebesih, kjer jih
ne konča ne rija ne molj in kjer jih tatje ne
izkopljejo in ne ukradejo. Kjer je namreč
tvoj zaklad, tam je tudi tvoje serce.

V četertek po pepelnici.

Berilo iz Izaija preroka 38, 1—6.

Tisti čas je Ezekija za smert zbolel, in pride k
njemu prerok Izaija, Amozov sin, ter mu reče: To govori
Gospod: Oskerbi svojo hišo, zakaj umeri boš, in ne več
živel! — In Ezekija oberne svoj obraz v steno, in moli
k Gospodu, ter reče: Prosim, Gospod! spomni se vsaj,
kako sem hodil pred teboj, v resnici in s prav dobrim
sercem, in sem delal, kar je dobro v tvojih očeh. In
Ezekija britko joka. Tedaj je Gospod Izaiju govoril
rekoč: Pojdi, in reci Ezekiju: To govori Gospčd, Bog
tvojega očeta Davida: Slišal sem tvojo molitev, in vidil
tvoje solze; glej, pridal bom tvojemu življenju petnajst
let, in otel iz roke Asirskega kralja tebe in to mesto, in
ga bom varoval, reče Gospod vsegamogočni.

Evangeli svetega Matevža 8, 5—13.

Tisti čas, kadar je Jezus v Kafarnavm šel,
je stopil k njemu stotnik, kteri ga je prosil,
in je rekel: Gospod! moj hlapec leži' doma mer-
tvouden, in ga hudo vije. In Jezus mu je rekel:
Jaz bom prišel in ga ozdravil. In stotnik odgo¬
vori in reče: Gospod! nisem vreden, da greš
pod mojo streho; temuč reci le besedo in moj
hlapec bo ozdravljen. Zakaj tudi jaz sem Člo¬
vek, ki sem pod oblastjo, in imam vojščake

3 *

36

pod seboj, in rečem temu: Idi, in gre; in

unernu: Pridi, in pride: in svojemu služabniku:
Stori to, in stori. Ko je pa Jezus to slišal, se
je začudil, in jim je rekel, kteri so za njim

šli: Resnično vam povom, toliko vere nisem v
Izraelu našel! Povem vam pa, da jih bo veliko
od izhoda in zahoda prišlo, in bodo sedeli pri
mizi z Abrahamom in Izakom in Jakopom v
nebeškem kraljestvu. Otroci kraljestva pa bodo
pahnjeni v vnajno temo: ondi bo jok in škri¬

panje z zobmi. In Jezus je rekel stotniku: Pojdi,
in kakor si veroval, tako se ti zgodi! In hla¬

pec je bil ozdravljen tisto uro.

V petek po pepelnici.

Berilo iz Izaija preroka 58, 1—9.

To reče Gospod Bog: Vpij, ne jenjaj: kakor tro¬
benta povzdiguj svoj glas, in oznanuj mojemu ljudstvu
njegove hudobije, in hiši Jakopovi njene grehe. Od dne
do dne me iščejo, in hočejo znati moje pota; kakor
ljudstvo, ktero dela pravico, in zapoved svojega Boga
ni zapustilo, iščejo pri meni pravičnih postav, in se
hočejo Bogii približati. Zakaj smo se postili, in nisi
pogledal; ponižali svoje duše, in ti ni bilo mar? Glejte!
v dan svojega posta delate po svoji glavi, in stiskate
vse svoje dolžnike. Glejte! v pravdah in prepirih se
postite, in bijete s pestjo neusmiljeno. Ne postite se kakor
do zdaj, da bi se slišalo na visokem vaše vpitje. Je mar
to post, kterega sem si izvolil, da človek čez dan svoj
život tare, da svojo glavo obeša, na ostrem in v pepelu
leži? Boš li to imenoval post, in Gospodu prijeten dan?
Ali ni bolj to post, kterega sem iz izvolil: Reši krivično
zvezane; razveži bremena, ktere teže; izpusti poterte, in
raztri vsako butaro. Lomi lačnemu svoj kruh, in vodi

uboge in ubežne v svojo hišo; kadar nagega vidiš, ga
pokrij, in ne zaničuj svojega mesa. Tedaj bo, kakor zarja,
tvoja luč zasvetila, in kmali bo prišlo tvoje zdravje;
tvoja pravica pojde pred toboj, in Gospodova čast te bo
obdala. Takrat boš klical, in Gospod ho uslišal; vpil
boš, in poreče: Vidiš, tukaj sem; ker sem usmiljen,

Gospod tvoj Bog.

Evangeli svetega Matevža 5, 43—48, in 6,1—6.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:
Slišali ste, da je rečeno: Ljubi svojega bliž¬
njega, in sovraži svojega sovražnika. Jaz pa
vam povem: Ljubite svoje sovražnike: dobro
jim storite, kteri vas sovražijo, in molite zanje,
kteri vas preganjajo in obrekujejo; da bote
otroci svojega Očeta, ki je v nebesih, kteri
daje svojemu solncu sijati na dobre in hudob¬
ne, in daje deževati na pravične in krivične.
Zakaj, ako tiste ljubite, kteri vas ljubijo, ka-
košno plačilo bote imeli? Ali ne delajo tega
tudi cestninarji? In ako pozdravljate le svoje
brate, kaj storite več? Ali ne delajo tega tudi
malikovavci? Bodite tedaj popolnoma, kakor
je vaš Oče nebeški popolnoma. Glejte, da svo¬
jih dobrih del ne delate pred ljudmi, da bi
vas vidili; sicer ne bote imeli plačila pri svo¬
jem Očetu, kteri je v nebesih. Kadar tedaj vbo-
gajme daješ, ne trobi pred seboj, kakor hi¬
navci delajo po shodnicah in po tergih,
da bi jih ljudje hvalili. Resnično vam povem,
prejeli so svoje plačilo. Kadar pa vbogajme
daješ, naj ne ve tvoja levica, kaj dela tvoja
desnica; da bo tvoja 'miloščina na skrivnem, in

38

tvoj Oče, kteri na skrivnem vidi, ti bo pover-
nil. In kadar molite, ne bodite, kakor hinavci,
kteri radi v shodnicah in na voglih potov stoje
in molijo, da bi jih ljudje vidili. Resnično, po¬
vem vam, prejeli so svoje plačilo. Ti pa, kadar
moliš, pojdi v svoj hram, zapri duri, in moli
svojega Očeta na skrivnem; in tvoj Oče, kteri
na skrivnem vidi, ti bo povernil.

V sobotu po pepelnici.

Berilo iz Izaija preroka 58, 9 — 14.

To reče Gospod Bog: Ako veržeš železje od sebe,
in jenjaš iztegovati svoj perst, in govoriti, kar je kri¬
vično ; ako izliješ pred lačnim svoje serce , in stiskanega
nasitiš; ti bo v temi luč zasvetila, in tvoja tema bo
kakor poldan. In Gospod ti bo pokoj dal vselej, in bo
tvojo dušo s svetlobo napolnil; bo tvoje kosti okrepčal,
ter boš kakor namočen vert, in kakor tekoč studenec,
kteremu vode ne zmanjka. In po tebi bo sozidano, kar
je veliko let pusto ležalo; boš podloge rodovini in rodo¬
vini uterdil, in boš imenovan zagrajavec verzel in pre-
menec stez v prebivališča. Ako odverneš od sobote svojo
nogo, da ne izpolniš svoje volje moj sveti dan, imenuješ
soboto zaželen in Gospodu posvečen častitljiv dan; ako
jo posvečuješ, da ne hodiš po svojih željah, in ne izpolniš
svoje volje, da bi (hudo) govoril; potlej se boš v Gospčdu
veselil, te bom povišal čez vse visokosti na zemlji, in ti
dal vživati del Jakopa, očeta tvojega, zakaj Gospodove
usta so govorile.

— 39 —

Evangeli svetega Marka 47—56. 6,

Tisti čas, kadar se je bil večer storil, je
bil čoln na sredi morja, in Jezus sam na su¬
hem. In je vidil svoje učence truditi se z ve¬
slanjem, (bil je namreč veter nasproti). In okoli
četerte straže noči' je prišel k njim gredoč po
morji, in je hotel mimo njih iti. Oni pa, ko so
ga vidili hoditi po morji, so menili, da je pri¬
kazen, in so zavpili. Zakaj vsi so ga vidili, in
so se prestrašili. In berž jih je ogovoril in jim
je rekel: Zaupajte! jaz sem; nikar se ne bojte.
In stopil je v čoln k njim, in veter je nehal.
In še bolj so stermeli. Niso namreč umeli od
kruhov; zakaj njih serce je bilo oslepljeno. In
so se prepeljali, in so prišli na Genezareško,
in so v kraj vstavili. In, ko so iz čolna stopili,
so ga precej spoznali. In so obtekali vso tisto
stran, in so začeli bolne na posteljah dona-
šati, kjer so slišali, da je on. In kamor koli
je šel, v vasi in v terge ali v mesta, so bol¬
nike na ulice pokladali, in so ga prosili, da
naj se vsaj roba njegovega oblačila dotaknejo;
in kolikor se jih ga je dotaknilo, so bili
ozdravljeni.

Pepelnično ali pervo nedeljo v postu.

Berilo iz 2. lista s. Pavla aposteljna do Korin-
čanov 6, 1—10.

Bratje! opominjamo vas, da milosti od Boga nepri-
doma ne prejmete. Govori namreč: Ob prijetnem času

sem te uslišal, in v dan zveličanja sem ti pomagal.
Glejte, zdaj je prijetni čas; glejte, zdaj je dan zveličanja!

40

Nikomur ne dajajmo pohujšanja, da se naša služba ne
zaničuje; ampak v vseh rečeh se skažimo Božje slu¬
žabnike v velikem poterpljenji, v nadlogah, v potrebah,
v stiskah, v ranah, v ječah, v puntih, v trudih, v čuvanji,
v postih, v čistosti, v znanji, v prizanašanji, v prijaznosti,
v svetem Duhu, v ljubezni brez hinavščine, v besedi
resnice, v moči Božji, z orožjem pravice na desni in na
levi, pri časti in nečasti, pri nepoštenji in dobrem imenu,
kakor zapeljivci, pa vender resnični, kakor neznani, pa
vender znani, kakor umirajoči, in glejte, živimo, kakor
stepeni, pa vender ne umorjeni, kakor žalostni, vender pa
vselej veseli, kakor ubogi, pa vender jih veliko obogatimo,
kakor da bi nič ne imeli, in vender vse posedemo,

Evangeli svetega Matevža 4, 1—11.

Tisti čas je bil Jezus od Duha v puščavo
peljan, da bi bil od hudiča skušan. In ko se je
štirideset dni in štirideset noči postil, je bil po
tem lačen. In skušnjavec je k njemu stopil
in rekel: Ako si Sin Božji, reci, da naj bodo
ti kameni kruh. On je pa odgovoril in rekel:
Pisano je: Človek ne živi' le od kruha, ampak
od vsake besede, ktera pride iz ust božjih.
Tedaj ga vzame hudič seboj v sveto mesto
in ga postavi na verh tempeljna, in mu reče:
Ako si Sin Božji, spusti se doli; zakaj pisano
je: Svojim angelom je zavoljo tebe zapovedal,
in na rokah te hodo nosili, da kje s svojo
nogo ob kamen ne zadeneš. Jezus mu je rekel:
Spet je pisano: Ne skušaj Gospoda svojega
Boga. Spet ga hudič vzame seboj na silno
visoko goro, in mu pokaže vse kraljestva sveta
in njih veličastvo, in mu reče: Vse to bom
tebi dal, ako (pred-me) padeš in me moliš.

41

Tedaj mu reče Jezus: Poberi se, satan! za¬
kaj pisano je: G-ospoda svojega Boga moli,
in njemu samemu služi. Tedaj ga je hudič
popustil; in glej! angeli so pristopili in mu
stregli.

V pondeljek po 1. nedelji v postu.

Berilo iz Ecehiela preroka 34, 11—16.

To reče Gospod Bog: Glejte, jaz sam bom poiskal
svoje ovce, in jih obiskal. Kakor obišče pastir svojo
čedo, kadar je v sredi svojih razkropljenih ovac: tako
bom obiskal svoje ovce, in jih rešil od vseh strani, kamor
so se razgubile oblačni in temni dan. Izpeljal jih bom
zmed ljudstev, in iz dežel jih zbral in jih pripeljal v njih
deželo, in jih pasel na izraelskih gorah pri potokih in
na vseh selih dežele. Na naj boljših pašah jih bom pasel,
na visocih gorah izraelskih bodo njih spalniki. Tam bodo
počivale po zelenih tratah, in po tolstih pašah se bodo
pasle v izraelskich gorah. Jaz bom pasel svoje ovce, in
jaz jih bom počivat vodil, reče Gospod Bog. Zgubljeno
bom poiskal, zbegano zavernil, ranjeno obvezal, slabo
pokrepčal, debelo in močno varoval, in jih pasel po
pravici, reče Gospod vsegamogočni.

Evangeli svetega Matevča 25, 31—46.

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem;
Kadar pride Sin človekov v svojem veličastvu,
in vsi angeli ž njim, takrat bo sedel na sedežu
svojega veličastva. In zbrali se bodo pred njim
vsi narodi, in jih bo ločil, kakor pastir loči ovce
od kozlov. In bo ovce postavil na svojo desnico,
kozle pa na levico. Takrat poreče kralj tistim,
kteri bodo na njegovi desnici: Pridite, blago-
darjeni mojega Očeta! posedite kraljestvo, ktero

42

vam je pripravljeno od začetka sveta! Zakaj la¬
čen sem bil, in ste mi dali jesti; žejen sem bil,
in ste mi dali piti; tujec sem bil, in ste me pod
streho vzeli; nag sem bil, in ste me oblekli;
bolan sem bil, in ste me obiskali; v ječi sem
bil, in ste k meni prišli. Tedaj mu bodo pravični
odgovorili, rekoč: Gospod! kdaj smo te vidili
lačnega, in smo te nasitili? ali žejnega, in smo
te napojili? Kdaj smo te pa vidili tujega, in
smo te pod streho vzeli? ali nagega, in smo
te oblekli? Ali kdaj smo te vidili bolnega, ali
v ječi, in smo k tebi prišli? In kralj bo odgo¬
voril in jim rekel: Resnično vam povem, kar
ste storili kteremu teh mojih naj manjših bra¬
tov, ste meni storili! Potlej poreče tudi tistim,
kteri bodo na levici: Poberite se spred mene,
prekleti! v večni ogenj, kteri je pripravljen
hudiču in njegovim angelom! Zakaj lačen sem
bil, pa mi niste dali jesti; žejen sem bil, pa
mi niste dali piti; tuj sem bil, pa me niste pod
streho vzeli; nag sem bil, pa me niste oblekli;
bolan in v ječi, pa me niste obiskali. Tedaj
mu bodo tudi oni odgovorili, rekoč: Gospod!
kdaj smo te vidili lačnega, ali žejnega, ali
tujega, ali nagega, ali bolnega, ali v ječi, pa
ti nismo postregli? Takrat jim bo odgovoril,
rekoč: Resnično vam povem, kar niste storili
kteremu teh naj manjših, tudi meni niste storili.
In ti pojdejo v večno terpljenje; pravični pa
v večno življenje.

43

V torek po 1. nedelji v postu.

Berilo iz Izaija preroka 55, 1—6.

Tisti dni je govoril Izaija prerok, rekoč: Iščite
Gospoda, dokler se more najti; kličite k njemu, dokler
je blizu. Naj zapusti hudobni svoj pot, in krivični svoje
naklepe, in naj se verne k Gospodu, in se ga bo usmilil,
in k našemu Bogu, ker je velicega usmiljenja. Zakaj moje
misli niso vaše misli, tudi vaše pota niso moje pota, reče
Gospod; ampak kolikor je nebo višji od zemlje, toliko
višji so moje pota od vaših pot, in moje misli od vaših
misli. In kakor pada dež in sneg od neba, in se več
gor ne verne, ampak napoji zemljo, in jo namoči, in
stori, da rodi, in da seme sejavcu, in kruh jedcu; tako
bo moja beseda, ktera pride iz mojih ust; ne bo se
vernila prazna k meni, ampak bo storila, kar koli hočem,
in bo teknila v to, za kar jo pošljem, reče Gospod vse-
gamogočni.

Evangeli svetega Matevža 21, 10—17.

Tisti čas, kadar je Jezus v Jeruzalem šel,
je bilo vse mesto po koncu, rekoč: Kdo je
'ta? Množice pa so rekle: Ta je Jezus, prerok
iz Nazareta na Galilejskem. In Jezus je šel v
tempelj Božji, in je izgnal vse, kteri so v tem-
peljnu prodajali in kupovali, in je zvernil
mize menjavcem, in stole tistim, kteri so
golobe prodajali. In jim je rekel: Pisano

je: Moja hiša se hiša molitve imenuje, vi pa
ste jo storili jamo razbojnikov. In pristo¬
pili so k njemu v tempeljnu slepi in kruljevi,
in jih je ozdravil. Ko so pa veliki duhovni in
pismarji vidili čudeže, ktere je delal, in otroke,
kteri so v tempeljnu vpili, rekoč: Hozana sinu

Davidovemu! so se razjezili, in so mu rekli:
Ali slišiš, kaj ti pravijo? Jezus pa jim reče:
Kaj pa da; ali niste nikoli brali: Iz ust otrok
in sesajočih si sl hvalo napravil? In jih je po¬
pustil, in je šel iz mesta v Betanijo, in je
tam ostal.

V sredo po 1. nedelji ali kvaterno sredo v
postu.

Berilo iz 3. bukev kraljev 19, 3—8.

Tiste dni pride Elija v Berzabejo Judovo, in pusti
tam svojega hlapca, in gre v puščavo en dan hoda. In
kadar tje pride in sede pod brin, si želi umreti, in reče:
Dosti mi je, Gospod! vzemi mojo dušo; ker nisem boljši,
kakor moji očetje. In se vleže in zaspi v senci brina. In
glej! angel Gospodov se ga dotakne, in mu reče: Vstani
in jej! In se je ozerl, in glej pri njegovi glavi je pod
pepelom pečen kruh in posoda vode. Tedaj je in pije,
in spet zaspi. In angel Gospodov se spet verne, in se ga
dotakne, ter mu reče: Vstani, jej; zakaj še dolg pot
imaš pred seboj. Ko je vstal, je in pije, in v moči te
jedi hodi štirideset dni in štirideset noči do Horeba,
Božje gore.

Evangeli svetega Matevža 12 ,  38—50.

Tisti čas so eni zmed pismoukov in farizejev
Jezusu odgovorili rekoč: Učenik! znamenje bi
radi od tebe vidili. On je odgovoril in jim rekel:
Hudoben in prešesten rod znamenja išče! Pa
znamenje se mu ne bo dalo, razun znamenja Jona
preroka. Zakaj, kakor je bil Jona v trebuhu mor¬
skega soma tri dni in tri noči; ravno tako bo Sin
človekov v sercu zemlje tri dni in tri noči. Možje
Ninivljani bodo vstali ob sodbi s tem rodom, in

ga bodo obsodili, ker so pokoro delali na ozna-
novanje Jonovo; in glej! več kakor Jona je
tukaj. Kraljica od juga bo vstala ob sodbi s
tem rodom, in ga bo obsodila, ker je prišla
od pokrajin zemlje poslušat Salomonove mo¬
drosti; in glej! več kakor Salomon je tukaj.
Kadar je pa nečisti duh izšel iz človeka, hodi
po suhih krajih, in išče pokoja, in ga ne najde.
Tedaj pravi: Vernil se bom v svojo hišo, iz
ktere sem šel. In kadar pride, jo najde prazno,
pometeno in osnaženo. Tedaj gre, in si pri¬
vzame sedem drugih duhov, hujših, kakor on,
in gredo vanjo in ondi prebivajo, in poslednja
tega človeka je hujši, kakor perva, Tako bo
tudi s tem hudobnim rodom. Dokler je pa še
množicam govoril, glej! so njegova mati in
njegovi bratje zunej stali, in so želeli ž njim
govoriti. Rekel mu je pa nekdo: Grlej! tvoja
mati in tvoji bratje stoje zunaj, in te iščejo.
On pa je tistemu, kteri mu je bil to povedal,
odgovoril in rekel: Kdo je moja mati, in kdo
so moji bratje? In je svojo roko stegnil na
svoje učence, rekoč: Grlejte — moja mati in
moji bratje. Zakaj kdorkoli stori voljo mojega
Očeta, kteri je v nebesih, tisti je moj brat,
in sestra, in mati.

V četertek po 1. nedelji v postu.

Berilo iz Ecehiela preroka 18, 1—9.

Tiste dni mi je govoril Gospod, rekoč: Zakaj imate
med seboj v deželi izraelski to priliko za pregovor,
rekoč: Očetje so jedli kisel grozd, in otroci imajo skomino
v zobeh? Kakor resnično jaz živim, reče Gospod Bog,

46

več ne bo ta prilika pregovor na Izraelskem. Glej, vse
duše so moje; kakor je očetova duša, tako je tudi
sinova duša moja; duša, ktera greši, tista bo umerla.
Kdor je pravičen, in prav in po pravici dela, in ne jd
na gorah, in svojih oči ne vzdiguje v malike hiše Israe-
love; ne oskruni žene svojega bližnjega, in ne gre k ženi
o mesečnem času; in nikogar ne žali, zastavo dolžniku
nazaj da, ničesar po sili ne vzame; svojega kruha lačnemu
podeljuje in nagega oblači; na obrest ne posojuje, in več
ne jemlje; svojo roko odvrača od krivice, in pravično
sodbo dela med človekom in človekom; pod mojih zapo¬
vedih hodi, in moje povelja ohrani, da dela po resnici:
on je pravičen, in bo gotovo živel, reče Gospod vsega-
mogočni.

Evangeli svetega Matevža 15, 21—28.

Tisti čas je Jezus šel, in se je uganil v
kraje Tira in Sidona. In glej! Kananejska žena
je prišla iz tistih krajev, in je vpila za njim,
rekoč: Usmili se me, Gospod, sin Davidov!
moja hči veliko terpi od hudiča. On pa ji ni
besede odgovoril. In njegovi učenci so pristo¬
pili, in ga prosili, rekoč: Odpravi jo, ker

za nami vpije. On pa je odgovoril in rekel:
Nisem poslan, kakor le k zgubljenim ovcam
Izraelove hiše. Ona pa je prišla, in ga je mo¬
lila, rekoč: Gospod! pomagaj mi! On pa je
odgovoril in rekel: Ni prav jemati krufia
otrokom, in ga psom metati. Ona pa je rekla.
Kaj pa da, Gospod! saj psički jedo tudi
drobtine, ktere padajo od mize njih gospodov.
Tedaj je Jezus odgovoril, in je rekel: O žena!
velika je tvoja vera. Zgodi se ti, kakor hočeš.
In njena hči je bila ozdravljena od tiste ure.

47

V petek po 1. nedelji ali kvaterni petek
v postu.

Berilo iz Ecehiela preroka 18, 20—28.

To reče Gospod Bog: Duša ktera je grešila, tista
bo umerla; sin ne bo nosil hudobije očetove, in oče ne¬
bo nosil hudobije sinove. Pravica pravičnega bo nad
njim, in krivica krivičnega bo nad njim. Ako pa pravični
pokoro stori za vse grehe, ktere je storil, in dopolni vse
moje zapovedi, in dela prav in po pravici; bo gotovo
živel, in ne bo umeri. Nobene njegovih hudobij, ktere je
storil, ne bom pomnil; zavoljo svoje pravice, ktero je
delal, bo živel. Hočem li smert hudobnega, pravi Gospod
Bog, in ne veliko bolj, da se spreoberne od svojih hudih
del in živi! Če pa pravični odstopi od svoje pravice in

dela hudobijo po vseh gnjusobah, ktere je hudobni vajen
delati , bo mar živel? Nobeno njegovih pravičnih del,
ktere je bil storil, se ne bo pomnilo, zavoljo nezvestobe,
ktere je kriv, in zavoljo njegove pregrehe, ktero je storil,
zavoljo teh bo umeri. Pa pravite: Ni pravična Gospodova pot!
Poslušajte tedaj, hiša Izraelova: Ali moja pot ni pravična, in
niso li vaše pota hudobne? Zakaj, kadar se verne pravični od
svoje pravice, in stori hudobijo, bo umeri v tem; v kri¬
vici, ktero je delal, bo umeri. In kadar se verne hudobni
od svoje hudobije, ktero je delal , ter dela prav in
pravično , bo svojo dušo pri življenji ohranil. Ker je
namreč premislil, in zapustil vse svoje hude dela, ktere

je delal, bo gotovo živel, in ne bo umeri, reče Gospčd

vsegamogočni.

Evangeli svetega Janeza 5, 1—15.

Tisti čas je bil Judovski praznik, in Jezus
je šel gori v Jeruzalem. Je pa v Jeruzalemu
ovčja kopel, ktera se po hebrejsko Betzajda

48

imenuje, in je imela pet lop. V teli je ležala
velika množica bolnih, slepili, kraljevih, suho-
udnih, kteri so čakali pljivkanja vode. Zakaj
angel Gospodov je ob časih prišel v kopel, ; n
voda je pljivkala. In kdor je po pljivkaaji
vode pervi v kopel stopil, je ozdravel, ktero
bolezen koli je imel. Bil je pa neki človek
tam, kteri je bil osem in trideset let bolan.
Kadar je Jezus tega vidil ležati, in je vedil,
da je že veliko časa tak, mu reče: Hočeš li
ozdravljen bili? Bolnik mu je odgovoril: Go¬
spod! nimam človeka, da bi me, kadar se voda
skali, v kopel djal; zakaj preden jaz pridem,
drugi, pred menoj vanjo stopi. Jezus mu reče:
Vstani, zadeni svojo posteljo, in. hodi! In tisti
človek je zdajci ozdravel, ter je vzel svojo
posteljo, in je hodil. Tisti dan pa je bila so¬
bota. Judje so tedaj ozdravljenemu rekli:
Sobota je, ne smeš svoje postelje nositi. Jim
je odgovoril: Kteri meje  ozdravil, mi je rekel:
Zadeni svojo posteljo in hddi! Tedaj so ga
vprašali: Kdo je tisti človek, kteri je rekel:
Zadeni svojo posteljo in hddi ? On pa, kteri
je bil ozdravljen, ni vedil, kdo je. Zakaj Je¬
zus se je bil umaknil množici, ki je tam
bila. Potlej ga je Jezus v tempeljnu našel, in
mu je rekel: Glej, ozdravljen si; nikar več
ne greši, da se ti kaj hujšega ne zgodi! Tisti
človek je šel, in je Judom povedal, da je
Jezus, kteri ga je ozdravil.

49

V soboto po 1. nedelji ali kvaterno soboto

v postu.

Berilo iz 1. lista s. Pavla apdsteljna do Tesaloni-
čanov 5, 14—23.

Prosimo vas, bratje! svarite nepokojne, oveseljujte
maloserčne, pomagajte slabim, bodite poterpežljivi z vsemi.
Glejte, da ne bo kdo komu hudega za hudo vračeval;
ampak vselej se deržite tega, kar je dobro, eden do dru¬
gega in do vseh. Vselej bodite veseli; neprenehoma molite.

V vseh rečeh se zahvalite; zakaj to je volja Božja v
Kristusu Jezusu do vas vseh. Duha ne ugasujte; preroko¬
vanja ne zaničujte. Vse pa skusite; kar je dobro, deržite.
Vse sence hudega se zderžite. Sam Bog miru pa naj vas
posveti v vseh rečeh, da se ves vaš duh in duša in telo
brez graje ohrani v prihod Gospoda našega Jezusa
Kristusa.

Evangeli svetega Matevža 17, 1—9.

Tisti čas vzame Jezus seboj Petra in
Jakopa in Janeza njegovega brata, in jih pelje
same na visoko goro. In se je spremenil pred
njimi; in njegov obraz se je svetil, kakor solnce,
njegove oblačila pa so bile bele, ko sneg. In
glej prikazala sta se jim Mojzes in Elija, in
sta ž njim govorila. Peter pa je spregovoril in
je rekel Jezusu: Gospod! dobro nam je tukaj
biti; ako hočeš, naredimo tukaj tri šotore,
tebi enega, Mojzesu enega, in Eliju enega. Ko
je še govoril, glej! jih je svetel oblak obsenčil;
in glej! glas iz oblaka, rekoč: „Ta je moj
ljubi Šin, nad kterim imam dopadajenje; njega
poslušajte!“ In kadar so učenci slišali, so na

Slov. Evangel. 4

50

svoj obraz padli, in so se silno bali. In Jezus
je pristopil, in se jih je dotaknil, in jim je
rekel: Vstanite in nikar se ne bojte! Kadar
so pa svoje oči vzdignili, niso nikogar vidili,
kakor Jezusa samega. In ko so z gore šli,
jim je Jezus zapovedal, rekoč: Nikomur ne
pravite te prikazni, dokler Sin človekov od
mertvih ne vstane.

Drugo ali kvaterno nedeljo v postu.

Berilo iz 1. lista s. Pavla aposteljna do Tesaloni-
Čanov J, 1—7.

Bratje! prosimo vas in opominjamo v Gospodu
Jezusu, da, kakor ste od nas prejeli, kako vam gre

živeti, in Bogu dopasti, tako tudi živite, da ste čedalje
bogateji. Sej veste, kakšne zapovedi sem vam dal v
Gospodu Jezusu. To namreč je volja Božja, vaše posve¬
čenje, da se zderžite kurbanja, da izmed vas vsak ve
svoje telo ohraniti v svetosti in časti, ne po gnanji pože¬
lenja, kakor neverniki, kteri Boga ne poznajo: in da kdo
predelen ne stopa, in svojega brata v nobeni reči ne

goljufa; ker Gospod je maščevavec vsega tega, kakor

smo vam pred povedali in pričali. Zakaj Bog nas ni
poklical k nečistosti, ampak svetosti, v Kristusu Jezusu

Gospodu našem.

Evangeli svetega Matevža 17. 1—9.

Tisti čas vzame Jezus seboj itd. (kakor
včeraj str. 4 ( J.)

51

V pondeljek po 2. nedelji v postu.

Berilo iz Daniela preroka 9, 17 — 19.

Tiste dni je molil Daniel k Gospodu, rekoč : Go-
spdd, naš Bog, kteri si izpeljal svoje ljudstvo z mogočno
roko iz Egiptovske dežele, in si si ime storil do današ¬
njega dne, grešili smo, krivico smo storili, Gospdd, zoper
vso tvojo pravico! Odverne naj se, prosim, tvoja jeza in
tvoj serd od Jeruzalema, tvojega mesta, in od tvoje svete
gore. Zakaj zavoljo naših grehov in krivic naših očetov
je Jeruzalem in tvoje ljudstvo v zasmehovanje pri vseh,
kteri so okoli nas. Usliši torej, naš Bog! zdaj molitev
svojega hlapca in njegove prošnje, in poglej milostivo na
svoje svetišče, ktero je zapuščeno. Zavoljo samega tebe,
moj Bog ! nagni svoje uho, in poslušaj; odpri svoje oči,
in poglej na naše razdjanje, in mesto, nad kterim se
kliče tvoje ime. Ne zavoljo svoje pravice namreč, ampak
zavoljo tvojega velikega usmiljenja darujemo svoje prošnje
pred tvojim obličjem. Usliši, Gospod ! bodi milostiv, Go¬
spod! poglej in stori! Zavoljo samega sebe ne odlašaj,
moj Bog! sej se tvoje ime kliče nad mestom in ljudstvom
tvojim, Gospbd naš Bog.

Evangeli svetega Janeza 8, 21—29.

Tisti čas je rekel Jezus Judovskim mno¬
žicam : Jaz grem, in me bote iskali, in bote
v svojem grehu umerli. Kamor jaz grem, vi
ne morete priti. Judje so tedaj rekli: Ali bo
morde sam sebe umoril, ker pravi: Kamor
jaz grem, vi ne morete priti? In jim je rekel:
Vi ste od zdolaj, jaz sem od zgoraj; vi ste
od tega sveta, jaz nisem od tega sveta. Torej
sem vam rekel, da bote umerli v svojih grehih;
zakaj, ako ne verujete, da sem jaz, bote umerli

4*

52

v svojem grehu. Tedaj so mu rekli :  Kdo si
ti? Jezus jim je rekel: Začetek, kteri tudi z
vami govorim. Veliko imam od vas govoriti
in soditi; ali kteri me je poslal, je resničen;
in kar sem jaz od njega slišal, to govorim na
svetu. In oni niso umeli, da je rekel, da je
Bog njegov Oče. Jezus jim je tedaj rekel:
Kadar bote Sinu človekovega povišali, takrat
bote spoznali, da sem jaz, in da sam od sebe
nič ne delam, ampak kakor me je Oče učil, to
govorim. In kteri me je poslal, je z menoj, in
me ni samega pustil; zakaj jaz vselej to delam,
kar je njemu dopadljivo.

V torek po 2 nedelji v postu.

Bei’iIo iz 3. bukev kraljev 17, 8—16.

Tiste dni je govoril Gospod Eliju Tezbičanu, rekoč:
Vstani, in idi v Sarepto Sidonsko, in ostani tam; zakaj
tam sem ženi vdovi zapovedal, da naj te redi. Vstane,
in gre v Sarepto. In kadar pride k mestnim vratom, za¬
gleda vdovo, ktera derva pobira; in jo pokliče, in ji
reče: Daj ' mi malo vode v posodi, da pijem. In kadar
gre, da bi prinesla, vpije za njo, rekoč: Prinesi mi tudi
grižljaj kruha v svoji roki! Ona odgovori: Iiakor resnično
živi Gospod tvoj Bog, nimam kruha, ampak le toliko
moke v posodi, kar se je s pestjo zagrabi, in malo olja
v verču. Glej, ravno pobiram dvoje polen, da grem, in
kaj naredim sebi in svojemu sinu, da jeva, preden umer-
jeva. In Elija ji reče. Nikar se ne boj, ampak idi, in
naredi, kakor si rekla; vendar naj poprej speci meni iz
te močice hlebček pod pepelom, in mi ga prinesi, sebi
pa in svojemu sinu boš potlej naredila. To pa govori
Gospod, Bog Izraelov: „Moka v posodi ne bo pošla, in

olja v verču ne bo zmanjkalo, do dne, ko bo Gospod

53

dež poslal na zemljo . 11  Ona gre, in stori po besedi Eli¬
jevi ; in je jedel on in ona in njena družina. In od

tistega dneva moka v posodi ni pošla, in v verču olja
ni zmanjkalo, po besedi, ktero je bil Gospod rekel po Eliji.

Evangeli svetega Matevža 23,  1— 12.

Tisti čas je Jezus govoril ljudstvu, in

svojim učencem, rekoč: Na stolu Mojzesovem
sede pismarji in farizeji. Vse tedaj, kar koli
vam reko, spolnujte in storite; po njih delih pa
nikar ne delajte, ker pravijo, pa ne store.
Navezujejo namreč težke bremena, ki jih ni
moč nositi, in nakladajo ljudem na rame, pa

jih sami s perstom nočejo ganiti. Vse svoje
dela pa store, da jih ljudje vidijo; delajo si
namreč širji listke, in veči robove v krilu.
In imajo radi perve mesta pri večeijah, in

perve sedeže v shodnicah, in pozdravljanja
na tergih, in da jim ljudje pravijo: učenik!
Vi pa se ne pustite učenikov imenovati; za¬
kaj eden je vaš učenik, vi vsi pa ste bratje.

In nikogar ne imenujte na zemlji svojega

očeta; zakaj eden je vaš Oče, ki je v nebesih.
Ne imenujte se učenikov, zakaj eden je vaš

učenik Kristus. Kteri je naj veči med vami,
bodi vaš služabnik. Kdor se pa povišuje, bo
ponižan; in kdor se ponižuje, bo povišan.

V sredo po 2. nedelji v postu.

Berilo iz bukev Esterinih 13, 8—11, in 15—17.

Tiste dni je Mardohej molil k Gospodu rekoč:

Gospod Bog, vsegamogočni kralj! pod tvoje oblastjo je

54

vse, in ni ga, kteri bi se mogel ustaviti tvoji volji, če si
sklenil Izraelce rešiti. Ti si stvaril nebo in zemljo, in kar
koli se pod nebom najde. Vseli Gospod si, in ni ga,
kteri bi se ustavil tvojemu veličastvu. In zdaj, Gospod,
kralj kraljev, Bog Abrahamov! usmili se svojega ljudstva,
ker nas hočejo naši sovražniki pogubiti, in tvoj del po¬
končati, Nikar ne zaničuj svojega dela, kterega si si iz
Egipta rešil; temuč usliši našo prošnjo, in bodi milostiv
svojemu ljudstvu, ktero je tvoj del in tvoj odloček; in
preoberni našo žalost v veselje, da bomo živeli in hvalili,
Gospod, tvoje ime, in ne zapri jim ust, kteri ti hvalo
pojo, Gospod naš Bog,

Evangeli svetega Matevža 20, 17—28.

Tisti čas je Jezus šel gori v Jeruzalem,
in je vzel dvanajstere učence posebej k sebi,
in njim je rekel: Glejte, gremo gori v Jeru¬
zalem, in Sin človekov bo izdan velikim du¬
hovnom in pismarjem, in ga bodo obsodoli k
smerti; in ga bodo izdali nevernikom zani¬
čevati, bičati in križati, in tretji dan bo (od
smerti) vstal. Takrat je pristopila k njemu
mati Cebedejevili sinov s svojima sinoma, ter
ga je molila in nekaj prosila. On pa ji je
rekel: Kaj hočeš? Mu pravi: Reci, naj sedita
ta moja sina, eden na tvoji desnici, eden pa
na tvoji levici v tvojem kraljestvu. Jezus pa
je odgovoril in rekel: Ne vesta, kaj prosita!
Ali moreta piti kelih, ki ga bom jaz pil? Mu
rečeta: Moreva. Jima reče: Moj kelih bota
sicer pila; sedeti pa na moji desnici ali levici
ni moje vama dati, ampak kterim je priprav¬
ljeno po mojem Očetu. In uni deseteri, ko so

55

to slišali, so bili nevoljni nad bratoma. Jezus

jih je pa k sebi poklical, in je rekel: Veste,

da poglavarji narodov gospodujejo čez nje,
in kteri so vekši, jih imajo v oblasti. Med

vami pa ne bodi tako: temuč, kteri hoče
med vami veči biti, naj bo vaš služabnik. In
kteri hoče med vami pervi biti, naj bo vaš
hlapec. Ravno kakor Sin človekov ni prišel,
da bi se mu streglo, temuč da bi stregel, in

dal svoje življenje v odrešenje za njih veliko.

V detertek po 2. nedelji v postu.

Berilo iz Jeremija preroka 17, 5—10.

To reče Gospod Bog: Preklet človek, ki zaupa v
človeka, in stavi v meso svojo moč, in od Gospoda od¬
stopi Djegovo serce. Zakaj kakor resje v puščavi bo, in
ne bo vidil, kadar dobro pride; ampak bo prebival na
sukoti v puščavi, v slani deželi, v kteri ne more nihče
prebivati. Blagor pa možu, ki zaupa v Gospoda, in je
Gospod njegovo upanje! On bo kakor drevo, zasajeno
pri vodi, ktero v mokroti poganja svoje korenine, in se
ne ustraši, kadar pride vročina; in njegov list bo zelen,
in ob suši ne bo v skerbi, tudi nikoli ne bo prejenjalo
sadu roditi. Hudobno je človekovo serce in neizvedno;
kdo ga bo spoznal? Jaz, Gospod, preiščem serce, in
izkusim obisti; jaz storim, slednjemu po njegovem djanji,
in po sadu njegovih del, reče Gospod vsegamogočni.

Evangeli svetega Lukeža 16, 19—31.

Tisti čas je rekel Jezus Judovskim mno¬
žicam : Bil je neki bogat mož, kteri se je
oblačil v škerlat in tančico, in se je vsak

dan imenitno gostil. In je bil neki ubožec, po
imenu Lazar, ki je ležal pred njegovimi
vratmi poln ran, in se je želel nasititi z drob¬
tinami, ktere so padale z mize bogatega, in
mu jih nihče ni dal; ampak tudi psi so hodili,
in so lizali njegove rane. Prigodilo se je pa,
da je umeri ubogi, in je bil nesen od angelov
v naročje Abrahamovo. Umeri je pa bogati,
in je bil pokopan v peklu. Povzdignil je pa
svoje oči, ko je bil v terpljenji, in je vidil
od deleč Abrahama, in Lazarja v njegovem
naročji. In on je vpil in rekel: Oče Abraham!
usmili se me, ih pošlji Lazarja, da pomoči
konec svojega persta v vodo, in ohladi moj
jezik, ker grozovitno terpim v tem plamenu!
Abraham pa je rekel: Sin! pomisli, da si
prejel dobro v svojem življenji, in ravno tako
Lazar hudo! zdaj pa je ta oveseljen, ti pa
terpiš. In verh 'vsega tega je med nami in
med nami velik prepad postavljen, da, kteri
hočejo od tod k vam iti, ne morejo, in tudi
ne od ondod sem priti. In je rekel: Prosim
te tedaj, oče! da ga pošlješ v hišo mojega
očeta; pet bratov namreč imam; da jim spriča,
da tudi oni ne pridejo v ta kraj terpljenja.
Abraham mu reče: Imajo Mojzesa in preroke,
nje naj poslušajo. On pa je rekel: Nikar,
oče Abraham! ampak če kdo iz mertvih k
njim pojde, se bodo spokorili. Rekel mu je
pa: Ako Mojzesa in prerokov ne poslušajo,
tudi ne bodo verovali, če ravno kdo od mert¬
vih vstane.

57

V petek po 2. nedelji v postu.

Berilo iz 2 .  Mojzesovih bukev 37, 6— 22 .

Tiste dni je rekel Jožef svojim bratom: Poslušajte
moje sanje, lctere sem imel. Zdelo se mi je, da smo na
polji snope vezali, in da se je moj snop vzdignil, in po
koncu postavil; vaši snopi pa, kteri so okoli stali, so se
priklanjali mojemu snopu. Njegovi bratje so odgovorili:

Boš mar naš kralj? in bomo podverženi tvoji oblasti? Te
sanje tedaj in te besede so njih nevošljivost in sovraštvo
podžigale. Imel je še druge sanje, ktere je svojim bra¬

tom povedal, rekoč: Yidil sem v sanjah, kakor da bi se
mi solnce, in luna in enajst zvezd priklanjalo. Ko je to

svojemu očetu in bratom pravil, ga je posvaril njegov
oče, in je djal: Kaj hočejo te sanje, ktere si imel? Ali
se ti bomo jaz, tvoja mati, in tvoji bratje priklanjali na
zemlji? Torej so mu bili nevošljivi njegovi bratje; oče
pa je to reč na tihem premišjeval. In ko so njegovi
bratje pasli čedo svojega očeta v Sihemu, mu je rekel

Izrael: Tvoji bratje pasejo ovce v Sihemu: pojdi, te bom
k njim poslal! In je odgovoril: Tukaj sem! Izrael mu
reče: Idi, in poglej, ali je vse prav pri tvojih bratih in
pri živini, in pridi mi povedat, kaj se godi. Poslan iz
doline Hebronske je prišel v Sihem. In našel ga je mož

po polji hoditi, in ga je v vprašal, koga išče. On pa je
odgovoril: Svojih bratov iščem: povej mi, kje pasejo

čedo? In mož mu je rekel: Prešli so iz tega kraja; pa
sem jih slišal reči: Pojdimo v Dotajn. Jožef je tedaj šel
za svojimi brati, in jih je našel v Dotajnu. Ko so ga od
deleč ugledali, preden je do njih prišel, so ga mislili

umoriti. In so med sebdj djali: Glejte, sanjavec gre. Dejmo,
ubijmo ga, in verzimo ga v staro vodnico, in porečemo:

Divja zvčr ga je snedla; in tedaj se bo pokazalo, kaj

mu pomagajo njegove sanje. Knben pa, ko je to šlišal,
ga je želel rešiti iz njih rok, in je djal: Nikar mu živ¬
ljenja ne jemljimo, in ne prelivajmo kervi; ampak ver-

58

zite ga v to vodnico, ktera je v puščavi, in ohranite
svoje roke nedolžne. To pa je rekel, ker ga je hotel
oteti iz njih rok, in nazaj dati svojemu očetu.

Evangeli svetega Matevža 21,  33—46.

Tisti čas je Jezus Judovskim množicam
in velikim duhovnom to priliko govoril: Bil

je hišen gospodar, kteri je zasadil vinograd,
in ga je s plotom ogradil, in v njem skopal
tlačivnico, in postavil tabor, in ga je dal
kmetom obdelovati, in je šel na tuje. Kadar
se je bil pa čas sadu približal, je poslal svoje
hlapec do kmetov, da bi prejeli njegov sad.
In kmetje so zgrabili njegove hlapce, in so
enega stepli, enega ubili, enega pa kamenjali.
Poslal je spet drugih hlapcev, še več, kakor
proprej, in so jim ravno tako storili. Zadnjič
pa je poslal do njih svojega sina, rekoč:
Mojega sina bodo spoštovali. Kmetje pa, ko
so sina vidili, so rekli med seboj: Ta je
dedič: dejte! ubijmo ga, in bomo imeli nje¬
govo dedščino. In so ga zgrabili, in vergli iz
vinograda in ubili. Kadar tedaj gospod vino¬
grada pride, kaj bo storil tem kmetom? Mu
reko: Hudoline bo hudo končal, in svoj vino¬
grad bo dal obdelovati drugim kmetom, kteri
mu bodo sad opravljali ob svojih časih. Jezus
jim reče: Ali niste nikoli brali v pismih:
Kamen, kterega so izvergli zidarji, on je postal
glava vogla. Gospod je to storil, in je čudno
v naših očeh. Zato vam povem, da bo od
vas vzeto Božje kraljestvo, in bo dano ljud¬
stvu, ktero bo njegov sad dalo. In kdor pade
nad tem kamenom, se bo razbil; na kogar pa

59

on pade, ga bo sterl. In ko so veliki duhovni

in farizeji slišali njegove prilike, so spoznali,

da od njih govori. In bi ga bili radi prijeli, pa so
se bali ljudstva, ker so ga imeli kakor preroka.

V soboto po 2. nedelji v postu.

Berilo iz 1. Mojzesovih bukev 27,  6—40.

Tiste dni je rekla Rebeka svojemu sinu Jakopu:

Slišala sem tvojega očeta govoriti z Ezavom tvojim bra¬

tom, in mu reči: Prinesi mi od svojega lova, in naredi
mi jed, da jem; in te blagoslovim pred Gospčdom, pre¬
den umerjem. Zdaj tedaj, moj sin! poslušaj moj svet.

Pojdi k cedi, in prinesi mi dva naj boljši kozliča, da
naredim iz njih tvojemu očetu jed, ktero rad je; potlej
mu jo poneseš, in bo jedel, in te blagoslovil, preden
umeije. In on ji je odgovoril: Veš, da je Ezav moj brat
kosmat, jaz pa gladek. Kadar me bo pošlatal moj oče,
in bo to občutil, se bojim, da bi ne menil, da sem ga

hotel prekaniti, in da bi si ne nakopal kletve namesto
blagoslova. Mati mu reče: Nad me naj pride ta kletev,

moj sin! Le slušaj mojo besedo, in pojdi, ter prinesi, kar
sem rekla. Je šel, in prinesel, ter dal materi, in je nare¬
dila jed, kakor je vedila, da ima rad njegov oče. In ga
je oblekla z Ezavovimi naj boljšimi oblačili, ktere je pri
sebi doma imela, in mu je s kozlinama rokč ovila, in
goli vrat pokrila. In potlej mu je dala jed, in zročila

kruhe, ktere je bila spekla. In je to nesel, in rekel: Moj
oče! On pa je odgovoril: Slišim: kteri si ti, moj sin? In
Jakop je djal: Jaz sem tvoj pervinec Ezav; storil sem,
kar si mi ukazal. Vstani, sedi in jej od mojega lova, da
me blagoslovi tvoja duša. In Izak je spet rekel svojemu
sinu: Kako si mogel tako hitro najti, moj sin? Je odgo¬
voril: Volja Božja je bila, da mi je hitro naproti prišlo,
kar sem hotel. In Izak je djal: Stopi lesem, da te pošla-
tam, moj sin! in skusim, ali si ti moj sin Ezav ali ne.

60

On je stopil k očetu, in Izak ga je pošlatal, ter je rekel:
Glas je sicer Jakopov glas, pa roke so Ezavove roke. In
ga ni poznal, ker so kosmate roke podobo staijega imele.
Tedaj ga je blagoslovil, in je rekel: Ali si ti moj sin
Ezav? Odgovoril je: Jaz sem. On pa je rekel: Prinesi mi
jed od svojega lova, moj sin! da te blagoslovi moja
duša. Prinesel mu jo je, in ko je bil pojedel, mu je pri¬
nesel tudi vina. In ga je pil, in mu rekel: Stopi k meni,
in kušni me, moj sin! Je stopil, in ga kušnil. In ko je
čutil lepi duh njegovega oblačila, ga je blagoslovil in je
rekel: „Glej, duh mojega sina je kakor duh rodovitne

njive, ktero je blagoslovil Gospdd! Bog ti daj od rose

nebeške in od maščobe zemeljske obilno žita in vina in
olja; služijo naj ti narodje, in rodovi naj se ti prikla¬
njajo. Bodi gospdd svojih bratov, in sinovi tvoje matere

naj se ti uklanjajo! Kdor te bo preklinjal, naj bo sam

preklet, in kdor te bo blagoslovil, naj bo z blagoslovi

napolnjen. Komaj je Izak nehal govoriti, in Jakop odšel,

je Ezav prišel, in skuhano jed prinesel očetu, rekoč:
Vstani, moj oče, in jej od lova svojega sina, da me bla¬

goslovi tvoja duša? In Izak mu je rekel: Kdo si pa ti?
Je odgovoril: Jaz sem tvoj pervorojeni sin Ezav. Izak je
ostermel, in se silno prestrašil, in se je zavzel bolj,

kakor se more verjeti, ter je rekel: Kdo je tedaj uni,
kteri mi je poprej vjeto divjačino prinesel, in sem od
vsega jedel, preden si ti prišel, in sem ga blagoslovil, in
bo blagoslovljen! Ko je bil Ezav zaslišal besede oče¬

tove, je z velikim vpitjem zarjul, in prestrašen rekel :
Blagoslovi tudi mene, moj oče! On pa je djal: Prišel je

tvoj brat z zvijačo, in je prejel tvoj blagoslov. Ezav pa
je dalje rekel: Ki zastonj imenovan Jakop; zakaj vdru-
gič že me je prekanil. Poprej je iz mene pervenstvo spra¬
vil in zdja mi je vzel še moj blagoslov! In reče spet
očetu: Ali nisi nič blagoslova meni prihranil ? Odgovoril
je Izak: Za tvojega gospoda sem ga postavil, in vse

njegove brate sem podvergel njegovi sužnosti. V posestvu
žita in vina in olja sem ga vterdil, in kaj hočem po tem
tebi storiti, moj sin? Ezav mu je odgovoril: Ali imaš le

61

en blagoslov, oča ? Prosim te, blagoslovi tudi mene! In
ko je silno vpil in jokal, je bil Izak omečen: V maščobi
zemlje in v rosi nebes bodi tvoj blagoslov!

Evangeli svetega Lukeža 15, 11—32.

Tisti čas je Jezus farizejem in pismoukom
to priliko povedal: Neki človek je imel dva
sina; in mlaji zmed nju je rekel očetu; Oče!
daj mi del blaga, kteri mene zadene. In njima
je razdelil premoženje. In malo dni potlej je
mlajši sin vse pobral, ter se je podal v daljno
deželo, in je tam zapravil svoje premoženje z
razujzdanim življenjem. Po tem pa. ko je bil
vse zapravil, je vstala velika lakota v tisti deželi;
in on je začel pomanjkanje terpeti. In je šel in
se je pridružil nekemu meščanu tiste dežele.
In ta ga je poslal na svojo pristavo svinje past.
In je želel svoj trebuh napolniti z luščinami,
ktere so svinje jedle; in nihče mu jih ni dal.
Šel je pa sam v se, in je rekel: Koliko najem¬
nikov v hiši mojega očeta ima obilno kruha,
jaz pa tukaj od lakote poginjam! Vzdignil se
bom, ter pojdem k svojemu očetu, in mu
porečem: Oče, grešil sem zoper nebesa in
zoper tebe! Več nisem vreden tvoj sin imeno¬
van biti; stori me, kakor enega svojih najemni¬
kov ! In se je vzdignil, in je prišel k svojemu
očetu. Ko je pa še daleč bil, ga je zagledal njegov
oča, in se mu je milo storilo; in je pritekel,
in se ga oklenil okoli vratu, in ga kušnil. In
sin mu je rekel: Oče, grešil sem zoper nebesa
in zoper tebe! več nisem vreden tvoj sin imeno-

62

van biti. Oče pa je rekel svojim hlapcem: Hitro
prinesite naj bolje oblačilo, in oblecite ga, in dajte
mu perstan na roko, in čevlje na noge; in pripe¬
ljite pitano tele, in ga zakoljite; in hočemo jesti
in se gostiti. Zakaj ta moj sinje bil mertev, in je
spet oživel; je bil zgubljen, in je najden. In so
se začeli gostiti. Njegov starji sin pa je bil na
polji: in ko pride in se približa hiši, je zaslišal
petje in ples. In je enega zmed hlapcev poklical
in poprašal, kaj je to. On pa mu je rekel: Tvoj
brat je prišel, in tvoj oče je zaklal pitano tele,
ker ga je spet zdravega nazaj dobil. Vjezil se
je pa, in ni hotel noter iti. Tedaj je njegov
oče ven šel, in ga je začel prositi. On pa je
odgovoril in rekel svojemu očetu: Glej, toliko
let ti služim, in nisem nikoli tvojega povelja
prestopil, in nikdar mi nisi dal kozliča, da bi
se bil gostil s svojimi prijatli. Ko je pa prišel
ta tvoj sin, ki je svoje premoženje s kurbami
zapravil, si mu zaklal pitano tele. On pa mu
je rekel: Sin! ti si zmiraj pri meni, in vse
moj je tvoje. Spodobilo se je pa gostiti in
veseliti, ker je ta tvoj brat bil mertev in je spet
oživel; je bil zgubljen, in je najden.

Tretjo nedeljo v postu.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Efežanov
5 ,  1 — 9 .

Bratje! bodite posnemavci Božji, kakor preljubi
otroci, in hodite v ljubezni, kakor je tudi Kristus nas
ljubil in se za nas dal v dar in klavščino Bogu v prije¬
ten duh. Kurbanje pa in vsa nečistost ali lakomnost se
še ne imenuj med vami (kakor se spodobi svetim), ali

63

nesramnost, ali nespametne ali gerde besede, kar se ne
spodobi; ampak zahvaljenje veliko bolj. To namreč ve¬
dite in premislite, da noben kurbir, ali nečistnik, ali la¬
komnik (kar je malikovanje), nima dela v kraljestvu Kri¬
stusovem in Božjem. Ne dajte se nikomur zapeljati s
praznimi besedami, ker zavoljo tega pride jeza Božja nad
otroke nepokorščine. Ne bodite tedaj njih deležniki! Za¬
kaj bili ste nekdaj tema, zdaj pa ste svetloba v Go-
spddu. Kakor otroci svetlobe hodite; ker sad svetlobe je
v vsej dobroti in pravici in resnici.

Evangeli svetega Lukeža 11, 14—28.

Tisti čas je izganjal Jezus hudiča, in ta
je bil mutast. In ko je bil hudiča izgnal, je
mutec govoril, in množice so se čudile. Eni
zmed njih pa so rekli: Z Belcebubom, visim
hudičev,' izganja hudiče. In drugi so ga sku¬
šali, in so iskali znamenja z neba od njega. On
pa, ker je vidil njih misli, jim je rekel: Vsako
kraljestvo, ktero je samo zoper sebe razdeljeno,
bo razdjano, in hiša bo na hišo padla. Ako je
pa tudi satan sam zoper sebe razdeljen, kako
bo obstalo njegovo kraljestvo? ker pravite, da
z Belcebubom hudiča izganjam. Ce pa jaz z
Belcebubom hudiče izganjam, s kom jih vaši
otroci izganjajo ? Zato bodo oni vaši sodniki.
Ako. pa s perstom božjim hudiče izganjam,
je res božje kraljestvo k vam prišlo. Kadar
močni v orožji svoj v  dvor varuje, je v miru
njegovo premoženje. Ce pa močnejši kakor on
nadnj pride, in ga premaga, pobral bo vse
njegovo orožje, na ktero se je zanašal, in bo
delil njegov rop. Kdor ni z menoj, je zoper

mene; in kdor ne pobira z menoj, raztresa.
Kadar nečisti duh iz človeka pride, hodi po
suhih krajih, in išče pokoja, in ker ga ne
najde, pravi: Vernil se bom v svojo hišo, od
koder sim izšel. In ko pride, jo najde pome¬
teno in osnaženo. Tedaj gre, in si privzame
sedem drugih duhov, hujših kot on, in gredo
vanjo in prebivajo tam. In poslednje tistega
človeka je hujši, kakor pervo. Prigodilo se je
po ko je to govoril, je povzdignila neka žena
glas zmed množice, in mu je rekla: Blagor
telesu, ktero je tebe nosilo, in persim, ktere
si sesal! On pa je rekel: Veliko bolj blagor
tistim, kteri božjo besedo poslušajo, in jo
ohranijo!

V pondeljek po 2. nedelji v postu.

Berilo iz 4. bukev kraljev 5, 1—15.

Tiste dni je bil Naman, poglavar vojakov Sirskega
kralja, velik mož pri svojem gospodu in češčen; zakaj
po njem je dal Gospod zmago Sirii. Bil je pa močan in

bogat mož, toda gobov. Takrat je bilo šlo iz Sirije ne¬

kaj vojakov na rop, in so bili pripeljali iz izraelske de¬
žele deklico vjeto, ktera je bila v službi pri Namanovi ženi.
Ta reče svoji gospej: O, da bi bil pač moj gospdd pri
preroku, ki je v Samarii; gotovo bi ga ozdravil od gob,
ktere ima! Naman gre tedaj k svojemu gospodu, in mu
pove rekčč: Tako in tako je govorila deklica iz
Izraelske dežele. In mu reče Sirski kralj: Pojdi, poslal
bom list izraelskemu kralju. Gre, in vzame seboj deset

talentov srebra, in šest talentov zlata, in deset pražnih
oblačil; in prinese list izraelskemu kralju teh besed:

Kadar prejmeš ta list, vedi, da sem poslal k tebi Na-

65

mana, svojega služabnika, da ga ozdraviš od njegovih
gob Ko je izraelski kralj list prebral, preterga svoje ob¬
lačila, in reče: Sem jaz mar Bog, da bi mogel umoriti in
oživiti, ker je on do mene poslal, da bi ozdravil človeka
od njegovih gob ? Razumejte in poglejte, kako priložnosti
išče zoper mene! Ko je slišal Elizej, mož Božji, da je
namreč izraelski kralj pretergal svoje oblačila, pošlje k
njemu, rekoč: Zakaj si svoje oblačila pretergal? K meni
naj pride, in zvedil bo, da je prerok v Izraelu. Naman
tedaj pride s konji in z vozmi, in obstoji pred vratmi

Elizejeve hiše. In Elizej pošlje k njemu sporočit in pove¬
dat : Pojdi in skoplji se sedemkrat v Jordanu, in bo

ozdravelo tvoje telo, in boš očiščen. Naman se razjezi in
oberne, rekoč: Sem mislil, da bo ven k meni prišel, in
se vstopil, ter klical v ime Gospoda svojega Boga, in da
se bo s svojo roko gob dotaknil, in me ozdravil. Niste li
boljši Abana in Farfara, reki Damaške, od vseh vod v
Izraelu, da bi se v njih kopal, in se očistil? Ko se je
tedaj obernil, in je sredit šel, stopijo k njemu njegovi

hlapci, in mu reko: Oče, ko bi ti bil tudi kaj težkega
prerok naložil, bi bil to gotovo storil; koliko bolj, ker
ti je zdaj rekel: Skoplji se, in boš očiščen. Na to gre,

in se skoplje v Jordanu sedemkrat po besedi Božjega
moža; in njegovo telo je zdravo, kakor telo majhnega
otroka, in je očiščen. Tedaj se je vernil k Božjemu možu
z vso svojo družino, in pride, in stoji pred njim, ter reče:
Zdaj vem, da ni drugega Boga na vsi zemlji, kakor le
v Izraelu!

Evangeli svetega Lukeža 4 ,  23—30.

Tisti čas je rekel Jezus farizejem: Kaj
pa mj bote rekli ta pregovor: Zdravnik,

ozdravi sam sebe! Kolikoršne reči smo slišali,
da si jih delal v Kafarnavmu, delaj jih tudi
tukaj v svojem kraji. Rekel je pa: Resnično

Slov. Evangel. J')

66

vam povem: V dnevih Elijevih je bilo veliko
vdov v Izraelu, ko je bila velika lakota po vsi
deželi; in k nobeni iz njih ni bil Elija po¬
slan, ampak le v Sarepto na Sidonskem k ženi
vdovi. Tudi je bilo veliko gobovih ob času Eli-
zeja preroka v Izraelu; in nobeden zmed njih
ni bil očiščen, ampak le Naman Sirec. In
vsi v shodnici, ki so to slišali, so bili polni
jeze. In so vstali, in so ga ven iz mesta izgna¬
li, in ga peljali na rob gore, na kteri je bilo
njih mesto zidano, da bi ga doli sunili. On pa
je, posred njih grede, stran šel.

V torek po 3. nedelji v postu.

Berilo iz 4. bukev kraljev 4, 1—7.

Tiste dni je neka žena vpila Elizeju preroku, rekoč:
Tvoj hlapec, moj mož, je umeri, in ti veš, da se je tvoj
hlapec bal Gospoda. In glej, posojevavec je prišel, in
hoče vzeti moja dva sina, da bi mu služila. Elizej ji

reče: Kaj hočeš, da ti storim ? Povej mi, kaj imaš v
svoji hiši? Ona po odgovori: Jaz tvoja dekla nimam

drugega v svoji hiši, kakor malo olja, s kterim se ma¬
žem. Ji reče: Pojdi, sprosi na posodo od vseh svojih
sosedov veliko praznih posod. In pojdi noter, in zakleni
svoje duri, kadar boš že notri ti in tvoja sina, in vlij
ga v tiste posode, in ko bodo napolnjene, jih postavi na
stran. Gre tedaj žena, ter zapre duri za seboj, in za

svojima sinoma; ta ji posode dajeta, in ona naliva. In
kadar so bile posode polne, reče svojemu sinu: Prinesi
mi še eno posodo. In on odgovori: Je nimam. Tedaj

jenja olje teči. Ona pa gre, in pove Božjemu možu. In
on reče: Pojdi, prodaj olje, in verni svojemu posojevavcu;
ti pa in tvoja sina živite ob ostanku.

67

Evangeli svetega Matevža 18, 15—22.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:
Ako greši' zoper tebe tvoj brat, pojdi in ga
posvari med seboj in med njim samim. Ako
te posluša, si pridobil svojega brata. Ako te pa
ne posluša, vzemi seboj še enega ali dva, da
v ustih dveh ali treh prič stoji vsa reč. Ako
jih pa ne posluša, povej cerkvi. Če pa cerkve ne
posluša, naj ti bo kakor nevernik in očitni greš¬
nik. Resnično vam povem, kar koli bote zavezali
na zemlji, bo zavezano tudi v nebesih; in kar
koli bote razvezali na zemlji, bo razvezano tudi
v nebesih. Se vam povem, da, ako se dva zmed
vas zedinita na zemlji, se jima bo, za ktero
reč koli prosita, zgodila po mojem Očetu, kteri
je v nebesih. Zakaj kjer sta dva, ali kjer so
trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz v
sredi mej njimi. Takrat je pristopil k njemu
Peter, in je rekel: Gospod! kolikokrat bo grešil
zoper mene moj brat, in naj mu odpustim?
do sedemkrat? Jezus mu reče: Ne rečem ti do
sedemkrat, ampak sedemdesetkrat sedemkrat.

V sredo po 3. nedelji v  postu.

Berilo iz 2.  Mozesovih bukev 20,  12—24.

To reče Gospod Bog: Spoštuj svojega očeta in

svojo mater, da boš dolgo živel na zemlji, ktero ti bo
dal Gospod tvoj Bog. Ne ubijaj, ne prešestvaj, ne kradi,
ne govori zoper svojega bližnjega krivega pričevanja, ne
želi svojega bližnjega hiše; tudi ne želi njegove žene, ne
hlapca, ne dekle, ne vola, ne kaj drugega, kar je njego-

68

vega. Vse ljudstvo pa je slišalo grom in glas trobente,
in je vidilo blisk in goro z dimom pokrito, in so od

strahu in trepeta vsi prevzeti od deleč stali, in rekli

Mojzesu: Govori nam ti, in te bomo poslušali! Nikar naj
nam ne govori Gospod, da umerjemo! In Mojzes je
djal ljudstvu: Nikar se ne bojte; zakaj Bog je le pri¬
šel, da bi vas skusil, in da bi bil njegov strah pri vas,

in da bi ne grešili. In ljudstvo je od deleč stalo. Mojzes

pa je šel v meglo, v kteri je bil Bog. Rekel je Gospdd

Mojzesu še: To povej Izraelovim otrokom: Vidili ste, da
sem vam z neba govoril. Ne delajte si srebernih in zlatih

bogov. Storite mi oltar iz persti, in darujte na njem

svoje žgavne in hvalne darove, svojo drobnico in govedino
na vsakem kraji, kjer bo spomin mojega imena.

Evangeli svetega Matevža 15, 1—11.

Tisti čaz so prišli k Jezusu iz Jeruzalema
pismarji in farizeji, rekoč: Zakaj prestopajo
tvoji učenci zročilo starih? Ne umivajo si nam¬
reč rok, kadar kruh jedo. On pa je odgovoril
in jim rekel: Zakaj prestopate tudi vi zapoved
Božjo zavoljo svojega zročila? Zakaj Bog je
rekel: Spoštuj očeta in mater; in: Kdor kolne
očeta ali mater, naj umerje. Vi pa pravite:
Kdor koli reče očetu ali materi: Dar, kteri
koli je od mene, bo tebi v prid: in naj bi tudi
ne spoštoval svojega očeta, ali svoje matere.
Tako ste zapoved Božjo v nič storili zavoljo
svojega zročila. Hinavci! prav je prerokoval
od vas Izaija, rekoč: To ljudstvo me časti z
ustnicami, njih serce je pa deleč od mene. Pa
zastonj me časte, ker uče uke in zapovedi
človeške. In je množice k sebi poklical, in njim

69

rekel: Poslušajte in umejte: Kar gre v usta,
ne ognjusi človeka, ampak kar gre iz ust, to
ognjusi človeka.

V četertek po 3. nedelji v  postu.

Berilo iz Jeremija preroka 7 ,  1— 7 .

Tiste dni mi je govoril Gospod, rekoč: Stoj med
vratmi Gospodove hiše, in oznanuj tam to besedo, in reci:
Poslušajte besedo Gospodovo, vsi Judovi, kteri hodite
skozi te vrata Gospoda molit! To reče Gospod vojsknih
trum, Bog Izraelov: Poboljšajte svoje pota in svoje dela,
in bom prebival z vami na tem mestu. Ne zanašajte se
na lažnjive besede, in ne recite: Tempelj Gospodov, tem¬
pelj Gospodov, tempelj Gospodov je. Zakaj če poboljšate
svoje pota, in svoje dela; če storite pravico med možem
in njegovim bližnjim; če tujcu in siroti in vdovi ne sto¬
rite krivice, tudi nedolžne kervi ne prelivate na tem
mestu, in za tujimi bogovi ne hodite sami sebi v škodo;
bom prebival z vami na tem mestu, v deželi, ktero sem
dal vašim očetom, od vekomaj do vekomaj, reče Gospod
vsegamogočni.

Evangeli svetega Lukeža 4, 38—44.

Tisti čas se je vzdignil Jezus iz shodnice,
in je šel v hišo Simonovo. Tašča Simonova pa
je imela hudo merzlico; in so ga za njo pro¬
sili. In je stopil k nji, in zapovedal merzlici,
in jo je popustila. In zdajci je vstala, in jim
stregla. Kadar je pa solnce zašlo, so vsi, kteri
so imeli bolnike z mnogoterimi boleznimi, jih
k njemu pripeljali. On pa je v  na slehernega
roke položil, in ga je ozdravil. Šli so pa tudi
hudiči iz mnogih, so vpili in rekli: Ti si Sin

70

Božji! in jim je zažugal, in jih ni pustil
govoriti, ker so vedili, da je on Kristus. Ka¬
dar se je pa dan storil, se je podal, in je še
v pust kraj, in množice so ga iskale, in so prišle
do njega; in so ga priderževale, da bi ne šel
od njih. On pa jim je rekel: Tudi drugim me¬
stom moram oznanovati Božje kraljestvo, ker
sem zato poslan. In je oznanoval v shodnicah
po Galileji.

V petek po 3. nedelji v postu.

Berilo iz 4. Mojzesovih bukev 20, 2—13.

Tiste dni so se zbrali Izraelovi otroci zoper Mojzesa
in Arona, in so se spuntali, in rekli: Dajta nam vode,
da pijemo! — In Mojzes in Aron sta množico odpravila,
in šla v šotor zaveze, in se na zemljo vergla, in sta k
Gospodu vpila in rekla: Gospod Bog, usliši vpitje tega
ljudstva, in odpri jim svoj zaklad, studenec žive vode,
da se napijejo, in nehajo mermrati. In prikazalo se je
veličastvo Gospodovo nad njima. In Gospod je govoril
Mojzesu rekoč: Vzemi palico, in skliči ljudstvo ti in tvoj
brat Aron, in govorita skali pred njimi, in ona bo vode
dala. In boš vodo iz skale pripravil, in bo pila vsa mno¬
žica in njena živina. Mojzes je tedaj vzel palico, ktera
je bila pred Gospodom, kakor mu je bil zapovedal. In
je sklical množico k skali, in jim je rekel: Poslušajte
puntarji in neverni! Ali vam bova mogla iz skale vode
dobiti? In je vzignil Mojzes roko, in s palico dvakrat
udaril na skalo, in je privrelo veliko vode iz nje, tako
da se je napilo ljudstvo in živina. In Gospod je rekel
Mojzesu in Aronu: Ker mi nista verjela, da bi me bila
poveličala pred Izraelovimi otroci, ne bota peljala teh
ljudi v deželo, ktero jim bom dal. To je voda prere¬
kanja, kjer so Izraelovi otroci Gospodu prerekali, in je
bil poveličan med njimi.

Evangeli svetega Janeza 4, 5—4ž.

Tisti čas je prišel Jezus v Samarijsko me¬
sto, ktero se imenuje Sihar, blizu pristave,
ktero je bil dal Jakop Jožefu, svojemu sinu.
Bil je pa tam Jakopov studenec. Jezus tedaj,
Truden od pota, je tako sedel pri studencu
Bilo je okoli šeste ure. Pride žena iz Samarije
vode zajemat. Jezus ji reče: Daj mi piti. (Za¬
kaj njogovi učenci so bili v mesto odšli, da
bi jesti kupili.) Reče mu tedaj ta Samarijska
žena: Kako ti, ker si Jud, mene piti prosiš,
ki sem Samarijska žena? (Zakaj Judje se ne
pečajo s Samarijani.) Jezus je odgovoril in ji
rekel: Ako bi poznala dar Božji, in kdo je ta,
kteri ti pravi: Daj mi piti; bi bila ti njega
morebiti prosila, in bi ti bil dal žive vode.
Zena mu reče: Sej nimaš s čim zajeti, in stu¬
denec je globok; od kod imaš tedaj živo vo¬
do? Aii si ti veči, kakor naš oče Jakop, kteri
nam je dal studenec, in je iz njega pil on, in
njegovi sinovi, in njegova živina? Jezus je
odgovoril in je rekel: Slehern, kteri pije te
vode, bo spet žejen; kdor pa pije vode, ktero
mu bom jaz dal, ne bo žejen vekomaj: ampak
voda, ktero mu bom jaz dal, bo v njem ..stu¬
denec vode izvirajoče v večno življenje. Zena
mu reče: Gospod! daj mi te vode, da ne bom
žejna, in da ne bom hodila semkaj zajemat!
Jezus ji reče : v  Pojdi, pokliči svojega moža, in
pridi semkaj. Zena je odgovorila in rekla:
Nimam moža. Jezus ji reče: Prav si rekla:

72

Nimam moža; zakaj pet možev si imela, in
kterega v  zdaj imaš, ni tvoj mož; ti si prav
rekla. Zena mu reče: Gospod! vidim, da si
ti prerok. Naši očaki so na tej gori molili; vi
pa pravite, da v Jeruzalemu je v  mesto, kjer
se mora moliti. Jezus ji reče: Zena! verjemi
mi, da pride ura, ko ne bote ne na tej gori,
ne v Jeruzalemu molili Očeta. Vi molite, kar
ne veste; mi molimo, kar vemo, zakaj zveli¬
čanje je iz Judov. Pride pa ura, in je že zdaj,
ko bodo, kteri prav molijo, Očeta molili v duhu
in v resnici; tudi Oče namreč hoče, da so
taki, kteri ga molijo. Bog je duh, in kteri ga
molijo, ga morajo v duhu in resnici moliti.
Žena mu reče: Vem, da Mesija pride, (kteri
se imenuje Kristus); kadar tedaj on pride,
nam bo vse oznanil. Jezus ji reče: Jaz sem,
ki govorim s teboj. In med tem so prišli nje¬
govi učenci, in so se čudili, da je z ženo go¬
voril. Vendar pa nobeden ni rekel: Kaj vpra¬
šaš, ali kaj z njo govoriš? Popustila je tedaj
žena svoj verč, in je šla v mesto, in reče
tistim ljudem: Pojdite in poglejte človeka,

kteri mi je vse povedal, kar koli sem storila;
ali je on Kristus? Šli so tedaj iz mesta in
prišli k njemu. Med tem so ga učenci prosili,
rekoč: Učenik, jej! On pa jim je rekel: Jaz
imam jed jesti, ktere vi ne veste. Učenci so te¬
daj rekli med seboj: Mu je li kdo jesti pri¬
nesel? Jezus jim reče: Moja jed je, da sto¬
rim voljo tega, kteri me je poslal, in da do¬
polnim njegovo delo. Ali ne pravite vi, da
je še štiri mesce, in žetev pride? Glejte! vam
povem: Povzdignite svoje oči, in poglejte

73

polje, da je že belo za žetev. In kdor žanje,
prejme plačilo, in zbira sad v večno življenje,
da se vkupej veselita, kteri seje, in kteri žanje.
Zakaj v tem je pregovor resničen: Drugi seje,
in drugi žanje. Jaz sem vas poslal žet, česar
niste obdelali. Iz tistega mesta pa je veliko
Samarijanov v njega verovalo zavoljo govorjenja
žene, ktera je pričevala: Vse mi je povedal,
kar koli sem storila. Ko so tedaj Samarijani k
njemu prišli, so ga prosili, da bi pri njih ostal.
In je ostal tam dva dni. In veliko več jih je
vanj verovalo zavoljo njegovega govorjenja.
In so rekli ženi: Zdaj več ne verujemo za¬
voljo tvojega govorjenja; zakaj sami smo
slišali, in vemo, da je on resnično Zveličar
sveta.

V soboto po 8. nedelji v postu.

Berilo iz Daniela preroka 13, 1—62.

Tiste dni je živel v Babilonu mož, Joakim po imenu,
in je vzel za ženo Helkijevo hčer po imenu Suzano, silno
lepo in bogaboječo.' Njeni starši namreč, kteri so bili
pravični, so učili svojo hčer po Mojzesovi postavi. Bil je
pa Joakim zelo bogat, in je imel saden vert blizu svoje
hiše; in Judje so se pri njem shajali; zato ko je bil
zmed vseh naj častitljivši. In sta bila sodnika postavljena
dva stara zmed ljudstva tisto leto, od kakoršnih je go¬
voril Gospod: Šla je hudobija iz Babilona od starih sod¬
nikov, od kterih se je menilo, da vladajo ljudstvo. Ona
sta zahajala v Joakimovo hišo, in hodili so k njima
vsi, kteri so tožbe imeli. Kadar je bilo pa ljudstvo odšlo
okoli poldneva, je šla Suzana na vert svojega moža, in
se je sprehajala. In starca sta jo vidila vsak dan va-nj
iti, in sprehajati se; in vnelo se je njima poželenje od

74

nje. In sta prevernila svoj um, ter uklonila svoje oči, da
bi ne vidila neba, in se ne spomnila pravičnih sodeb.
Prigodi se pa, kadar pazita priložen dan, pride Suzana,
kakor poprejšnje dni samo z dvema deklama na vert, in
se hoče kopati; vroče namreč je bilo. In nikogar ni bilo
tam, razun dveh starcev, ktera sta skrita, in jo strežeta.
Keče tedaj deklama: Prinesite mi olja, in lepo dišečega
mazila, in vrata na vert zaprite, da se skopljem. Kadar
ste pa dekli odšle, vstaneta starca, in tečeta k
njej, in rečeta: Glej vrata na vert so zaklenjene, in
nihče nas ne vidi, in imava poželenje do tebe, zavoljo
tega nama privoli, in se nama vdaj. Ako nočeš, bova
pričala zoper tebe, da je bil mladenič pri tebi, in da
si za to dekli od sebe poslala. Suzana zdihne in reče:
V stiskah sem od vseh strani: zakaj če to storim, mi je

umreti; če pa ne storim, ne bom ubežala vajnim rokam.
Vender bolje mi je brez greha vama v roke pasti, kakor
grešiti vpričo Gospoda. In Suzana je zavpila na ves glas.
Zavpila sta pa tudi starca proti njej, in eden je stekel k
vratam na vert, in jih je odperl. Ko so bili pa domači
hlapci zaslišali kričanje z verta, so planili skozi zadnje
vrata va-nj, da bi vidili, kaj da je. Kadar sta pa starca,
povedala, je bilo hlapcev zlo sram, ker se ni nikoli kaj
tacega slišalo od Suzane govoriti. In drugi dan, kadar
se je ljudstvo pri Joakimu njenem možu zbralo, prideta
tudi starca polna krivičnih naklepov zoper Suzano , da
bi jo umorili. In rečeta vpričo ljudstva: Pošljite po Su¬
zano , Helkijevo hčer, Joakimovo ženo! In pošljejo ja-
derno. In pride s svojimi starši, in z otroci, in z vso
svojo rodovino. Tedaj jokajo njeni in vsi, kteri so jo
poznali. Starca pa vstaneta v sredi ljudstva, in položita
svoje roke na njeno glavo. Ona pa plaka, in se ozre
proti nebu; zakaj njeno serce je zaupalo v Gospoda. In
rečeta starca: Kadar sva se sama na vertu prehajala, je
ona vanj prišla z dvema deklama, in je zaklenila vrata
na vert, in od sebe poslala obe dekli. In je prišel k
njej mladenič, kteri je bil skrit, in je ležal ž njo. Mi
dva pa sva bilo v nekem kotu na vertu, in ko sva

vidila pregreho, sva tekla k njima, in ji vidila v nečistem
djanji. In njega sicer nisva mogla uderžati, ker je bil
močnejši od naju, in je vrata odperl in utekel. Njo pa
sva prijela in vprašala, kdo je mladenič, in nama ni
kotla povedati. Tega sva priči. Verjela jima je množica,
kakor starašinoma, in sodnikoma ljudstva, in so jo k

smerti obsodili. Suzana pa zavpije na ves glas in reče:

Večni Bog, ki poznaš vse skrito, in veš vse, preden se

zgodi! ti veš, da sta krivično pričala zoper mene; in

glej, umerjem, ako ravno nisem nič storila tega, kar sta

ima hudobna spletla zoper mene. In Gospod je uslišal

njen glas. In ko jo peljejo k smerti, obudi Gospod sve¬
tega Duha v mladenču, kteremu je ime Daniel; in za¬

vpije na ves glas: Nedolžen sem jaz nad njeno kervjo. In
oberne se vse ljudstvo vanj in reče: Kaj je to, kar si

govoril? Stoje v sredi njih reče: Nespametni otroci Izrae¬
lovi ! kako ste, da si niste izprašali in spoznali, kaj je

res, obsodili Izraelovo hčer? Vernite se na sodišče, zakaj
krivo sta pričala zoper njo! Ljudstvo se je tedaj jaderno
vernilo, in Daniel jim reče: Odločite ji deleč narazen, in
ji bom izpraševal. Ko sta bila tedaj ločena eden od
druzega, pokliče nju enega in mu reče: Zastarani v hu-
dobii! Zdaj so prišli na dan tvoji grehi, ktere si poprej
delal, ko si po krivem sodil, nedolžne zatiral, in kri¬
vične izpuščal, ako ravno Gospod govori: Nedolžnega in

pravičnega ne mori. Zdaj tedaj, če si jo vidil, povej,

pod kterim drevesom si ji vidil pogovarjati se med se¬
boj ? On odgovori: Pod mastikom. Daniel pa reče: Prav
v svoje pogubljenje si se zlagal: zakaj glej, angel Go¬
spodov, lsteri je od Boga povelje prejel, te bo raztergal
na dvoje. In ko so ga bili odpeljali, je ukazal unega

pripeljati, ter mu reče: Zarod Kanonov, ne pa Judov!
lepota te je omamila, in poželenje je spačilo tvoje serce.
Tako sta delala Izraelovim hčeram, in one so vama iz
srahu privolile; ali Judova hči se ni vdala vajni hu-

dobii. Zdaj mi tedaj povej, pod kterim drevesom si ji
dobil pogovarjati se med seboj? Od odgovori: Pod slivo.

Daniel pa mu reče: Prav si se zlagal tudi ti sam v

76

svoje pogubljenje; zakaj čaka te angel Gospodov z me¬
čem, da te preseka po sredi, in vaji umori. Tedaj za¬
vpije vsa množica na ves glas, in hvalijo Boga, ki jih
ohrani, kteri vanj zaupajo. In se vzdignejo zoper oba
starca (zakaj Daniel jih je bil prepričal iz nju ust, da sta
krivo pričala) in jima store kakor sta ona hudobna delala
zoper svojega bližnjega, ter ji umore. In oteta je bila
nedolžna kri tisti dan.

Evangeli svetega Janeza 8, 1—11.

Tisti čas je šel Jezus na oljsko goro. In
zjutraj zgodaj je spet prišel v tempelj, in vse
ljudstvo je prišlo k njemu; in jih je sede

učil. Pripeljejo mu pa pismarji in farizeji
ženo, ki so jo bili v prešestvu dobili; in so jo
v sredo postavili, in so mu rekli: Učenik! ta
žena je bila zdaj v prešestvu najdena. V po¬
stavi pa nam je Mojzes zapovedal take

kamenjati. Kaj tedaj ti praviš? To so pa rekli,
ker so ga skušali, da bi ga mogli zatožiti.

Jezus pa se je pripognil, in je s perstom
pisal na tla. Ko pa niso jenjali ga vprašati,
se je sklonil in jim je rekel: Kteri zmed vas
je brez greha, naj pervi verže kamen vanjo.
In se je spet pripognil, in pisal na tla. Kadar
so pa to slišali, so eden za drugim ven šli,
naj pervič starši; in je ostal Jezus sam in
žena, ki je v sredi stala. Jezus pa se je sklonil,
in ji rekel: Žena! kje so tisti, kteri so te tožili?
Ali te ni nobeden obsodil? Ona je rekla:

Nobeden, Gospod! Jezus pa je rekel: Tudi
jaz te ne bom obsodil: pojdi in nikar več ne
greši.

Četerto nedelo v postu.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Galačanov
4 , 22 — 31 .

Bratje! pisano je, da je imel Abraham dva sina;
enega od sužnje, in enega od proste. Pa kteri je bil od
sužnje, je bil po mesu rojen: kteri pa od proste, po
obljubi. To pa je po drugačnem pomenu rečeno. To sta
namreč dva testamenta: eden na gori Sinajski, kteri

v sužnost rodi, in ta je Agara; zakaj gora Sinajska je
v Arabii, in se derži tiste, kjer je zdaj Jeruzalem, in služi
s svojimi otroci. Eden pa, kteri je gornji Jeruzalem, je
prosta in naša mati. Zakaj pisano je: Veseli ze nepo-
rodna, ktera ne rodiš; zaukaj in zavpij, ktera nisi na po¬
rodu ; ker zapuščena ima veliko otrčk, več ko ta, ktera
ima moža. Mi pa, bratje! smo po Izaku otroci obljube.
Ali kakor je takrat tisti, kteri je bil po mesu rojen,
preganjal unega, kteri je bil po duhu; tako tudi zdaj.
Ali kaj govori pismo ? Izženi sužnjo in njenega sina;
zakaj sin sužnje ne ho naslednik s sinom proste. Tedaj,
bratje! nismo otroci sužnje, ampak proste, s ktero pro¬
stostjo nas je Kristus proste storil.

Evangeli svetega Janeza 6, 1—15.

Tisti čas je šel Jezus čez Galilejsko
morje, ktero je Tiberijsko. In šla je za njim
velika množica, ker so vidili čudeže, ki jih
je delal nad bolniki. Jezus je tedaj šel na
goro, in je tam sedel s svojimi učenci. Bila
je pa blizu velika noč, Judovski praznik. Ko
je tedaj Jezus oči vzdignil, in je vidil, da je
silno velika množica prišla k njemu, je

78

rekel Filipu: Od kod bomo kupili kruha, da
bi ti jedli? To je pa rekel, ker ga je skušal:
zakaj on je vedil, kaj bo storil. Filip mu je
odgovoril: Za dve sto denarjev kruha jim ni
dosti, da bi vsakteri kaj malega dobil. Mu
reče eden njegovih učencev, Andrej, Simona
Petra brat: Mladenič je tukaj, kteri ima pet
ječmenovih kruhov, in dve ribi; ali kaj je to
med tolikanj? Jezus pa je rekel: Recite lju¬
dem sesti. Bilo je pa tamkej veliko trave. So
tedaj sčdli, okoli pet tavžent mož števila,
Tedaj je Jezus vzel kruhe; in je zahvalil,
ter jih razdelil med sedeče; ravno tako tudi
rib, kolikor so hotli. Ko so bili pa nasiteni,
reče svojim učencem: Poberito kosce, kteri
so ostali, da konca ne vzamejo. So tedaj po¬
brali, in napolnili dvanajst košev s kosci, ki
so ostali od petih ječmenovih kruhov tistim,
kteri so jedli. Tedaj so ljudje, ko so vidili
čudež, kterega je bil Jezus storil, rekli: On
je resnično prerok, kteri ima na svet priti.
Ko je tedaj Jezus spoznal, da hočejo priti,
in ga po sili vzeti, da bi ga kralja storili, je
spet on sam zbežal na goro.

V pondeljek po 4. nedelji v postu.

Berilo iz 3. bukev kraljev 3, 16—28.

Tiste dni ste prišle dve posvetne ženi k kralju Sa¬
lomonu, in stopite pred njega. In reče nju ena: Prosim:
moj Gospod! Jaz in ta žena stanujeve v eni kisi, in sem
porodila pri njej v hramu. Tretji dan po mojem porodu

79

pa je tudi ona porodila; in vse vkupej bile, in razim
naju ni bilo nikogar drugega pri nama v hiši. V noči
pa je sin te žene umeri, v spanji namreč ga je zadušila.
In vstane po noči, ko je bilo vse tiho, vzame mojega

sina od mene, tvoje služabnice spijoče, in ga položi k
sebi; svojega sina pa, kteri je bil mertev, k meni po¬

loži. In ko sem zjutraj vstala, da bi dala mleka svojemu
sinu, najdem, da je mertev; ko ga pa pri belem dnevu
liolj na tanko pogledan, vidim, da ni moj, kterega sem
rodila. Druga žena pa je rekla: Ni tako, kakor govoriš;

ampak tvoj sin je mertev, moj pa živi. Nasproti je nna

rekla: Lažeš, zakaj moj sin živi, tvoj sin pa je umeri.
In tako ste se prepirali pred kraljem. Tedaj reče kralj. Ta
pravi: Moj sin živi, tvoj sin pa je umeri; in una odgovori:
Ni tako, ampak tvoj sin je umeri, moj pa živi. Prinesite mi
meč! In ko so meč prinesli kralju, reče: Razsekajte otroka
živega na dvoje, in dajte polovico tčj, polovico pa uni.
Zena pa, ktere sin je bil živ (njej namreč se je njen sin
v serce smilil), reče kralju: Prosim Gospod! dajte uni
otroka živega, in nikar ga ne umorite! Nasproti pa una
reče: 'Ne bodi ne moj ne tvoj, ampak razdeli naj se.
Kralj odgovori in reče: Dajte pervi otroka živega in ni¬
kar ga ne umorite, zakaj ta je njegova mati. In ves
Izrael je slišal sodbo, lttero je storil kralj, in so se bali
kralja, ker so vidili, da je modrost Božja v njem storiti
pravico.

Evangeli svetega Janeza 2 ,  13—25.

Tisti čas je bila blizu velika noč, in Je¬
zus je šel gori v Jeruzalem. In jih je našel
v tempeljnu, kteri so prodajali vole in ovce
in golobe, in menjavce sedeti. In je naredil
kakor tepežnico iz vervic, in je vse izgnal
iz tempeljna, tudi ovce in vole; in je me-
njavcem denarje izsul, in mize prevernil. In
tistim, kteri so golobe prodajali, je rekel :

80

Spravite to od tod, in ne delajte iz hiše
mojega Očeta hiše kupčije. Njegovi učenci
pa so se spomnili, da je pisano: Gorečnost
za tvojo hišo me izjeda. Judje so tedaj
odgovorili, in mu rekli: S kakšnim čudežem
nam skažeš, da smeš to delati? Jezus je
odgovoril in jim rekel: Poderite ta tempelj,
in v treh dneh ga bom postavil. Tedaj so
Judje rekli: Šest in štirideset let se je zidal
ta tempelj, in ti ga boš v treh dneh postavil?
On pa je govoril od tempeljna svojega telesa.
Kadar je tedaj od mertvih vstal, so se spomnili
njegovi učenci, da je to govoril; in so verovali
pismu in besedi, ktero je Jezus govoril. Ko je
bil pa v Jeruzalemu o veliki noči, v dan
praznika, jih je veliko verovalo v njegovo
ime, ker so vidili njegove čudeže, ki jih
je delal. Jezus se jim pa ni zaupal samega
sebe, zato ker je on vse poznal, in ker ni
potreboval, da bi kdo pričeval od človeka;
zakaj on je vedil, kaj je v človeku.

V torek po 4. nedelji v  postu.

Berilo iz 2 .  Mojzesovih bukev 32 , 7 —14.

Tiste dni je Gospod Mojzesu govoril, rekoč: Pojdi
z  gore; zakaj grešilo je tvoje ljudstvo, kterega si pri¬
peljal iz egiptovske dežele. Odstopili so hitro s pota,
kterega si jim pokazal, in so si zlili tele, in so ga molili
in mu darovali, rekoč: Ti so tvoji bogovi, Izrael, kteri
so te izpeljali iz egiptovske dežele. In Gospod je spet
rekel Mojzesu: Vidim, da je to ljudstvo terdovratno;

pusti me, da se vname moja jeza nad njimi, in da jih

81

potrebim, in bom storil tebe v velik narod. Mojzes pa
je molil k Gospodu svojemu Bogu, rekoč: Gospod! za¬
kaj se je tvoj serd vnel zoper tvoje ljudstvo, ktero si
izpeljal iz egiptovske dežele z veliko krepostjo in močno
roko ? Naj ne reko Egipčani: Zvijačno jih. je izpeljal,
da bi jih pomoril v gorah, in iztrebil iz zemlje. Potolaži
se naj tvoja jeza, in bodi milostljiv budobii svojega ljud¬
stva. Spomni se Abrahama, Izaka, in Izraela, svojih slu¬
žabnikov, kterim si prisegel sam pri sebi, rekoč: Bom po¬
množil vaš zarod, kakor zvezde na nebu, in vso to deželo
od ktere sem govoril, bom dal vašemu zarodu, in jo bote
v last imeli vekoma. In Gospod se je dal potolažiti, in ni
poslal svojemu ljudstvu nesreče, od ktere je govoril, in se je
usmilil svojega ljudstva Gospod naš Bog.

Evangeli svetega Janeza 7, 14—31.

Tisti čas, kadar je bil že praznik napol
minul, je šel Jezus v tempelj, in je učil. In
Judje so se čudili, rekoč: Kako ume on pisma,
ker se ni učil? Jezus jim je odgovoril in rekel:
Moj uk ni moj, ampak tistega, kteri me je
poslal. Ako hoče kdo njegovo voljo storiti,
bo spoznal iz uka, ali je iz Boga, ali jaz sam
iz sebe govorim. Kdor sam iz sebe govori,
išče svoje časti: kdor pa išče časti tistega,
kteri ga je poslal, on je resničen, in v njem
ni krivice. Ni li vam Mojzes dal postave? In
nobeden zmed vas ne spolni postave. Zakaj
me iščete umoriti ? Množica je odgovorila in
rekla: Hudiča imaš, kdo te išče umoriti?
Jezus je odgovoril in jim rekel: Eno delo
sem storil, in vsi se čudite. Poglejte, Mojzes
vam je dal obrezo (ne da bi bila od Mojzesa,

Slov. Evangel. 6

82

ampak od očakov), in v soboto obrezujete člo¬
veka. Ako človek obrezo prejme v soboto, da
se Mojzesova postava ne prelomi; zakaj se
nad menoj hudujete, da sem celega človeka
ozdravil v soboto? Ne sodite na oči, ampak
sodite pravično sodbo. Nekteri iz Jeruzalema
so tedaj rekli: Ni li ta tisti, kterega iščejo
umoriti? In glejte! očitno govori, pa nič mu
ne reko. Ali so viši res spoznali, da je on Kri¬
stus? Ali tega poznamo, od kod je; kadar pa
Kristus pride, ne ve nihče, od kod je. Jezus je
tedej v tempeljnu uce glas povzdignil in rekel:
Poznate me, in veste, od kod sem! In sam od
sebe nisem prišel; ampak resničen je, kteri me
je poslal, kterega vi ne poznate. Jaz ga po¬
znam, ker sem od njega in me je on poslal.
Iskali so tedaj ga prijeti, in nihče ni rok nanj po¬
ložil, ker še ni bila prišla njegova ura. Veliko
iz množice pa jih je vanj verovalo, in so rekli :
Ali bo Kristus, kadar pride, več čudežev delal
kakor jih ta dela ?

V sredo po 4. nedelji v  postu.

Berilo iz Izaija preroka 1, 16—19.

To reče Gospod Bog: Umijte se, očistite se; spra¬
vite hudobijo svojih del spred mojih oči, jenjajte hudobno
delati; učite se dobro storiti, iščite pravičnosti, pomagajte
zatiranemu, storite pravico siroti, ponesite se za vdovo;
tedaj pridite, in se pravdajte z menoj, reče Gospod. Ako
so vaši grehi kakor škerlat, bodo beli, kakor sneg; in
ako so rudeči kakor bager, bodo kakor volna beli. Ako
me hočete poslušati, bote dobrote dežele vživali, reče
Gospod vsegamogočni.

83

Evangeli svetega Janeza 9, 1—38.

Tisti čas, ko je šel Jezus mimo, je vidil
človeka od rojstva slepega. In so ga vprašali
njegovi učenci: Učenik! kdo je grešil, on ali
njegovi starši, da je slep rojen? Jezus je od¬
govoril : Ni grešil ne on ne njegovi starši; temuč
da se razodenejo Božje dela nad njim. Jaz mo¬
ram delati dela tistega, kteri me je poslal, do¬
kler je dan; pride noč, ko nihče ne more delati.
Dokler sem na svetu, sem luč sveta. Ko je bil
to rekel, je pljunil na tla, in storil blata iz pljunka,
in je pomazal z blatom njegove oči; in mu je
rekel: Pojdi, umij se v kopeli Siloe (kar se pre¬
stavlja poslan). Tedaj je šel, in se je umil, in je
prišel videč. Sosedje tedaj, in kteri so ga poprej
vidili, da je bil berač, so rekli: Ali ni ta tisti,
kteri je sedel, in vbogajme prosil? Eni so rekli:
On je. Eni pa: Nikakor, ampak podoben mu
je. On pa je rekel: Jaz sem. Tedaj so mu rekli :
Kako so se ti odperle oči ? Je odgovoril: Tisti
človek, ki se imenuje Jezus, je blata storil,
in je pomazal moje oči, in mi je rekel: Pojdi

k kopeli Siloe, in umij se. In sem _ šel, in se

umil in vidim. In so' mu rekli: Kje je tisti?
Je rekel: Ne vem. Peljejo ga, kteri je
bil slep, k farizejem. Bila je pa sobota,
kadar je Jezus blata storil, in odperl njegove
oči. Tedaj so ga spet tudi farizeji vprašali,
kako je spregledal. On pa jim je rekel: Blata

mi je djal na oči, in sem se umil, in vidim.

Rekli so tedaj nekteri zmed farizejev: Ta

človek ni od Boga, ker sobote ne derži. Drugi

6 *

84

pa so rekli: Kako more človek grešnik take
čudeže delati? In je bil razpor med njimi.
Reko tedaj spet slepcu: Kaj ti praviš od
njega, kteri ti je odperl oči? On pa je rekel:
Prerok je. Judje tedaj niso verjeli od njega,
da je bil slep, in da je spregledal, dokler niso po¬
klicali staršev tega, kteri je bil spregledal. In so
jih vprašali rekoč: Je li ta vaš sin, od kterega
vi pravite, da je bil slep rojen? Kako tedaj
zdaj vidi? Njegovi starši so jim odgovorili,
in rekli: Vemo, da je ta naš sin, in da je bil
slep rojen; kako pa zdaj vidi, ne vemo; ali
kdo je odperl njegove oči, mi ne vemo. Njega
vprašajte, dosti je star, naj sam govori od
sebe. To so rekli njegovi starši, ker so se
Judov bali, zakaj Judje so bili že sklenili, da,
če kdo reče, da je on Kristus, naj bo od
shodnice odločen. Zavoljo tega so njegovi star¬
ši rekli: Dosti je star, njega vprašajte. Tedaj
so drugič poklicali človeka, kteri je bil slep,
in so mu rekli: Daj čast Bogu! mi vemo,
da je ta človek grešnik. On jim je tedaj re¬
kel: Ali je grešnik, ne vem; samo to vem,
da sem bil slep, in da zdaj vidim. So mu
tedaj rekli: Kaj ti je storil? Kako ti je od¬
perl oči? Jim je odgovoril: Sem vam že po¬
vedal, in ste slišali; kaj hočete spet slišati?
Ali hočete tudi vi njegovi' učenci biti? Tedaj
so ga kleli in so rekli: Ti bodi njegov uče¬
nec; mi pa smo Mojzesovi učenci. Mi vemo, da
je z Mojzesom Bog govoril; od tega pa ne
vemo, od kod je. Je odgovoril tisti človek
in jim rekel: To je čudno, da vi ne veste,
od kod je; in je odperl moje oči! Vemo pa,

85

da grešnikov Bog 1  ne usliši: ampak če kdo
Bogu služi, in njegovo voljo stori, njega usliši.
Kar svet stoji, se ni slišalo, da bi bil kdo
sleporojenemu odperl oči. Ko bi ta ne bil od
Boga, bi ne bil mogel nič storiti. So odgovorili
in mu rekli: V grehih si rojen ves, in ti nas
učiš? In so ga izgnali venkaj. Jezus je slišal, da
so ga venkaj izgnali; in ko ga je bil našel,
mu je rekel: Veruješ li v Sina Božjega? On
je odgovoril in rekel: Gospod! kdo je, da bi,
veroval vanj? In Jezus mu je rekel: Vidil si
ga, in kteri s teboj govori, on je. On pa je
rekel: Gospod! verujem. In je padel in ga
molil.

V četertek po 4. nedelji v postu.

Berilo iz 4. bukev kraljev 4 ,  25—38.

Tiste dni je šla Simamska žena k Elizeju na goro
Karmelsko. In kadar jo je bil zagledal mož Božji proti
sebi iti, je rekel Gieciju svojemu hlapcu: Glej je, Su-

namke! Teci ji naproti, in reci ji: Je li mir tebi in
tvojemu možu in tvojemu sinu? Ona je odgovorila: Mir.
Kadar je bila pa prišla k možu Božjemu na goro, se je
oklenila njegovih nog; in Gieci je pristopil, in jo je
hotel odriniti. Mož Božji pa je rekel: Pusti jo; zakaj
njej je britko pri sercu, in Gospod mi ni razodel, in mi ni
povedal. Ona pa mu je rekla: Sem li prosila sinu od svojega
Gospoda ? Ali ti nisem rekla: Nikar mi ne lagaj ? In on je
rekel Gieciju: Opaši svoje ledje, in vzemi mojo palico v
svojo roko, ter idi. In ako te kdo sreča, ne pozdravljaj
ga; in ako te kdo pozdravi, ne odgovarjaj mu. In položi
mojo palico otroku na obraz. Na to je rekla mati otro¬
kova: Kakor resnično živi Gospod, in tvoja duša, te ne
pustim! Tedaj se je vzdignil in je šel za njo. Gieci pa

86

je bil pred njima odšel, in je bil palico položil otroku
na obraz; ni bilo glasu, ne občutka. In se je vernil
njemu naproti, in mu je povedal, rekoč: Otrok ni vstal.
Elizej je šel tedaj v hišo, in otrok leži mertev na nje¬
govi postelji. In ko je bil vanjo prišel, je zaperl duri
za seboj in za otrokom, in je molil k Gospodu. Tedaj
se je vzdignil, in je legel na otroka, in je djal svoje
usta na njegove usta, svoje oči na njegove oči, in svoje

roke na njegove roke; in se je razprosterl nad njim, in

se je ogrelo otrokovo telo. In on je vstal, in šel enkrat po
hiši semtertje; in je spet šel, in se vlegel na-nj, in otrok
sedemkrat zazeva, in odpre oči. On pa je poklical Gie-

cija, in mu je rekel.- Pokliči to Sunamko. In poklicana

stopi noter k njemu. On reče: Vzemi svojega sina. Ona
je pristopila, in padla k njegovim nogam, in se mu pri¬
klonila do tal; in je vzela svojega sina, in šla; Elizej pa
se je vernil v Galgalo.

Evangeli svetega Lukeža 7, 11—16.

Tisti čas je šel Jezus v mesto, ki se imenuje
Najm, in ž njim so šli njegovi učenci in velika
množica. Ko se je pa mestnim vratom približal,
glej! so merliča nesli, edinega sina svoje matere,
in ta je bila vdova; in ž njo je bilo veliko
ljudi' iz mesta. In kadar jo je Gospod vidil, se
mu je v serce smilila in ji je rekel: Ne jokaj!
In je pristopil, in se par dotaknil, (kteri so
pa nosili, so obstali;) in je rekel: Mladenič,
rečem ti, vstani! In merlič je sedel, in začel
govoriti. In ga je dal njegovi materi. Vse
pa je strah obšel, in so Boga hvalili, rekoč:
Velik prerok je med nami vstal, in Bog je
obiskal svoje ljudstvo!

87

V petek po 4. nedelji v postu.

Berilo iz 3. bukev kraljev 17, 17—24.

Tiste dni je zbolel sin gospodinjin, in bolezen je
bila tako silna, da ni bilo v njem več sape. Rekla je
tedaj Eliju: Kaj je meni in tebi, mož Božji? Si li

zato k meni prišel, da pridejo moje pregrehe v spomin,
in da umoriš mojega sina? In Elija ji je rekel: Daj mi
svojega sina! In ga je vzel iz njenega naročja, in nesel
v gornjico, kjer je on prebival, in ga je položil na

svojo posteljo. In je klical k Gospodu , ter je djal:
Gospod moj Bog! se li huduješ na to vdovo, pri kteri
jaz prebivam, da si umoril njenega sina? In se je raz¬
pel, in trikrat podolgoma na otroka vlegel, in je klical
k Gospodu, ter rekel: Gospod moj Bog! prosim, naj
se verne duša tega otroka v njegovo telo. In Gospod
je uslišal Elijevo prošnjo in vernila se je duša v otroka,
in je oživel. In Elija je vzel otroka, in ga je nesel iz
gornjice v spodnjo hišo, in dal njegovi materi, in ji rekel:
Vidiš, tvoj sin živi! In žena je rekla Eliju: Zdaj iz

tega spoznam, da si mož Božji in da je beseda Gospodova
v tvojih ustih resnična.

Evangeli svetega Janeza 11, 1—45.

Tisti čas je bil nekdo bolan, Lazar iz

Betanije, iz terga Marije in Marte, njene sestre.
(Marija pa je bila, ktera je Gospoda z mazilom
mazala, im brisala njegove noge s svojimi lasmi,
ktere brat Lazar je bil bolan.) Njegovi sestri
tedaj ste poslali do njega, rekoč: Gospod!

glej, on, ki ga ljubiš, je bolan. Ko je pa Jezus
to slišal, jim je rekel: Ta bolezen ni k smerti,
temuč je k časti Božji, da bo Sin Božji po nji
poveličan. Jezus pa je ljubil Marto, in njeno

88

sestro Marijo, in Lazarja. Ko je tedaj slišal,
da je bolan, je še dva dni ostal na tistem mestu.
Potem pa je rekel svojim učencem: Pojdimo
spet v Judejo! Učenci mu reko: Učenik! zdaj
so Judje iskali te kamenjati, in greš spet tje?
Jezus je odgovoril: Ni li dvanajst ur v dnevu?
Ako kdo po dnevu hodi, se ne spotakne, ker
vidi luč tega sveta: ako pa po noči hodi, se
spotakne, ker ni luči pri njem. To je govoril,
in po tem jim je rekel: Lazar, naš prijatel,
spi; pa grem, da ga iz spanja zbudim. Njegovi
učenci so tedaj rekli: Gospod! ako spi, bo
ozdravel. (Jezus pa je bil rekel od njegove
smerti; oni pa so menili, da od navadnega
spanja govori.) Takrat tedaj jim je Jezus razločno
rekel: Lazar je umeri. In vesel sem zavoljo vas,
da nisem bil tam, zato da verujete; pa pojdimo
k njemu. Tomaž tedaj, ki je imenovan Dvojčič,
je rekel součencem: Pojdimo tudi mi, da ž
njim umerjemo! Jezus je tedaj prišel, in ga, je
našel že štiri dni v grobu ležati. (Betanija je
bila blizu Jeruzalema, okoli petnajst tečajev
hoda.) Veliko Judov pa je bilo prišlo k Marti
in k Marii, da bi ji tolažili zavoljo nju brata.
Ko je tedaj Marta slišala, da Jezus pride, mu
je naproti šla; Marija pa je doma sedela, Marta
je tedaj rekla Jezusu: Gospod! ko bi ti bil
tukaj, bi moj brat ne bil umerh Pa tudi zdaj
vem, da, kar koli boš Boga prosil, ti bo Bog
dal. Jezus ji reče: Tvoj brat bo vstal. Marta
mu reče: Vem, da bo vstal ob vstajenji po¬
slednji dan. Jezus ji je rekel: Jaz sem vstajenje
in življenje; kdor v me veruje, bo živel, ako
ravno umerje. In kdor koli živi in v me veruje,

89

ne bo umeri vekomaj. Veruješ li to? Mu reče:
Kaj pa, da verujem, Gospod! da si ti Kristus,
Sin živega Boga, ki si na svet prišel! In ko
je bila to izgovorila, je šla in je poklicala na
tihem Marijo, svojo sestro, rekoč: Učenik je tukaj,
in te kliče. Ona, ko je to slišala, vstane hitro,
in gre k njemu. Jezus namreč še ni bil prišel v
terg; ampak je bil še na tistem mestu, kjer mu
je bila Marta naproti prišla. Judje tedaj, kteri
so bili pri nji v hiši, in so jo tolažili, ko so
vidili, da je Marija hitro vstala, in ven šla, so

šli za njo, rekoč: K grobu gre, da bo tam jokala.

Ko je tedaj Marija tje prišla, kjer je bil Jezus,
in ga je vidila, mu je k nogam padla, in mu
reče: Gospod! ko bi bil ti tukaj, bi moj brat
ne bil umeri. Jezus tedaj, ko jo je vidil jokati,
in jokati Jude, kteri so bili ž njo prišli, se je
zgrozil v duhu, in se užalil, in je rekel: Kam
ste ga položili? Mu reko: Gospod! pojdi in
poglej. In Jezus se je zjokal. Judje so tedaj
rekli: Glejte, kako ga je ljubil! Eni zmed njih

pa so rekli: Ali ni mogel tisti, ki je oči odperl

sleporojenemu, tudi storiti, da bi ta ne bil umeri?
Jezus se je tedaj spet sam v sebi zgrozil, in
pride k grobu. Je bila pa jama, in kamen je
bil položen čez njo. Jezus reče: Odvalite kamen.
Marta, sestra mertvega, mu reče: Gospod! že
smerdi, zakaj štiri dni že leži. Jezus ji reče:
Ali ti nisem rekel, da ako veruješ, boš vidila čast
Božjo? Tedaj so kamen odvalili. Jezus pa je
oči na kviško vzdignil, in je rekel: Oče zahva¬
lim te, da si me uslišal. Jaz sem pa vedil, da
me vselej uslišiš; toda zavoljo ljudstva, ki okoli
stoji, sem rekel, da verujejo, da si me ti poslal.

90

In ko je bil to izrekel, je z velikim glasom

zavpil: Lazar, pridi ven! In kteri je bil umeri,

je zdajci ven prišel, povezan na rokah in no¬

gah s povoji, in njegov obraz je bil v pert
zavit. Jezus jim reče: Razvežite ga, in pustite
ga iti. Veliko Judov tedaj, ki so bili prišli k

Marii in k Marti, in so vidili, kar je Jezus

storil, je vanj verovalo.

V soboto po 4. nedelji v postu.

Berilo iz Izaija preroka 49, 8—15.

To reče Gospod: Ob prijetnem času sem te uslišal,
in v dan zveličanja sem ti pomagal; sem te ohranil, in
te dal v zavezo ljudstvu, da povzdigneš dežele, in po¬
sedeš zapuščene dele, da rečeš jetnikom: Izidite! in

tistim, kteri so v temi: Pridite na svetlobo! Ha potih
se bodo pasli, in na vseh planjavah bo njih paša. Ne

bodo lačni, ne žejni, tudi jih ne bo pekla vročina in

solnce; ker njih usmiljenik jih bo vodil, in k studencem

vod jih peljal. In bom storil vse svoje gore v pot, in

moje steze bodo povišane. Glej, oni bodo od deleč prišli,

in glej, eni od severja in od morja, drugi od južne
dežele! Ukajte, nebesa, in veseli se zemlja; gore, pojte
hvalo! Zakaj Gospod je poveselil svoje ljudstvo, in se
usmilil svojih siromakov. Ali Sion reče: Zapustil me

je Gospod in Bog me je pozabil! More li mati poza¬
biti svoje dete, da bi se ne usmilila sinu svojega telesa?
In ko bi ga ona pozabila, jaz vendar tebe ne bom po¬
zabil, reče Gospod vsegamogočni.

Evangeli svetega Janeza, 8, 12—20.

Tisti čas je Jezus govoril Judovskim

množicam, rekoč: Jaz sem luč sveta; kdor hodi

91

za menoj, ne hodi po temi, ampak bo imel
luč življenja. Farizeji so mu tedaj rekli: Ti sam
od sebe pričuješ, tvoje pričevanje ni resnično.
Jezus je odgovoril, in jim rekel: Če tudi jaz
sam od sebe pričujem, je moje pričevanje ven¬
dar resnično; ker vem, od kod sem prišel, in
kam grem; vi pa ne veste, od kod idem in
kam grem. Vi po mesu sodite, jaz nikodar ne
sodim. In ako jaz sodim, je moja sodba resnična;
ker nisem sam, ampak jaz in Oče, kteri me je
poslal. In v vaši postavi je pisano, da dveh
človekov pričevanje je resnično. Jaz sem, kteri
sam sebi pričujem; in Oče, kteri me je poslal,
pričuje od mene. Tedaj so mu rekli: Kje je
tvoj Oče? Jezus je odgovoril: Ne poznate ne
mene, ne mojega Očeta; ako bi mene poznali,
bi pač tudi mojega Očeta poznali. Te besede
je Jezus govoril v tempeljnovi brambi, ko je
učil v tempeljnu; in nihče ga ni prijel, ker
njegova ura še ni bila prišla.

Peto postno ali tiho nedeljo.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Hebrejev
9, 11—15.

Bratje! Kristus je pristopil, kakor veliki duhoven
prihodnjih dobrot, skozi viši in veliko boljši šotor, kteri
ni z roko storjen, to je, ne tega stvarjenja; tudi ni s
kozlovsko ali telečjo kervjo, ampak je z lastno kervjo
enkrat v presvetišče šel, in je večno odrešenje našel.
Zakaj če kri kozlov in juncev, in potreseni teliein pepel
ognjušene posveti v telesno čistost, koliko bolj bo kri
Kristusa, kteri je po svetem Duhu sebe brez madeža Bogu
dal, našo vest očistila od mertvih del, da bomo služili

92

živemu Bogu! In zato je srednik nove zaveze, da s
smertjo obljubo odrešenja od tistih pregreh, ki so bile
pod poprejšno zavezo, prejmejo, kteri so poklicani k
večnemu delu v Kristusu-Jezusu Gospodu našem.

Evangeli svetega Janeza 8, 46—59.

Tisti čas je rekel Jezus Judovskim množicam:
Kdo zmed vas me bo greha prepričal? Ako vam
resnico govorim, zakaj mi ne verujete? Kdor
je iz Boga, besede Božje posluša. Za tega voljo
vi ne poslušate, ker niste iz Boga. Judje so tedaj
odgovorili, in mu rekli: Ali ne govorimo
mi prav, da si Samarijan, in hudiča imaš?
Jezus je odgovoril: Jaz nimam hudiča; ampak
častim svojega Očeta, in vi ste mi čast vzeli.
Pa jaz ne iščem svoje časti; je, kteri je išče
in sodi. Resnično, resnično, vam povem: Ako
kdo mojo besedo dopolni, ne bo smerti vidil
vekomaj. Judje so tedaj rekli: Zdaj smo spo¬
znali, da imaš hudiča! Abraham je umeri in
preroki, in ti praviš: Ako kdo mojo besedo
dopolni, ne bo smerti okusil vekomaj. Si li ti
veči, kakor naš oče Abraham, ki je umeri? in
preroki so umerli. Koga sam sebe delaš? Jezus
je odgovoril: Če jaz sam sebe častim, moja
čast nič ni; moj Oče je, kteri me časti, od
kterega vi pravite, da je vaš Bog. In ga ne
poznate; jaz pa ga poznam, in ako rečem, da
ga ne poznam, bom lažnik, kakor vi: ali poznam
ga in dopolnim njegovo besedo. Abraham, vaš
oče, se je silno veselil viditi moj dan; vidil
ga je, in je bil vesel. Judje so mu tedaj rekli :  Še
petdeset let nimaš, in si Abrahama vidil? Jezus

93

jim je rekel: Resnično, resnično vam povem,
preden je bil Abraham, sem jaz. Tedaj so po¬
birali kamenje, da bi vanj lučali: Jezus pa se
je skril, in je šel iz tempeljna.

V pondeljek po tihi nedelji.

Berilo iz Jona preroka 3, 1—19.

Tiste dni je govoril Gospod vdrugič Jonu preroku,

rekoč: Vstani in idi v Ninive, veliko mesto, in oznanuj
v njem, kar sem ti jaz rekel oznanovati. In je vstal Jona,
in šel v Ninive po besedi Gospodovi. Ninive pa so bile
mesto za tri dni hoda veliko. In Jona je šel za en dan
hoda v mesto, ter je vpil in rekel: Se štirideset dni, in
Ninive bodo razdjane! In Ninivljani so verovali v Boga.
in so napovedali post, ter so oblekli ostre oblačila od
naj vekšega do naj manjšega. In prišla je beseda do kralja
Ninivskega, in je vstal s svojega stola, in vergel svoje

oblačilo s sebe, in se oblekel v ostro oblačilo, ter sedel
na pepel. In je bilo oklicano in rečeno v Ninivah po

povelji kralja in njegovih knezov tako: Nič naj ne oku¬
sijo ne ljudje, ne živina, ne govedo, ne drobnica; tudi
naj se ne pasejo, in vode naj ne pijejo. In naj se ob¬

lečejo v ostre oblačila ljudje in živina, in naj kličejo v
Gospoda na vso moč. In slehern naj se oberne od svo¬
jega hudega pota in od krivice svojih rok. Kdo ve,

morebiti, so bo Bog obernil, in bo zanesel, in odjenjal od
svojega groznega serda, in ne bomo končani. In Bog je
vidil njih dela, da so se obernili od svojega hudega pota,
in usmilil se je svojega ljudstva Gospod naš Bog.

Evangeli svetega Janeza 7, 32—39.

Tisti čas so viši in farizeji poslali hlapcev,
da bi Jezusa prijeli. Jezus jim je tedaj rekel: Se

94

malo časa sem pri vas, in grem k njemu, kteri
me je poslal. Iskali me bote, pa me ne bote našli;
in kjer sem jaz, tje vi ne morete priti. Judje so
tedaj rekli med seboj: Kam misli ta iti, da ga
ne bomo našli? Ali pojde med razkropljene
nevernike, in bo nevernike učil? Kakšno govor¬
jenje je to, ker je rekel: Iskali me bote, pa me
ne bote našli: in kjer sem jaz, tje vi ne morete
priti? Posledni veliki dan praznika pa je Jezus
vstal in vpil, rekoč: Ako je kdo žejen, naj
pride k meni, in naj pije. Kdor v me veruje,
poteko, kakor pismo pravi, potoki žive vode iz
njegovega oserčja. To pa je rekel od Duha,
kterega so imeli prejeti vanj verujoči.

V torek po tihi nedelji.

Berilo iz Daniela preroka 14, 28—42.

Tiste dni so stopili Babilončani pred kralja, in so
rekli: Izdaj nam Daniela, ki je Bela razdjaJ, in drakona
umoril; sicer bomo pomorili tebe in tvojo družino! Vidil
je tedaj kralj, da so zelo vanj tiščali, in prisiljen jim je
izdal Daniela. Vergli so ga v levnjak, in tam je bil šest
dni. V levnjaku pa je bilo sedem levov, in dajali so jim
na dan po dve trupli in dve ovci; ali zdaj se jim ni nič
dalo, da bi požerli Daniela. Bil je pa prerok Habakuk
v Judeji, in on je bil skuhal podmet, in nadrobil kruha

v lonec; in je šel na polje, da bi nesel ženjcem. Tedaj

je rekel angel Gospodov Habakuku: Nesi obed , ki ga

imaš, v Babilon Danjelu, kteri je v levDjaku. In Haba¬
kuk je rekel: Gospod! Babilona nisem vidil, in za jamo

ne vem. In ga je prijel angel Gospodov verh glave, in

ga nesel za lase njegove glave; in ga je postavil v Ba¬

bilon nad jamo s svojo hitro močjo. In Habakuk je za-

95

vpil, rekoč: Daniel, služabnik božji, vzemi obed, kterega
ti je Bog poslal! In Daniel je rekel: Spomnil si se me,
Gospod Bog! in njih nisi zapustil, kteri te ljubijo. In
Daniel je vstal in jedel. Angel Gospodov pa je Habakuka
berž postavil na njegovo mesto nazaj. Sedmi dan tedaj
je prišel kralj, da bi obžaloval Daniela, in je stopil k
jami, ter vanjo pogledal, in glej, Daniel sedi v sredi levov.
Takrat je zavpil kralj na ves glas, rekoč: Velik si, G -
spod, Bog Danielov! In ga je potegnil iz levnjaka; tiste
pa, kteri so ga hotli pogubiti, je vergel v jamo, in so
bili požerti pri tej priči pred njim. Tedaj je kralj rekel:
Boje naj se vsi prebivavci po vsi deželi Danielovega Boga;
ker on je odrešenik, ki dela znamenja in čudeže na nebu
in na zemlji, ki je rešil Daniela iz levnjaka.

Evangeli svetega Janeza 7, 1—13.

Tisti čas je Jezus po Galileji hodil; zakaj
po Judeji ni hotel hoditi, ker so ga Judje iskali
umoriti. Bil je pa blizu Judovski praznik zelenih
šotorov. Rekli so mu pa njegovi bratje: Idi od
tod, in pojdi v Judejo, da tudi tvoji učenci vidijo
tvoje dela, ktere delaš. Zakaj nihče ne dela kaj
na skrivnem, kteri išče očiten biti; če to delaš,
daj se na znanje svetu. Tudi njegovi bratje nam¬
reč niso vanj verovali. Jezus jim tedaj reče: Moj
čas še ni prišel; vaš čas pa je svelej pripravljen.
Vas svet ne more sovražiti, mene pa sovraži, ker
jaz pričujem od njega, da so njegove dela hude.
Vi pojdite na ta praznik, jaz pa še ne grem na
ta praznik, ker moj čas še ni dopolnjen. Ko je
bil to rekel, je on ostal v Galileji. Ko so bili pa
njegovi bratje odšli, takrat je tudi on na praznik
šel, ne očitno, ampak nekako na skrivnem. Judje
so ga tedaj iskali ob prazniku, in so rekli: Kje

96

je on? In med ljudmi je bilo na tihem veliko
govorjenja zavoljo njega. Zakaj nekteri so rekli:
Dober je: nekteri pa so rekli: Ni tako, temuč
ljudi zapeljuje. Vendar pa nihče ni očitno od
njega govoril zavoljo strahu pred Judi.

V sredo po tihi nedelji.

Berilo iz 3. Mojzesovih bukev 19, 1, 2, 11—19.

Tiste dni je govoril Gospod Mojzesu, rekoč: Govori
vsemu zboru Izraelovih otrok, in reci jim: Jaz sem Go¬
spod vaš Bog. — Ne kradite, ne lagajte, in nihče naj ne
goljufa svojega bližnjega. Ne prisegaj krivo v mojem
imenu, in ne oskrunjaj imena svojega Boga: jaz sem Go¬
spod. Ne delaj krivice svojemu bližnjemu, in ne zatiraj
ga s silo; naj ne ostaja plačilo tvojega najemnika pri'

tebi do drugega dne. Ne kolni gluhega, in slepemu ne
postavljaj spotikljeja; ampak boj se Gospoda svojega
Boga, ker jaz sem Gospod. Ne stori nič krivičnega, in

po krivici ne sodi. Ne glej lica ubogega, in ne spoštuj

obraza mogočnega; sodi svojega bližnjega po pravici. Ne

bodi opravljivec, ne podpibovavec med ljudstvom; ne pod-
stopi se zoper kri svojega bližnjega; jaz sem Gospod. Ne
sovraži svojega brata v svojem sercu, ampak očitno ga
posvari, da nimaš greha zavoljo njega. Ne išči mašče¬
vanja, in ne spomni se krivice svojih sosedov; ljubi svojega
bližnjega kakor sam sebe; jaz sem Gospod. Moje zapo¬
vedi spolnujte, zakaj jaz sem Gospod vaš Bog.

Evangeli svetega Janeza 10, 22 —38.

Tisti čas je bil praznik posvečevanja v
Jeruzalemu, in zima je bila. In Jezus je hodil
v tempeljnu po Salomonovi lopi. Judje so ga
tedaj obsuli, in so mu rekli: Doklej nas v
nevednosti pustiš? Ako si ti Kristus, povej
nam naravnost! Jezus jim je odgovoril: Vam
pravim, in ne verujete. Dela, ktere jaz delam
v imepu svojega Očeta, te pričujejo od mene.
Toda vi ne verujete, ker niste iz mojih ovac.
Moje ovce moj glas poslušajo; in jaz jih po¬
znam, in hodijo vsled mene. In jaz jim dam
večno življenje, in ne bodo pogubljene veko¬
maj, in nihče jih ne bo iztergal iz moje roke.
Kar mi je moj oče dal, je veči, kakor vse; in
nihče ne more iztergati iz roke mojega Očeta.
Jaz in Oče sva eno. Judje so tedaj kamenje
pobirali, da bi ga kamenjali. Jezus jim je od¬
govoril: Veliko dobrih del sem vam pokazal
od svojega Očeta, zavoljo kterega teh del me
kamenjate ? Judje so mu odgovorili : Zavoljo
dobrega dela te ne kamenjamo, ampak zavoljo
bogoklestva, in ker se, ki si človek, Boga delaš.
Jezus jim je odgovoril: Ni li pisano v vaši
postavi: Jaz sim rekel, bogovi ste? Ako je tiste
imenoval bogove, kterim je bila beseda Božja
govorjena, in pismo ne more overženo biti:
kako njemu, kterega je Oče posvetil, in na svet
poslal, vi rečete: Preklinjaš, ker sem rekel: Sin
Božji sem? Ako ne deiam del svojega Očeta,
mi nikar ne verjemite. Ako jih pa delam, in ako
meni nočete verjeti, verjemite delom, da spoznate
in verujete, da je Oče v meni, in jaz v Očetu.

Slov. Evangel. (

98

V četertek po tihi nedelji.

Berilo iz Daniela preroka 3, 34—45.

Tiste dni je molil Azarija k Gospodu, rekoč: Go¬
spod naš Bog! prosimo, ne zaverzi nas vekomaj zavoljo
svojega imena, in ne razderi svoje zaveze. Ne odtegni
nam svojega usmiljenja zavoljo Abrahama svojega lju¬
bega, Izaka svojega služabnika, in Izraela svojega sve¬

tega, kterim si govoril in obljubil, da boš pomnožil njih
zarod, kakor zvezde na nebu in kakor pesek ob kraji
morja. Zakaj zmanjšali, Gospod! smo se zdaj, bolj, ko

vsi narodi, in smo ponižani po vsi zemlji zavoljo svojih
grehov. In nimamo zdaj kneza, ne preroka, ne vojvoda,
ne žgavnega, ne klavnega, ne jednega dani, ne kadila,

tudi ne mesta, da bi ti darovali pervine, in mogli najti
tvoje usmiljenje: pa zavoljo potertega serca in ponižnega
duha nas sprejmi. Kakor žgavni darovi ovnov in juncev

in veliko tavžent tolstih jagnjet, tako bodi danes naša da¬
ritev pred tvojim obličjem, da ti dopade; zakaj kteri v
tebe zaupajo, ne ostanejo na sramoti. In zdaj gremo

vsled tebe z vsem sercem, in se te bojimo, in iščemo

tvojega obličja. Ne osrami nas, temuč stori z nami po
svoji dobrotljivosti in po obilnosti svojega usmiljenja.
Otmi nas po svojih čudežih, in daj čast svojemu imenu,

Gospod! In osramoteni naj bodo vsi, kteri hudo delajo
tvojim služabnikom; naj se sramujejo tvoje vsegamogoč-
nosti, in njih moč bodi razterta. In naj ved<5, da si ti
Gospod Bog edini, in častitljiv po vsi zemlji, Gospod

naš Bog.

Evangeli svetega Lukeža 7, 36—45.

Tisti čas je nekdo zmed farizejev Jezusa
prosil, da bi pri njem jedel. In je prišel v hišo

99  -

farizejovo in k jedi sedel. In glej! žena v
mestu, ktera je bila grešnica, ko je zvedila, da
je v hiši farizejevi pri jedi, je prinesla alaba-
strovo pušico mazila; in je zad k njegovim
nogam stopila, ter mu je začela s solzami noge
močiti, in jih je z lasmi svoje glave brisala, in
mu je noge kuševala, in z mazilom mazala.
Farizej pa, kteri ga je povabil, to viditi, je
sam pri sebi djal, rekoč: Ko bi bil on prerok,
bi pač vedil, kdo in kakšna je žena, ki se ga
dotikuje, da je grešnica! In Jezus je odgovoril,
in mu rekel: Simon, imam ti nekaj povedati.
On pa reče: Učenik, povej! Neki posojevavec
je imel dva dolžnika; eden je bil dolžan pet
sto denarjev, eden pa petdeset. Ker nista imela
s čim plačati, je obema odpustil. Kteri tedaj
ga bolj ljubi? Simon je odgovoril in rekel:
Menim, da tisti, kteremu je več odpustil. On
pa mu je rekel: Prav si razsodil. In se je ober-
nil k ženi, in je rekel Simonu: Vidiš to ženo?
Sem prišel v tvojo hišo, pa mi vode na noge
nisi dal; ta pa mi je s solzami noge močila,
in s svojimi lasmi jih brisala. Poljubil me nisi;
ta par, kar je v hišo prišla, mi nog ni jenjala
kuševati. Moje glave nisi z oljem pomazal; ta
pa mi je noge z mazilom mazala. Zato ti po¬
vem: Veliko grehov ji je odpuščenih, ker je
veliko ljubila. Komur se pa manj odpusti, manj
ljubi. Njej pa je rekel: Odpuščeni so ti grehi.
In so začeli, kteri so bili ž njim pri mizi, sami
pri sebi govoriti: Kdo je ta, kteri celo grehe
odpušča? Rekel je pa ženi: Tvoja vera ti je
pomagala; pojdi v miru.

7 *

100

V petek po tihi nedelji

Berilo iz Jeremija preroka 17, 13—18.

Tiste dni je rekel Jeremija: Gospod! vsi, kteri

te zapuste, bodo osramoteni, kteri od tebe odstopijo,
bodo v prahu zapisani, ker so zapustili Gospoda, vir

živih vod. Ozdravi me, Gospčd! in bom ozdravljen; reši
me, in bom rešen; zakaj ti si moja hvala. Glej, oni mi
pravijo: Kje je beseda Gospodova? Naj pride! In jaz

nisem bil zmamljen, ko sem za teboj, pastirjem, hodil; in
dneva človekovega nisem poželel, ti veš. Kar je izšlo iz
mojih ust, je bilo prav pred teboj. Ne bodi mi v strah,
moje upanje si v dan nadloge. Naj bodo osramoteni,

kteri me preganjajo, jaz pa naj ne bom osramoten; naj

trepetaje oni, jaz pa naj ne trepetam; pripelji nad nje
dan nadloge, in stri jih dvakrat, Gospod naš Bog!

Evangeli svetega Janeza 11, 47—54.

Tisti čas so veliki duhovni in farizeji zbor
poklicali, in rekli: Kaj hočemo storiti, ker ta
človek veliko čudežev dela? Ako ga tako pu¬
stimo, bodo vsi vanj verovali, in bodo prišli
Rimljani, in vzeli našo deželo in naš narod.
Eden pa zmed njih, Kajfa po imenu, ki je bil
tisto leto veliki auhovon, jim je rekel: Vi nič
ne veste, in ne pomislite, da je bolje za vas,
da umerje en človek za ljudstvo, in da ves
narod ni pokončan. Tega pa ni sam iz sebe
rekel; temuč, ker je bil tisto leto veliki duhoven,
je prerokoval, da ima Jezus umreti za narod,
in ne samo ze narod, temuč tudi, da bi otroke
Božje, kteri so bili razkropljeni, v eno zbral.
Od tistega dne tedaj so se posvetovali, da bi
ga umorili. Jezus tedaj ni več očitno hodil med

101

Judi, ampak je od tod šel v kraj blizu puščave,
v mesto, ki se imenuje Efrem, in je tam pre¬
bival s svojimi učenci.'

V soboto po tihi nedelji.

Berilo iz Jeremija proroka 18, 18—23.

Tiste dni so rekli hudobni Judje med seboj: Pridite,
sklepujmo sklepe zoper pravičnega; zato ne bo zginila
postava od duhovnov, ne svet od modrega, ne preroko¬
vanje od preroka. Pridite, in pobimo ga z jezikom, in
nič ne čislajmo njegovega govorjenja! Gospod! glej na
me, in sliši glas mojih zopernikov. Se li povračuje do¬
bro s hudim, ker so mi jamo izkopali? Spomni se, da sera
stal pred tvojim obličjem, da bi govoril za njih prid, in
odvernil tvoj serd od njih. Zavoljo tega daj njih otroke
v lakoto, in pelji jih pod oster meč; naj bodo njih
žene brez otrok in vdove, in njih možje pobiti, njih
mladenči z mečem v boji presunjeni. Naj se sliši kričanje
iz njih hiš, zakaj pripeljal boš naglo nadnje razbojnika;
ker so jamo izkopali, da bi me vjeli, in skrivej zaderge
nastavili mojim nogam. Ti pa, Gospčd! veš vse njih
svete zoper mene v smert; ne zanesi njih hudobii, in
njih greh pred tebdj ne bodi zbrisan; naj padejo pred
tvojimi očmi, in oh času svojega serda se znosi nad
njimi, Gospod naš Bog.

Evangeli svetega Janeza 12, 10—36.

Tisti čas so se veliki duhovni posvetovali,
da bi tudi Lazarja umorili; ker je zavoljo
njega veliko Judov šlo, in so verovali v Jezusa.
Drugi dan pa, ko je veliko ljudi, kteri so bili
prišli na praznik, slišalo, da pride Jezus v
Jeruzalem, so palmove veje vzeli; in mu na-

102

proti šli, ter vpili: Hozana, hvaljen bodi, kteri
ide v imenu Gospodovem, kralj Izraelski! In
Jezus je našel osliča, in je nanj sedel, kakor
je pisano: Ne boj se hči Sion! glej, tvoj kralj
pride sedeč na osličinem žebetu. Tega njegovi
učenci poprej niso umeli; ampak, ko je bil
Jezus poveličan, takrat so se spomnili, da je
bilo to pisano od njega, in da so mu to sto¬
rili. Pričevala je tedaj množica, ktera je bila
ž njim, kadar je Lazarja iz groba poklical, in
ga obudil od mertvih. Zavoljo tega mu je tudi
množica naproti prišla, ker je slišala, da je
storil ta čudež. Farizeji so tedaj rekli med
seboj: Vidite, da nič ne opravimo! Glejte, ves
svet dere za njim! Bili so pa nekteri neverniki
med tistimi, kteri so gori prišli, da bi molili
ob prazniku. Ti so tedaj pristopili k Filipu,
ki je bil iz Betzajde Galilejske, in ga prosili,
rekoč: Gospod! Jezusa bi radi vidili. Filip
pride in pove Andreju; Andrej pa in Filip sta
povedala Jezusu. Jezus pa jima je odgovoril,
rekoč: Ura je prišla, da bo Sin človekov po¬
veličan. Resnično, resnično, vam povem, ako
pšenično zerno ne pade v zemljo in ne umerje,
ostane ono samo; ako pa umerje, stori veliko
sadu. Kdor ljubi svoje življenje, ga bo zgubil;
in kdor sovraži svoje življenje na tem svetu, ga
bo prihranil v večno življenje. Ako kdo meni
služi, naj za menoj hodi; in kjer sem jaz, tam¬
kaj bo tudi moj služabnik. In ako kdo meni
služi, ga bo moj Oča počastil. Zdaj je moja
duša žalostna. In kaj hočem reči: Oče, reši
me iz te ure! Ali zato sem prišel v to uro.
Oče! poveličaj svoje ime. Glas je tedaj prišel

103

z neba: Poveličal sem ga, in ga bom spet
poveličal. Množica tedej, ki je stala in slišala,
je rekla, da je zagermelo. Drugi so rekli: An¬
gel je z njim govoril. Jezus je odgovoril in
rekel: Ne zavoljo mene, ampak zavoljo vas je
ta glas prišel. Zdaj je sodba sveta, zdaj bo
vojvoda tega sveta izveržen. In jaz kadar bom
povišan z zemlje, bom vse k sebi vlekel. (To
pa je rekel, da je naznanil, kakšne smerti bo
umeri.) Množica mu je odgovorila: Mi smo
slišali iz postave, da Kristus vekomaj ostane;
in kako praviš ti: Sin človekov mora povišan
biti? Kdo je tisti Sin človekov? Jezus jim je
tedaj rekel: Se malo časa je luč pri vas.

Hodite, dokler imate luč, da vas tema ne obide:
in kdor v temi hodi, ne ve, kam gre. Dokler
imate luč, verujte v luč, da bote otroci luči.
To je Jezus govoril, in je šel, in se jim je skril.

Šesto postno ali cvetno nedeljo.

Kadar se oljke blagoslove.

Berilo iz 2. Mojzesovih bukev 15, 27; in IG, 1—7.

Tiste dni so prišli Izraelovi otroci v Elim, kjer je
bilo dvanajst studencev vod in sedemdeset palmovih dre¬
ves , in so šotore postavili ob vodah. In so šli iz Elima,
in je prišla vsa množica Izraelovih otrok v puščavo
Sinsko, ktera je med Elimom in Sinajem, petnajsti dan
druzega mesca, ko so bili izšli iz Egiptovske dežele. In
je mermrala vsa množica Izraelovih otrok zoper Mojzesa
in Arona v puščavi, in so jima rekli Izraelovi otroci: O,

da bili umerli po Gospodovi roki v Egiptovski deželi,
kadar smo sedeli pri loncih mesa, in se kruha do sitega

104

najedali! Zakaj sta nas pripeljala v to puščavo, da umo¬
rita vso množico z lakoto ? Gospod pa je Mojzesu djal:
Glej, jaz vam bom deževal kruha z nebes; naj gre ljud¬
stvo ven, in naj nabere, kolikor je za vsak dan treba, da
ga poskusim, ali živi po moji postavi ali ne. Sesti dan
pa naj pripravijo, kar bodo shranili, in naj bo dvakrat
toliko, kolikor so nabirali za vsak dan. In Mojzes in
Aron sta rekla vsem Izraelovim otrokom: Zvečer bote

zvedili, da vas je Gospod izpeljal iz Egiptovske dežele,
in zjutraj bote vidili slavo Gospddovo.

Evangeli svetega Matevža 21,  1—9.

Tisti čas, kadar se je Jezus približal
Jeruzalemu, in je prišel v Betfage pri oljski
gori, je poslal dva učenca, in jima je rekel:
Pojdita v vas, ktera je pred vama, in berž
bota našla oslico privezano in zebe pri nji;
odvežita in pripeljita mi ji. In če vama kdo
kaj poreče, recita, da ju Gospod potrebuje,
in berž jo bo spustil. Vse to pa se je zgodilo,
da se je dopolnilo, kar je govorjeno po preroku,
kteri 'pravi: Povejte hčeri Sionski: Glej, tvoj
kralj pride k tebi krotek, in sedeč na oslici,
in na žebetu podjarmljene oslice. Učenca pa
sta šla, in sta storila, kakor jima je Jezus
ukazal. In sta pripeljala oslico in žebe, in so
položili svoje oblačila na nji, in so ga gori
posadili. Silno veliko ljudi pa je razgrinjalo
svoje oblačila po potu; drugi pa so veje se¬
kali z dreves, in stlali na pot. Množice pa,
ktere so spredej in zadej šle, so vpile, rekoč:
Hozana Sinu Davidovemu! Hvaljen bodi, kteri
ide v imenu Gospodovem.

105

Pri sv. maši.

Berilo iz lista s. Pavla apdsteljna do Filipljanov
2 ,  5—11.

Bratje ! ravno to mislite med seboj, kar Kristus Jezus,
kteri, dasiravno je bil v Božji podobi, ni v rop štel,
Bogu enak biti; temuč je sam sebe v nič storil, ko je
podoba hlapca na se vzel, človekom se upodobil, in po
vnanjem najden bil kakor človek. Ponižal je sam sebe,
ko je bil pokoren do smerti, smerti pa na križu. Zato ga
je tudi Bog povišal, in mu dal ime, ktero je čez vse
imena, da se v imenu Jezusovem (tukej se poklekne)
vsako koleno pripogne teh, ki so v nebesih, na zemlji in
pod zemljo, in da vsak jezik spričuje, da je Gospod Jezus
Kristus v časti Boga Očeta.

Terpljenje.

Gospoda našega Jezusa Kristusa po spisu svetega
Matevža v 26. in 27 .  postžvi.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:
Veste da bo čez dva dni velika noč, in Sin
človekov bo izdan, da bo križan. Takrat so
se zbrali veliki duhovni in starašini ljudstva
v dvor višega duhovna, kteri je bil imenovan
Kajfež; in so se posvetovali, da bi Jezusa z
zvijačo vjeli in umorili. Rekli so pa: Nikdr
v praznik, da kje hrup med ljudstvom ne
vstane. Ko je bil pa Jezus v Betanii, v hiši
Simona gobovega, je k njemu pristopila žena,
ki je imela alabastrovo pušico dragega ma¬
zila in ga je izlila na njegovo glavo, ko je

106

pri mizi bil. Ko so pa učenci to vidili, so bili
nevoljni, rekoč: Cernu ta potrata? Zakaj to
bi se bilo dalo drago prodati in dati ubogim.
Jezus pa, ko je vedil, jim je rekel: Kaj nad¬
lego delate tej ženi? Zakaj dobro delo je sto¬
rila nad menoj. Uboge namreč imate zmiraj
pri sebi, mene pa nimate zmiraj. Zakaj ker

je ona to mazilo izlila na moj život, je to sto¬

rila za moj pogreb. Resnično vam povem, kjer
koli se bo oznanoval ta evangeli po vsem
svetu, se bo tudi pravilo, kar je ta storila, v
njen spomin. Tedaj je šel eden zmed dva¬
najsterih, kteri je bil imenovan Juda Iškarjot,
k velikim duhovnom, in jim je rekel: Kaj mi
hočete dati, in jaz vam ga bom izdal? Oni

pa so mu privolili trideset srebernikov. In

odsedmal je iskal priložnosti, da bi ga izdal.
Pervi dan opresnih kruhov pa so pristopili
učenci k Jezusu, in so mu rekli: Kje hočeš,
da ti pripravimo jesti velikonočno jagnje?
Jezus pa je rekel: Pojdite v mesto k onemu,
in rečite mu: Učenik pravi: Moj čas je blizu,
pri tebi hočem imeti veliko noč s svojimi
učenci. In učenci so storili, kar jim je Jezus
ukazal, in so pripravili velikonočno jagnje.
Kadar se je bil pa večer storil, je s svojimi
dvanajstimi učenci k mizi šel. In kadar so jedli,
je rekel: Resnično vam povem, da eden zmed
vas me bo izdal. In silno žalostni so začeli
sleherni govoriti: Gospod! ali sem jaz? On
pa je odgovoril in rekel: Kteri pomaka z me¬
noj roko v skledo, ta me bo izdal. Sin člo¬
vekov sicer gre, kakor je pisano od njega;
toda gorje tistemu človeku, po kterem bo Sin

107

človekov izdan! Bolje bi mu bilo, da bi ne

bil rojen tisti človek. Judež pa, kteri ga je izdal,
je odgovoril, rekoč: Učenik, ali sem jaz?  Mu
reče: Ti si rekel. Kadar so pa večerjali, je

vzel Jezus kruli, in ga je posvetil in razlomil,
ter dal svojim učencem, in je rekel: Vzemite
in jejte; to je moje telo! In je vzel kelih, je
zahvalil, in jim dal, rekoč: Pijte iz njega vsi!
Zakaj to je moja kri nove zaveze, ktera bo za
njih veliko prelita v odpuščenje grehov. Povem
vam pa, da posehmal ne bom pil tega sadu

vinske terte do tistega dne, ko ga bom novega
z vami pil v kraljestvu svojega Očeta. In kadar
so bili zahvalno pesem izpeli, so šli na oljsko
goro. Tedaj jim reče Jezus: Vi vsi se bote po¬
li ujšali nad menoj to noč; zakaj pisano je: Udari!
bom pastirja in razkropile se bodo ovce cede.

Kadar bom pa vstal, pojdem pred vami v Ga¬
lilejo. Peter pa mu je odgovoril in rekel: Ko bi
se ravno vsi pohujšali nad teboj, jaz se ne bom
nikdar pohujšal. Jezus mu reče: Resnično ti
povem, da to noč, preden petelin zapoje, me boš
trikrat zatajil. Peter mu reče: Ako ravno bi mi f
bilo s teboj umreti, ne bom te zatajil. Tako so
tudi vsi učenci rekli. Tedaj je prišel Jezus ž
njimi na pristavo, ki se ji pravi Getzemani, in
je rekel svojim učencem- Sedite tukaj, da grem
tje, in molim. In je vzel seboj Petra in Cebede-
jeva sina, in je začel žalosten in otožen prihajati.
Tedaj jim je rekel: Moja duša je žalostna do
smerti; ostanite tukaj in čujte z menoj. In je
malo dalje šel, in padel na svoj obraz, in je
molil, rekoč: Moj Oče! ako je mogoče, naj gre
od mene ta kelih; pa vendar ne kakor jaz ho-

108

čem, ampak kakor ti. In pride k svojim učen¬
cem, in jih najde spati, in reče Petru: Tako

niste mogli eno uro z menoj čuti! Cujte in
molite, da ne pridete v skušnjavo. Duh je sicer
voljan, meso pa slabo. Spet je drugič šel, in
molil, rekoč: Oče moj! ako ne more ta kelih

mimo iti, kakor da ga pijem, naj se zgodi tvoja

volja. In je spet prišel, in jih je našel spati; njih
oči namreč so bile dremotne. In jih je popustil
in spet šel, in tretjič molil, in ravno tiste besede
govoril. Tedaj pride k svojim učencem, in jim
reče: Spite zdaj in počivajte! Glejte! približala
se je ura, in Sin človekov bo izdan grešnikom
v roke. Vstanite, pojdimo! glejte! približal se je,
kteri me bo izdal. In še je govoril, in glej!
Judež, eden dvanajsterih, je prišel, in ž njim
velika množica z meči in s kolmi, ki so jo poslali
veliki duhovni in starašini ljudstva. Njegov iz-
dajavec pa jim je dal znamenje, rekoč: Kterega
koli bom kušnil, tisti je, njega primite. In berž
je k Jezusu stopil, in je rekel: Zdrav bodi, Uče¬
nik! in ga je kušnil. In Jezus mu je rekel:
Prijate!! čemu si prišel? Tedaj so pristopili, in
so roke na Jezusa vergli, in ga prijeli. In glej!
eden zmed teh, kteri so bili z Jezusom, je steg¬
nil roko in izderi svoj meč, in je mahnil po
hlapcu velikega duhovna, in mu je uho odse¬
kal. Tedaj mu reče Jezus: Vtakni svoj meč v
njegovo mesto, zakaj vsi, kteri za meč prije¬
majo, bodo z mečem končani. Ali meniš, da ne
morem prositi svojega Očeta, in mi bo poslal
več ko dvanajst legijonov angelov? Kako se
bodo tedaj dopolnile pisma, ker se mora tako
zgoditi? Tisto uro je Jezus množicam rekel:

109

Kakor nad razbojnika ste me šli lovit z meči
in s kolmi; vsak dan sem sedel pri vas, in
učil v tempeljnu, pa me niste prijeli. Pa to vse
se je zgodilo, da se dopolnijo pisma prerokov.
Takrat so ga vsi učenci zapustili in so zbe¬
žali. Kteri so pa Jezusa vjeli, so ga peljali
k Kajfežu, velikemu duhovnu, kjer so se bili pis-
marji in starašini sošli. Peter pa je od deleč za
njim šel do dvora velikega duhovna. In je šel
vanj in je sedel s služabniki, da bi vidil konec.
Veliki dohovni pa in ves zbor so iskali krivega
pričevanja zoper Jezusa, da bi ga umorili; in
ga niso našli, dasiravno je bilo veliko krivih
prič pristopilo. Zadnjič pa ste prišle dve krive
priči, in ste rekle: Ta je govoril: Jaz moreni
podreti tempelj Božji, in v treh dneh ga spet
pozidati, In veliki duhoven je vstal, in mu rekel:
Ali nič ne odgovoriš na to, kar ti zoper tebe
pričujejo? Jezus pa je molčal. In veliki duhoven^
mu je rekel: Zarotim te pri živem Bogu, da nam
poveš, ali si ti Kristus, Sin Božji! Jezus mu
reče: Ti si rekel. Pa povem vam: Posehmal
hote vidili Sina človekovega sedeti na desnici
moči Božje, in priti v oblakih neba. Tedaj je
viši duhoven raztergal svoje oblačila, rekoč:
(Boga) je preklinjal; kaj potrebujemo še prič?
Glejte! zdaj ste slišali preklinja nje. Kaj se vam
zdi? Oni pa so odgovorili in rekli: Smerti je
vreden. Tedaj so mu pljevali v obraz, in mu
jih za uho dajali; drugi pa so ga s pestmi v
obraz bili. rekoč: Prerokuj nam, Kriste! kdo
te je udaril? Peter pa je zunaj sedel na dvo¬
rišči, in pristopila je neka dekla k njemu, ^
rekoč: Tu di ti si bil z Jezusom Galileicem . On |

110

pa je tajil vpričo vseh, rekoč: Ne vem, kaj
praviš. Ko je pa skoz vrata šel, ga je vidila
druga dekla, in je rekla tistim, kteri so bili
tam: Tudi ta je bil z Jezusom Nazareškim. In
je spet v  tajil s prisego: Ne poznam tega člo¬
veka. Cez malo pa so pristopili ondi stoječi,
in so rekli Petru: Resnično, tudi ti si zmed
tistih: zakaj tvoj jezik te razodeva. Tedaj je
začel rotiti se in prisegati, da ne pozna tega
človeka. In zdajci je petelin zapel. In Peter se
je spomnil besede Jezusove, ki jo je rekel:
Preden bo petelin zapel, me boš trikrat za¬
tajil. In je ven šel, in je britko jokal. Kadar
se je pa jutro storilo, so sklenili vsi veliki du¬
hovni in starašini ljudstva zoper Jezusa, da bi
ga v smert izdali. In so zvezanega peljali in
izdali Ponciju Pilatu, poglavarju dežele. Tedaj,
ko je Judež, kteri ga je izdal, vidil, da je obso¬
jen; se je sklesal, in je nazaj prinesel trideset
srebernikov velikim duhovnom in starašinom,
rekoč: Grešil sem, ker jsem izdal nedolžno
kri. Oni pa so rekli: Kaj je nam mar, ti glej.
In je vergel od sebe srebernike v tempeljnu, in
se je vernil, in je šel in se z vervjo obesil. Ve¬
liki duhovni pa so vzeli srebernike, in so rekli:
Ne spodobi se jih devati v tempeljnovo skrinjico ;
zakaj to je cena kervi. Sklenili so pa, in kupili
zanje lončarjevo njivo za pokopališče tujcev. Zato
je imenovana tista njiva Hakeldama, to je, njiva
kervi, do današnjega dne! Tedaj se je dopol¬
nilo, kar je bilo govorjeno po Jeremii preroku,
ki pravi: In so vzeli trideset srebernikov, ceno
cenjenega, kterega so skupčevali od Izraelovih
otrok, in so jih dali za njivo lončarjevo, kakor

lit

ni je ukazal Gospod. Jezus pa je stal pred
poglavarjem, in poglavar ga je vprašal, re¬
koč: Ali si ti kralj judovski? Jezus mu je
rekel: Ti praviš. In kadar je bil tožen od ve¬
likih duhovnov in starašinov, ni nič odgovo¬
ril. Tedaj mu reče Pilat: Ali ne slišiš, koliko
zoper ,te pričujejo ? In mu ni odgovoril na no¬
beno besedo, tako da se je poglavar silno ču¬
dil. Ob prazniku pa je poglavar navado imel
ljudstvu izpustiti enega jetnika, kterega so
hotli. Imel pa je takrat slovečega jetnika, kteri
je bil imenovan Baraba. Ko so se tadaj zbrali,
je Pilat rekel: Kterega hočete, da vam izpu¬
stim, Baraba ali Jezusa, kteri je imenovan Kri¬
stus? Zakaj vedil je, da so ga bili iz nevoščlji¬
vosti izdali. Kadar je pa sedel na sodnjem

stolu, je poslala k njemu njegova žena, rekoč:
Nič si ne dajaj opraviti s tem pravičnim; za¬
kaj veliko sem terpela danes v sanjah zavoljo
njega. Ali veliki duhovni in starašini so pre¬
govarjali ljudi, da bi prosili za Baraba, Jezusa
pa pogubili. Poglavar pa je odgovoril in jim
rekel: Kterega teh dveh hočete, da vam iz-,
pustim? Oni pa so rekli: Baraba. Pilat jim

reče: {&j__t£<iaj_jiaj storim z Jezusom, kteri
ie imenovan Kristus ?  Vsi rek(T: Križan naj

bo. Poglavar jim reče: Kaj pa je hudega sto¬

ril? Ali oni so še bolj vpili, rekoč: Križan
naj bo. Ko je pa Pilat vidil, da nič ne opravi,
temuč da veči hrup vstaja, je vzel vode, in
si je roke umil vpričo ljudstva, rekoč: Jaz
sem nedolžen nad kervjo tega pravičnega',’' vi
glejTel In vse ljudstvo je odgovorilo in reklo:
Njegova kri pridi na nas in na naše otroke!

112

Tedaj jim je izpustil Baraba: Jezusa pa jim
je bičanega izdal, da bi bil križan. Tedaj so

poglavarjevi vojščaki Jezusa seboj vzeli na
sodišče, in so k njemu spravili vso trumo. In
so g a slekli, in so mu škerlatast plašč oger-
nili. In so spletli krono iz ternja, in so mu
jo na glavo djali, in terst v njegovo desnico,
in so pred njega poklekovali, in ga zasramo¬
vali, rekoč: Zdrav bodi, kralj judovski! In so

vanj pljevali, in terst jemali in tolkli po glavi.
In po tem, ko so ga zasramovali, so mu slekli
plašč, in ga oblekli v njegove oblačila, in ga
peljali, da bi ga križali. Grede pa so dobili
človeka iz Cirene, Simona po imenu; tega so

primorali, da je nesel njegov križ. In so prišli
na mesto, ki se imenuje Golgota, to je mesto
mertvaških glav. In so mu dali piti vina z
želčem zmešanega. In ko je bil pokusil, ni
hotel piti. Po tem pa, ko so ga bili križali,
so razdelili njegove oblačila, in so vadljali
zanje, da se je dopolnilo, kar je rečeno po
preroku, ki pravi: Razdelili so si moje obla¬
čila, in za mojo suknjo so vadljali. In so

sedeli in ga varovali. In so deli verh njegove
glave njegovo obsodbo pisano: Ta je Jezus
kralj judovski. Takrat sta bila križana ž njim
vred dva razbojnika, eden na desnici, eden pa
na levici. Ti pa, ki so mimo hodili, so ga pre¬
klinjali, in s svojimi glavami zmajevali, in so
rekli: Aha, kako tempelj Božji podiraš, in v treh
dneh spet sozidaš; pomagaj sam sebi! Ce si Sin
Božji, stopi s križa. Ravno tako so ga zasramova¬
li tudi veliki duhovni s pismarji in starašini vred
in so rekli: Drugim je pomagal, sam sebi ne more

113

pomagati? Ako je Izraelski kralj, naj stopi

zdaj s križa, in verujemo vanj. V Boga je
zaupal; naj ga zdaj reši, če ga rad imd! Sej
je rekel: Sin Božji sem. Ravno to sta mu oči¬
tala tudi razbojnika, ktera sta bila ž njim vred
križana. Od šeste ure pa se je tema storila
po vsi zemlji do devete ure. In okoli devete
ure je Jezus na ves glas vpil, rekoč: Eli! Eli!

lama sabaktani! To je: Moj Bog, moj Bog!

zakaj si me zapustil? Eni pa tam stoječih,
to slišati, so rekli: Elija kliče ta. In berž je
stekel eden zmed njih, vzel gobo, jo z jesihoin
napojil, in nateknil na terst in mu je dal piti.
Drugi pa so rekli: Pusti, poglejmo, ali pride

Elija ga rešit! Jezus ' spet zavpil na ves

v tempeljnu se je pretergalo na dvoje od verha
do tal: in zemlja se je potresla in skale so
pokale, in grobi so se odpirali, in veliko teles
svetnikov, kteri so spali, se je obudilo. In so
šli iz grobov po njegovem vstajenji, in so prišli
v sveto mesto, in so se mnogim prikazali. Stot¬
nik pa, in kteri so bili ž njim in Jezusa varo¬
vali, ko so vidili potres, in kar se je godilo, so
se silno bali, in so rekli: Resnično, ta je bil
Sin Božji! Bilo je pa tam od deleč veliko
žen, ktere so bile za Jezusom prišle od Gali¬
leje, in so mu stregle; med kterimi je bila
Marija Magdalena, in Marija mati Jakopova in
Jožefova, in mati Cebedejevih sinov. Kadar se
je pa večer storil, je prišel neki bogat človek
iz Arimateje, po imenu Jožef, kteri je bil tudi
sam učenec Jezusov. Ta je šel k Pilatu, in je
prosil telo Jezusovo. Tedaj je Pilat ukazal

glas, in je izdihnil

glej! zagrinjalo

Slov. Evangel.

8

— 114 —

telo dati. In Jožef je vzel telo, in ga je zavil
v čisto tančico; in ga je položil v svoj novi
grob, kterega je bil izsekal v skalo; in je
zavalil velik kamen k durim groba, in je šel.
Bila je pa ondi Marija Magdalena, in una
Marija; in ste sedele grobu nasproti. Drugi
dan pa, kteri je po pripravljanji*), so se zbrali
veliki duhovni in farizeji k Pilatu, rekoč:
Gospod! spomnili smo se, da je ta zapeljivec,
ko je bil še živ, rekel: čez tri dni bom vstal.
Ukaži tedaj grob obvarovati do tretjega dne,
da kje ne pridejo njegovi učenci, in ga ne
ukradejo, in ne reko ljudstvu: Od mertvih je
vstal; in poslednja zmota bo hujši od perve.
Pilat pa jim je rekel: Imate stražo; pojdite,
obvarujte, kakor veste. Oni pa so šli, in so
grob obdali z varhi in kamen zapečatili.

Veliki pondeljek.

Berilo iz Izaija preroka 50, 5—10.

Tiste dni je rekel Izaija: Gospod Bog mi je od-
perl uho; jaz pa se nisem ustavil, nisem odstopil. Svoje
telo sem jim izdal, kteri so me bili, in svoje lica tistim,
kteri so me tezali. Svojega obličja nisem odvernil od
njih, ki so me zasramovali in zapljevali. Gosp<5d Bog je
moj pomočnik, zato ne bom osramoten; zato sem na¬
stavil svoje obličje, ko naj terji skalo, in vem, da ne
bom osramoten. Blizu je, ktere me opravičuje; kdo mi

*) dan po velikem petku — paraskeve — t. j. na veliko
soboto.

115

bo opogovarjal? Stopimo skupaj; kdo je moj zopernik?
Naj stopi k meni! Glejte, Gospod Bog je moj pomočnik!
kdo me bo. obsodil? Glejte, vsi se bodo kot oblačilo
postarali, molj jih bo jedel. Kdo zmed vas se boji
Gospoda, in posluša glas njegovega hlapca? Kdor v temi
hodi in nima svetlobe, naj upa v Gospodovo ime, in naj
se zanese na Gospoda svojega Boga.

Evangeli svetega Janeza 12, 1—9.

Sest dni pred veliko nočjo je Jezus prišel
v Betanijo, kjer je bil Lazar umeri, kterega
je Jezus od mertvih obudil. Napravili so mu
večerjo tam, in Marta je stregla; Lazar pa
je bil eden zmed njih, ki so bili pri mizi.
Marija je tedaj vzela libro dragega mazila
prave narde, in je mazala Jezusove noge. in
brisala njegove noge s svojimi lasmi; in hiša
je bila napolnjena z duhom mazila. Eden
njegovih učencev tedaj, Juda Iškarjot, tisti,
kteri ga je imel izdati, je rekel; Zakaj se to
mazilo ni prodalo za tri sto denarjev, in dalo
ubogim? To je pa rekel, ne da bi mu bilo
skerb za uboge, temuč, ker je bil tat, in je
mošnjo imel, in nosil, kar je bilo vanjo ver-
ženo. Jezus je tedaj rekel: Pustite jo, da to
za dan mojega pogreba stori. Zakaj uboge
imate vselej med seboj, mene pa nimate
vselej. Velika množica Judov je tedaj zvedila,
da je tam, in so prišli, ne le zavoljo Jezusa,
temuč da bi tudi Lazarja vidili, kterega je od
mertvih obudil.

116

Veliki torek.

Berilo iz Jeremija preroka 11, 18—20.

Tiste dni je rekel Jeremija: Gospod, razodel si mi,
in sem spoznal; pokazal si mi njih naklepe. In jaz sem
bil kakor krotko jagnje, ktero peljejo k zaklanju, in
nisem vedil, da so zoper mene sklenili, rekoč: Pridite,
končajmo drevo z njegovim sadom, in izderimo ga iz
dežele živih, da njegovo ime več ne bo pomnjeno. Ti
pa Gospod, vsegamogočni, sodiš pravično in skušaš
obisti in serca, vidil bom tvoje maščevanje nad njimi;
zakaj tebi sem zročil svojo reč, Gospod moj Bog.

Terpljenje.

Gospoda našega Jezusa Kristusa po spisu
s. Marka y  14. in 15. poglavji.

Tisti čas je bila čez dva dni velika noč
in god opresnikov; in veliki duhovni in pis-
marji so iskali, kako bi ga z zvijačo vjeli in
umorili. Rekli so pa: Nikar v praznik, da kje
hrup ne vstane med ljudstvom. In ko je bil

v Betanii v hiši Simona gobovega, in je pri

mizi sedel, je prišla žena ktera je imela ala-
bastrovo pušico dragega mazila iz nardovega
klasa ; in je pušico razbila, in mu ga na glavo
izlila. Bilo jih je pa, kteri so bili sami pri
sebi nevoljni, in so rekli: Čemu se je ta po¬

trata z mazilom storila? Zakaj to mazilo bi
se bilo dalo prodati za več, kakor za tri sto

denarjev, in dati ubogim. In so se togotili
nad njo. Jezus pa je rekel: Pustite jo, kaj ji
nadlego delate? Dobro delo je storila nad

117

menoj. Zakaj uboge imate zmiraj med seboj,
in kadar hočete, jim lahko dobro storite;
mene pa nimate vselej. Ta je storila, kar je
mogla; naprej je prišla mazat moje telo za
rngreb. Resnično vam povem: Kjer koli se
>o oznanoval ta evangeli po vsem svetu, se
jo tudi, kar je ta storila, pravilo v njen spo¬
min. In Juda Iškarjot, dvanajsterih eden, je šel
k velikim duhovnom, da bi jim ga izdal. Oni
pa, ko so slišali, so se obveselili, in so mu
obljubili denaijev dati. In je izkal, kako bi ga
priložno izdal. In pervi dan opresnih kruhov,
ko so velikonočno jagnje klali, mu reko
učenci: Kam hočeš, da gremo in ti pripra¬
vimo, da boš jedel velikonočno jagnje? In
pošlje dva svojih učencev in jima, reče: Pojdita
v mesto in vaji bo srečal človek, kteri ponese
verč vode; idita za njim, in kjer noter pojde,
recita hišnemu gospodarju, da Učenik pravi :
Kje je moja gostilnica, kjer bom velikonočno
jagnje s svojimi učenci jedel? In on vama bo
pokazal veliko obednico pogernjeno; ondi nam
pripravita. In njegova učenca gresta, in pri¬
deta v mesto, in najdeta, kakor jima je bil
povedal; in sta pripravila velikonočno jagnje.
Ko se je bil pa večer storil, je prišel z dva¬
najsterimi. In kadar so pri mizi bili in jedli,
je Jezus rekel: Resnično vam povem, da eden
zmed vas me bo izdal, kteri je z menoj. Oni
pa so začeli žalostni prihajati, in mu eden
za drugim govoriti: Ali jaz? On pa jim je
rekel: Eden zmed dvanajsterih, kteri pomaka
z menoj roko v skledo. Sin človekov gre
sicer, kakor je pisano od njega; ali gorje

118

tistemu človeku, po kterem bo Sin člove¬

kov izdan. Bolje bi mu bilo, da bi ne bil
rojen tisti človek. In kadar so jedli, je vzel
Jezus kruh, in ga je posvetil, in razlomil,
ter jim dal, in jim je rekel: Vzemite, to je
moje telo. In je vzel kelih, in je zahvalil, in
jim dal, in so pili iz njega vsi. In jim je
rekel: To je moja kri nove zaveze, ktera
bo za njih veliko prelita. Resnično vam
povem, da ne bom nič več pil od tega sadu
terte do tistega dne, ko ga bom bil novega
v Božjem kraljestvu. In ko so bili zahvalno
pesem izpeli, so šli na oljsko goro. In Jezus
jim je rekel: Vsi se bote pohujšali nad

menoj to noč: zakaj pisano je: Udaril bom
pastirja in razkropile se bodo ovce. Kadar

pa vstanem, pojdem pred vami v Galilejo.
Peter pa mu reče: Da bi se ravno vsi

pohujšali nad teboj, jaz vendar ne. In Jezus
mu reče: Resnično ti povem, da nocoj to
noč, preden bo petelin dvakrat zapel, me
boš trikrat zatajil. On pa je še več govoril:

Ako bi mi bilo tudi umreti s teboj, ne bom
te zatajil. Ravno tako so pa tudi vsi rekli.
In pridejo na pristavo, kteri je ime Getze-
mane; in reče svojim učencem: Sedite tukaj,
da odmolim. In vzame seboj Petra, in Ja¬
kopa, in Janeza; in začne prestrašen in
otožen biti, in jim reče: Moja duša je ža¬
lostna do smerti; ostanite tukaj in čujte. In
ko je malo naprej šel, je na zemljo padel
in molil, da bi, ako bi bilo mogoče, prešla
od njega ta ura. In je rekel: Aba, Oče!
tebi je vse mogoče, vzemi ta kelih od mene;

— 119  —

ali vendar ne, kar jaz hočem, ampak kar ti.
In je prišel, in jih najde spati; in je rekel
Petru: v  Simon, spiš? Nisi li mogel eno uro
čuti? Cujte in molite, da ne padete v skušnjavo.
Duh je sicer voljan, ali meso je slabo. In je
spet šel, in molil, in ravno tiste besede go¬
voril. In ko se je vernil, jih je spet našel
spati, (njih oči namreč so bile trudne), in

niso vedili, kaj bi mu odgovorili. In pride

tretjič in jim reče: Spite zdaj in počivajte!
Dosti je: ura je prišla; glejte! Sin človekov
bo izdan v roke grešnikom. Vstanite, poj¬
dimo! Glejte! kteri me bo izdal, je blizu.
In ko je še govoril, pride Judež Iškarjot,
dvanajsterih eden, in ž njim velika množica
z meči in s kolmi od velikih duhovnov in
pismarjev in starašinov. Dal jim je bil pa
njegov izdajavec znamenje, rekoč: Kterega bom
kušnil, tisti je; njega primite, in peljite ga

varno. In ko je bil prišel, je zdajci k njemu
stopil in rekel: Zdrav bodi, Učenik! in gaje
kušnil. Oni pa so roke stegnili nadnj in so
ga prijeli. Eden pa zraven stoječih je izderi
meč,  in je mahnil hlapca velikega duhovna,
in mu uho odsekal. In Jezus je spregovoril

in jim rekel: Kakor nad razbojnika ste me
šli z meči in kolmi lovit! Vsak dan sem bil
pri vas in sem učil v tempeljnu, in me niste
prijeli; pa da se dopolnijo pisma, Tedaj so
ga njegovi učenci zapustili, in so vsi zbežali.
Neki mladenič pa je hodil z njim s platnom
ogernjen na nagem; in so ga prijeli. On pa je
popustil platno, in jim je nag ušel. In so peljali
Jezusa k velikemu duhovnu; in so se sošli vsi

120

duhovni in stara šini. Peter pa je od deleč za
njim šel noter v dvor velikega duhovna: in
je sedel s hlapci pri ognji, in se je grel.

Veliki duhovni pa, in ves zbor so iskali priče¬
vanja zoper Jezusa, da bi ga v srnert izdali,
pa ga niso našli. Zakaj veliko jih je krivo

pričevalo zoper njega, pa pričevanja se niso
vjemale. In nekteri so vstali, in krivo pričevali
zoper njega, rekoč: Mi smo ga slišali reči:
Jaz bom razdjal ta z rokami storjeni tempelj,
in v treh dneh sozidal drugega ne z rokami
strnjenega. In tudi njih pričevanje ni obstalo.
In veliki duhoven je stopil v sredo, in vpraša
Jezusa, rekoč: Ne odgovoriš nič na to, kar ti
zoper tebe pričajo? On pa je molčal, in ni
nič odgovoril. Veliki duhoven ga je spet vpra¬
šal, in mu je rekel: Ali si ti Kristus, Sin
hvaljenega Boga! Jezus pa mu je rekel: Jaz
sem. In vidili hote Sinu človekovega sedeti na
desnici Božje moči, in priti z oblaki neba.
Veliki duhoven pa je raztergal svoje oblačila,
in je rekel: Kaj potrebujemo še prič ? Slišali
ste bogokletstvo: kaj se vam zdi ? Oni pa so
ga vsi obsodili, da je smerti vreden. In nekteri
so ga jeli zapljevati, in mu obraz zakrivati, in
ga za uho biti, in mu reči: Prerokuj! In hlapci

so ga s pestmi bili. In ko je bil Peter zdolej

na dvorišču, pride ena zmed dekel velikega
duhovna, in ko je vidila Petra, ki se je grel,
ga je pogledala in je rekla: Ti si bil tudi z
Jezusom Nazareškim! On pa je tajil, rekoč:
Ne vem in ne urnem, kaj praviš! in je ven
šel pred dvorišče, in petelin je zapel. In ko
ga je spet dekla vidila, je rekla okoli stoje-

čira: Ta je eden zmed njih. On pa je spet
tajil. In čez malo so zraven stoječi spet Petru
rekli: Res si zmed njih: sej si tudi Galilejec!
On pa je jel rotiti se in prisegati: Ne poznam
tega človeka, od kterega pravite. In zdajci je
petelin drugič zapel. In Peter se je spomnil

besede, ktero mu je bil Jezus rekel: Preden

ho petelin dvakrat zapel, me boš trikrat za¬
tajil. In je začel jokati. In precej zjutraj so
veliki duhovni s starašini in s pismarji in z
vsem zborom svet imeli, in so Jezusa zvezali,
in peljali, in izdali Pilatu. In Pilat ga je vpra¬
šal: Ali si ti kralj judovski? On pa je odgo¬
voril in mu rekel: Ti praviš. In veliki duhovni
so ga veliko tožili. Pilat pa ga je spet vpra¬
šal, rekoč: Nič ne odgovoriš? Poglej, kolikih
reči te tožijo! Jezus pa ni nič več odgovoril,

tako da se je Pilat čudil. Ob prazniku pa je
navado imel jim spustiti enega zmed jetnikov,
kterega koli so prosili. Bil je pa imenovan
Baraba, z puntarji vklenjen, kteri je bil v

puntu človeka ubil. In ko je ljudstvo gori
prišlo, je začelo prositi za to, kar jim je vselej
storil. Pilat pa jim je odgovoril, rekoč: Hočete
li, da vam izpustim kralja judovskega? Zakaj
vedil je, da so ga veliki duhovni iz nevošlji-
vosti izdali. Veliki duhovni pa so nadražili
ljudstvo, da naj jim raji Baraba izpusti. Pilat
pa je spet odgovoril, in jim rekel: Kaj tedaj
hočete, da storim s kraljem judovskim? Oni
so pa spet vpili: Križaj ga! Pilat pa jim je
rekel ? Kaj pa je hudega storil! Oni pa so še
bolj vpili: Križaj ga. Pilat pa, ker je hotel
ljudstvu voljo spolniti, jim je Baraba izpustil,

in izdal Jezusa bičanega, da bi bil križan.
Vojščaki pa so ga peljali na dvorišče sodnje
hiše, in skličejo vso trumo. In ga oblečejo v
škerlat, in spletejo ternjevo krono, in mu jo
denejo na glavo. In so ga začeli pozdravljati:
Pozdravljen bodi, kralj judovski! In so ga po
glavi s terstom bili, in ga zapljevali, in so na
kolena padali, ter ga molili. In po tem, ko so
ga zasramovali, so mu slekli škerlat, in ga
oblekli z njegovimi oblačili, in so ga ven
peljali, da bi ga križali. In so primorali ne¬
kega mimo gredočega, Simona Cirenčana, ki
je prišel s pristave očeta Aleksandrovega in
Rufovega, da je nesel njegov križ. In ga pri¬
peljejo na mesto Golgota, kar je prestavljeno:
mesto mertvaških glav. In so mu dali piti z
miro zmešanega vina; pa ga ni vzel. In kteri
so ga križali, so razdelili njegove oblačila in
za-nje vadljali, kdo bo kaj dobil. Bila je pa
tretja ura in so ga križali. In napis njego¬
vega obsojenja je bil napisan: Kralj judovski.
In ž njim križajo dva razbojnika, enega na
njegovi desnici, enega pa na levici. In je bilo
dopolnjeno pismo, ktero pravi: In med kri¬
vične je bil štet. In mimo gredoči so ga pre¬
klinjali, in so s svojimi glavami majali in
rekli: De te! kako tempelj Božji podiraš in
v treh dneh spet sozidaš! Pomagaj sam sebi,
in stopi s križa! Ravno tako so se mu tudi
veliki duhovni posmehovali, in so s pismarji
eden drugemu rekli: Drugim je pomagal, sam
sebi ne more pomagati. Kristus, kralj izraelski,
naj zdaj stopi s križa, da vidimo in verujemo.
In ktera sta bila ž njim križana, sta ga za-

123

sramovala. Kadar je pa bila šesta ura, se je
tema storila po vsi zemlji do devete ure. In
ob deveti uri je Jezus z velikim glasom za¬

vpil, rekoč: Eloj, Eloj! lama sabaktani ? kar
je prestavljeno: Moj Bog, moj Bog! zakaj si
me zapustil? In nekteri tam stoječih, to sli¬
šati, so rekli: Glejte! Elija kliče. Eden pa je
stekel in napojil gobo z jesihom, in jo je na
terst nataknil, in mu je dal piti, rekoč: Pu¬
stite, glejmo, ali ga pride Elija snet. Jezus pa
je velik glas zagnal, in je dušo izdihnil. In
zagrinjalo v tempeljnu se je pretergalo na

dvoje od verha do tal. Stotnik pa, ki je na¬
sproti stal, ko je vidil, da je tako vpijoč
umeri, je rekel: Res, ta človek je bil Sin
Božji! Bile so pa tudi žene tam, ktere so od
deleč gledale, med kterimi je bila Marija Mag¬
dalena, in Maria Jakopa manjšega in Jožefova
mati, in Saloma; ktere so tudi ko je bil v

Galileji, z njim hodile in mu stregle, in veliko
drugih, ktere so bile ž njim vred v Jeruzalem
prišle. In ko se je večer storil (ker je bil

dan pripravljanja, kteri je pred soboto), je

prišel Jožef iz Arimateje imeniten svetovavec,
kteri je tudi sam čakal Božjega kraljestva, in
je serčno šel k Pilatu, in je za Jezusovo telo
prosil. Pilat pa se je čudil, da bi bil že umeri;
in je poklical stotnika, in ga je prašal, ali

je že umeri. In ko je zvedil od stotnika, je

dal Jožefu telo. Jožef pa je kupil tančice, in
ga je snel, in zavil v tančico, in položil v
grob, kteri je bil sekan iz skale, in je pri¬

valil kamen grobu pred duri.

Veliko sredo.

Berilo iz Izaija preroka 72, 11; in 63, 1—7.

To govori Gospod Bog: Povejte hčeri Sion: Glej,
Odrešenik tvoj pride; glej, njegovo plačilo je ž njim!
Kdo je ta, kteri pride iz Edoma, z rudeče omočenimi
oblačili iz Bozre? Tisti lepi v svoji suknji, ki hodi z
svojo veliko močjo? Jaz sem, ki govorim pravico, in sem
branitelj, da rešim. Zakaj je tedaj rudeča tvoja suknja,
in tvoje oblačila kakor tistih, ki tlačijo v tlačilnici?
Sam sem tlačil v tlačilnici, in nobeden zmed narodov ni
bil z menoj. Tlačil sem jih v svojem serdu, in jih stlačil
v svoji jezi; zato se je razkropila njih ki'i na mojo su¬
knjo, in vse svoje oblačila sem ogerdil. Zakaj dan ma¬
ščevanja je v mojem sercu, prišlo je leto, da odrešim
svoje. Sem se oziral, pa ga ni bilo pomočnika; sem
iskal, pa ga ni bilo, kteri bi .pomagal. Sama moja roka
me je rešila, in moj serd sam mi je pomagal. In poteptal
sem ljudstva v svojem serdu, in jih napajal s svojo ser-
ditostjo in ob tla vergel njih moč. Usmiljenja Gospodovega
se bom spomnil, hvalil Gospoda za vse, kar nam je dodelil
Gospod naš Bog.

Berilo iz Izaija preroka 53, 1—12.

Tiste dni je rekel Izaija: Gospod, kdo veruje naši
besedi in roka Gospodova komu se oznanuje? In bo
rastel ko mladika pred njim in kot korenina iz suhe
zemlje. Nima podobe, ne časti; in smo vidili, pa ni
imel lepote, da bi nam bil dopadel. Zaničevanega in naj
zadnjega med ljudmi smo ga vidili, moža bolečin, in sku-
šenega v terpljenji, in kakor kterega, ki je zakrito nje¬
govo obličje, in je zaničevan; zato ga nismo čislali. Res,
on je naše bolezni na-se vzel, in naše bolečine nosil ; in
mislili smo, da je gobov, in udarjen od Boga in ponižan.
On pa je bil ranjen zavoljo naših grehov, in stert zavoljo
naših hudobij; zavoljo našega mirii je terpljenje na njem,
in po njegovih progah smo ozdravljeni. Vsi smo kot

125

ovce zašli, slehern se je na svojo pot obernil j ali Go-
sp6d je nas vseh pregreho nanj naložil. Darovan je bil,
ker je sam hotel, pa ni odperl svojih ust; kakor ovca,
ki se v zaklanje pelje in ko jagnje, ki molči pred njim,
kteri ga striže, ni odperl svojih ust. Stiskan in obsojen,
je bil odvzet, njegovo rodovino kdo bo izrekel ? Ker je
odtergan z dežele živih , zavoljo greha svojega ljudstva

sem ga udaril. In pri hudodelnikih mu je bil pogreb od¬
ločen, pa pri bogatinu je imel svoj grob; zato ker ni
krivice storil, in se ni zvijača našla v njegovih ustih. Ali
Gospod ga je hotel potreti z boleznijo: ako da za greh
svoje življenje, bo vidil velik zarod, in Gospodova volja
se bo pri njem spolnila. Zato ker je terpela njegova

duša, bo vidil, in bo nasiten; s svojim ukom jih bo
veliko opravičil, on moj pravični hlapec, in bo njih grehe
nosil. Zato mu jih bom prav veliko v del dal, in bo

močnih rop delil, ker je dal v smert svoje življenje, in

je bil med hudobne štet, ker je grehe njih veliko nosil,
in za grešnike prosil.

Terpljenje.

Gospoda našega Jezusa Kristusa po spisu sve¬
tega Lukeža v 22. in 23. postavi.

Tisti čas se je približeval praznik opres-
nih kruhov, kteri se imenuje velikanoč. In
veliki duhovni in pismarji so iskali, kako bi
Jezusa umorili, bali pa so se ljudstva Satan
pa je šel v Judeža, kteri se je imenoval Iškarjot,
ki je bil eden zmed dvanajsterih. In je šel in
je govoril z velikimi duhovni, in s poglavarji,
kako bi jim ga izdal. In so se razveselili, in
mu obljubili denarjev dati. In je besedo dal. In
je iskal priložnost, da bi jim ga izdal brez
hrupa. Prišel je pa dan opresnih kruhov, o kterem
se je moglo klati velikonočno jagnje. In je

poslal Petra in Janeza, rekoč: Pojdita, in pri¬
pravita nam velikonočno jagnje, da jemo. Ona
pa sta rekla: Kje hočeš, da pripraviva? In
jima je rekel: Glejta, kadar prideta v mesto,
vaji bo srečal neki človek, ki verč vode ponese;
pojdita za njim v hišo, v ktero pojde, in recita
hišnemu gospodarju: Učenik ti pravi: Kje je
gostilnica, kjer bom jedel velikonočno jagnje
s svojimi učenci? In vama bo pokazal veliko
obednico pogernjeno, in tam pripravita. Šla
sta tedaj, in sta našla, kakor jima je bil rekel;
in sta pripravila velikonočno jagnje. In kadar
je ura prišla, je k jedi šel, in dvanajsteri apo-
steljni ž njim. In jim je rekel: Iz serca sem
želel to velikonočno jagnje jesti z vami, preden
terpim. Zakaj povem vam, da od zdaj ne
bom več jedel, dokler ne bo dopolnjeno v

Božjem kraljestvu. In je vzel kelih, ter je za¬
hvalil in rekel: Vzemite in razdelite si med

seboj. Zakaj povem vam, da ne bom pil
tertiiega sadu , dokler Božje kraljestvo ne

pride. In je vzel kruh, ter je zahvalil in zlo¬

mil in jim dal, rekoč: To je moje telo, ktero
je za vas dano; to storite v moj spomin.
Ravno tako tudi kelih po večerji, rekoč: Ta
kelih je nova zaveza v moji kervi, ktera bo
za vas prelita. Ali glej! roka mojega izdajavca
je z menoj pri mizi. In Sin človekov sicer gre,
kakor je sklenjeno; vendar gorje tistemu člo¬
veku, po kterem bo izdan. In oni so se začeli
med seboj popraševati, kteri zmed njih bi
bil, kteri bi imel to storiti. Vstal je pa tudi
prepir med njimi, kteri zmed njih se zdi, da
bi bil veči. Rekel pa jim je: Kralji naro-

dov gospodujejo čez nje, in kteri imajo oblast
čez nje, so dobrotniki imenovani. Vi pa ne
tako, ampak kteri je veči med vami, naj bo
kakor manjši, in prednik kakor služabnik.
Kdo namreč je veči, kdor je pri mizi, ali kdor
streže? Kaj ne, kdor je pri mizi? Jaz pa sem
v sredi med vami, kakor kdor streže. Vi pa
ste, kteri ste poterpeli z menoj v mojih skuš¬
njavah. In jaz vam odločim kraljestvo, kakor
ga je meni odločil moj Oče, da jeste in pijete
pri moji mizi v mojem kraljestvu, in da sedite
na sedežih, ter sodite dvanajstere Izraelove
rodove. Gospod pa je rekel: Simon, Simon!
glej! satan vas je hotel imeti, da bi vas pre¬
sejal kakor pšenico. Jaz pa sem prosil za te,
da ne peša tvoja vera: in ti, kadar se boš
nekdaj spreobernil, poterdi svoje brate. On pa
mu je rekel: Gospod! s teboj sem pripravljen
v ječo in v smert iti. On pa je rekel: Povem
ti, Peter! petelin ne bo danes pel, preden tri¬
krat ne utajiš, da me poznaš. In jim je rekel :
Kadar sem vas poslal brez mošnje, in torbe
in čevljev, vam je li kaj manjkalo ? Oni pa so
rekli: Nič. Rekel jim je tedaj: Zdaj pa, kdor
ima mošnjo, naj jo vzame, ravno tako tudi
torbo; in kdor nima, naj proda svojo suknjo,
in naj kupi meč. Zakaj povem vam, da še to
mora nad menoj dopolnjeno biti, kar je pisano:
In med krivične je bil prištet. To namreč,
kar je od mene (pisano), ima konec. Oni pa
so rekli: Gospod! glej, tukej sta dva meča. On
pa jim je rekel: Dosti je. In je ven šel, in
je šel po navadi na oljsko goro Za njim pa
so šli tudi učenci. Kadar je pa na mesto pri-

128

šel, jim je rekel: Molite, da ne pridete v
skušnjavo. In on se je odtegnil od njih za
lučaj kamena: in je na kolena padel in molil,
rekoč: Oče! ako hočeš, vzemi ta kelih od
mene; vendar ne moja, ampak tvoja volja
naj se zgodi. Prikazal se mu je pa angel
iz nebes, kteri ga je pokrepčal. In ko so ga

smertne težave obšle, je priserčniši molil.

Njegov pot pa je bil, kakor kervave kaplje
tekoče na zemljo. In kadar je od molitve
vstal, in k svojim učencem prišel, jih je našel
speče od žalosti. In jim je rekel: Kaj spite?
Vstanite, molite, da ne pridete v skušnjavo.

Se je govoril, in glej! množica, in kteri je
bil imenovan Judež, eden dvanajsterih, je šel
pred njimi: in se je približal Jezusu, da bi
ga kušnil. Jezus pa mu je rekel: Judež! s
kuševanjem izdaš Sinu človekovega? Kadar
so pa, kteri so bili okoli njega, vidili, kaj
ima biti, so mu rekli: Gospod! ali naj mah¬

nemo z mečem? In eden zmed njih je mahnil
po hlapcu velikega duhovna, in mu je odsekal
desno uho. Jezus pa je odgovoril in rekel: Je-
njajte od tega. In se je njegovega ušesa dotaknil,
in ga je ozdravil. Rekel je pa Jezus velikim
duhovnom, in poglavarjem tempeljna in stara-
šinom, ki so nad-nj prišli: Kakor nad razboj¬
nika ste prišli z meči in s kolmi. Vsak dan
sem bil pri vas v tempeljnu, in niste stegnili
rok po meni; toda to je vaša ura in oblast teme,
Popadli so ga pa in peljali v hišo velikega du¬
hovna. Peter pa je hodil od deleč za njim. Za¬
kurili so pa ogenj na sredi dvorišča in so okrog
njega sedeli, in Peter je bil v sredi njih. Ko ga

129

je pa vidila neka dekla sedeti pri ognji, in
ko ga je prav pogledala, je rekla: Tudi v ta je
bil ž njim. On pa ga je zatajil, rekoč: Zena,
ne poznam ga! In kmali po tem ga je drugi
vidil, in je rekel: Tudi ti si zmed njih. Peter
pa je rekel: O človek! nisem. In nekako

uro časa potlej je nekdo drugi terdil, rekoč:
Resnično, tudi ta je bil ž njim, ker je tudi
Galilejec! Peter pa je rekel: Človek, ne vem,
kaj praviš! In še je govoril, kar je petelin

zapel. In Gospod se je ozerl, in je pogledal
v Petra. In Peter se je spomnil besede Go¬
spodove, kakor je bil rekel: Preden petelin

zapoje, me boš trikrat zatajil. In Peter je ven

šel, in je milo jokal. In možje, kteri so ga

deržali, so ga zasramovali in bili. In so ga
zakrivali, in ga v obraz bili; in so ga vprašali
rekoč: Prerokuj, kdo te je udaril? In več drugega
preklinjanja so govorili zoper njega. In kadar
se je dan storil, so se zbrali starašini ljudstva,
veliki duhovni in pismarji, in so ga peljali v svoje
zbirališče, rekoč: Ali si ti Kristus? povej nam!
In jim je rekel: Ako vam povem, mi ne bote
verjeli. Ako pa tudi vprašam, mi ne bote od¬
govorili, in me ne spustili. Odsehmal pa bo
Sin človekov sedel ne desnici moči Božje.
Vsi pa so rekli: Ti si tedaj Sin Božji? In
je rekel: Vi pravite, da jaz sem. Oni pa
so rekli: Kaj potrebujemo še pričevanja?

Sej smo sami slišali iz njegovih ust. In
vstala je vsa njih množica in so ga peljali
k Pilatu. Začeli so ga pa tožiti, rekoč: Tega
smo našli, da zapeljuje naš narod, in da
brani cesarju davkov dajati, in pravi, da je

Slov. Evangel. 9

130

on Kristus kralj. Pilat pa g a je vprašal rekoč:
Ali si ti kralj judovski? On pa je odgovoril
in rekel: Ti praviš. Pilat pa je rekel velikim
duhovnom in množicam: Nič krivega ne naj¬
dem nad tem človekom. Oni pa so še bolj
silili, rekoč: Ljudstvo šunta, ker uči po vsi
Judeji, začenši od Galileje do sim. Ko je pa
Pilat slišal Galilejo, je vprašal, ali je on Ga-
lilejec? In ko je zvedil, da je spod Herodove
oblasti, ga je poslal k Herodu, kteri je bil tudi
v Jeruzalemu tiste dni. Herod pa, ko je Jezusa
vidil, se je silno oveselil; zakaj že zdavno ga
je želel viditi, ker je veliko slišal od njega, in
je upal, da ga bo vidil kak čudež storiti. In
ga je opraševal z mnogimi besedami, on pa
mu ni nič odgovoril. Veliki duhovni pa in pis-
marji so stali, in ga terdo tožili. Herod pa s
svojimi vojščaki ga je zaničeval in zasramoval,
in ga je oblekel v belo oblačilo, in ga je nazaj
poslal k Pilatu. In postala sta prijatla Herod
in Pilat tisti dan; zakaj poprej sta bila 'v so¬
vraštvu med seboj. Pilat pa je poklical velike
duhovne, poglavarje in ljudstvo, in jim je rekel:
Pripeljali ste mi tega človeka, kakor da bi od-
vračeval ljudstvo; in glejte! jaz sem ga vpričo
vas izprašal, in nisem našel nobene krivice
nad tem človekom v tem, česar ga tožite. Pa
tudi Herod ne; zakaj poslal sem vas bil k
njemu, in glejte! nič smerti vrednega ni bilo
najdenega nad njim. Pretepel ga bom tedaj,
in izpustil. Mogel jim je pa ob prazniku enega
izpustiti. Zavpila je pa množica vsa kmalo, rekoč:
Preč s tem in izpusti nam Baraba. Ta je bil
zavoljo nekega v mestu storjenega punta in

131

uboja v ječo verzen. Pilat jih je tedaj spet
nagovoril, ker je hotel Jezusa izpustiti. Oni
pa so vpili, rekoč: Križaj, križaj! On pa
jim je tretjič rekel: Kaj je pa ta hudega storil?
Nič smerti vrednega ne najdem nad njim; pre¬
tepel ga bom tedaj in izpustil. Oni pa so tiščali
z velikim vpitjem, in so prosili, da naj bo
križan; in njih vpitje je prihajalo čedalje veči.
In Pilat je prisodil, da bi se dopolnila njih
prošnja. Izpustil jim je tedaj tistega, kteri je
bil zavoljo uboja in punta v ječo veržen, za kte-
rega so prosili; Jezusa pa je izdal njih volji.
In kadar so ga peljali, so prijeli, nekega Simona
Cirenčana, kteri je šel s polja, in so mu na¬
ložili križ nesti za Jezusom. Sla je pa za njim
velika množica ljudi' in žen, ktere so jokale, in
ga milovale. Jezus se je pa proti njim obernil
in rekel: Hčere Jeruzalemske! nikar se ne
jokajte nad menoj, ampak jokajte se nad seboj
in nad svojimi otroci. Zakaj glejte! dnevi bodo
prišli, ob kterih poreko: Srečne so nerodovitne,
in telesa, ktere niso rodile, in persi, ktere niso
dojile! Takrat bodo začeli reči gora v m: Padite
na nas! in hribom: Pokrite nas! Ce namreč
nad surovim lesom to delajo, kaj se bo
godilo nad suhim? Peljana sta bila pa ž njim
tudi dva druga hudodelnika, da bi bila umor¬
jena. In kadar so bili prišli na mesto, ktero
se imenuje mesto mertvaških glav, so tam
križali njega in hudodelnika, enega na desni,
enega pa na levi strani. Jezus pa je rekel:
Oče! odpusti jim, sej ne vedo, kaj delajo. In
razdelili so njegove oblačila, in so za nje
vadljali. In ljudje so stali in gledali, in veliki

9 *

132

duhovni so ga zasmehovali ž njimi vred, rekoč:
Drugim je pomagal, naj sam sebi pomaga,
ako je on Kristus, izvoljeni Božji. Zasramo¬
vali so ga pa tudi vojščaki, kteri so pristopili,
in mu jesiha ponujali; in rekli: Ako si ti kralj
judovski, pomagaj si! Bilje pa tudi napis nad
njim napisan z greškimi, latinskimi in hebrej¬
skimi čerkami: Ta je kralj judovski. Eden

razbojnikov pa, ktera sta visela, ga je pre¬
klinjal rekoč: Ako si ti Kristus, pomagaj sam
sebi in nama. Drugi pa je odgovoril, in ga
je svaril, rekoč: Ali se tudi ti ne bojiš Boga,
ker si v ravno tistem obsojenji? in midva
sicer po pravici; zakaj po zasluženji svojih
del prejemava; ta pa ni nič hudega storil.
In je rekel Jezusu: Gospod! spomni se me,
kadar prideš v svoje kraljestvo. In Jezus mu
je rekel: Resnično ti povem, danes boš z menoj
v raji. Bilo je pa okoli šeste ure; in tema se
je storila po vsi zemlji do devete ure. In solnce
je otemnelo, in zagrinjalo v tempeljnu se je
pretergalo po sredi. In Jezus je zavpil z veli¬
kim glasom, in je rekel: Oče! v tvoje roke
izročim svojo dušo. In ko je to izrekel, je
dušo izdihnil. Ko je pa stotnik vidil, kar se
je zgodilo, je Boga častil, rekoč: Resnično, ta
človek je bil pravičen! In vsi ljudje, kteri so
se bili sošli to gledat, kadar so vidili, kar se
je zgodilo, so terkali na svoje persi, in se
vernili. Vsi njegovi znanci pa in žene, ktere
so bile prišle za njim iz Galileje, so od deleč
stali, in so gledali. In glej! bil je mož, po
imenu Jožef, kteri je bil svetovavec, dober in
pravičen mož, (ta ni bil privolil v njih svet in

133

djanje) iz Arimateje, judejskega mesta, kteri
je tudi sam čakal Božjega kraljestva. Ta je
šel k Pilatu, in je prosil za Jezusovo telo, In
ga je snel, zavil v tančico, in položil v izse¬
kan grob, v kterega še nihče ni bil položen.

Veliki četertek.

Berilo iz 1. lista s. Pavla aposteljna do Koren¬
čanov, 11, 20—32.

Bratje! kadar se snidete, se temu ne pravi večerjo
Gospodovo jesti. Vsak namreč svojo večerjo poprej vzame,
in je; in tako je nekteri lačen, nekteri pa pijan. Nimate
mar hiš, da bi v njih jedli in pili? Ali cerkev Božjo
zaničujete, in tiste zasramujete, kteri nimajo? Kaj bi vam
rekel ? Ali bi vas hvalil ? V tem vas ne hvalim! Zakaj
jaz sem prejel od Gospoda, kar sem vam tudi izročil, da
je Gospčd Jezus tisto noč, v kteri je bil izdan, vzel
kruh, in zahvalil, ter razlomil in rekel: Vzemite in jejte,
to je moje telč, ktero bo za vas dano; to storite v moj
spomin! Ravno tako tudi kelih po večerji, rekoč: Ta

kelih je nova zaveza v moji kervi; to storite, kolikorkrat
hote pili, v moj spomin! Zakaj kolikorkrat hote jedli ta
kruh, in ta kelih pili; hote smert Gospodovo oznanovali,
dokler ne pride. Kdor koli bo tedaj nevredno jedel ta
kruh, ali pil kelih Gospodov, bo kriv telesa in kervi
Gospodove. Naj pa presodi človek sam sebe, in tako naj
je od tega kruha in pije od keliha. Zakaj kdor je in pije
nevredno, ta si sodbo je in pije, ker ne razloči telesa
Gospodovega. Zato je med vami veliko slabih in bolnih,
in veliko jih spi. Ako bi sami sebe presojevali, bi ne
bili sojeni. Kadar smo pa sojeni, smo po Gospodu svarjeni
da ne bomo s tem svetom pogubljeni.

134

Evangeli svetega Janeza 13, 1—15.

Pred velikonočnim praznikom, ko je Jezus
vedil, da je prišla njegova ura, da bi šel iz
tega sveta k Očetu, ker je ljubil svoje, ki so
bili na svetu, jih je do konca ljubil. In ko so
večerjali, (in je bil hudič Judežu Iškarjotu
Simonovemu, že v serce dal, da bi Jezusa
izdal:) vedoč, da mu je Oče vse v roke dal,
in da je od Boga prišel, in k Bogu gre, vstane
od večerje, in dene s sebe svoje oblačilo, in
vzame pert, ter se opaše. Potlej vlije vode v
medenico, in začne umivati učencem noge, in
brisati s pertom, s kterim je bil opasan. Pride
tedaj k Simonu Petru. In Peter mu reče: Go¬
spod! ti meni noge umivaš? Jezus je odgovoril
in mu rekel: Kar jaz delam, ti zdaj ne veš,
vedil pa boš potlej. Peter mu reče: Ne boš
mi umival nog vekomaj ne. Jezus mu je od¬
govoril: Ako te ne umijem, ne boš imel deleža
z menoj. Simon Peter mu reče: Gospod! ne
samo nog, ampak tudi roke in glavo. Jezus
mu reče: Kdor je umit, ne potrebuje, kakor
da noge umije, ampak je ves čist. Tudi vi ste
čisti, pa ne vsi. Vedil je namreč, kdo je, kteri
ga bo izdal; zato je rekel: Niste vsi čisti. Po
tem tedaj, ko jim je bil noge umil, in vzel svoje
oblačila, se je spet k mizi usedel, in jim je rekel:
Veste, kaj sem vam storil? Vi me kličete:
Učenik in Gospod! in prav pravite; sem tudi.
Ako sem tedaj jaz, Gospod in Učenik, vam noge
umil, morate tudi vi eden drugemu noge umi¬
vati. Izgled namreč sem vam dal, da ravno
tako, kakor sem jaz vam storil, tudi vi storite.

135

Veliki petek.

Berilo iz Ozeja preroka 6, 1—6.

To govori Gospod : V svoji britkosti se bodo zgodej
k meni podali, rekoč: Pridite, vernimo se zopet k Go¬
spodu! Zgrabil nas je namreč, pa nas bo tudi rešil. Cez
dva dni nas bo oživil, tretji dan nas bo pa obudil, in
bomo živeli pred njim. Vedili bomo, in si bomo priza¬
devali, da bi prav spoznali Gospoda. Kakor zarja bo njegov
izhod, kakor pomladanski in jesenski dež na zemljo pride,
bo on k nam prišel. Kaj naj ti storim, Efrajm? Kaj naj
ti storim, Juda? Usmiljenje z vami je kakor juterna megla,
in kakor rosa, ki z jutrom zgine. Zato sem jih otesaval
po prerokih, sem jih pobijal z besedo svojih ust, in tvoja
odsodba se bo kakor luč zasvetila. Usmiljenje namreč
hočem, pa ne darov; znanje Božje, pa ne žgavnih darov.

Berilo iz 2.  Mojzesovih bukev Vi,  1—11.

Tisti čas je rekel Gospod Mojzesu in Aronu v egip¬
tovski deželi: Ta mesec vam bodi začetek mescev; naj
bo pervi med mesci v letu. Govorita vsemu zboru Izraelovih
otrok, in recita jim: Deseti dan tega mesca naj vzame

vsakteri jagnje za svojo družino in hišo. Ako jih je pa
manj v hiši, kakor jih je treba, da jagnje snedo; naj

privzame svojega soseda, kteri se derži njegove hiše, po
številu ljudi, kterih je treba, da jagnje snedo. Jagnje pa
bodi brez madeža, samec, leta staro, od ovac ali koz

vzeto. In prihranite ga do štirnajstega dneva tega mesca,

in zakolje naj ga vsa množica Izraelovih otrok na večer.
In naj vzamejo od njegove kervi, in naj pomažejo ž njo
oba podboja in naddurje tistih hiš, v kterih ga bodo jedli.
In naj jedo tisto noč meso pri ognji pečeno in opresne
kruhe z grenkimi zelmi. Ne jejte ga surovega, ne v vodi

136

kuhanega, ampak le pri ognji pečeno: pojejte glavo z
njegovimi nogami in drobom vred, in kosti mu ne zlomite.
In nič naj ga ne ostane do jutra, če kaj ostane, sežgite
v ognji. Jejte ga pa tako: Svoje ledje imejte opasano,
in čevlje imejte na nogah, deržite palice v rokah, in jejte
naglo; ker to je mimohod Gospodov.

Terpljenje.

Gospoda našega Jezusa Kristusa po spisu
st. Janeza v 18. in 19. poglavji.

Tisti čas je šel Jezus s svojimi učenci
čez potok Cedron, kjer je bil vert, v kterega
je šel on in njegovi učenci. Vedil je pa tudi
Judež, kteri ga je izdal, za ta kraj, ker je Jezus
s svojimi učenci pogosto tje hodil. Judež je
tedaj vzel stražo, in služabnikov od velikih
duhovnov in farizejev seboj, in je prišel tje s
svetili, in bakljami in orožjem. Jezus tedaj,
ki je vedil vse, kar je imelo čez-nj priti, je
naprej stopil, in jim rekel: Koga iščete? Odgo¬
vorili so mu: Jezusa Nazareškega. Jezus jim
reče: Jaz sem. Stal je pa tudi Judež pri njih,
kteri ga je izdal. Kadar jim je tedaj rekel:
Jaz sem, so odstopili, in padli na zemljo. Spet
jih je tedaj vprašal: Koga iščete? Oni pa so
rekli: Jezusa Nazareškega, Jezus je odgovoril:
Povedal sem vam, da sem jaz; ako tedaj
mene iščete, pustite te iti. Da so se dopolnile
besede, ktere je rekel: Ktere si mi dal, nisem
nobenega zmed njih zgubil. Simon Peter tedaj,
ki je meč imel, ga je izderi, in je mahnil po
hlapcu velikega duhovna, in mu je odsekal desno

137

uho. Hlapcu pa je bilo ime Malh. Jezus je
tedaj Petru rekel: Vtakni svoj meč v nožnico.
Ne bom li pil keliha, kterega mi je Oče dal?
Straža tedaj, in poglavar in hlapci Judov so
Jezusa popadli, in so ga zvezali. In so ga pe¬
ljali pervič k Anu; bil je namreč tast Kajfežu,
kteri je bil veliki duhoven tisto leto. Bil je pa
Kajfež tisti, kteri je bil Judom svet dal, da je
bolje, da en človek umerje za ljudstvo. Za Jezu¬
som pa je šel Simon Peter, in drugi učenec. Tisti
učenec pa je bil znam velikemu duhovnu; in je
šel z Jezusom vred na dvorišče velikega du¬
hovna. Peter pa je stal zunaj pri vratih. Uni
učenec tedaj, kteri je bil velikemu duhovnu
znan, je ven šel, in je govoril z vratarico, in je
Petra noter peljal. Reče tedaj dekla vratarica
Petru: Ali nisi tudi ti zmed učencev tega člo¬
veka? On reče: Nisem. Hlapci pa in služabniki
so stali pri žerjavci, ker je bilo mraz, in so se
greli; stal je pa ž njimi tudi Peter in se je grel.
Veliki duhoven tedaj je vprašal Jezusa za nje¬
gove učence in za njegov uk. Jezus mu je odgo¬
voril: Jaz sem očitno govoril pred svetom; jaz
sem vselej učil v shodnici in v tempeljnu, kamor
se vsi Judje shajajo, in na skrivnem nisem nič
govoril. Kaj mene vprašaš? Vprašaj tiste, kteri
so slišali, kaj sem jim govoril: glej! oni vedo,
kaj sem jaz govoril. Kadar je bil pa to rekel, je
eden zmed služabnikov, kteri je zraven stal,
Jezusa za uho udaril, rekoč: Tako odgovarjaš
velikemu duhovnu? Jezus mu je odgovoril: Ako
sem hudo govoril, spričaj od hudega: ako pa
prav, zakaj me biješ? In Ana ga je poslal
zvezanega k Kajfežu velikemu duhovnu. Simon

138

Peter pa je stal in se je grel. Rekli so mu
tedaj: Nisi li tudi ti zmed njegovih učencev?
On je tajil, in je rekel: Nisem. Mu reče eden
zmed hlapcev velikega duhovna, stric tistega,
kteremu je bil Peter uho odsekal: Te li nisem
jaz vidil na vertu pri njem? Peter je tedaj spet
tajil, in zdajci je petelin zapel. Peljejo tedaj
Jezusu od Kajfeža v sodnjo hišo. Bilo je pa
zjutraj. In oni niso šli v sodnjo hišo da bi se
ne omadeževali, v  temuč da hi smeli jesti veliko¬
nočno jagnje. Šel je torej Pilat venkaj, in je
rekel: Kakšno tožbo imate zoper tega člo¬
veka? So odgovorili in mu rekli: Ko bi ta
ne bil hudodelnik, bi ti ga ne bili izdali.
Pilat jim je tedaj rekel: Vzemite ga vi, in
ga po svoji postavi sodite. Judje so mu tedaj
rekli: Mi ne smemo nikogar umoriti. Da se
je dopolnila Jezusova beseda, ktero je govo¬

ril, ko je na znanje dal, s kakšno smertjo bo
umeri. Šel je tedaj Pilat spet v sodnjo hišo, in je
poklical Jezusa in mu rekel: Ti si kralj ju¬
dovski? Jezus je odgovoril: Govoriš li to sam
iz sebe, ali so ti drugi povedali od mene? Pilat
je odgovoril: Kaj sem jaz Jud? Tvoj narod in
veliki duhovni so te meni izdali; kaj si storil?
Jezus je odgovoril: Moje kraljestvo ni od tega
sveta. Ko bi bilo moje kraljestvo od tega sveta,
bi se moji služabniki pač bojevali, da bi ne

bil Judom izdan: zdaj pa moje kraljestvo ni

od tod. Pilat mu je tedaj rekel: Tedaj si ti

kralj? Jezus je odgovoril: Ti praviš, in jaz
sem kralj. Jaz sem za to rojen, in za to prišel na
svet, da pričam resnici. Vsak, kteri je iz resnice,
posluša moj glas. Pilat mu reče: Kaj je resnica?

139

In ko je bil to rekel, je spet ven šel k Judom,
in jim reče: Jaz ne najdem nobene krivice
nad njim. Navada je pa pri vas, da vam enega
izpustim o veliki noči: hočete li tedaj, da vam
izpustim kralja judovskega? Vpili so tedaj
spet vsi, rekoč: „Ne tega, ampak Baraba." Bil
je pa Baraba razbojnik. Na to je tedaj Pilat
Jezusa vzel in bičal. In vojščaki so spletli
krono iz ternja, in mu jo djali na glavo, in
ga v škerlatasto oblačilo oblekli. In so prednj
stopali in rekli: Pozdravljen bodi kralj ju¬
dovski! In so mu jih za uho dajali. Pilat je
tedaj _ spet venkaj šel, in jim reče: Glejte!
pripeljem vam ga venkaj, da spoznate, da ne
najdem nan njim nobene krivice. (Jezus je
tedaj venkaj prišel, noseč ternjevo krono in
škerlatasto oblačilo.) In (Pilat) jim reče: Glejte,
človek! — Ko so ga tedaj vidili veliki duhovni
in služabniki, so vpili, rekoč! Križaj, križaj
ga! Pilat jim reče: Vzemite in križajte ga vi:
zakaj jaz ne najdem krivice nad njim. Judje
so mu odgovorili: Mi imamo postavo, in po
postavi mora umreti, ker se je Sina Božjega
delal. Kadar je tedaj Pilat slišal to govorjenje,
se je še bolj bal. In je šel spet v sodnjo hišo, in je
rekel Jezusu: Od kod si ti? Jezus pa mu ni
odgovoril. Pilat mu tedaj reče: Meni ne odgo¬
voriš? Ne veš, da imam oblast te križati, in
imam oblast te izpustiti? Jezus je odgovoril:
Ne imel bi nobene oblasti do mene, ko bi ti
ne bilo od zgorej dano. Zavoljo tega ima tisti,
kteri me je tebi izdal, veči greh. In odslej je iskal
Pilat ga spustiti. Judje pa so vpili rekoč: Ako
tega spustiš, nisi cesarjev prijatelj zakaj vsak,

140

kteri se kralja dela, se cesarju ustavlja. Pilat
tedaj, ko je to govorjenje slišal, je Jezusa ven
pripeljal, in je sedel na sodnji stol, na mestu,
ktero se imenuje Litostrotos, po hebrejsko
pa Gabata. Bilo je pa dan pripravljanja velike
noči okoli šeste ure, in reče Judom: Glejte!
vaš kralj! Oni so pa vpili: Preč ž njim, preč
ž njim, križaj ga! Pilat jim reče: Vašega kralja
bom križal? Veliki duhovni so odgovorili:
Nimamo kralja, razun cesarja. Takrat tedaj
jim ga je izdal, da bi bil križan. Vzeli so pa
Jezusa, in ven peljali. In je svoj križ nesoč
ven šel na mesto, ki se imenuje mesto mert-
vaških glav, po hebrejsko pa Golgota. Ondi
so ga križali, in ž njim dva druga, od vsake
strani enega, v sredi pa Jezusa. Napisal je pa
Pilat tudi napis, in ga je djal verh križa.
Bilo je pa pisano: Jezus Nazareški kralj ju¬
dovski. Ta napis je tedaj veliko Judov bralo;
kraj namreč, kjer je bil Jezus križan, je bil blizu
mesta. Bilo je pa pisano po hebrejski, po greški
in po latinski. Rekli so tedaj Pilatu veliki ju¬
dovski duhovni: Nikar ne piši: Kralj judovski;
ampak da je on rekel: Kralj Judov sem. Pilat
je odgovoril: Kar sem pisal, sem pisal. Voj¬
ščaki tedaj, ko so bili Jezusa razpeli, so vzeli
njegove oblačila, (in so naredili štiri dele, vsa¬
kemu vojščaku del) in suknjo. Suknja pa je
bila brez šiva, od verha sceloma tkana. Rekli
so tedaj med seboj: Nikar je ne režimo, am¬
pak vaaljajmo zanjo, čigava bode. Da se je
pismo dopolnilo, ki pravi: Razdelili so moje
oblačila med se, in za mojo suknjo so vadljali.
Vojščaki so tedaj to storili. Poleg križa Jezuso-

141

vega pa so stale njegova mati, in sestra nje¬
gove matere, Marija Kleofova, in Marija Mag¬
dalena. Ko je tedaj Jezus mater in učenca,
kterega je ljubil, vidil zraven stati, reče svoji
materi: Žena, tvoj sin! Potlej reče učencu:
Glej, tvoja mati! In od tiste ure jo je učenec
k sebi vzel. Po tem, ker je Jezus vedil, da je
vse dokončano, da se je dopolnilo pismo; je
rekel: Žejin sem! Stala je pa ondi posoda
polna jesiha. Oni pa so gobo z jesihom napo¬
jili, in na hisob nataknili, ter mu jo k ustom
podali. Kadar je bil tedaj Jezus jesiha vzel,
je rekel: Dopolnjeno je! In je glavo nagnil
in je dušo iz sebe dal. Judje tedaj (ker je
bil dan pripravljanja), da bi ne ostale na
križu trupla v soboto (tisti sobotni dan nam¬
reč je bil velik), so Pilata prosili, da bi se
jim kosti poterle, in da bi se sneli. Vojščaki
so torej prišli, in so pervemu sicer sterli kosti,
in drugemu, kteri je bil ž njim križan. Ko so
pa do Jezusa prišli, so vidili, da je že mer-
tev, in mu niso kosti sterli; ampak eden zmed
vojščakov je s sulico njegovo stran odperl,
in zdajci je tekla kri in voda iz nje. In kteri
je vidil, je pričeval, in je resnično njegovo
pričevanje; in on ve, da resnico govori, da
tudi vi verujete. To se je namreč zgodilo, da
je pismo dopolnjeno: Nobene kosti mu ne
strite. In spet drugo pismo pravi: Gledali
bodo vanj, ki so ga prebodli. Po tem pa je
Jožef iz Arimeteje (ker je bil Jezusov učenec,
toda skrivaj zavoljo strahu pred Judi) Pilata
prosil, da bi snel Jezusova telo. In Pilat je
dovolil. Prišel je tedaj in snel Jezusovo telo.

142

Prišel je pa tudi Nikodem, kteri je bil pervič
po noči k Jezusu prišel, in je prinesel zmesi
mire in aloe okoli sto liber. Vzela sta tedaj
Jezusovo telo, in ga zavila v tančico z diša¬
vami vred, kakor je pri Judih šega pokopa¬
vati. Bil je pa na tistem kraji, kjer je bil
križan, vert, in na vertu nov grob, v kterega
še nihče ni bil položen. Tam sta tedaj zavoljo
dneva pripravljanja Judov, ker je bil grob
blizu, Jezusa položila.

Veliko soboto.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Kološanov
3, 1—4.

Bratje! ako ste vstali s Kristusom, iščite, kar je
gori, kjer je Kristus, sedeč na desnici Božji; hrepenite po
tistem, kar je zgorej, ne pa, kar je na zemlji. Zakaj
umerli ste, in vaše življenje je skrito s Kristusom v Bogu.
Kadar se bo pa prikazal Kristus, vaše življenje, takrat se
bote tudi vi prikazali ž njim v časti.

Evangeli svetega Matevža 28, 1—7.

Zvečer sobote pa, ko se pervi dan tedna
zasveti, je prišla Marija Magdalena in una
Marija gledat groba. In glej! velik potres je
vstal. Zakaj angel Gospodov je prišel iz nebes,
in je pristopil, ter kamen odvalil in nanj sedel.
Njegovo obličje pa je bilo kakor blisk, in
njegovo oblačilo, kakor sneg. Od straha pa
pred njim so varhi strepetali, in so bili kakor
mertvi. Angel pa je pregovoril, in rekel ženam:
Nikar se ne bojte ne! zakaj vem, da iščete
Jezusa, kteri je bil križan. Ni ga tukaj; vstal

143

je namreč, kakor je rekel. Pristopite in poglejte
kraj, kamor je bil Gospod položen. In berž poj¬
dite, in povejte njegovim učencem, da je vstal;
in glejte! pred vami gre v Galilejo, tamkaj
ga bote vidili. Glejte! Oznanil sem vam.

Velikonočno nedeljo.

Berilo iz 1. lista s. Pavla apčsteljna do Korin-
čanov 5, 7—8.

Bratje! postergajte stari kvas, da bote novo testo,
kakor ste opresni; ker naše velikonočno jagnje Kristus je
darovano. Obhajajmo tedaj veliko noč ne v starem kvasu,
tudi ne v kvasu hudobije in malopridnosti, ampak v opresnih
kruhih čistosti in resnice.

Evangeli svetega Marka 16, 1—7.

Tisti čas so Marija Magdalena, in Marija
Jakopova, in Saloma kupile dišav, da bi prišle,
in Jezusa mazilile. In pervi dan po soboti so
prišle celo zgodej k grobu, ko je solnce vzha¬
jalo. In so rekle med soboj: Kdo nam bo
odvalil kamen od dur grčba? In so se ozerle,
ter so vidile kamen odvaljen; bil je namreč
silno velik. In so šle v grob, in so vidile mla-
denča sedeti na desni, ogernjenega z belim
oblačilom, in so ostermele. On pa jim reče:
Nikar se ne ustrašite! Jezusa iščete Naza-
reškega križanega; vstal je, ga ni tukaj!
Glejte kraj kamor so ga bili položili. Pojdite
pa povejte njegovim učencem in Petru, da
gre pred vami v Galilejo; tam ga bote vidili,
kakor vam je rekel.

144

Velikonočni pondeljek.

Berilo iz djanja apostolskega 10, 37—43.

Tiste dni je Peter v sredo med ljudstvo stopil, in
rekel: Možje in bratje! vi veste, kaj se je zgodilo po
vsi Judeji, kar se je začelo v Galileji po kerstu, kterega
je oznanoval Janez, kako je Jezusa iz Nazareta Bog
pomazilil s svetim Duhom in z močjo, kteri je okoli
hodil, dobrote delil in ozdravljal vse po hudiču nadle-
govane, ker je bil Bog ž njim. In mi smo priče vsega,
kar je storil v judovski deželi in v Jeruzalemu on, kterega
so na les obesili in umorili. Tega je Bog obudil tretji
dan, in ga dal viditi ne vsemu ljudstvu, ampak po Bogu
prej izvoljenim pričam, nam, kteri smo ž njim jedli in
pili, ko je od mertvih vstal. In nam je ukazal ljudstvu ozna-
novati in pričevati, da je on tisti, kterega je Bog postavil
sodnika živih in mertvih. Temu vsi preroki pričevanje
dajejo, da v njegovem imenu dobe odpuščenje grehov vsi,
kteri vanj verujejo.

Evangeli svetega Lukeža 24, 13—35.

Tisti čas sta šla dva Jezusovih učencev
ravno tisti dan v terg, kteri je bil šestdeset
tečajev od Jeruzalema deleč, po imenu Emavs.
In ona sta med seboj govorila od vsega tistega,
kar se je bilo zgodilo. In prigodilo se je, ko
sta se pogovarjala in izpraševala, se je tudi
Jezus približal, in je šel ž njima. Njune oči
pa so bile zaderžane, da ga nista spoznala. In
jima je rekel: Kakšni so ti pogovori, ki jih
imata' grede med seboj, in sta žalostna ? Eden
pa, ki mu je bilo ime Kleofa, je odgovoril
in mu rekel: Si li ti sam tujec v Jeruzalemu,

145

in ne veš, kaj se je zgodilo v njem te dni?
In jima je rekel: Kaj? In sta rekla: Od Je¬
zusa Nazareškega, kteri je bil prerok, mogo¬
čen v djanji in v besedi, pred Bogom in vsim
ljudstvom: in kako so ga izdali naši veliki
duhovni in oblastniki v obsojenje k smerti, in
so ga križali. Mi pa smo upanje imeli, da bo
on Izrael odrešil; ali mimo vsega tega je
danes že tretji dan, kar se je to zgodilo. Pa
tudi ene žene iz med naših so nas ostrašile,
ktere so bile pred dnevom pri grobu, in niso

našle njegovega telesa, ter so prišle in rekle,

da so tudi prikazen angelov vidile, kteri pra¬
vijo, da živi. In nekaj naših je šlo k grobu, in so
ravno tako našli, kakor so žene pravile, njega
pa niso našli. In on jima je rekel: O vi ne¬
spametni, in kesnega serca verovati vse, kar
so govorili preroki! Ali ni bilo potrebno, da
je Kristus to terpel, in tako v svojo čast šel?
In je začel od Mojzesa in vseh prerokov, in
jima je razlagal, kar je bilo od njega v vseh
pismih. In so se približali tergu, kamor so šh;
in on se je delal, kakor da bi hotel dalje iti.
In sta ga silila, rekoč: Ostani z nama, ker se
mrači, in se je dan že nagnil. In je šel noter

ž njima. In zgodilo se je, ko je bil ž njima

pri mizi, je vzel kruh, in ga je posvetil in
zlomil, in jima podal. In odperle so se jima
oči, in sta ga spoznala; in on jima je zginil
izpred oči. In sta rekla med seboj: Ali ni
bilo najno serce goreče v nama, ko je po poti
govoril, in nama pisma razkladal? In sta vstala
tisto uro, in se vernila v Jeruzalem; in sta
našla zbrane enajstere, in tiste, ki so bili

Slov. Evangel. 10

146

ž njimi, kteri so rekli: Gospod je res vstal, in
se je prikazal Simonu! In ona sta pravila,
kaj se je bilo po potu zgodilo, in kako sta
ga spoznala po lomljenji kruha.

i' Velikonočni torek.

Berilo iz djanja apostolskega 13, 26—33.

Tiste dni je Pavel vstal, in je z roko pokazal mol¬
čati in rekel: Možje, bratje, sinovi. Abrahamovega rodu,
in kteri se med vami Boga boje! vam je beseda tega
zveličanja poslana. Zakaj v Jeruzalemu prebivajoči, in
njih knezi, ki niso Jezusa spoznali, ne besed prerokov,
ktere se vsako soboto bero, so (jih) z obsojenjem dopol¬
nili; in ako ravno nič smerti vrednega nad njim niso
našli, so Pilata prosili, da bi ga umorili. In kadar so
vse dopolnili, kar je bilo od njega pisano, so ga sneli
z lesa, in položili v grob. Bog pa ga je tretji dan
obudil od mertvih, in vidili so ga skozi več dni ti,
kteri so bili prišli ž njim vred iz Galileje v Jeruzalem,
in ti so do zdaj njegove priče pred ljudstvom. In mi
vam oznanujemo tisto obljubo, ktera je bila našim oče¬
tom storjena, ker to je Bog nam, njih otrokom, dopol¬
nil, ki je obudil Jezusa Kristusa, Gospdda našega.

Evangeli svetega Lukeža 24, 36—47.

Tisti čas je Jezus v sredi med svojimi
učenci stal, in jim rekel: Mir vam bodi! Jaz
sem, ne bojte se. Prestrašili so se pa in zbali,
in so menili, da duha vidijo. In jim je rekel:
Kaj ste prestrašeni, in take misli obhajajo vaše
serca. Poglejte moje roke in noge, da sem
jaz sam: potipajte in poglejte; saj duh nima
mesa in kosti, kakor vidite, da jaz im&m. In

147

ko je to rekel, jim je pokazal roke in noge.
Ker pa še niso verovali od veselja, in so se
čudili, je rekel: Imate li kaj jesti tukaj? Oni
pa so mu ponudili kos pečene ribe in sat
medu. In je vpričo njih jedel, ter vzel ostanke,
in jim dal. In jim je rekel: To so besede,
ktere sem vam govoril, ko sem še pri vas bil,
da mora vse dopolnjeno biti, kar je pisano
od mene v postavi Mojzesovi, in v prerokih
in v psalmih. Tedaj jim je odperl um, da so
razumeli pisma. In jim je rekel: Tako je pi¬
sano, in tako je bilo treba Kristusu terpeti,
in tretji dan vstati od mertvih; in oznanovati
v njegovem imenu pokoro in odpuščenje gre¬
hov med vsemi narodi.

Pervo nedeljo po veliki noči, ali belo nedeljo.

Berilo iz 1. lista s. Janeza aposteljna 5, 4—10.

Preljubi! vse, kar je rojeno iz Bogd, premaga svet
in to je zmaga, ktera premaga svčt, naša vera. Kdo
je pa, kteri premaga svet, kakor kdor veruje, da je
Jezus Sin Božji? Ta je, kteri je prišel z vodo in kervjo,
Jezus Kristus; ne le v vodi, ampak v vodi in kervi.
In Duh je, kteri pričuje, da je Kristus resnica. Zakaj
trije so, kteri pričujejo v nebesih: Oče, Beseda, in sveti
Duh, in ti trije so eno. In trije so, kteri pričujejo na
zemlji: Duh, in voda in kri; in ti trije so eno. Ako
človeško pričevanje sprejmemo, je pričevanje Božje vekši,
to namreč je pričevanje Božje , ktero je vekši, ker je
Bog pričeval od svojega Sina. Kdor veruje v Simi
Božjega, ima pričevanje Božje v sebi.

10 *

148

Evangeli svetega Janeza 20, 19—31.

Tisti čas, kadar je bil večer tistega dneva,
pervega v tednu, in so bile duri zaklenjene,
kjer so bili učenci zbrani zavoljo strahu pred
Judi, je prišel Jezus, in je v sredo med nje
stopil, in jim rekel: Mir vam bodi! In ko je
bil to rekel, jim je pokazal roke in stran.
Učenci so se tedaj obveselili, ker so vidili Go¬
spoda. Tedaj jim je spet rekel: Mir vam bodi!
Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vaz poš¬
ljem. In ko je bil to izrekel, je v nje dihnil,
in jim rekel: Prejmite svetega Duha: kterim
bote grehe odpustili, so jim odpuščeni; in
kterim jih bote zaderžali, so jim zaderžani.
Tomaža pa, dvanajsterih enega, kteri je ime¬
novan Dvojčič, ni bilo med njimi, ko je Jezus
prišel. Drugi učenci tedaj so mu povedali:
Gospoda smo vidili. On pa jim je rekel: Ako
ne vidim na njegovih rokah znamenj žebljev
in ne denem svojega persta v rane žebljev, in
ne položim svoje roke v njegovo stran, ne
bom veroval. In čez osem dni so bili njegovi
učenci spet notri, in Tomaž ž njimi. Jezus
pride, ako ravno so bile duri zaklenjene, in je
stal na sredi in rekel: Mir vam bodi! Potlej
reče Tomažu: Vloži svoj perst semkaj, in po¬
glej moje roke; in podaj semkaj svojo roko,
in položi jo v mojo stran, in ne bodi neveren,
ampak veren. Tomaž je odgovoril, in mu rekel:
Moj Gospod, in moj Bog! Jezus mu reče: Ker
si me vidil, Tomaž! si veroval; blagor jim,
kteri niso vidili, in so verovali. Jezus je sicer

149

še veliko drugih čudežev storil vpričo svojih
učencev, kteri niso zapisani v teh bukvah. Ti
pa so zapisani, da verujete, da Jezus je Kri¬
stus, Sin Božji, in da imate verujoč življenje
v njegovem imenu.

Drugo nedeljo po veliki noči.

Berilo iz 1. lista s. Petra aposteljna 2 , 21 —25.

Preljubi ! Kristus je za nas terpel, in vam zgled
zapustil, da bodite po njegovih stopinjah. On ni greha
storil, tudi ni bila najdena goljufija v njegovih ustih.
On, ko je bil preklinjan, ni klel; ko je terpel, ni pretil,
temuč se je vdal tistemu, ki ga je krivično sodil: on
je naše grehe sam nosil v svojem telesu na lesu, da bi
grehom odmerli, in pravičnosti živeli. Z njegovimi rana¬
mi ste bili ozdravljeni. Zakaj bili ste, kakor zgubljene
ovce; zdaj pa ste se obernili k pastirju in škofu svo¬
jih duš.

Evangeli svetega Janeza 10, 11—16.

Tisti čas je rekel Jezus farizejem: Jaz
sem dobri pastir. Dobri pastir da svoje živ¬
ljenje za svoje ovce. Najemnik pa, kdor ni
pastir, ki niso ovce njegove, vidi volka priti, in
popusti ovce, in beži; in volk popade in raz¬
podi ovce. Najemnik pa beži, ker je najemnik,
in mu ni skerb za ovce. Jaz sem dobri pastir,
in poznam svoje, in moje poznajo mene; ka¬
kor pozna mene Oče, in jaz poznam Očeta,
in dam svoje življenje za svoje ovce. In imam
še druge ovce, ktere niso iz tega hleva; tudi
tiste moram pripeljati, in bodo moj glas po¬
slušale, in bo en hlev in en pastir.

150

Tretjo nedeljo po veliki noči.

Berilo iz 1. lista s. Petra aposteljna 2 ,  11—19.

Preljubi! prosim vas, zderžite se, kakor tujci in
popotniki, mesnih želj, ktere se vojskujejo zoper dušo;
imejte lepo življenje med neverniki, da, ko vas obreku¬
jejo, kakor hudodelnike, vaše dobre dela vidijo, in Boga
časte v dan obiskanja. Bodite tedaj podložni vsaki
človeški stvari zavoljo Boga, bodi si kralju, kakor naj
višemu, ali vojvodom, kakor po njem poslanim v ma¬
ščevanje nad hudodelniki, dobrim pa v pohvalo. Zakaj
to je volja Božja, da z dobrimi deli usta zamašite ne¬
spametnim in neumnim ljudem, kakor prosti, pa ne, ka¬
kor bi protost imeli v zagrinjalo hudobije, ampak kakor
hlapci Božji. Vse spoštujte, brate ljubite, Boga se boj¬
te, kralja častite. Hlapci, bodite podložni gospodarjem
z vsem strahom ne le dobrim in krotkim, ampak tudi
čmernim. To namreč je prijetno, v Kristusu Jezusu,
Gospodu našem.

Evangeli svetega Janeza 16, 16—22.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:
Še malo, in me več ne bote vidili; in spet
malo, in me bote vidili; ker grem k Očetu.
Tedaj je nekaj njegovih učencev reklo med
seboj: Kaj je to, kar nam pravi: Se malo,
in me ne bote vidili, in spet malo, in me bote
vidili; in: ker grem k Očetu ? So tedaj rekli :
Kaj je to, kar pravi: malo ? Ne vemo, kaj
govori. Jezus pa je spoznal, da so ga liotli
vprašati, in jim je rekel: To se vprašate, ker
sem rekel: Še malo, in me ne bote vidili;
in spet malo, in me bote vidili. Resnično,
resnično vam povem, da bote jokali in žalo-

151

vali, svet pa se bo veselil; vi bote žalovali,
ali vaša žalost se bo v veselje spreobernila.
Zena, kadar je na porodu, ima žalost, ker je
prišla njena ura; kadar je pa porodila dete,
ne misli več v britkost, od veselja, da je
človek rojen na svet Tudi vi tedaj imate zdaj
sicer žalost, pa spet vas bom vidil, in vaše
serce se bo veselilo, in vašega veselja vam ne
bo nihče vzel.

četerto nedeljo po veliki noči.

Berilo iz lista s. Jakopa apdsteljna 1, 17—21.

Preljubi! vsak dober dar in vsako popolno darilo
je od zgorej, ki pride od Očeta svetlobe, pri kterem ni
premenjenja, tudi ne sence kake spremenljivosti. Zakaj
radovoljno nas je rodil z besedo resnice, da smo neka-
košne pervine njegovih stvari. Veste, preljubi moji
bratje! vsak človek bodi hiter k poslušanju, kesen pa k
govorjenju, in počasen k jezi, človekova jeza namreč ne
dela pravice Božje. Zavoljo tega odložite vso nečed¬
nost in obilnost hudobije, in v krotkosti ohranite vsajeno
besedo, ktera more zveličati vaše duše.

Evangeli svetega Janeza 16, 5—11.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:
Grem k njemu, kteri me je poslal, in nobeden
zmed vas me ne vprača: Kam greš? Temuč
ker sem vam to govoril, je žalost napolnila
vaše serce. Ali jaz vam resnico povem: Za
vas je dobro, da jaz grem. Zakaj ako ne
grem, Tolažnik ne bo k vam prišel; ako pa
grem, vam ga bom poslal. In kadar on pride,

152

bo svet prepričal greha, in pravice in sodbe;
greha sicer* ker niso verovali v me; pravice
pa, ker grem k Očetu, in me po tem ne hote
vidili; sodbe pa, ker je vojvoda tega sveta že
obsojen. Se veliko vam imam povedati; toda
zdaj ne morete nositi. Kadar pa pride on, Duh
resnice, vas bo učil vso resnico; ne bo nam¬
reč govoril sam iz sebe, temuč, kar bo slišal,
bo govoril, in prihodnje reči vam bo oznano-
val. On bo mene poveličal, ker bo od mojega
vzel, in vam oznanoval.

Peto nedeljo po veliki noči.

Berilo iz lista s. Jakopa aposteljna 1, 22 — 27 .

Preljubi! bodite delavci besede, in ne samo poslu-
šavci, s čimur bi sami sebe zapeljevali. Zakaj ako je
kdo poslušavec besede, ne pa delavec, tak je podoben
človeku, kteri ogleduje obraz svojega rojstva v zerkalu:
se ogleda namreč in gre, in berž pozabi, kakšen je bil.
Kdor pa prav pregleda popolno postavo prostosti, in v
njej ostane, ne pozabljiv poslušavec, ampak delavec; on
bo srečen v svojem djanji. Ako pa kdo meni, da je
pobožen, pa ne berzda svojega jezika, temuč zapeljuje
svoje serce; je prazna njegova pobožnost. Cista in pred
Bogom in Očetom neomadežana pobožnost je ta: obisko¬
vati sirote in vdove v njih nadlogi, in neomadežanega se
ohraniti pred tem svetom.

Evangeli svetega Janeza 16, 23 —30.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:
Resnično, resnično vam povem: Ako bote
Očeta kaj prosili v mojem imenu, vam bo dal.
Do zdaj niste nič prosili v mojem imenu. Pro-

site, in bote prejeli, da bo vaše veselje dopol¬
njeno. To sem vam v prilikah govoril. Pride
ura, da vam ne bom več v prilikah govoril,
ampak vam bom očitno oznanoval od Očeta.
Tisti dan bote v mojem imenu prosili; in vam
ne rečem, da bom jaz Očeta prosil za vas.
Zakaj Oče vas sam ljubi, ker ste vi mene lju¬
bili, in ste verovali, da sem jaz iz Boga izšel.
Izšel sem od Očeta, in sem prišel na svet ;
spet zapustim svet, in grem k Očetu. Mu
reko njegovi učenci: Glej! zdaj očitno govo¬
riš, in ne praviš nobene prilike. Zdaj vemo,
da vse veš, in ne potrebuješ, da te kdo vpraša;
zato verujemo, da si od Boga izšel.

Križev teden.

Berilo iz lista s. Jakopa aposteljna 5, 16—20.

Preljubi 1 izpovejte si med seboj svoje grehe, in mo¬
lite eden za drugega, da bote ohranjeni; veliko namreč
premore stanovitna molitev pravičnega. Elija je bil človek
terpljenju podveržen, kakor mi, in je iz serca molil,
da bi ne bilo dežja na zemljo; in ni bilo dežja tri
leta in šest mescev. In je spet molil, in nebo je dalo
dežja in zemlja je rodila svoj sad. Bratje moji! ako kdo
zmed vas zajde od resnice, in ga kdo verne; naj vč, da,
kdor grešnika verne od njegove krive poti, bo rešil njegovo
dušo od smerti, in pokril veliko število grehov.

Evangeli svetega Lukeža 11, 5—13.

Tisti čas je rekel Jezus -svojim učencem:
Ko bi kdo zmed vas prijatla imel, in bi k
njemu šel o polnoči, in mu rekel: Prijatel!
posodi mi tri hlebe, ker je moj prijatel prišel k

154

meni s pota, in nimam kaj prednj položiti;
in uni bi znotraj odgovoril in rekel: Ne
delaj mi nadlege, duri so že zaperte, in moji
otroci so z menoj v hramu; ne morem vstati
in ti dati. In ako uni le še terka, vam povem:
ko bi ravno ne vstal, in mu ne dal zato, ker
je njegov prijate], bo vendar zavoljo njegove
nadležnosti vstal, in mu dal, kolikor potrebuje.
In jaz vam povem: Prosite, in se vam bo
dalo; iščite, in bote našli: terkajte, in se vam
bo odperlo. Zakaj slehern, kteri prosi, prejme;
in kdor išče, najde; in kdor terka, se mu bo
odperlo. Kdo pa zmed vas očeta kruha prosi,
pa mu bo kamen dal? ali ribe, mu bo li na¬
mesto ribe kačo dal? Ali če pa jajca prosi,
mu bo li škorpijona podal? Ako tedaj vi, ki
ste hudobni, veste dobre darove dajati svojim
otrokom; koliko bolj bo vaš Oče iz nebes
dal dobrega duha tem, kteri ga prosijo.

V god Kristusovega vnebohoda.

Berilo iz (ljanja apostolskega 1, 1—11.

V pervem pisanji sem govoril, o Teofil! od vsega,
kar je Jezus od začetka delal in učil do dneva, ko je
aposteljnom, ktere je bil izvolil, po svetem Duhu zapo¬
vedi dal, in bil gor vzet; kterim je po svojem terpljenji
tudi z mnogimi znamenji skazal, da je živ, ko se jim je
prikazoval štirideset dni, in je govoril od kraljestva Bož¬
jega. In kadar je ž njimi jedel, jim je zapovedal, da
naj ne hodijo iz Jeruzalema, ampak naj čakajo obljube
Očetove, ktero ste (je rekel) slišali iz mojih ust; ker
Janez je keršeeval z vodo, vi pa bote kerščeni s svetim

155

Duhom kmali po teh dneh. Tedaj so ga, kteri so se
bili sošli, vprašali rekoč: Gospčd! ali boš v tem času

postavil Izraelovo kraljestvo? Rekel pa jim je: Vam ne
gre vediti časov ali ur, ktere je Oče ohranil v svoji
oblasti; pa prejeli bote moč svetega Duha, kteri bo v
vas prišel, in mi bote priče v Jeruzalemu, in po vsi
Judeji in Samarii in do kraja sveta. In kadar je bil to
izgovoril, se je vpričo njih vzdignil, in oblak ga je vzel
spred njih oči. In ko so ga gledali v nebo iti, glej,
sta dva moža pri njih stala v belih oblačilih, in sta
rekla: Možje galilejski! kaj stojite, in gledate v nebo?
Ta Jezus, kteri je bil vzet od vas v nebo, bo tako pri¬
šel, kakor ste ga vidili iti v nebč.

Evangeli svetega Marta 16, 14—20.

Tisti čas se je Jezus prikazal enajsterim,
ko so bili pri mizi, in je svaril njili nevero,
in terdobo njih serca, da tistim, kteri so vi¬
dili, da je vstal, niso verjeli. In jim je rekel:
Pojdite po svem svetu, in oznanujte evangeli
vsi stvari. Kdor veruje in je kerščen, bo zve¬
ličan, kdor pa ne veruje, bo pogubljen. Kteri

pa verujejo, pojdejo te znamenja za njimi: V
mojem imenu bodo hudiče izganjali; nove je¬
zike govorili; kače prijemali; in ako kaj stru¬
mnega pijejo, jim ne bo škodovalo; in na

lolnike bodo roke pokladali, in bodo zdravi,
n Gospod Jezus, ko jim je bil izgovoril, je
)il v nebo vzet, in sedi na desnici Božji Oni
pa so šli, in so učili povsod, in Gospod je

delal ž njimi, in je besedo poterjeval s ču¬

deži, kteri so se po tem godili.

156  -

Šesto nedeljo po veliki noči.

Berilo iz 1. lista s. Petra aposteljna 4, 7'—11.

Predragi! bodite modri, in čujte v molitvah. Pred
vsem pa imejte vedno ljubezen med sebčj, ker ljubezen
pokrije obilnost grehov. Jemljite radi eden druzega pod
streho brez godernjanja. Kakor je vsak prejel dar, s
tem postrezite eden drugemu, kakor dobri delivci mno¬
gotere milosti Božje. Ako kdo govori, naj govori, ka¬
kor Božje besede; ako kdo služi, naj služi iz moči, ktero
Bog daje; da bo Bog v vseh reče češčen po Jezusu
Kristusu Gospodu našem.

Evangeli svetega Janeza 15, 26—27;
in 16, 1—4.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:
Kadar pride Tolažnik, kterega vam bom jaz
poslal od Očeta, Duh resnice kteri, od Očeta
izhaja, on bo pričeval od mene. Pa tudi vi
bote pričevali, ker ste od začetka pri meni.
To sem vam govoril, da se ne pohujšate. Iz
shodnic vas bodo devali; pride celo ura, da
bo vsak, kteri vas umori menil, da Bogii
službo stori. In to vam bodo storili, ker
ne poznajo ne Očeta, ne mene. To pa sem
vam govoril, da se spomnite, kadar ura pride,
da sem vam jaz to pravil.

V god binkoštne nedelje.

Berilo iz djanja apostolskega 2, 1—11.

Kadar je bilo petdeset dni (po veliki noči) dopol¬
njenih, so bili vsi aposteljni skupaj na tistem mestu. In
vstal je nanagloma z neba šum, kakor prihajajočega silnega
piša, in je napolnil vso hišo, kjer so sedeli. In so se

157

jim prikazali razdeljeni jeziki kakor ognja, in je sedel
na njili slehernega. In so bili napolnjeni vsi s svetim
Duhom, in so jeli govoriti v mnogoterih jezikih, kakor
jim je sveti Duh dal. izgovarjati. Prebivali so pa v Je¬
ruzalemu Judje, bogaboječi možje, iz vsacega naroda,
.kteri je pod nebom. Kadar se je pa to razglasilo, se
je množica sošla, in se je zavzela, ker jih je slišal vsak
po svojem jeziku govoriti. Vsi pa so ostermeli, in se
čudili, rekoč: Glejte, niso li vsi ti, kteri govore, Gali-
lejci in kako mi slišimo vsak svoj jezik, v kterem smo
rojeni? Partijani, Medjani, in Elamljani, in kteri prebi¬
vajo v Mezopotamii, v Judeji in Kapadocii, v Pontu in
v Azii, v Frigii in Pamfilii, v Egiptu in v straneh Libije,
ktera je pri Cireni, in tujci iz Rima, tudi Judje in pre-
obernjeni, Krečani, in Arabljani, smo jih slišali govoriti
v naših jezikih velike dela Božje !

Evangeli svetega Janeza 14, 23—31.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:
Ako me kdo ljubi, bo moje besede spolnoval;
in moj Oče g-a bo ljubil, in bova k njemu
prišla, in pri njem prebivala. Kdor me ne
ljubi, ne spolnuje mojih besed. In besede,
ktere ste slišali, niso moje, ampak Očeta, kteri
me je poslal. To sem vam g-ovoril, dokler sem
pri vas. Tolažnik sveti Duh pa, kterega bo po¬
slal Oče v mojem imenu, on vas bo učil vse,
in vas bo opomnil vseg^a, kar koli sem vam
rekel. Mir vam zapustim, svoj mir vam dam;
ne kakor svet daje, vam jaz dam. Vaše serce
naj se ne prestraši, in naj se ne boji! Slišali
ste, da sem vam jaz rekel: Grem, in pridem
k vam. Ako bi me ljubili, bi se pač veselili,

158

da grem k Očetu; zakaj Oče je veči od mene.
In zdaj sem vam povedal, preden se zgodi,
da bote verovali, kadar se zgodi. Ne bom že
veliko z vami govoril. Pride namreč vojvoda
tega sveta, in pri meni nič nima. Ampak da
svet spozna, da ljubim Očeta, in tako delam,
kakor mi je Oče zapovedal.

Binkoštni pondeljsk.

Berilo iz djanja apostolskega 10, 42—48.

Tiste dni je Peter odperl svoje usta, in rekel: Možje
bratje: nam je Gospod ukazal oznanovati ljudstvu, in
pričevati, da je on tisti, kteri je od Boga postavljen
sodnik, živih in mertvih. Temu vsi preroki pričevanje
dajejo, da dobe v njegovem imenu odpuščenje grehov vsi,
kteri vanj verujejo. Ko je Peter se govoril te besede,
je sveti Duh padel na vse, kteri so besedo poslušali.
In ve'rni iz obreze, kteri so bili s Petrom prišli, so se
zavzeli, da je bila tudi na nevernike milost svetega Duha
izlita. Slišali so jih namreč govoriti mnoge jezike, in
Boga poveličevati. Tedaj je Peter rekel: Sme li kdo
vode braniti, da bi ne bili kerščeni ti, kteri so svetega
Duha prejeli, kakor tudi mi? In jih je ukazal kerstiti v
imenu Gospčda Jezusa Kristusa.

Evangeli svetega Janeza 3, 16—21.

Tisti Čas je rekel Jezus Nikodemu: Bog
je svet tako ljubil, da je dal svojega edinoro-
jenega Sina, da, kdor koli vanj veruje, se ne po¬
gubi, temuč ima večno življenje. Bog namreč
ni poslal svojega Sina na svet, da bi svet sodil,
temuč da bi bil svet po njem zveličan. Kdor
vanj veruje, ne bo sojen; kdor pa ne veruje,

159

je že sojen, ker ne veruje v ime edinorojenega
Sina Božjega. To pa je sodba, ker je luč
prišla na svet, in so ljudje bolj ljubili temo
ko luč: zakaj njih dela so bile hude. Slehern
namreč, kteri hudo dela, sovraži luč, in ne
pride k luči, da niso svaijene njegove dela.
Kdor pa dela resnico, pride k luči, da se raz¬
odenejo njegove dela, ker so v Bogu storjene.

Binkoštni torek.

Berilo iz djanja apostolskega 8, 14—17.

Tiste dni, ko so slišali aposteljni, kteri so bili v
Jeruzalemu, da je Samarija sprejela besedo Božjo, so jim
Petra in Janeza poslali. In sta za nje molila, da bi
prejeli svetega Duha. Zakaj v njih nobenega še ni bil
prišel, ampak samo kerščeni so bili v imenu Gospdda
Jezusa, Tedaj sta roke na nje pokladala, in so prejeli
svetega Duha.

Evangeli svetega Janeza 10, 1—10.

Tisti čas je rekel Jezus farizejem: Res¬
nično, resnično vam povem: Kdor ne gre skoz
vrata v ovčji hlev, ampak lazi drugod vanj,
tisti je tat in razbojnik. Kdor pa vanj gre skoz
vrata, je pastir ovac. Njemu odpre vratar, in
ovce poslušajo njegov glas, in kliče svoje ovce
po imenu, in jih ven vodi. In kadar svoje ovce
izpusti, gre pred njimi, in ovce gredo za njim,
ker poznajo njegov glas. Za tujim ne gredo,
temuč bežijo od njega, ker ne spoznajo tujih
glasu. To priliko jim je Jezus pravil: oni pa

160

niso umeli, kaj jim je govoril. Jezus jim je
tedaj spet rekel: Resnično, resnično vam po¬
vem : Jaz sem vrata k ovcam. Vsi, kolikor jih
je prišlo, so tatje in razbojniki, in ovce jih

niso poslušale. Jaz sem vrata. Ako kdo skoz
me noter gre, bo zveličan, in bo noter in ven

hodil, in bo pašo našel. Tat ne pride kakor

da krade, in kolje in pokonča. Jaz sem prišel,

da imajo življenje in imajo obilniše.

V praznik presvete Trojice.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Rimljanov
11, 33—36.

O visokost bogastva Božje modrosti in znanja! kako
nezapopadljive so njegove sodbe, in neizvedne njegove
pota! Zakaj kdo je spoznal misel Gospodovo, ali kdo je
bil njegov svetovavec? Ali kdo mu je pred kaj dal, da
bi se mu povernilo ? Sej je vse iz njega, po njem in v
njem; njemu bodi čast in hvala vekoma. Amen.

Evangeli svetega Matevža 28, 18—20.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:
Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji.
Torej pojdite, in učite vse narode, in ker-
ščujte jih v imenu Očeta, in Sina, in svetega
Duha. Učite jih spolnovati vse, kar koli sem
vam zapovedal. In glejte! jaz sem z vami vse
dni do konca sveta.

161

Pervo nedeljo po binkoštih.

Berilo iz 1. lista s. Janeza aposteljna 4, 8—31.

Predragi! Bog je ljubezen. V tem se je skazala

ljubezen Božja do nas, da je Bog svojega edinoro-

jenega Sina poslal na svet, da bi po njem živeli. V
tem obstoji ljubezen; ne da kakor bi bili mi Boga lju¬
bili, ampak da nas je on pred ljubil, in da je poslal
svojega Sina v spravo za naše grehe. Predragi! ako nas
je Bog tako ljubil, moramo tudi mi eden drugega ljubiti.
Boga ni nikoli nihče vidil. Ako se ljubimo med sebdj,
ostane Bog v nas, in njegova ljubezen je v nas popolna.
Iz tega spoznamo, da ostanemo v njem, in on v nas,
ker nam je dal od svojega Duha. In mi smo vidili in
spričujemo, da je Oče poslal svojega Sina odrešenika
sveta. Kdor koli bo pričal, da je Jezus Sin Božji, ostane
Bog v njem, in on v Bogu. In mi smo spoznali, in ve¬
rovali ljubezni, ktero ima Bog do nas. Bog je ljubezen;

in kdor ostane v ljubezni, ostane v Bogu, in Bog v njem.

V tem je ljubezen Božja pri nas popolna, da imamo
zaupanje v dan sodbe; zakaj kakor je on, tako smo
tudi mi na tem svetu. V ljubezni ni strahu; ampak
popolna ljubezen izžene strah. Zakaj strah ima terp-
ljenje; kdor se pa boji, ni popoln v ljubezni. Ljubimo
tedaj Boga, ker nas je Bog pred ljubil. Ako kdo reče:
Ljubim Boga, in sovraži svojega brata, je lažnik. Kdor
namreč ne ljubi svojega brata, kterega vidi; kako more
ljubiti Boga, kterega ne vidi? In to zapoved imamo od
Boga, da kdor ljubi Bogd, naj ljubi tudi svojega brata.

Evangeli svetega Lukeža 6, 36—43.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:
Bodite usmiljeni, kakor je vaš Oče usmiljen.
Ne sodite, in ne bote sojeni; ne pogubljajte,
in ne bote pogubljeni; odpuščajte, in vam bo

Slov. Evangel. 11

162

odpuščeno. Dajte, in se vam bo dalo; dobro,
natlačeno, in potreseno, in zverhano mero
vam bodo dali v vaše naročje. S kakoršno
mero namreč bote merili, s tako se vam bo
odmerjalo. Povedal jim je pa tudi priliko:
Ali more slepec slepca voditi? Ali ne padeta
oba v jamo? Učenec ni več, kakor uče¬
nik; popolnoma pa bo vsak, če je kakor
njegov učenik. Kaj pa vidiš pezdir v očesu
svojega brata, bruna pa, ki je v tvojem očesu,
ne cutis? Ali kako moreš reci svojemu bratu:
Brat! pusti, da ti bom izderi pezdir iz očesa;
ko sam v svojem očesu bruna ne vidiš? Hina¬
vec! izderi poprej bruno iz svojega očesa, in
potem glej, da izdereš pezdir iz očesa svo¬
jega brata.

V praznik s. rešnjega telesa.

Berilo iz 1. lista s. Pavla aposteljna do Korin-
čanov 11, 23—29.

Bratje! jaz sem prejel od Gospoda, kar sem vam
tudi zročil, da je Gospčd Jezus tisto noč, ko je bil
izdan, vzel kruh in zahvalil, ter razlomil in rekel:
Vzemite, in jejte; to je moje telo, ktero bo za vas
dano. To storite v moj spomin! Ravno tako tudi kelih
po večerji, rekčč: Ta kelih je nova zaveza v moji kervi.
To storite, kolikorkrat bote pili, v moj spomin! Zakaj
kolikorkrat bote jedli ta kruh, in kelih pili, bote smert
Gospodovo oznanovali, dokler ne pride. Kdor koli tedaj
bo nevredno jedel ta kruh, ali pil kelih Gospodov, bo
kriv telesa in kervi Gospodove. Naj torej človek sam
sebe presodi, in tako naj je od tega kruha, in pije od
kelha. Kdor namreč nevredno je in pije, si sodbo je
in pije; ker ne razloči telesa Gospodovega.

163

Evangeli svetega Janeza 6, 56—59.

Tisti čas je rekel Jezus Judovskim mno¬
žicam: Moje meso je res jed, in moja kri je
res pijača. Kdor je moje meso, in pije mojo

kri, ostane v meni, in jaz v njem. Kakor je
mene poslal živi Oče, in jaz živim zavoljo
Očeta, tako bo tudi tisti, kteri mene je, živel

zavoljo mene. Ta je kruh, kteri je iz nebes
prišel; ne kakor so jedli vaši očetje mano, in
so umerli. Kdor je ta kruh, bo živel vekomaj.

Drugo nedeljo po binkoštih.

Berilo iz 1. lista s. Janeza aposteljna 3, 13—18.

Predragi! nikar se ne čudite, ako vas svet sovraži.
Mi vemo, da smo bili preneseni iz smerti v življenje,
ker ljubimo brate. Kdor ne ljubi, ostane v smerti. Sle-

hern, kteri sovraži svojega brata, je ubijavec, in veste,
da noben ubijavec nima večnega življenja v sebi obsto¬

ječega. V tem smo zpoznali ljubezen Božjo, da je on
svčje življenje za nas postavil; tudi mi moramo za brate
življenje postaviti. Kdor ima premoženje tega sveta, in
vidi svojega brata, da je v potrebi, in zapre svoje serce
pred njim; kako prebiva ljubezen Božja v njem? Otro¬
čiči moji! ne ljubimo z besedo, tudi ne z jezikom, am¬
pak v djanji in resnici.

Erangeli svetega Lukeža 14, 16—24.

Tisti čas je Jezus farizejem to priliko go¬
voril: Neki človek je napravil veliko večerjo,
in jih je veliko povabil. In je poslal svojega
hlapca ob uri večerje reč povabljenim, da naj

11  *

pridejo, ker je že vse pripravljeno. In so se
začeli vsi skupaj izgovarjati. Pervi mu je
rekel: Pristavo sem kupil, in moram iti, in jo
ogledati; prosim te, imej me izgovorjenega, In
drugi je rekel: Pet jarmov volov sera kupil,
in jih grem poskusit; prosim te, imej me iz¬
govorjenega. In drugi je rekel: Oženil sem

se, in torej ne morem priti. In hlapec se je
vernil, in je povedal svojemu gospodu. Tedaj
se je hišni gospodar razserdil, in je rekel svo¬
jemu hlapcu: Pojdi berž po cestah in mest¬
nih ulicah, in pripelji sim uboge, in hrome,
in slepe, in kraljeve. In hlapec je rekel: Go¬
spod! zgodilo se je. kakor si ukazal; in še
je prostor. In gospod reče hlapcu: Pojdi na
pota in prelaze, in primoraj jih noter iti, da
se napolni moja hiša. Povem vam pa, da no¬
beden unih mož, kteri so bili povabljeni, ne
bo okusil moje večerje.

Tretjo nedeljo po binkoštih.

Berilo iz 1. lista s. Petra aposteljna 5, 6—11.

Predragi! ponižajte se pod mogočno roko Božjo, da
ras Bog poviša ob času obiskanja. Vso svojo skerb
njemu pustite, ker njemu je skerb za vas. Bodite trezni,
in čujte; ker hudič, vaš zopernik, hodi kakor rjoveč lev
okoli, in išče, koga bi požerl. Temu se branite terdni v
veri, vedoč, da so vaši po svetu razkropeljeni bratje v
ravno takem terpljenji, Bog vse milosti pn, kteri nas je
poklical k svoji večni časti v Kristusu Jezusu, vas bo
po kratkem terpljenji popolne stori!, vterdil in vkoreninil.
Njemu bodi slava in gospostvo od vekomaj do vekemaj.
Amen.

165

Evangeli svetega Lukeža 15, 1—10.

Tisti čas so se cestninarji in grešniki Jezusu
približali, da bi ga poslušali. In farizeji in
pismarji so godernjali, rekoč: Ta grešnike

sprejema, in je ž njimi. Pa povedal jim je to
priliko, rekoč: Kteri človek zmed vas, ako

ima sto ovac, in eno zmed njih zgubi, ne po¬
pusti devet in devetdeseterih v puščavi, in ne
gre za zgubljeno, dokler je ne najde? In kadar
jo najde, jo zadene vesel na svoje rame. In ko
pride domu, pokliče prijatle in sosede, in jim
reče: Veselite se z menoj, ker sem našel
svojo zgubljeno ovco. Povem vam, da rako bo
v nebesih veči veselje nad enim grešnikom,
kteri se spokori, kakor nad devet in devet-
deseterimi .pravičnimi, kteri ne potrebujejo po¬
kore. Ali ktera žena, ki ima deset denarjev, ako
en denar zgubi, ne prižge luči, in ne pomete hiše,
ter ne išče skerbno, dokler ga ne najde? In
kadar ga najde, pokliče prijatlice in sosede,
rekoč: Veselite se z menoj, ker sem našla
denar, kterega sem bila zgubila. Tako, vam
povem, bo med angeli Božjimi veselje nad
enim grešnikom, kteri se spokori.

Četerto nedeljo po binkoštih.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Rimljanov
8, 18—23.

Bratje! menim, da se terpljenje sedanjega časa ne
da primeriti prihodnji časti, ktera ima nad nami razodeta
biti. Zakaj vse stvari željno čakajo razodenja Božjih otrok.

166

Ker stvari so nečimurnosti podveržene, ne iz svoje volje,
ampak zavoljo tistega, kteri jih je podvergel, v upanji, da
bodo tudi te stvari rešene iz sužnosti trohnenja v častit¬
ljivo protost otrok Božjih. Vemo namreč, da dozdaj vse
stvari zdihujejo in stokajo, kakor na porodu. Pa ne samo
one, ampak tudi mi, kteri imamo pervine Duha, tudi mi
sami pri sebi zdihujemo, ko čakamo pootročenja Božjega
in odrešenja svojega tele'sa, v Kristusu Jezusu Gospodu
našem.

Evangeli svetega Lnkeža 5, 1 — 11 .

Tisti čas, ko so Jezusa množice obsule,

da bi poslušale besedo Božjo, je on stal pri
Genezaretškem jezeru. In je vidil dva čelna ob
jezeru stati; ribiči pa so bili ven stopili, in so
izpirali mreže. Stopil je pa v en čeln, kteri je bil
Simonov, in ga je prosil, naj malo od kraja
odrine. In je sede množice iz čelna učil. Ko
je pa nehal govoriti, je rekel Simonu: Pelji
na globoko, in verzite svoje mreže na lov. In
Simon je odgovoril, in mu rekel: Učenik! vso
noč smo delali, in nismo nič vjeli; na tvojo

besedo pa bom vergel mrežo. In ko so bili to

storili, so zajeli veliko število rib; njih mreža

pa se je tergala. In so mignili tovaršem, kteri
so bili v unem čelnu, da naj pridejo, in jim
pomagajo. In so prišli in napolnili oba čelna,
tako da sta se topila. Simon Peter pa, ko je
to vidil, je padel Jezusu k kolenom, rekoč:
Gospod! pojdi od mene, ker sem grešen človek.
Groza namreč je bila obšla njega in vse, kteri
so bili ž njim, nad vlakom rib, ki so ga bili
storili; ravno tako pa tudi Jakopa in Janeza,
Cebedejeva sinova, ki sta bila Simonova tovarša.

167

In Jezus je rekel Simonu: Ne boj se, odslej

boš ljudi lovil. In so potegnili čeln k kraju,
in vse popustili, ter za njim šli.

Peto nedeljo po binkoštih.

Berilo iz 1. lista s. Petra aposteljna 3, 8—15.

Predragi! bodite vsi ene misli, usmiljeni, brato-

Ijubni, miloserčni, krotki, ponižni. Ne povračujte hudega

za hudo, ne kletve za kletev, ampak nasproti blago¬
slovite, ker ste v to poklicani, da blagoslov v del pose¬
dete. Zakaj kdor hoče življenje ljubiti, in viditi dobre
dni, naj zderži svoj jezik od hudega, in njegove usta
naj ne govore goljufije; naj se ogiba hudega, in naj
dobro stori; naj išče miru, in naj se ga derži. Ker oči
Gospodove so obernjene v pravične, in njegove ušesa v
njih molitve; obraz Gospodov pa je zoper hudodelnike.
In kdo vam bo škodoval, ako ste za dobro vneti? Pa

če tudi kaj terpite zavoljo pravice, blagor . vam! Njih
strahovanja pa se ne bojte in ne pustite se zmotiti. Go¬
spoda Kristusa pa posvečujte v svojih sercih.

Evangeli svetega Matevža 5, 20—21.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:
Resnično vam povem, ako ne bo obilniši vaša
pravica, kakor pismarjev in farizejev, ne pojdete
v nebeško kraljestvo. Slišali ste, da je bilo rečeno
starim: Ne ubijaj; kdor pa ubija, bo sodbe
kriv. Jaz pa vam povem, da vsak, kteri se jezi'
nad svojim bratom, bo kriv sodbe; kdor pa
svojemu bratu reče raka, bo kriv zbora; kdor
pa reče norec, bo kriv peklenskega ognja. Če

168

tedaj svoj dar prineseš k oltarju, in se tam
spomniš, da ima tvoj brat kaj zoper tebe: pusti
ondi svoj dar pred oltarjem, in pojdi poprej
spravit se s svojim bratom, in tedaj pridi in
daruj svoj dar.

Šesto nedeljo po binkoštih.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Rimljanov
6, 3—11.

Bratje! kteri koli smo kerščeni v Jezusu Kristusu,
smo v njegovi smerti kerščeni. Z njim namreč smo po¬
kopani s kerstom v smert, da kakor je Kristus vstal od
mertvih s častjo Očetovo, tako tudi mi v novem življenji
hodimo. Zakaj ako smo vanj vsajeni v podobnosti nje¬
gove smerti, bomo tudi v podobnosti njegovega vstajenja;
ker vemo, da je bil naš stari človek ž njim vred križan,
da bi se razdjalo telo greha, in da bi več ne služili grehu.
Kdor je uamreč umeri, je opravičen od greha. Ako smo
pa umerli s Kristusom, verujemo, da bomo tudi živeli
ž njim vred; ker vemo, da Kristus, ko je vstal od mertvih,
več ne umeije, smert ga ne bo več gospodovala. Zakaj, da
je umeri, je zavoljo greha enkrat umeri; da pa živi, živi
Bogu. Tako mislite tudi vi, da ste namreč grehu odmerli,
živite pa Bogu v Kristusu Jezusu Gospodu našem.

Evangeli svetega Marka 7 ,  1—9.

Tisti čas, ko je bilo veliko ljudstva pri Je¬
zusu, in niso imeli kaj jesti, je poklical Jezus svoje
učence, in jim reče: Množica se mi smili; ker
glejte! tri dni so že pri meni, pa nimajo kaj jesti.
In ako jih lačne spustim na njih dom, bodo oma¬
gali na potu; nekaj namreč jih je od deleč

169

prišlo. In njegovi učenci so mu odgovorili:
Kako jih bo kdo mogel tukaj v puščavi na¬
sititi s kruhom ? In jih je vprašal: Koliko
imate kruhov? Oni so rekli: Sedem. In je
ukazal množici sesti po tleh. In je vzel sedmere
kruhe, in je zahvalil, ter razlomil, in dal
svojim učencem, da bi pred (nje) položili,
in so položili pred množico, in so imeli nekaj
ribic; in jih je blagoslovil, in ukazal pred
(nje) položiti. In so jedli in se nasitili, in so
pobrali ostanke koscev, sedem jerbasov. Njih
pa, kteri so jedli, je bilo okoli štiri tavžent. In
jih je spustil.

Sedmo nede\jo po binkoštih.

Berilo iz lista s. Pavla apdsteljna do Rimljanov
6, 19—23.

Bratje! po človeško govorim, zavoljo slabosti vaše¬
ga mesa: Kakor ste podali svoje ude služiti nečistosti in
krivici v hudobijo, tako podajte tudi zdaj svoje ude, naj
služijo pravici v posvečenje. Zakaj kadar ste bili sužnji
greha, ste bili prosti pravičnosti. Kakšen sad ste tedaj
takrat imeli v tem, česar se zdaj sramujete? Konec
tega namreč je smert. Zdaj pa, ko ste prosti greha,
služite Bogu, imate svoj sad, posvečenje, konec pa
večno življenje. Zakaj plačilo za greh je smert; milost
Božja pa je večno življenje v Kristusu Jezusu Gospodu
našem.

Evangeli svetega Matevža 1, 15—21.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:
Varujte se lažnjivih prerokov, kteri pridejo
k vam v ovčjih oblačilih, znotraj pa so zgrab-

170

Ijivi volkovi! Po njih sadu jih bote spoznali.
Se li bere grozdje s ternja, ali fige z osata?
Tako rodi vsako dobro drevo dober sad ;
malopridno drevo pa rodi malopriden sad.
Dobro drevo ne more malopridnega sadu
roditi; tudi ne malopridno drevo roditi dobrega
sadu. Vsako drevo, ktero ne stori dobrega
sadu, bo posekano in v ogenj verženo. Tedaj
iz njih sadu jih bote spoznali. Ne vsak, kteri
mi pravi: Gospod, Gospod! pojde v nebeško
kraljestvo: ampak kteri stori voljo mojega

Očeta, ki je v nebesih, tisti pojde v nebeško
kraljestvo.

Osmo nedeljo po binkoštih.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljiia do Rimljanov
8, 12—17.

Bratje! nismo dolžniki mesa, da bi po mesu živeli.
Zakaj ako bote po mesu živeli, bote umerli; ako bote
pa delo mesa z duhom morili, bote živeli. Ktere koli
namreč Duh Božji vodi, ti so otroci Božji. Saj niste pre¬
jeli duha sužnosti spet v strah, ampak prejeli ste duha
posinovljenih otrok, v kterem kličemo: Aba, Oče! Duh
sam namreč daje pričevanje našemu duhu, da smo otroci
Božji; ako pa otroci, tudi deleži, deleži Božji, sodeleži
pa Kristusovi.

Evangeli svetega Lukeža 16, 1—9.

Tisti čas je Jezus svojim učencem to
priliko govoril: Bil je neki bogat človek, kteri
je imel hišnika, in ta je bil obdolžen pred
njim, kakor da bi bil zapravljal njegovo pre¬
moženje. In ga je poklical, in mu rekel: Kaj

171

to slišim od tebe? Daj odgovor od svojega
hiševanje; zakaj posehmal ne boš mogel veš
gospodariti. Hišnik pa je sam pri sebi rekel:
Kaj bom storil, ko mi moj gospod vzame
hiševanje? Kopati ne morem, vbogajme pro¬
siti se sramujem. Vem, kaj bom storil, da
me, kadar bom odstavljen od hiševanja, vza¬
mejo v svoje hiše. Tedaj je poklical vse dolž¬
nike svojega gospoda, in je rekel pervemu:
Koliko si dolžan mojemu gospodu? On pa je
rekel: Sto čebrov olja. In mu je rekel: Vzemi
svoje pismo, usedi se hitro, in zapiši petdeset
Potlej je rekel drugemu: Ti pa, koliko_ si
dolžan? On pa je rekel: Sto starov pšenice.
In mu reče: Vzemi svoje pismo, in zapiši
osemdeset. In gospod je hvalil krivičnega
hišnika, da je bil modro storil; zakaj otroci
tega sveta so modrejši v svojem rodu, kakor
otroci luči. In jaz vam povem: Delajte si

prijatle s krivičnim mamonom, da vas, kadar
obnemagate, vzamejo v večne prebivališča.

Deveto nedeljo po binkoštih.

Berilo iz 1. lista s. Pavla aposteljna do Korin-
čanov 10, 6—13.

Bratje! nikar ne poželimo hudih reči, kakor so jih
Judje poželeli. Tudi ne bodite malikovavci, kakor njih
eni, kakor je pisano: Ljudje so sedli jest in pit, in so
vstali igrat. Tudi ne kurbajmo se, kakor so se zmed njih
eni kurbali; in jih je padlo en dan tri in dvajset tav-
žent. Tudi ne skušajmo Kristusa, kakor so ga zmed
njih nekteri skušali; in so jih kače pokončale. Tudi ne
godernjajte, kakor so zmed njih nekteri godernjali; in

172

so bili pomorjeni po angelu morije. Vse to pa se jim

je v podobi zgodilo; zapisano je pa v svarjenje nam,

na ktere je konec sveta prišel. Kdor tedaj meni, da stoji,
naj gleda, da ne pade! Skušnjava naj nad vas ne pride
druga, ko človeška! Bog pa je zvest, ki vas ne bo
pustil skušati bolj, ko uterpite, temuč bo storil, da se bo
skušnjava tudi dobro izšla, da jo zmagate.

Evangeli svetega Lukeža 19, 41—47.

Tisti čas, ko se je Jezus približal Jeru¬

zalemu, in je mesto ugledal, se je zjokal nad
njim. rekoč: Da bi bilo spoznalo tudi ti, in
ziasti ta svoj dan, kar je v tvoj mir! Zdaj pa
je skrito pred tvojimi očmi. Ker prišli bodo
dnevi nad te, in tvoji sovražniki te bodo obdali
z zasipom, in te bodo oblegli in stiskali od

vseh strani. In bodo v tla pomandrali tebe in
tvoje otroke v tebi, in ne bodo pustili v tebi
kamena na kamenu, zato ker nisi spoznalo časa
svojega obiskanja. In je šel v tempelj, in jih
je začel izganjati, kteri so v njem prodajali in
kupovali; in jim je rekel: Pisano je: Moja
hiša je hiša molitve; vi pa ste jo storili jamo
vazbojnikov. In je učil vsak dan v tempeljnu.

Deseto nedeljo po binkoštih.

Berilo iz 1. lista s. Pavla apostcljna do Korin-
čanov 12, 2 —11.

Bratje! kadar ste bili neverniki, veste, da ste k
mutastim malikom hodili, kakor ste bili peljani. Zato
vam na znanje dajem, da nihče, ki v Duhu Božjem go¬
vori, Jezusa ne kolne; in nihče ne more reči: Gospod
Jezus, drugači, ko v svetem Duhu. Darovi so mnogoteri,

Duh pa je eden; in službe so mnogotere, Gospod pa je
eden; in opravila so mnogotere, Bog pa je eden, lcteri,
dela vse v vseh. Slehernemu pa je dano razodenje Duha
v prid. Enemu je po Duhu dano govorjenje m -drosti,
enemu pa govorjenje učenosti po ravno tistem Duhu,
enemu vera v ravno tistem Duhu, enemu dar ozdravljanja
v ravno tistem Duhu, enemu delanje čudežev, enemu
prerokovanja, enemu razločevanje duhov, enemu mnogoteri
jeziki, enemu izlaganje jezikov. Vse to pa dela en in
ravno tisti Duh, kteri deli slehernemu, kakor hoče.

Evangeli svetega Lukeža 18, 9—14.

Tisti čas je Jezus enim, kteri so sami v

se zaupali, da so pravični, in so druge zani¬
čevali, to priliko povedal: Dva človeka sta
šla v tempelj molit, eden farizej, in eden cest¬
ninar. Farizej je stal in je sam pri sebi to

molil : Bog! zahvalim te, da nisem kakor

drugi ljudje, razbojniki, krivičniki, prešest-
niki, ali tudi kakor ta cestninar. Postim se
dvakrat v tednu; dajem desetino od vsega,
kar imam. In cestninar je od deleč stal, in še

oči ni hotel proti nebu vzdigniti: temuč je

terkal na svoje persi, rekoč: Bog bodi mi¬
lostljiv meni grešniku! Povem vam, ta je

šel opravičen v svojo hišo, lini pa ne; ker

vsak, kteri se povišuje, bo ponižan; kdor se
pa ponižuje, bo povišan.

Enajsto nedeljo po binkoštih.

Berilo iz 1. lista s Pavia aposteljna do Korin-
čanov 15, 1—10.

Bratje ! opominjam vas evangelija, kterega sem vam
oznanil, kterega ste tudi sprejeli, v kterem ste tudi

stanovitni, v kterem bote tudi zveličani; ako ga tako
deržite, kakor sem vam oznanoval, če l# niste zastonj
verovali. Zakaj učil sem vas sosebno, kar sem tudi
prejel; da je Kristus za naše grehe umeri po-pismih;
in da je bil pokopan, in da je tretji dan vstal po pismih;
in da se je Kefu prikazal, in potem enajsterim; potlej
se je prikazal več ko pet sto bratom vsem kmali, zmed
kteri je še zdaj veliko živih, eni pa so zaspali. Potlej
se je prikazal tudi meni kakor negodniku. Zakaj jaz
sem naj manjši zmed aposteljnov, in nisem vreden apostelj
imenovan biti, ker sem preganjal cerkev Božjo. Po milosti
Božji pa sem, kar sem, in njegova milost v meni ni
bila prazna.

Evangeli svetega Marka 7, 31—37.

Tisti čas je šel Jezus iz krajev Tirskih,
in je skoz Sidon prišel k Galilejskemu morju,
sred krajev Desetomestja. In mu pripeljejo
gluhega in mutastega, in ga prosijo, da naj
položi roko nanj. In ga je vzel zmed mno¬
žice na stran, in je vtaknil svoje perste v
njegove ušesa, ter je pljunil, in se dotaknil
njegovega jezika, in je pogledal v nebo in
zdihnil, in mu reče: Efeta! to je, odpri se.
In kar odperle so se mu ušesa, in razvezala
se je vez njegovega jezika, in je prav govo¬
ril. In jim je zapovedal, da naj nikomur ne
pravijo. Pa bolj ko jim je prepovedal, bolj
so oznanovali. In so se še bolj čudili, rekoč:
Vse je prav storil; gluhim je dal slišati, in
mutastim govoriti.

Dvanajsto nedeljo po binkoštih.

Berilo iz 2 .  lista s. Pavla aposteljna do Korin-
canov 3, 4—9.

Bratje! takšno zaupanje imamo po Kristusu v Boga,
ne kakor da bi premogli iz sebe kaj misliti, kakor iz
sebe, ampak naša premožnost je iz Boga, kteri nas je
tudi storil pripravne služabnike nove zaveze, ne po čerki,
ampak po duhu. Cerka namreč umori, duh pa oživlja.
Ako je tedaj služba smerti, s čerkami v kamene vdolbena,
v časti bila, tako da Izraelovi otroci niso mogli pogle¬
dati v Mojzesov obraz zavoljo svetlobe njegovega obličja,
ktera mine; kako ne bo veliko bolj služba duha v časti?
Zakaj ako je služba pogubljena v časti, je služba pra¬
vice v veliko obilnejši časti.

Evangeli svetega Lukeža 10, 23—37.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem :
Srečne oči, ktere vidijo, kar vi vidite. Ker
povem vam, da veliko prerokov in kraljev je
hotlo viditi, kar vidite, pa niso vidili; in

slišati, kar vi slišite, pa niso slišali. In glej!
neki učenik postave je vstal, kteri ga skuša

in reče: Učenik! kaj naj storim, da bom

večno življenje zadobil? On pa mu je rekel:
Kaj je v postavi pisano? Kako bereš? On je
odgovoril in rekel: Ljubi Gospoda svojega
Boga iz vsega svojega serca, in iz vse svoje
moči, in iz vse svoje misli; in svojega

bližnjega, kakor sam sebe. In mu je rekel:
Prav si odgovoril: to stori, in boš živel! On
pa je hotel sam sebe pravičnega delati, in je
rekel Jezusu: Kdo pa je moj bližnji? Jezus

pa je odgovoril in rekel: Neki človek je šel
od Jeruzalema v Jeriho, in je padel med raz¬
bojnike, kteri so ga tudi obropali, in z ra¬
nami obdali, ter so šli in ga pustili na pol
mertvega. Primerilo se je pa, da je neki du¬
hoven šel po tistem potu: in ga je vidil, in
je mimo šel. Ravno tako je tudi levit, ko je
prišel na to mesto, in ga vidil, mimo šel.
Neki popoten Samarijan pa je prišel od njega,
in ko ga je vidil, se mu je v serce smilil.
In je pristopil in mu obvezal rane, in je vlil
vanje olja in vina, in ga je posadil na svoje
živinče, ter ga peljal v gostilnico, in ga osker-
bel. In drugi dan je vzel dva denarja, in jih
je dal gostilniku, in je rekel: Skerbi za-nj,
in kolikor več izdaš, ti bom jaz nazaj grede
povernil. Kteri teh treh se ti zdi, da je bil
bližnji tistemu, ki je padel med razbojnike ?
On pa je rekel: Tisti, kteri mu je usmiljenje
storil. In Jezus mu reče: Pojdi, in tudi ti
tako stori.

Trinajsto nedeljo po hinkoštih.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Galačanov
3 , 16 — 22 .

Bratje ! Abrahamu in njegovemu zarodu so bile oblju¬
be storjene. (Pismo) ne reče: in zarodom, kakor da bi
jih več bilo ampak kakor le enemu: In zarodu tvojemu,
kteri je Kristus. To pa rečem: Po Bogu poterjena zaveza
s postavo, ktera je štiri sto in trideset let potlej dana, ni
overžena, da bi obljuba nič ne veljala. Zakaj ako je iz
postave delež tedaj ni iz obljube. Abrahamu pa ga je Bog
po obljubi dal. Cernu tedaj postava? Zavoljč prelomljena je

postavljena, dokler bi ne prišel zarod, kteremu je bil
(Bog) obljubil, in je bila po angelih sredniku zročena.
Srednik pa ni enega, Bog pa je eden. Je li tedaj po¬
stava zoper obljube Božje ? To ne! Zakaj, ko bi bila
postava dana, ktera bi mogla oživljati, bi bila pravičnost
res iz postave. Pa pismo je vse pod greh zaklenilo, da
bi bila obljuba iz vere Jezusove vernim dana.

Evangeli svetega Lukeža 17, 11—19.

Tisti čas, ko je Jezus v Jeruzalem šel, je
hodil po sredi Samarije in Galileje. In ko je
šel v eno vas, mu je naproti prišlo deset go¬
bovih mož, kteri so od deleč stali, in so po¬
vzdignili glas, rekoč; Jezus, učenik, usmili se
nas! In ko jih je zagledal, je rekel: Pojdite,
in skazite se duhovnom. In prigodilo se je, ko
so šli, so bili očiščeni. Eden zmed njih pa,

ko je vidil, da je očiščen, se je vernil, in je
z velikim glasom Boga častil; in je padel na
obraz pred njegove noge, in se mu je za¬

hvalil. In ta je bil Samarijan. Jezus pa je od¬
govoril in rekel: Ali jih ni bilo deset oči¬
ščenih? Kje je pa unih devet? Nobeden se ni

znašel, da' bi se bil vernil, in Bogu čast dal,
kakor ta tujec. In mu je rekel: Vstani in
pojdi, ker tvoja vera ti je pomagala.

Štirnajsto nedeljo po binkoštih.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Galačanov
5, 16—24.

Bra^e! hodite po duhu, pa ne bote želj mesa spol¬
nili. Zakaj meso poželuje zoper duha, duh pa zoper

Slov. Evangel. 12

meso; ta dva namreč sta eden zoper drugega, da ne

storite, kar bi koli hotli. Ako se daste duhu voditi,
niste pod postavo. Dela mesa pa so znane, in te so :

prešestovanje, kurbanje, nečistost, nesramnost, malikovanje,
zavdajanje, sovraštva, zdražbe, zavid, jeza, boji, kregi,
razperije, nevošljivosti, uboji, pijančevanje, požrešnost, in
kar je temu podobnega. Od tacih del vam napovem,
kakor sem vam napovedal, da, kteri take reči delajo,

ne bodo kraljestva Božjega dosegli. Sad duha pa je:
ljubezen, veselje, mir, poterpežljivost, miloserčnost, do¬
brotljivost , prizanašljivost, krotkost, vera , pohlevnost,
zderžnost, čistost. Zoper takšne ni postava. Kteri so pa

Kristusovi, so svoje meso križali z grehi in željami vred.

Evangeli svetega Matevža 6, 24—34.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:
Nihče ne more dvema gospodoma služiti; ali
bo namreč enega sovražil, enega pa ljubil;
ali se bo enega deržal, in enega zaničeval.
Ne morete služiti Bogu in mamonu. Zato vam
povem, ne skerbite za svoje življenje, kaj
bote jedli; tudi ne za svoje telo, kaj bote
oblačili. Ali ni življenje več, ko jed, in telo
več, ko oblačilo ? Poglejte ptice pod nebom,
ker ne sejejo, in ne žanjejo, in ne spravljajo
v žitnice; in vaš Oče nebeški jih živi. Ali
niste vi veliko več, kakor one? Kdo pa zmed
vas more s svojo skerbjo pridjati le en ko-
molc k svoji dolgosti ? In za obleko kaj sker¬
bite ? Poglejte lilije na polji, kako rastejo:
ne delajo in ne predejo; pa vam povem, da
še Salomon v vsi svoji časti ni bil tako ob¬
lečen, kakor njih ena. Ce pa travo na polji,

179

ktera dans stoji', in se jutri v peč verze, Bog
tako oblači! koliko bolj bo vas, maloverni!
Ne skerbite tedaj, rekoč: Kaj bomo jedli, ali
kaj bomo pili, ali s čim se bomo oblačili?
Ker po tem vsem oprašujejo neverniki. Sej
ve vaš Oče nebeški, da vsega tega potre¬
bujete. Iščite tedaj naj poprej Božjega kra¬
ljestva in njegove pravice, in vse to vam bo
priverženo.

Petnajsto nedelo po binkoštih.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Galačanov
5, 25—26 ; in 6, 1—10.

Bratje! ako v duhu živimo, tudi v duhu hodimo.
Ne bodimo željni prazne časti, da bi eden drugega dra¬
žili, eden drugemu nevošljivi bili. Bratje! ako je kdo od
kakega greha prenagljen, takega vi, ki ste duhovni, pod¬
učite v duhu krotkosti, in glej sam na-se , da ne boi
tudi ti skušan. Eden drugega bremena nosite, in tako
hote dopolnili Kristusovo postavo. Zakaj ako kdo od
sebe meni, da je kaj, ker nič ni, sam sebe zapelje.
Slehern pa naj prevdari svoje delo; in tako bo sam v
sebi čast imel, ne pa v drugem. Vsak namreč bo svoje
breme nosil. Tisti pa, kteri je v lcerščanstvu podučen,
naj podeljuje tistemu, kteri podučuje, vse dobro. Nikar se
ne motite: z Bogom se ni šaliti. Zakaj kar človek seje,
to bo tudi žel. Kdor seje tedaj v svojem mesu, bo od
mesa tudi žel trohnenje; kdor pa seje v duhu, bo od
duha žel večno življenje. Kadar pa dobro delamo, nikar
se ne utrudimo; ker ob svojem času bomo želi, ako se
ne utrudimo. Dokler tedaj čas imamo , storimo dobro
vsem, zlasti pa domačim po veri.

12  *

180

Evangeli svetega Lnkeža 7, 11—16.

Tisti čas je šel Jezus v mesto, ki se
imenuje Najm itd. (kakor v četertek po 4. ne¬
delji v postu, stran 86).

Štirnajsto nedeljo po binkoštih.

Berilo iz 1. lista s. Pavla aposteljna do Efežanov
3, 13—21.

Bratje ! ras prosim, da ne obnemagajte v nadlogah
mojih za vas, ktere so vaša čast. Zavoljo tega priklanjam
svoje kolena pred Očetom Gospdda našega Jezusa Kri¬
stusa, kteri je Oče vsega, kar je v nebesih in na zemlji,
da vam da bo bogastvu svoje časti močno vterditi se po
njegovem Duhu v notranjem človeku, prebivati Kristusu
po veri v vaših sercih, da v ljubezni vkoreninjeni in
vteijeni morete umeti z vsemi svetimi . kakšna je širo-
kota in dolgota, visočina in globočina; tudi spoznati
ljubezen Kristusovo, ktera um preseže, da ste napolnjeni
z vso polnostjo Božjo. Njemu pa, kteri premore vse
obilniši storiti, kakor prosimo ali umetno, po moči, ktera
v nas dela, njemu čast v cerkvi in v Kristusu dezusu v
vse rodove vekomaj! Amen.

Evangeli svetega Lnkeža 14, 1—11.

Tisti čas, ko je šel Jezus v hišo nekega
višega farizejev v soboto kruh jest, so oni
na-nj gledali. In glej! neki vodeničen človek
je bil pred njim. In Jezus je spregovoril, in
djal učenikom postave in farizejem, rekoč:
Ali se sme v soboto ozdravljati? Oni pa so

— 181

molčali. In ga je prijel, ozdravil in spustil.
In je odgovoril, in jim rekel: Komu zmed
vas bo osel ali vol v kapnico padel, in ga
ne bo izlekel precej sobotni dan? In mu niso
mogli na to odgovoriti. Povedal je pa tudi
povabljenim priliko, ker je vidil, kako si
perve sedeže izbirajo, in jim je rekel: Kadar
si povabljen na ženitnino, ne sedaj na pervo
mesto; da, ko bi bil morebiti častitljivši
kakor ti, od njega povabljen, ne pride, kteri
je tebe in njega povabil, in ti ne reče: Ugani
se temu; in se takrat ne začneš s sramoto na
zadnje mesto presedati. Temuč kadar si po¬
vabljen, pojdi in sedi na poslednje mesto, da
ti poreče, ko pride, kteri te je povabil: Pri-
jatel! pomakni se više! Takrat ti bo čast v
pričo tistih, kteri so s teboj vred pri mizi.
Zakaj vsak, kteri se povišuje, bo ponižan, in
kdor se ponižuje, bo povišan.

Sedemnajsto nedeljo po binkcštih.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Efežanov
i,  1—6.

Bratje! prosim vas jaz jetnik v Gospddu, da spo¬
dobno živite pa poklicu, k kteremu ste poklicani, z vso
ponižnostjo in krotkostjo, s poterpljenjem; prenašajte
eden drugega v ljubezni, in skerbite obraniti edinost
duha v zavezi miru. Bodite eno telo in en duh, kakor
ste poklicani v eno upanje svojega poklica. En Gospod
je, ena vera, en kerst. En Bog in Oče je vseh, kteri je
nad vsemi, in po vsem, in v nas vseh, kteri je hvaljen
vekomaj. Amen.

182

Evangeli svetega Matevža 22, 34—46.

Tisti čas so pristopili k Jezusu farizeji;
in eden zmed njih, učenik postave, ga je
vprašal skušaje ga: Učenik! ktera je velika
zapoved v postavi? Jezus pa mu je rekel:
Ljubi Gospoda svojega Boga iz vsega svojega
serca, in iz vse svoje duše, in iz vse svoje
misli. Ta je naj veči in perva zapoved. Druga
pa je tej enaka: Ljubi svojega bližnjega,
kakor sam sebe. V teh dveh zapovedih je za-
popadena vsa postava in preroki. Ko so bili
pa farizeji zbrani, jih je Jezus vprašal, rekoč:
Kaj se vam zdi od Kristusa, čigav sin je? Mu
reko: Davidov. Jim reče: Kako ga tedaj

David v duhu imenuje Gospoda, rekoč: Go¬
spod je rekel mojemu Gospodu: Usedi se na
mojo desnico, dokler ne položim tvojih so¬
vražnikov v podnožje tvojih nog. Ako ga tedaj
David imenuje Gospoda, kako je njegov sin?
In nobeden mu ni mogel odgovoriti besede;
tudi se ga ni od tistega dne nobeden prederz-
nil še kaj vprašati.

Osemnajsto nedeljo po binkoštih.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Korin-
čanov 1, 4—8.

Bratje 1 zahvalim svojega Boga vselej za vas zavoljo
milosti Božje, ktera vam je dana v Kristusu Jezusu; ker
ste po njem v vsem obogateli, v vsi besedi in v vsem
znanji (kakor je bilo pričevanje Kristusovo poterjeno med
vami) , tako da vam ne manjka nobenega daru, kteri
čakate razodenja Gospčda našega Jezusa Kristusa, ki vas

183

bo tudi poterjeval do konca, da bote brez greha v dan
prihoda Gospčda našega Jezusa Kristusa.

Evangeli svetega Matevža 9, 1 — 8.

Tisti čas je stopil Jezus v čelnic, ter se
je prepeljal, in je prišel v svoje mesto. In

glej! prinesli so mu mertvoudnega, ležečega
na postelji. In ker je Jezus vidil njih vero,

je rekel mertvoudnemu: Zaupaj, sin, odpu¬
ščeni so ti tvoji grehi! In glej! eni pismarjev
so sami pri sebi rekli: Ta preklinja. In ko
je Jezus vidil njih misli, je rekel: Zakaj

mislite hudo v sercih? Kaj je lože reči: Od¬
puščeni so ti svoji grehi: ali reči: Vstani in
hodi? Da pa veste, da ima Sin človekov

oblast na zemlji odpuščati grehe (reče tedaj
mertvoudnemu): Vstani, vzemi svojo posteljo,
in pojdi na svoj dom. In je vstal, in šel na
svoj dom. Množice pa, to viditi, so ster-
mele, in častile Boga, kteri je dal tako oblast
ljudem.

Devetnajsto nedeljo po binkoštih.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Efežanov
23 — 28.

Bratje! ponovite se v duhu svojega uma, in oble¬
cite novega človeka, kteri je po Bogu stvarjen v resnični
pravičnosti in svetosti. Zavoljo tega opustite laž; govo¬
rite resnico vsakteri s svojim bližnjim, ker smo udje med
seboj. Jezite se, toda nikar ne grešite ; solnce naj ne

184

zajele v vaši jezi. Ne dajajte prostora hudiču ! Kdor je
kradel, naj ne krade več; temuč naj raji pridno dela s
svojimi rokami, kar je dobro, da bo imel kaj podeliti
potrebnemu.

Evangeli svetega Matevža 22 ,  1—14.

Tisti čas je govoril Jezus velikim duhov¬
nom in farizejem v prilikah, rekoč: Nebeško
kraljestvo je podobno kralju, kteri je napravil
ženitnino svojemu' sinu. In je poslal svoje
hlapce poklicat povabljene na ženitnino; pa

niso hotli priti. Spet je poslal drugih hlapcev,
rekoč: Povejte povabljenim: Glejte! svoje

kosilo sem pripravil, moji junci in pitana

žival je zaklana, in vse je pripravljeno; pri¬
dite na ženitnino. Oni pa niso marali, in so
šli, eden na svojo pristavo, eden pa po svoji
kupčii. Drugi pa so zgrabili njegove hlapce,
ter so jih zasramovali in pobili. Ko je pa

kralj to slišal, se je razserdil, in je poslal
svoje vojske, in je končal tiste ubijavce, in
njih mesto požgal. Potlej reče svojim hlapcem:
Zenitnina je sicer pripravljena, toda povab¬
ljeni je niso bili vredni. Pojdite tedaj na raz¬
potja, in ktere koli najdete, pokličite jih na
ženitnino. In njegovi hlapci so šli na ceste,
in so jih nabrali, kolikor so jih našli, hude
in dobre: in ženitnina je bila napolnjena s
svati. Prišel je pa kralj pogledat svatov; in
je vidil tam človeka, ki ni bil svatovsko ob¬

lečen, in mu reče: Prijatel! kako si lesim
prišel, ker nimaš svatovskega oblačila ? On

pa je umolknil. Tedaj je kralj rekel služab-

185

nikom: Zvežite mu roke in noge, in verzite
ga v vnanjo temo, ondi bo jok in škripanje
z zobmi. Veliko namreč jih je poklicanih, ali
malo izvoljenih.

Dvajseto nedeljo po binkoštih.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Efežanov
5, 15—21.

Bratje! glejte, kako bi ravno hodili, ne kakor
nespametni, ampak kakor pametni; odkupljajte čas, ker
so dnevi hudi. Ne bodite torej neumni, ampak umejte,
kaj je volja Božja. In nikar se ne upijanite z vinom, v
kterem je nečistost; ampak bodite napolnjeni s svetim
Duhom, in govorite med seboj v psalmih, in hvalnih in
duhovnih pesmih, in pojte in prepevajte Gospodu v svojih
sercih in dajajte vselej hvalo za vse Bogu Očetu v imenu
Gospdda našega Jezusa Kristusa. In bodite eden drugemu
podverženi v strahu Kristusovem.

Evangeli svetega Janeza 4, 46—53.

Tisti čas je bil neki kraljič, kterega sin
je bolan ležal v Kafarnavmu. Ko je ta slišal,
da je Jezus prišel iz Judeje v Galilejo, je šel
k njemu, in ga prosil, da naj pride doli, in
ozdravi njegovega sina; začel je namreč umi¬
rati. Jezus mu je tedaj rekel: Ako ne vidite
znamenj in čudežev, ne verujete! Kraljič mu
reče: Gospod, pojdi doli, preden moj sin
umerje. Jezus mu reče: Pojdi, tvoj sin zivj!
in človek je veroval besedi, ktero mu je
rekel, in je šel. Ko ,je pa bil še na poti tje
doli, so mu hlapci naproti prišli, in povedali

— m  —

rekoč: da njegov sin živi. Tedaj jih je vpra¬
šal po uri, ob kteri mu je bilo bolje. In so
urn rekli: Včeraj ob sedmi uri ga je pustila
merzlica, Oče je tedaj spoznal, da je bilo
tisto uro, ktero mu je Jezus rekel: Tvoj sin
živi; in je veroval in vsa njegova hiša.

Eno in dvajseto nedeljo po binkoštih.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Efežanov
6, 10—7.

Bratje! vterdite se v Gospodu in v mogočnosti nje¬
gove moči. Oblecite Božje orožje, da morete obstati pred
zalezovanjem hudičevim, ker se nam ni vojskovati zoper
mesd in kri, ampak zoper poglavarstva in oblasti, zoper
gospodovavce tega temnega sveta, zoper hudobne duhove
v podnebji. Zavoljo tega primite Božje orožje, da se
morete braniti ob hudem dnevu, in v vseh rečeh popolni
obstati. Stojte tedaj opasani okoli svojih ledij z resnico,
in oblečeni z oklepom pravice, in obuti na mogah za ozna-
novanje evangelija miru; v vseh rečeh pa vzemite v
roko škit vere, s kterim morete vse ognjene puščice hu¬
dobnega ugasiti, in vzemite čelado zveličanja in meč Duha,
kar je beseda Božja.

Evangeli svetega Matevža 18, 23—35.

Tisti čas je Jezus svojim učencem to pri¬
liko povedal: Nebeško kraljestvo je podobno
kralju, kteri je hotel račun delati s svojimi
hlapci. Ko je pa začel računiti, je bil prednj
postavljen eden, kteri mu je bil dolžan deset
tavžent talentov. Ker pa ni imel s čim pla¬
čati, je ukazal njegov gospod prodati njega.

187

in njegovo ženo, in njegove otroke, in vse,
kar je imel, in poplačati. Hlapec pa je padel

na kolena, in ga je prosil, rekoč: Poterpi z
menoj, in vse ti bom povernil. In gospod se

je usmilil tistega hlapca, in ga je spustil, in

mu dolg odpustil. Spred njega grede pa je

tisti hlapec našel enega svojih sohlapcev,
kteri mu je bil dolžan sto denarjev ; in ga je
zgrabil in davil, rekoč: Plačaj, kar si dolžan.
Tedaj je njegov sohlapec prednj padel, in

ga je prosil, rekoč: Poterpi z menoj in vse
ti bom povernil. On pa ni hotel; terauč je

šel, in ga je vergel v ječo, dokler ne bo
splačal dolga. Ko so pa vidili njegovi so-
hlapci, kar se je zgodilo, so bili silno žalostni,
ter so šli in povedali svojemu gospodu vse,
kar se je bilo zgodilo. Tedaj ga je poklical
njegov gospod, in mu reče: Hudobni hlapec!
ves dolg sem ti odpustil, ker si me prosil;
ali nisi bil torej tudi ti dolžan usmiliti se

svojega sohlapea, kakor sem se tudi jaz tebe
usmilil ? In njegov gospod se je razserdil, in

ga je izdal trinogom, dokler ne bo poplačal
vsega dolga. Tako bo tudi moj nebeški Oče
vam storil, ako ne odpustite vsakteri svojemu
bratu iz svojih sere.

Dve in dvajseto nedeljo po binkoštih.

Berilo iz lista s. Pavla apdsteljna do Filipljanov
1 , 6 — 11 .

Bratje! zanesem se na Gospoda Jezusa, da, kteri
je začel v vas dobro delo, ga bo tudi dokončal do

188

dneva Kristusa Jezusa; kakor se mi prav zdi to od vas

vseh misliti, zato ko vas imam v sercu, tudi v svojem

železji, in v razgovarjanji in poterjenji evangelija, vse,
ki ste deležni mojega veselja. Zakaj Bog mi je priča,
kako da vas vse ljubim v sercu Jezusa Kristusa. In to
molim, da bi vaša ljubezen bolj in bolj rastla v znanji

in v vsej umnosti, da prevdarite, kaj je bolji, da ste
čisti in brez spotikljeja v dan Kristusov, napolnjeni s

sadom pravice po Jezusu Kristusu, v čast in hvalo Božjo.

Evangeli svetega Matevža 22 ,  15—21.

Tisti čas so šli farizeji, in so se posve¬
tovali, da bi Jezusa vjeli v besedi. In po¬
šljejo do njega svojih učencev s Herodijani
vred, rekoč: Učenik! vemo da si resničen,

in pot Božjo po resnici učiš, in da ti ni mar
za nikogar, ker ne gledaš na veljavo ljudi.
Povej nam tedaj, kaj se ti zdi, ali se sme
davek dajati cesarju ali ne? Jezus pa je po¬
znal njih hudobo, in je rekel: Kaj me sku¬
šate, hinavci? Pokažite mi davkni denar! In
oni so mu podali denar. In Jezus jim reče:
Čigava je ta podoba in napis? Mu reko: Ce¬
sarjeva. Tedaj jim reče: Dajte torej cesarju,
kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega.

Tri in dvajseto nedeljo po binkoštih.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Filipljanov
3, 17—21; in 4, 1—3.

Bratje! posnemajte mene, in glejte na tiste, kteri
tako žive, kakor imate izgled nad nami. Zakaj veliko jih
živi, ktere sem vam večkrat imenoval, (zdaj pa tudi

180

jokaje imenujem) , sovražnike križa Kristusovega, kterih
konec je poguba, kterih Bog je trebuh; kteri se hvalijo
svoje sramote, kteri pozemljsko ljubijo. Naše prebivanje
pa je v nebesih, od kodar tudi Zveličarja čakamo, Go¬
spoda svojega Jezusa Kristusa, kteri bo premenil naše
revno telo, ker ga bo upodobil svojemu svetlemu telesu,
po moči, s ktero si tudi more podvreči vse reči. Zavoljo
tega, bratje moji predragri in priserčni, moje veselje in
moja krona! tako stojte v Gospodu, preljubi! Prosim
Evodijo in Sintiho, da naj bote ene misli v Gospodu.
Prosim tudi tebe, zvesti brat in tovarš! pomagaj jima, ki
ste se z menoj trudile v evangelii s Klemenom, in dru¬
gimi mojimi pomagavci, kterih imena so v bukvah
življenja.

Evangeli svetega Matevža 9, 18—24.

Tisti čas, ko je Jezus množicam govoril,
glej! je eden vikših prišel in ga molil, rekoč:
Gospod! moja hči je zdaj umerla; ali pridi,
in položi svojo roko na njo, in bo oživela,
In Jezus je vstal, in ž njim šel in njegovi
učenci. In glej! žena, ki je na kervotoku ter-
pela dvanajst let, je pristopila od zadej, in
se je dotaknila roba njegovega oblačila. Za¬
kaj rekla je sama pri sebi: Ako se le njego¬
vega oblačila dotaknem, bom ozdravljena.
Jezus pa se je obernil, in ko jo je vidi), je
rekel: Zaupaj, hči! tvoja vera te je ozdravila.
In žena je bila zdrava od tiste ure. In ko je
Jezus v vikšega hišo prišel, in je vidil piskače
in šumečo množico, je rekel: Odstopite:

zakaj deklica ni mertva, ampak spi. In so se
mu posmehovali. Ko je bila pa množica iz-

190

gnana, je noter sel, in jo je prijel za roko,
in deklica je vstala. In ta slovez je šel po
vsej tisti deželi.

Opomba.  Ako je po binkoštih več ko 24 nedelj, se po

23. nedelji jemljejo nedelje, ktere so tisto leto po
razglašenji Gospodovem ostale, po tem le redu :

Ako je 25 nedelj, se za 24. nedeljo vzame 6 . nedelja
po razglašenji, kakor na strani 27

Ako je 26 nedelj, se za

24. ned. vzame 5. nedelja po razgl. kak. na str. 25

2b fi 97

Ako je 27 nedelj, se za

24. ned. vzame 4. nedelja po razgl. kak. na str. 25

25. „ n 5. „ n n n n n  25

26. n 55  6  • „ „ ,, „ „ „ 27

Ako je 28 nedelj, se za

24. ned. vzame 3. nedelja po razgl. kak. na str. 23

25.  n 55 4 • 55 55 55 55 55 55 25

26. , 55 5 „ 55 55 55 5, 55 25

27. „ „ 6. - „ ,, „ 27

Poslednjo nedeljo po binkoštih.

Berilo h  1. lista s. Pavla aposteljna do Kolo*
Čanov 1, 9 — 14.

Bratje! ne jenjamo za vas moliti in prositi, da bi bili
napolnjeni s spoznanjem Božje volje, v vsej modrosti in
duhovni razumnosti; da bi spodobno hodili Bogu v vsem
prijetni, rodovitni v vsakem dobrem delu, in rastoči v
spoznanji Božjem, v vsej moči vterjeni po njegovi častit¬
ljivi mogočnosti , v vsem poterpljenji in prizanašanji z
veseljem, hvaleči Boga Očeta, kteri nas/ je vredne storil
vdeležiti se dedščine svetih v razsvetljenji, kteri nas je

191

otel od oblasti teme, in prestavil v kraljestvo svojega
preljubega Sina, v kterem imamo odrešenje po njegovi
kervi, odpuščenje grehov.

Evangeli svetega Matevža 24, 15—35.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:
Kadar bote vidili gnusobo razdjanja, prero¬
kovano po Danielu preroku, stati na svetem
mestu: (kdor bere, naj ume!) tedaj naj, kteri
so v Judeji, beže na gore; in kdor je na
strehi, ne hčdi ž nje jemat kaj iz svoje hiše;
in kdor je na polji, ne vračaj se jemat svoje
suknje. Gorje pa nosečim in doječim tiste

dni! Molite pa, da se vaš beg ne zgodi po

zimi ali v soboto. Zakaj takrat bo velika
stiska, kakoršne ni bilo od začetka sveta do
zdaj, in je ne bo. In ko bi ne bili prikrajšani
ti dnevi, bi ne bil otet noben človek; toda
zavoljo izvoljenih bodo prikrajšani tisti dnevi.
Takrat, ako vam kdo poreče: Glejte! tukaj
je Kristus, ali tam, ne verjemite. Zakaj vstali
bodo krivi kristusi, in krivi preroki, in bodo
delali velike znamenja in čudeže, tako da bi
bili zapeljani tudi izvoljeni (ko bi bilo mo¬

goče). Glejte! prej sem vam povedal. Ako
vam tedaj poreko: Glejte! v puščavi je, ne
hodite venkaj, glejte! v hramu je, ne verje¬
mite. Ker kakor blisk pride od solnčnega
vzhoda, in se posveti do zahoda; tako bo
tudi prihod Sinu človekovega. Kjer koli je
namreč mertvo truplo, ondi se bodo zbirale

tudi postojne. Kmali po stiski tistih dni pa

192  —

bo solnce otemnelo, in luna ne bo dala svoje
svetlobe, in zvezde bodo padle z neba, in
moči nebeške se bodo gibale. In takrat se bo
prikazalo znamenje Sirni človekovega na nebu:
in tedaj se bodo jokali vsi rodovi na zemlji,
in bodo vidili Simi človekovega priti v ob¬
lakih neba z veliko močjo in veličastvom.
In bo poslal svoje angele s trobento in
z močnim glasom, in bodo zbrali njegove
izvoljene od čveterih vetrov, od konca do
konca neba. Od figovega drevesa se pa učite
prilike: kadar je njegova veja že muževna,

in berst požene, veste, da je blizu poletje.
Tako tudi vi, kadar bote vidili vse to, vedite,
da je blizu pred durmi. Resnično vam po¬
vem, da ta rod ne bo prešel, dokler se vse
to ne zgodi. Nebo in zemlja bota prešla,
moje besede pa ne bodo prešle.

193

Drugi del.

--

Berila in Evangelii

za praznike Svetnikov.

30. listopada.

V dan s. Andreja aposteljna.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Rimljanov
v 10. poglavji od 10. do 18. vcrste.

Bratje! s sercem se veruje v pravičnost, z ustmi

pa se priča v zveličanje. Pismo namreč govori: Nobeden,
kteri vanj veruje, ne bo osramoten. Zakaj med Judom
in Grekom ni razločka; ker eden je Gospod vseh, bogat
za vse, kteri vanj kličejo. Zakaj kdor koli kliče v ime
Gospodovo, bo zveličan. Kako bodo tedaj njega klicali,

v kterega niso verovali ? Ali kako bodo vanj verovali,

od kterega niso slišali? Kako pa bodo slišali brez
oznanovavca? Kako pa bodo oznanovali, ako niso poslani?
Kakor je pisano: Kako lepe so noge oznanujočih mir,
oznanujočih dobro! Toda oznanovanju niso vsi pokorni.
Izaija namreč pravi: Gospod! kdo je veroval, kar je od
nas slišal? Vera tedaj je iz poslušanja, poslušanje pa po
Kristusovi besedi. Pa vprašam: Niso mar slišali? Sej je
po vsej zemlji izšel njih glas, in do konca sveta njih bešede.

Slov. Evangel. \  3

194

Evangeli svetega Matevža 4, 18— 22.

Tisti čas, ko je Jezus hodil ob Galilejskem
morji, je vidil dva brata, Simona, kteri je
imenovan Peter, in Andreja, njegovega brata,
metati mrežo v morje; bila sta namreč ribiča.
In jima reče: Hodita za menoj, in vaji bom
storil ribiča ljudi. Ona pa sta koj svoje
mreže popustila, in sta sla za njim. In od tod
dalje gredoč je vidil dva druga brata, Jakopa
Cebedejevega, in Janeza, njegovega brata, v
Čelnu z njunim očetom Cebedejem, popravljati
svoje mreže, in jih je poklical. Ona pa sta
precej mreže in očeta popustila, in sta šla
za njim.

3. grudna.

V dan s. Frančiška Ksaverja.

Berilo:  Bratje! s sercem se veruje (kakor v dan s. Andreja
aposteljna str. 193).

Evangeli svetega Marka 1(5, 15—81.

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem:
Pojdite po vsem svetu, in oznanujte evangeli
vsej stvari. Kdor veruje in je kerščen, bo
zveličan, kdor ne veruje, bo pogubljen. Kteri
pa verujejo, pojdejo te znamenja za njimi: v
mojem imenu bodo hudiče izganjali; nove
jezike govorili: kače prijemali; in ako kaj

strupenega pijejo, jim ne bo škodovalo; in na
bolnike bodo roke pokladali, in bodo zdravi.

195

4. grudna.

V dan s. Barbare device in mučenice.

Berilo iz buker Sirahovili 51, 1—8 in 12.

Častil te bom, Gospod kralj! in te hvalil Boga
svojega Zveličarja; častil bom tvoje ime, ker si mi bil
pomočnik in varh, in si otel moje telo od pogubljenja,
od zaderge krivičnega jezika in od lažnjivih ust, in si
mi vpričo mojih zopernikov bil pomočnik. In si me
odrešil po obilnem usmiljenji svojega imena od rjovečih
zveri, ki so pripravljene na jed; iz rok tistih, kteri so
mi stregli po življenji, in iž veliko britkosti, kteri so mo
obdajale; iz sile plamena, kteri je švigal okoli mene, in
v sredi ognja nisem zgorel; iz globočine peklenskega
brezna, od ognjušenega jezika, od lažnjivega govorjenja,
od hudobnega kralja, in od krivičnega jezika. Hvalila
bo do smerti moja duša Gospčda; ker jim pomagaš iz
nadlog, kteri v te zaupajo, in jih rešiš iz rok narodov
Gospod naš Bog!

Evangeli svetega Matevža 25, 1—13.

Tisti čas je Jezus svojim učencem to
priliko govoril: Nebeško kraljestvo je po¬
dobno desetim devicam, ktere so vzele svoje
svetila, in so šle ženinu in nevesti naproti.
Pa pet jih je bilo nespametnih, in pet pa¬
metnih. Petere nespametne so vzele svetila,
olja pa niso vzele seboj. Pametne pa so vzele
olja v svojih posodah s svetili vred. Ker se
je pa, ženin mudil, so vse podremale in za¬
spale. O polnoči pa je šum vstal: Glejte!
ženin gre, pojdite mu naproti. Takrat so
vstale vse tiste device, in so napravljale svoje

13 *

196

svetila. Nespametne pa so modrim rekle:
Dajte nam svojega olja, ker naše svetila
ugasujejo. Pametne pa so odgovorile rekoč:
Da ga kje ne zmanjka nam in vam, pojdite
raji k prodajavcem, in si ga kupite. Kadar so
pa šle kupovat, je prišel ženin; in pripravljene
so šle ž njim na ženitnino, in duri so se za-
perle. Poslednjič pa pridejo tudi une device,
rekoč: Gospod, gospod! odpri nam. On pa

je odgovoril, in rekel: Resnično vam - povem,
vas ne poznam. Oujte tedaj, ker ne veste ne
dneva ne ure.

6. grudna.

V dan s. Nikolaja (Miklavža) spoznovavca
škofa.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Hebrejev
13 , 7 — 17 .

Bratje! spomnite se svojih sprednikov, kteri so vam
govorili besedo Božjo; glejte konec njih življenja, in
ravnajte se po njih veri. Jezus Kristus je razno tisti
včeraj in danes, vekoma. Ne dajte se z drugačnimi in

tujimi nauki zapeljati. Sej je naj bolje serce z milostjo
vterditi; ne z jedmi, ktere niso pomagale tistim, ki so v
njih živeli. Imamo oltar, od kterega nimajo oblasti jesti,
kteri šotoru služijo. Zakaj kterih žival kri za greh veliki
duhoven v svetišče nese, njih trupla se sežigajo zunaj
šotorišča. Tedaj je tudi Jezus, da bi posvetil s svojo

kervjo ljudstvo, zunaj vrat terpel. Pojdimo tedaj k njemu
iz šotorišča, in nosimo njegovo zasramovanje. Sej imamo
tukaj obstoječega mesta, ampak prihodnjega iščemo. Po
njem tedaj darujmo vselej Bogu hvalni dar, to je, sad

ust, ktere častč njegovo ime. Ne pozabite pa dobrotlji¬
vosti in darovitosti; ker taki darovi dopadejo Bogu-

197

Bodite pokorni svojim visim, in bodite jim podložni;
zakaj oni čujejo kakor taki, kteri bodo za vaše duše
odgovor dajali.

Evangeli svetega Matevža 25, 15—23.

Tisti čas je Jezus svojim učencem to pri¬
liko govoril: Nekdo, ki je šel na tuje, je po¬
klical svoje hlapce, in jim je zročil svoje
blago. In je dal enemu pet talentov, enemu
pa dva, enemu pa enega, vsakemu po njegovi
zmožnosti, in je zdajci odrinil. Šel je pa, kteri
je bil pet talentov prejel, in je kupčeval ž
njimi, in je pet drugih pridobil. Ravno tako
je tudi, kteri je bil dva prejel, pridobil dva
druga. Kteri je bil pa le enega prejel, je šel
in je zakopal v zemljo, in skril denarje svo¬

jega gospoda. Gez veliko časa pa pride go¬
spod tistih hlapcev, in ima račun ž njimi. In
je pristopil, kteri je bil pet talentov prejel,
in je prinesel pet drugih talentov rekoč:
Gospod! pet talentov si mi zročil; glej! pet
drugih sem pridobil. Njegov gospod mu je
rekel: Prav, dobri in zvesti hlapec! ker si
bil v malem zvest, te bom čez veliko posta¬

vil; pojdi v veselje svojega gospoda. Pa tudi,
kteri je bil dva talenta prejel, je pristopil in
rekel: Gospod! dva talenta si mi zročil; glej!

dva druga sem pridobil. Njegov gospod mu
je rekel: Prav, dobri in zvesti hlapec! ker si
bil v malem zvest, te bom čez veliko posta¬

vil; pojdi v veselje svojega gospoda.

— 198 -

8. grudna.

V god spočetja device matere Marije.

Berilo iz pripovest Salomona kralja 8, 22—35.

(Besčde modrosti Božje.)

Gospod me je v lasti imel v začetku svojih pot,
preden je kaj storil od začetka. Od vekomaj sem postav¬
ljena, in od nekdaj, preden je bila zemlja storjena. Se
ni bilo breznov, in jaz sem bila že spočeta; vdd studenei
še niso izvirali, gore še niso bile s svojo težo vstavljene;
preden so bili hribje, sem bila jaz rojena. Se ni bil
zemljo storil, ne rek, ne tečajev zemlje. Kadar je narejal
nebesa, sem bila pri njem. Kadar je stanovitne postave
in pokrajine postavljal breznom; kadar je oblake zgorej
pripenjal, in vdd studence tehtal; kadar je postavljal
meje okoli morja, in postavo dajal vodam, da naj ne
prejdejo svojih bregov; kadar je vterjeval dno zemlje;
sem pri njem bila in vse ž njim ravnala, in sem se
veselila vsak dan, in pred njim vedno igrala. Sem igrala
na svetu, in moje veselje je biti s človeškimi otroci.
Zdaj tedaj, otroci! poslušajte me; blagor jim, kteri
ohranijo moje pota. Poslušajte nauk, in bodite modri, in
nikar ga ne zametujte. Blagor človeku, kteri me posluša,
in kteri čuje pri mojih vratih vsak dan, in streže pri
podbojih mojih dur. Kdor mene najde, bo našel življenje,
in prejel zveličanje od Gospoda.

Evangeli svetega Lukeža 1, 26—28.

Tisti čas je bil angel Gabriel od Boga
poslan v mesto Galileje, ki mu je ime Na¬
zaret, k devici, zaročeni možu, kteremu je
ime bilo Jožef, iz hiše Davidove, in devici je
ime bilo Marija. In angel je prišel k njej, in
je rekel: Ceščena, milosti polna; Gospod je s
teboj; blažena si med ženami.

199

13. grudna.

V dan s. Lucije device mučenice.

Berilo iz 2. lista s. Pavla aposteljna do Korinčanov
10, 17 in 18, in 11, 1—2.

Bratje! kdor se hvali, naj se v Gospodu hvali.
Zakaj, ne kdor se sam hvali, je izkušen, ampak tisti,
kterega Bog hvali. O da bi vi prenesli malo , moje
nespameti! Pa poterpite z menoj. Zakaj vnet sem za vas
z Božjim ognjem; ker zaročil in dal sem vas enemu možii,
čisto devico, Kristusu.

Evangeli svetega Matevža 13, ii —52.

Tisti čas je Jezus svojini učencem to
priliko govoril: Nebeško kraljestvo je podobno
zakladu, skritemu v njivi, kterega je človek
ki ga je našel, skril, in od veselja nad njim
gre in proda vse, kar ima, in kupi tisto

njivo. Spet je nebeško kraljestvo podobno
kupcu, kteri išče dobrih biserov. Kteri, ko je
našel en dragi biser, je šel in prodal vse,

kar je imel, in ga je kupil. Spet je podobno
nebeško kraljestvo mreži, ktera se verze v
morje, in zajme rib vsakega plemena. Ktero,
ko je napolnjena, izvlečejo, in na bregu sede
odbero dobre v posode, malovredne pa izver-
žejo. Tako bo ob koncu sveta: Angeli pojdejo
venkaj, in bodo odločili hudobne iz srede
pravičnih; in jih bodo vergli v peč ognja;
tam bo jok in škripanje z zobmi. Ali ste

razumeli vse to ? Mu reko: Smo. Jim reče :
Zato je vsak pismar, ki je podučen v ne-

200

beškem kraljestvu, enak hišnemu gospodaiju,
kteri nosi iz svojega zaklada novo in staro.

18 . grudna.

V dan pričakovanja porčda device matere
Marije.

Berilo iz Izaija preroka 7, 10—15.

Tiste dni je govoril Gospčd Ahazu, rekoč: Prosi
si znamenje od Gospoda svojega Boga, ali od zdolej iz
globočine, ali od zgorej iz visočine. In je rekel Ahaz:
Ne bom prosil, in ne skušal Gospoda. In (Izaija) je
rekel: Poslušajte tedaj, Davidova hiša! Je li vam premalo
nadlegovati ljudi, da ste nadležni tudi mojemu Bogu ?
Zavoljo tega vam bo dal Gospčd sam znamenje: glejte,
devica bo spočela in rodila Sinil, in se bo imenovalo
njegovo ime Emanuel. Surovo maslo in med bo jedel, da
bo vedil zavreči hudo, in izvoliti dobro.

Evangeli svetega Lukeža 1, 26—38.

Tisti čas je bil angel Gabriel od Boga
poslan v mesto Galileje, ki mu je ime Na¬
zaret, k devici, zaročeni možu, kteremu je
bile ime Jožef, iz hiše Davidove, in devici
je bilo ime Marija. In angel je prišel k njej,
in je rekel: Ceščena, milosti polna; Gospod
je s teboj; blažena si med ženami! Ko je pa
to slišala, se je prestrašila nad njegovim go¬
vorjenjem, in je mislila, kakšno bi bilo to
pozdravljenje. In angel ji _ je rekel: Ne boj
se, Marija! ker milost si našla pri Bogu.
Glej! spočela boš v svojem telesu in rodila
Sina, in imenuj njegovo ime Jezus. Ta bo
velik in Sin Najvišega imenovan: in Gospod

201

Bog mu bo dal sedež Davida njegovega očeta,
in bo kraljeval v hiši Jakopovi vekomaj, in
njegovemu kraljestvu ne bo konca. Marija pa
je rekla angelu: Kako se bo to zgodilo, ker
moža ne poznam? In angel je odgovoril in
je rekel: Sveti Duh bo prišel v te, in moč
Najvišega te bo obsenčila; in zavoljo tega
bo Sveto, ktero bo rojeno iz tebe, imenovano
Sin Božji. In glej! Elizabeta, tvoja teta, je
tudi spočela sina v svoji starosti, in ta mesec
je že šesti tiste, ki je imenovana nerodovitna.
Ker pri Bogu ni nemogoča nobena reč. Marija
pa je rekla: Glej! dekla sem Gospodova;
zgodi se mi po tvoji besedi.

21. grudna.

V dan s. Tomaža aposteljna.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Efežanov
2, 19—29.

Bratje! zdaj niste gostje in tujci, ampak ste me¬
ščani svetih in domači Božji, vzidani na stalo aposteljnov
in prerokov, in poglavitni vogelnik je sam Kristus Jezus,
na kterem je vse zidovje sostavljeno, in raste v svet
tempelj v Gospodu, v kterega ste tudi vi vzidani v pre¬
bivališče Božje v duhu.

Evangeli svetega Janeza 20, 24—29.

Tisti čas Tomaža, dvanajsterih enega,
kteri je imenovan Dvojčič, ni bilo pri njih, ko
je Jezus prišel. Drugi učenci tedaj so mu
povedali: Gospoda smo vidili. On pa jim je
rekel: Ako ne vidim na njegovih rokah zna-

202

menj žebljev, in ne denem svojega persta v
rane žebljev, in ne položim svoje roke v nje¬
govo stran, ne bom veroval. In čez osem dni
so bili njegovi učenci spet notri, in Tomaž
ž njimi. Jezus pride, ako ravno so bile duri
zaklenjene, in je stal na sredi in rekel: Mir
vam bodi! Potlej reče Tomažu: Vloži svoj
perst simkaj, in poglej moje roke; in podaj
simkaj svojo roko, in položi jo v mojo stran,
in ne bodi neveren, ampak veren. Tomaž je
odgovoril in mu rekel: Gospod, in moj Bog!
Jezus mu reče: Ker si me vidil, Tomaž! si
veroval; blagor jim, kteri niso vidili, in so
verovali.

Drugo nedeljo po razglašeni Gospodovem.

V praznik presvetega imena Jezusovega.

Berilo iz djanja apostolskega i,  8—12.

Tiste dni je Peter napolnjen s svetim Duhom rekel :
Poglavarji ljudstva in starašini, poslušajte! Ako sva
midva danes vprašana za dobroto, bolnemu človeku stor¬
jeno po kteri je ta ozdravljen; bodi znano vam vsem
in vsemu Izraelovemu ljudstvu, da v imenu Grospčda na¬
šega Jezusa Kristusa Nazareškega, ki ste ga vi križali,
Bog pa ga je obudil od mertvih, v tem imenu stoji ta
pred vami zdrav. Ta je kamen, kterega ste zavergli vi
zidarji, kteri je postal vogelnik. In v nikomur drugem
ni zveličanja; zakaj nobeno drugo ime pod Jjebom ni
dano ljudem, v kterem bi mogli zveličani biti.

Evangeli svetega Lufeeža 2, 21.

Tisti čas, ko je bilo osem dni dopolnjenih
itd. (kakor v novega leta dan str. 18 .)

203

17. prosenca.

V dan s. Antona puščavnika.

Berilo iz bukev Sirahovih 15, 1—6.

Ljub je bil Bogu in ljudem, njegov spomin je v
blagru, Bog ga je v slavi svetnikom upodobil, in ga je
poveličal v strah sovražnikom, in je z njegovimi besedami
znamenja ukrotil. Počastil ga je pred kralji, in mu dal
povelje za svoje ljudstvo, in mu pokazal svojo slavo.
V njegovi veri in krotkosti ga je svetega storil, in ga
izvolil zmed vsega človešta. Zakaj slišal je njegov glas,
in ga je peljal v oblak, in mu je dal očitno zapovedi in
postavo življenja in modrosti.

Evangeli svetega Lukeža 12, 35—10.

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem:
Vaše ledje itd. (kakor v dan s. Silvestra
papeža str. 17.)

18. prosenca.

V dan stola s. Petra v  Rimu.

Berilo iz 1. lista s. Petra aposteljna 1, 1—7.

Peter, apostelj Jezusa Kristusa, izvoljenim tujcem,
razkropljenim v Pontu, Galacii, Kapadocii, Azii in Bitinii,
po prevednosti Boga Očeta, v posvečenje Duha, v pokor¬
ščino in pokropljenje kervi Jezusa Kristusa: Milost vam

in mir naj se pomnoži. Hvaljen bodi Bog in Oče Go¬
spoda našega Jezusa Kristusa, kteri nas je zavoljo svojega
velikega usmiljenja prerodil v živo upanje po vstajenji
Jezusa .Kristusa od mertvik v nestrobljiv. in neognjušen,
in nezvenljiv del, prihranjen vam v nebesih, kteri ste v
Božji moči ohranjeni po veri v zveličanje, ktero ima

204

razodeto biti poslednji čas; v kterem se bote veselili,
če morate zdaj malo žalovati v mnogoteri skušnjah, da
se skušnja vaše vere veliko dražji ko zlato, ktero se z
ognjem skuša, pokaže v hvalo, in slavo, in čast v raz¬
odetji Jezusa Kristusa Gospoda našega.

Evangeli svetega Matevža 16, 13—19.

Tisti čas je prišel Jezus v kraje Cezareje
Filipove in je vprašal svoje učence, rekoč: Kdo
pravijo ljudje, da je Sin človekov? Oni pa so
rekli: Nekteri, da Janez kerstnik, nekteri pa,
da Elija, nekteri pa, da Jeremija, ali prerokov
kdo. Jezus jim reče: Vi pa, kdo pravite, da
sem ? Je odgovoril Simon Peter in rekel: Ti
si Kristus, Sin živega Boga! In Jezus je od¬
govoril, in mu rekel: Blagor ti, Simon, Jonov
sin! ker meso in kri ti nista tega razodela,
ampak moj Oče, ki je v nebesih. Pa tudi jaz
povem tebi: Ti si Peter (skala), in na to
skalo bom zidal svojo cerkev, in peklenske
vrata je ne bodo zmagale. In tebi bom dal
ključe nebeškega kraljestva; in kar koli boš
zavezal na zemlji, bo zavezano tudi v nebesih,
in kar koli boš razvezal na zemlji, bo razve¬
zano tudi v nebesih.

20. prosenca.

V dan ss. Fabijana in Sebastijana
mučenikov.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Hebrejev
11, 33—39.

Bratje! svetniki so z vero premagali kraljestva, de¬
lali pravico, dosegli obljube, zamašili levom žrela, ugasili

205

silne ognje, ubežali ostremu meču, se ozdravili od sla¬
bosti, bili močni v boji, in odgnali vnanjih vojske; pre¬
jele so žene svoje mertve iz mertvih obujene. Eni pa
se bili razpeti, ker niso hotli rešenja, da bi našli bolji

vstajenje. Eni pa so zasramovanje in tepenje terpeli, zraven
tudi železje in ječe; so bili kamenjani, prežagovani, skušani, z
mečem morjeni; so hodili v kožuhih, v kozjih kožah, ubožni,
stiskani, zatirani, kterih svet ni bil vreden; in so se po¬
tikali po puščavah, po gorah in berlogih, in podzemelj¬
skih jamah. In ti vsi so bili s pričevanjem vere pra¬

vični najdeni v Kristusu Jezusu Gospodu našem.

Evangeli svetega Lukeža 6, 17—23.

Tisti čas je šel .Jezus z gore, in je stal
na ravnem polji, in truma njegovih učencev,
in velika množica ljudi iz vse Judeje in iz
Jeruzalema, in od primorja, in od Tira in
Sidona, kteri so bili prišli poslušat, in ozdrav¬
ljeni bit od svojih bolezen. In ktere so nad¬
legovali nečisti duhovi, so bili ozdravljeni. In
vsa množica se ga je skušala dotakniti, ker
je moč šla iz njega, in je vse ozdravila. In
on je oči obernil v svoje učence in je rekel:
Blagor vam ubogim, ker vaše je Božje kra¬
ljestvo. Blagor vam, ki ste zdaj lačni, ker
bote nasiteni. Blagor vam, ki zdaj jokate, ker
se bote smejali. Blagor vam bo, ko vas bodo
ljudje sovražili, in ko vas bodo odločevali in
zasramovali, in zametovali vaše ime, kakor
hudo, zavoljo Sina človekovega. Veselite se
tisti dan, in poskakujte, ker glejte! vaše pla¬
čilo je veliko v nebesih.

206

21. prosenca.

V dan s. Neže device mučenice.

Berilo: Častil te bom, Gospod kralj! itd.

E v a n g e 1 i: Nebeško kraljestvo je podobno
desetim devicam itd. (Oboje kakor v dan
s. Barbare device mučenice str. 195.)

22. prosenca.

V dan ss. Vincencija in Anastazija
mučenikov.

Berilo iz bukev modrosti 3, 1—8.

Pravičnih duše so v roki Božji, in ne bo jih doseglo
smertno terpljenje bolečine. Nespametnih očem se je
zdelo, da umerjejo, in njih ločenje, so menili, da je
nadloga in njih odhod od nas pogubljenje; pa oni
so v miru. In če so pred ljudmi terpeli, je njih
upanje polno neumerljivosti. Malo hudega so preterpeli,
ali veliko dobrega bodo prejeli, ker Bog jih je skusil, in
jih je našel sebe vredne. Kakor zlato v peči jih je sku¬
sil, in kakor žgavni dar jih je prejel, in ob svojem času
se bo na-nje ozerl. Pravični se bodo svetili, in kakor
iskre po sternišču bodo tekali. Sodili bodo narode, in
gospodovali čez ljudstva, in Gospod bo kraljeval čez nje
vekomaj.

Evangeli svetega Lukeža 21, 9—19.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:
Kadar bote slišali vojske in punte, se nikar
ne prestrašite; to se mora poprej zgoditi, ali
konec še ni precej. Potlej jim je rekel: Vstal

207

bo narod zoper narod; in kraljestvo zoper
kraljestvo. In veliki potresi bodo po deželah,
in kuga in lakota; in strahovi z neba, in
znamenja velike bodo. Pred vsem tem pa bodo
stegnili po vas svoje roke, in vas bodo pre¬
ganjali, in izdajali v shodnice in ječe, in
vlačili pred kralje in oblastnike zavoljo mo¬
jega imena. To se vam bo pa godilo v pri¬
čevanje. Vtisnite si tedaj v serca, in ne sker-
bite, kako bote odgovarjali. Jaz namreč vam
bom dal usta in modrost, kteri se ne bodo
mogli ustavljati, ne opogovarjati vsi vaši zo-
perniki. Izdajani pa bote po starših in bratih,
in po sorodnikih in prijatlih, in morili jih
bodo zmed vas. In vsi vas bodo sovražili za¬
voljo mojega imena. Pa las vam z glave ne
bo poginil. V svoji poterpežljivosti bote ohra¬
nili svoje duše.

23. prosenca.

V dan zaročenja device Marije.

Berilo: Gospdd me je v lasti imel itd. (kakor 8. dan
grudna, str. 198.

E v a n g e 1 i: Ko je bila Marija mati Jezusova,
Jožefu zaročena, itd. (kakor predbožični
dan str. 8.)

25. prosenca.

V dan spreobernjenja s. Pavla aposteljna.

Berilo iz djanja apostolskega 9, 1—21.

Tiste dni je Savel, ko je še dihtel pretenje in
morijo zoper učence Gospodove, šel k velikemu duhovnu,

208

in je prosil od njega pisma v Damask do shodnic, da,
ako bi našel ktere može ali žene tega uka, bi jih zve¬
zane pripeljal v Jeruzalem. In ko je bil na potu, se je
zgodilo, da se je bližal Damasku, in ga je nanagloma ob-
svetila luč z neba. In je padel na tla, in slišal glas, kteri
mu je rekel: Savel, Savel! kaj me preganjaš ? On pa je rekel:
Kdo si ? Gospod! In on reče: Jaz sem Jezus, kterega
ti preganjaš; težko ti je proti ostnu bercati. In trepetaje
in sterme je rekel: Gospod! kaj hočeš, da naj storim ?
In Gospod mu reče: Vstani in pojdi v mesto, in tam se
ti bo povedalo, kaj ti je storiti. Tisti možje pa, kteri so
ž njim hodili, so ostermeli in stali, ker so sicer glas
slišali, pa nikogar niso vidili. Vstal je pa Savel od tal, in z
odpertimi očmi nič ni vidil. Tedaj so ga za roke peljali,

in pripeljali v Damask. In tam tri dni ni vidil, in ni ne

jedel ne pil. Bil je pa neki učenec v Damasku, Ananija
po imenu. In Gospod mu je rekel v prikazni: Ananija!
On pa je rekel: Glej, Gospdd, tukaj sem. In Gospdd mu
reče: Vstani, in pojdi v ulice, ki se imenujejo ravne, in
vprašaj v Judovi hiši po Taršanu, Savlu po imenu; zakaj
glej, moli. (in je vidil v prikazni moža, Ananija po imenu,
priti, in na-nj roke položiti, da bi spregledal.) Ananija
pa je odgovoril: Gospod! slišal sem od veliko ljudi,

koliko hudega je storil ta mož tvojim svetim v Jeruzalemu;
in on ima oblast od velicih duhovnov zvezati vse, kteri
kličejo v tvoje ime. Gospod pa mu je rekel: Pojdi, ker

izvoljena posoda mi je on, da nese moje ime pred never¬

nike. in kralje in Izraelove otroke. Zakaj jaz mu bom
pokazal, koliko mu je treba za moje ime terpeti. In
Ananija je šel, in v hišo ^opil in je roke nanj položil,
ter rekel: Savel, brat! Gospod Jezus, kteri se ti je pri¬
kazal, na potu, po kterem si šel, me je poslal, da spre¬
gledaš, in si napolnjen s svetim Duhom. In zdajci so
padle od njegovih oči nekakšne luskine, in je spregledal.
Tedaj je vstal, in je bil kerščen. In je vzel jedi, in se
je pokrepčal. In je bil nekaj dni bri učencih, ko so bili
v Damasku. In je precej v shodnicah oznanoval od Jezusa,
da je ta Sin Božji. Zavzeli pa so se, kteri so ga slišali,

209

in so rekli: Ali ni ta tisti, ki jih je preganjal v Jeru¬
zalemu, kteri so klicali v to ime, in je zato sem prišel,
da bi jih zvezane peljal k velikim duhovnom? Savel pa
je čedalje močnejši prihajal, in zavračeval Jude, kteri so
prebivali v Damasku, ker je terdil, da je ta Kristus.

Evangeli svetega Matevža 16, 27 —29.

Tisti čas je rekel Simon Peter Jezusu:

Glej! vse smo zapustili, in smo šli za teboj:

kaj tedaj nam bo? Jezus pa jim je rekel:

Resnično vam povem, da ob prerojenji, kadar
bo Sin človekov sedel na sedežu svojega veli¬
častva, bote tudi vi, kteri ste šli za menoj,
sedeli na dvanajst sedežih, in sodili dva¬
najstere Izraelove rodove. In slehern, kteri
zapusti hišo, ali brate, ali sestre, ali očeta,
ali mater, ali ženo, ali otroke, ali njive za¬

voljo mojega imena, bo stoterno prejel, in
večno življenje dosegel.

2. svečana.

V god  darovanja Jezusa Kristusa, in očišče¬
vanja device matere Marije, ali v svečnico.

Berilo iz Malahija preroka 3, 1—14.

To reče Gospdd Bog: Glejte, jaz pošljem svojega
angela, in bo pripravljal pot pred mendj. In zdajci bo
prišel v svoj tempelj Gospdd, ki ga vi ižčete, in angel
zaveze, kterega vi želite. Glejte, gre 1 reče Gospdd vojnih
trum; in kdo bo mogel umeti dan njegovega prihoda?
ali kdo bo prenesel njegov pogled? Zakaj on bo kakor
topeč ogenj, in kakor valjavska zel; in bo sedel, kakor
kteri topi in čisti srebro, in bo očistil otroke Levijeve,

Slov. Evangel. j 4-

210

in jih precedil kakor zlato in srebro, in bodo darovali
Gospčdu dari v pravici. In dopadel bo Gospodu dar
Judatov in Jeruzalemov, kakor poprejšnje dni, in kakor
nekdanje leta, reče Gospod vsegamogočni.

Evangeli svetega Lukeža 2 , 22 —31.

Tisti čas, ko so bili dopolnjeni dnevi
očiščevanja Marije po Mojzesovi postavi, so
Jezusa prinesli v Jeruzalem, da so ga posta¬
vili pred Gospoda (kakor je pisano v po¬
stavi Gospodovi: Vse pervorojeno moškega
spola bodi posvečeno Gospodu), in da so dar
opravili, kakor je rečeno v postavi Gospodovi,
dve gerlici ali dva mlada goloba. In glej! bil
je človek v Jeruzalemu, kteremu je bilo ime
Simeon: in ta človek je bil pravičen in boga¬
boječ, in je čakal oveseljenja Izraelovega, in
sveti Duh je bil v njem. In mu je bilo raz¬
odeto po svetem Duhu, da ne bo vidil
smerti, preden ne vidi Kristusa Gospodovega.
In je prišel v duhu v tempelj. In ko so pri¬
nesli otroka Jezusa njegovi starši, da bi sto¬
rili za-nj po šegi postave, ga je tudi on vzel
na svoje naročje, ter je hvalil Boga in rekel:
Zdaj spustiš svojega hlapca, Gospod! po
svoji besedi v miru, ker so vidile moje oči
tvoje zveličanje, ktero si pripravil pred oblič¬
jem vseh narodov, luč v razsvetljenje never¬
nikom, in v čast Izraelu svojemu ljudstvu.

211

3. svečana.

V dan svetega Blaža mučenika škofa.

Berilo iz 2. lista s. Pavla apčsteljna do Koriu-
čanov 2,  3— 7.

Bratje! hvaljen bodi Bog in Oče Gospoda našega
Jezusa Kristusa, Oče usmiljenja in Bog vsega poveseljenja;
kteri nas poveseljuje v slednji naši nadlogi, da jih tudi
mi moremo poveseliti, kteri so v mnogi stiski, s povese-
ljenjem, s kterim smo tudi mi od Boga poveseljeni. Zakaj
kakor je obilno terpljenje Kristusovo v nas, tako je tudi
po Kristusu obilno naše poveseljenje. Pa bodimo stiskani,
je v vaše opominjanje in zveličanje; ali bodimo po¬
veseljeni, je v vaše poveseljenje, ali bodimo opominjani,
je v vaše opominjanje in zveličanje, ktero stori, da terpite
ravno tiste nadloge, ktere tudi mi terpimo; da je naše
upanje za vas terdno, ker vemo, kakor ste tovarši v
terpljenji, tako bote tudi v poveseljenji v Kristusu Jezusu
Gospodu našem.

Evangeli svetega Matevža 16, 21— 27.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:
Ako hoče kdo za menoj priti, naj zataji sam
sebe, in naj vzame svoj križ, in naj hodi za
menoj. Zakaj kdor hoče svoje življenje ohra¬
niti, ga bo zgubil, kdor pa zgubi svoje živ¬
ljenje zavoljo mene, ga bo našel. Kaj namreč
pomaga človeku, če ves svet pridobi, svojo
dušo pa pogubi? Ali kakšno menjo bo člo¬
vek dal za svojo dušo ? Ker Sin človekov bo
prišel v veličastvu svojega Očeta s svojimi
angeli, in takrat bo povernil vsakteremu po
njegovih delih.

14 *

5 . svečana.

V dan s. Agate device mučenice.

Berilo iz 1. lista s. Pavla aposteljna do Korin-
čanov 1, 26—31.

Bratje! poglejte svoj poklic: ker ne veliko modrih
po mesu, ne veliko mogočnih, ne veliko imenitnih, ampak
kar je nespametnega pred svetom, je izvolil Bog, da bi
osramotil modre; in kar je slabega pred svetom , je
izvolil Bog, da bi osramotil, kar je mogočnega; in kar
je neimenitnega in zaničljivega pred svetom, je izvolil
Bog, in kar nič ni, da bi razdjal, kar je; da se noben
človek ne hvali pred njegovim obličjem. Iz njega pa ste
vi v Kristusu Jezusu, kteri sam je bil dan od Boga, v
modrost, in pravičnost, in posvečenje, in odrešenje, da,
kakor je pisano, kdor se hvali, naj se v Gospodu hvali.

Evangeli svetega Matevža 19, 3—12.

Tisti čas so pristopili k Jezusu farizeji,
ter so ga skušali in rekli: Je li pripuščeno
možu ločiti se od svoje žene zavoljo česar
koli si bodi? On pa je odgovoril in jim
rekel: Ali niste brali, da, kteri je od začetka
stvaril človeka, je stvaril moža in ženo, in je
rekel: Zavoljo tega bo človek očeta in mater
zapustil, in se bo svoje žene deržal, in bota
dva v enem mesu. Torej nista več dva, am¬
pak eno meso. Kar je tedaj Bog združil, naj
človek ne loči. Mu reko: Zakaj je pa Mojzes
zapovedal ločiven list dati, in se ločiti (od
nje)? Jim reče: Mojzes vam je zavoljo ter-
dobe vašega serca pripustil ločiti se od svojih
žen; od začetka pa ni bilo tako. Povem vam
pa, da., kdorkoli se loči od svoje žene, razun

zavoljo kurbanja, in drugo vzame, prešestuje;
in kdor ločeno vzame, prešestuje. Mu reko
njegovi učenci: Ce je tako človekova reč z
ženo, ni dobro ženiti se. On pa jim je rekel:
Te besede ne razumejo vsi, ampak kterim je
dano. So namreč skopljenci, kteri so iz mater¬
nega telesa tako rojeni; in so skopljenci,
kteri so po ljudeh skopljeni; in so skopljenci,
kteri so sami sebe skopili zavoljo nebeškega
kraljestva. Kdor more umeti, naj ume.

6. svečana.

V dan s. Doroteje device mučenice.

Berilo iz bukev Sirahovih 15, 13—17.

Gospod moj Bog ! povzdignil si na zemlji moje
prebivališče, in sem prosil rešenja od smerti. Klical sem
v Gospoda, očeta mojega Gospoda, da bi me ne zapustil
v dan moje nadloge, in v času prevzetnih brez pomoči.
Hvalil bom tvoje imč vedno, in ga častil s hvaležnostjo.
Zakaj uslišana je moja molitev, rešil si me pogubljenja,
in me otel od hudega časa. Zavoljo tega te bom častil,
in hvalo dajal tvojemu imenu, Gospod naš Bog!

E v a n g e 1 i: Nebeško kraljestvo je podobno
zakladu itd. (kakor v dan s. Lucije device
mučenice str. 199.)

9. svečana.

V dan s. Apolonije device mučenice.

gerilo:  Častil te bom, Gospod kralj! itd.

E v angeli:  Nebeško kraljestvo je podobno

desetim devicam, itd. (oboje kakor v dan
s. Barbare device in mučenice str. 195.)

214

14. svečana.

V dan s. Valentina mučenika.

Berilo iz bukev modrosti 10, 10—14.

Pravičnega je peljal Gospod po ravnih potih, in mu
je pokazal kraljestvo Božje, ter mu je dal spoznanje
svetih; obogatil ga je v njegovem trudu, in je dopolnil
njegove dela. Pri zvijači njegovih zopernikov mu je na
strani stal, in ga je obogatil. Ubranil ga je sovražnikom,
in zapeljivcev ga je obvaroval, in mu je terd boj na¬
pravil, da bi premagal, in zvedil, da je modrost močneji
od vseh reči. Ta prodanega pravičnega ni zapustila,
ampak ga je grešnikov rešila in je šla ž njim v ječo, in
ga v vezeh ni zapustila, dokler mu ni prinesla kraljeve
palice in oblasti do tistih, kteri so ga stiskali, in je na
laž postavila nje, kteri so ga omadeževali, in dal mu je
večno svetlost Gospod naš Bog.

Evangeli svetega Matevža 10, 34—42.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:
Nikar ne mislite, da sem prišel mir prinest
na zemljo; ne miru, ampak meč sem prišel
prinest. Prišel sem namreč razdvojit človeka
zoper njegovega očeta, in hčer zoper njeno
mater, in nevesto zoper njeno taščo. In člove¬
kovi sovražniki bodo njegovi domači. Kdor

ljubi očeta ali mater bolj ko mene, in mene
vreden; in kdor ljubi sina ali hčer bolj ko

mene, ni mene vreden. In kdor ne vzame svo¬
jega križa in ne hodi za menoj, in mene vre¬
den. Kdor najde svoje življenje, ga bo zgubil;

in kdor zgubi svoje življenje zavoljo mene, ga
bo našel. Kdor vas sprejme, mene sprejme; in
kdor sprejme mene, sprejme njega, kteri me

215

je poslal. Kdor sprejme preroka v imenu pre¬
roka, bo plačilo preroka prejel, in kdor sprejme
pravičnega v imenu pravičnega, bo plačilo
pravičnega prejel. In kdor koli da piti komu
zmed teh naj manjših le kozarec merzle vode
v imenu učenca, resnično vam povem, ne bo
zgubil svojega plačila.

22. svečana.

V dan stola s. Petra v Antiohii.

Berilo iz 1. lista s. Petra apčsteljna 1, 1—7.

Peter apostelj itd. (kakor v dan stola s Petra v Rimu,
str. 203.)

Evangeli:  Tisti čas je prišel Jezus v kraje
Cezareje Filipove (kakor v dan stola s
Petra v Rimu, str. 204).

23. svečana.

V dan s. Margarete Kortonske.

Berilo iz visoke pesmi Salomonove 3, 2—5;
in 8, 6—7. .

Vstala bom, in obhodila mesto; po tergih in ulicah
ga bom iskala, kterega ljubi moja duša. Sem ga iskala,
pa ga nisem našla. Našli so me čuvaji, kteri varujejo
mesto. Ste ga li vidili, kterega ljubi moja duša? Ko sem
bila odšla malo od njih, sem ga našla, kterega ljubi
moja duša; uderžala sem ga, in ga ne bom izpustila,
dokler ga ne pripeljem v hišo svoje matere, in v hram
svoje porodnice. Rotim vas, hčere Jeruzalemske ! pri
šemah in jelenih na polji, da ne zbudite in ne predra¬
mite ljubke, dokler ne bo sama hotla. — Položi mo
kakor pečat na svoje serce, kakor pečatnik na svojo

216

roko; ker močna ko smert je ljubezen, terda kakor pekel
gorečnost; njih žarki so ko žarki ognja in plamena.
Veliko vod ne more ugasiti ljubezni, in reke je ne po¬
tope. Ako da človek vse premoženje svoje hiše za lju¬
bezen, ga bo kakor nič čislal.

E v a n g  e 1 i: Nebeško kraljestvo je podobno
zakladu itd. (kakor v dan s. Lucije device
mučenice, str. 199.)

24. ali 25. svečana.

V dan s. Matija aposteljna.

Berilo iz djanja apostolskega 1, 15— 26 .

Tiste dni je Peter v sredi bratov stal (bilo je pa
okoli sto in dvajset ljudi vkupej), in je rekel: Možje
bratje! mora se dopolniti pismo, ktero je prerokoval
svetih Duh po Davidovih ustih od Judeža, kteri je bil
vodnik tistih, ki so Jezusa vjeli, kteri je bil med nas

prištet, in je prejel del te službe, (in ta je dobil njivo
iz krivičnega plačila, in se je obesil in se po sredi raz¬
počil, in se je izsul ves njegov drob, in se razznanilo
vsem v Jeruzalemu prebivajočim, tako da se je reklo

tisti njivi po njih jeziku Hakeldama, to je, njiva kervi.)

Zakaj pisano je v bukvah psalmov: Naj bo pusto njih
prebivališče, in nihče naj v njem ne prebiva; in njegovo

škofovstvo naj prejme kdo drugi. Teh mož tedaj, kteri

so bili z nami zbrani ves čas, v kterem je Gospod Je¬

zus med nami prebival in hodil, od Janezovega kersta
do dne, ko je bil od nas v nebo vzet, teh eden mora

biti z nami priča njegovega vstajenja. In so postavili

dva, Jožefa, kteri je bil imenovan Barzaba, s priimkom
Pravični, in Matija. In so molili, rekoč: Ti, Gospod!

217

ki poznaš vseh serca, pokaži, kterega teh dveh si izvo¬
lil, da prejme mesto te službe in apostolstva, od kterega
je odpadel Judež, da je šel v svoje mesto. In so vad-
ljali za nje; in zadelo je Matija, in je bil prištet enajste-
rim aposteljnom.

Evangeli svetega Matevža 11, 25—30.

Tisti čas je Jezus odgovoril in rekel :
Zahvalim te, Oče, Gospod nebes in zemlje! da
si to zakril modrim in razumnim, pa si razodel
malim. Prav, Oče! tako je bilo tebi všeč. Vse
mi je izročeno od mojega Očeta. In nihče ne
pozna Sina, kakor le Oče; tudi Očeta nihče
ne pozna, kakor le Sin, in komur hoče Sin
razodeti. Pridite k meni vsi, kteri se trudite
in ste obteženi, in jaz vas bom poživil! Vze¬
mite moj jarem na se, in učite se od mene,
ker jaz sem krotak, in iz serca ponižen, in hote
pokoj našli svojim dušam. Moj jarem namreč
je sladek, in moje breme je lahko.

11. sušca.

V dan s. Frančiške Rimske vdove.

Berilo iz bukev Salomon, priprovest 31, 10—31.

Serčno ženo kdo bo našel? čez to, kar je iz dalj¬
nega in od zadnjih pokrajin, je njena cena. Zanaša se
na njo serce njenega moža, in ropa ne bo potreboval.
Skazuje mu dobro, pa ne hudega vse dni svojega živ¬
ljenja. Poišče volne in prediva, in dela po umetnosti
svojih rok. Je kakor barka kupčeva, ktera iz daljnega
prinaša kruha. Še po noči vstane, in da brešno svojim

218

domačim, in delo svojim deklam. Ogleda njivo, in jo
kupi; od pridelka svojih rok zasadi vinograd, prepaše z
močjo svoje ledje, in vterjuje svojo roko. Skusi in vidi,
da je dobra njena kupčija; ne ugasne po noči njena
luč. Iztegne svojo roko po koželji, in njeni persti pri¬

mejo vreteno. Svojo roko odpre ubogemu, in svoje dlani
prostre potrebnemu. No boji se za svojo hišo sneženega
mraza; zakaj vsi njeni domači imajo dvojno obleko.
Častitljivo ogrinjalo si napravi, tenčica in škerlat je njena
noša, časten pri vratih je njen mož, kadar sedi z de¬
želnimi starašini. Dela tanko platno in prodaja, in pas
daje Kananeju. Moč in lepota je njeno oblačilo, in sme¬
jala se bo poslednji dan. Svoje usta odpira modrosti,

in postava milosti je na njenem jeziku. Pregleduje pota
svoje hiše, in ne je kruha brez dela. Njeni otroci vsta¬
nejo in jo blagrujejo; tudi njen mož jo hvali. Veliko

hčer je nabralo si bogastva, ti si vse presegla. Lažnjiva

je prijetnost, in prazna je lepota: žena, ktera se Gospoda
boji, ona bo hvaljena. Dajte ji sadu njenih rok, in hvalijo
naj jo očitno njene dela.

E v a n g  e 1 i: Nebeško kraljestvo je podobno
zakladu itd. (kakor v dan s. Lucije device
mučenice, str. 199.)

12. sušca.

V dan s. Gregorja papeža, cerkvenega
učenika.

Berilo:  „Predragi! Zapričujem pred Bogom“ itd. (kakor
v dan s. Silvestra papeža, stran 17.)

Evangeli svetega Matevža 5, 13—19.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:
Vi ste sol zemlje; ako se pa sol spridi, s čim

219

se bo solila? Ni za drugega več, kakor da se
ven verze, in da jo .ljudje poteptajo. Vi ste luč
sveta. Mesto se ne more skriti, ktero na gori
stoji. Tudi ne prižigajo luči, da bi jo pod
mernik postavili, ampak na svečnik, da sveti
vsem, kteri so v hiši. Tako naj sveti vaša luč
pred ljudmi, da vidijo vaše dobre dela, in časte
vašega Očeta, kteri je v nebesih. Nikar ne
mislite, da sem prišel razvezovat postavo ali
preroke; ne razvezovat, ampak dopolnit sem
jih prišel. Zakaj resnično vam povem: dokler
ne prejde nebo in zemlja, le ena čerka, ali
ena pičica ne bo prešla od postave, dokler se
vse ne zgodi. Kdor tedaj razveže le eno teh
naj manjših zapoved, in uči tako ljudi, bo naj
manjši imenovan v nebeškem kraljestvu; kdor
pa stori in uči, bo velik imenovan v nebe¬
škem kraljestvu.

17. sušca.

V dan s. Jederti device.

Berilo iz 1. lista s. Pavla aposteljna do Korin-
čanov 7, 25—34.

Bratje! od devic nimam Gospodovega povelja, svet
pa dam, ker sem milost dosegel od Gospoda, zvest biti.
Menim tedaj, da je to dobro zavoljo sedanje nadloge;
res, dobro je človeku tako biti. če si zvezan, z ženo,
ne išči razveze. Če si žene prost, ne išči žene. Ako
se pa oženiš, nisi grešil; in ako se devica omoži, ni
grešila: toda nadloge mesa bodo imeli taki. Jaz pa vam
prizanašam. To tedaj rečem, bratje! Čas je kratek,

220

tedaj naj bodo tudi, kteri imajo žene, kakor bi jih ne

imeli; in kteri jokajo, kakor bi ne jokali; in kteri se

vesele, kakor bi se ne veselili; in kteri kupujejo, kakor
bi ne imeli; in kteri vživajo ta svet, kakor bi ga ne
vživali; ker podoba tega sveta prejde. Želim pa, da
bi bili vi brez skerbi. Kdor je brez žene, skerbi za to,

kar je Gospčdovega, kako bi Bogu dopadel; kdor je pa

oženjen, skerbi za to, kar je svetovega, kako bi ženi
dopadel, in je razdeljen. In žena neomožena in devica
misli, kar je Gospodovega, da bi bila sveta na telesu in
duhu, v Kristusu Jezusu Gospodu našem.

E v a n g  e 1 i: Nebeško kraljestvo je podobno
desetim devicam itd. (kakor v dan s. Bar¬
bare device mučenice, str. 495.)

19. sušca.

V dan s. Jožefa ženina device matere
Marije.

Berilo iz bukev Sirahovih 45, 1—6.

Ljub je bil Bogu in ljudem itd. (kakor v. dan s. An¬
tona puščavnika, str. 203.)

Evangeli svetega Matevža 1, 18—21.

Ko je bila Marija mati Jezusova Jožefu
zaročena, itd. (kakor predbožični dan, str. 8.)

21. sušca.

V dan s. Benedikta opata.

Berilo:  Ljub je bil Bogu in ljudem itd. (kakor v dan
s. Antona puščavnika str. 203.)

Evangeli: Glej, mi smo vse zapustili, itd.
(kakor v dan spreobernjenja s. Pavla
apdsteljna str. 209.)

24. suka.

V dan s. Gabriela velikega angela.

Berilo iz Daniela preroka 7, 21—26.

Tiste dni, glej, je mož Gabriel, kterega sem vidil v
prikazni v začetku, hitro priletel in se me je dotaknil
ob času večerne daritve. In me je učil, in mi govoril
in rekel: Daniel! zdaj sem izšel, da te podučim,

in da umeš. V začetku tvojih prošenj je izšlo povelje;
jaz pa sem prišel, da ti razodenem, da si ljubi mož.
Poslušaj tedaj zvesto govoijenje, in razumej prikazen.
Sedemdeset tednov se je prikrajšalo nad tvojim ljudstvom
in nad tvojim svetim mestom, da jenja pregrešenje, in
konec vzame greh, in se zbriše krivica, in se približa
večna pravica, in se dopolni razodenje in prerokovanje,
in se pomaže Sveti svetih. Vedi tedaj in razumej: Od

izhoda povelja, da naj se spet sozida Jeruzalem, do Kri¬
stusa vladnika bo sedem tednov, in dva in šestdeset ted¬
nov; in spet bodo sozidane ceste in zidovi v stiski časov.
In po dva in šestdesetih tednih bo umorjen Kristus, in
ne bo njegovo ljudstvo, ktero ga bo zatajilo. In mesto
in svetišče bo razdjal ljud s prihodnjim vojvodom; in
njegov konec bo razsip, in po dokončanem boji bo na¬
menjena puščava.

E v a n g- e 1 i: Tisti čas je bil angel Gabriel od
Boga poslan itd. (kakor v dan pričako¬
vanja poroda device matere Marije str. 200.)

222

25. sušca.

V god včlovečenja Sinu Božjega in ozna¬
njenja devici Materi Marii.

Berilo in Evangeli (kakor v dan pričakovanja poroda
device matere Marije, 18. dan grudna, str. 200).

V petek po tihi nedelji.

Za dan VII žalost device matere Marije.

Berilo iz bukev Juditiuili 13, 22—25.

Gospod te je s svojo močjo oblagodaril, ker je po
tebi vničil naše sovražnike. Oblagodarjena si ti, hči! po
Gospčdu previsocem Bogu pred vsemi ženami na zemlji.
Hvaljen bodi Gospod, kteri je stvaril nebo in zemljo,
ker je danes tvoje ime tako povišal, da ne prejde tvoja
hvala iz ust ljudčm, kteri bodo pomnili Gospddovo moč
vekomaj. Zavoljo britkosti in nadloge svojega ljudstva
svojemu življenju nisi prizanesla, ampak si odvernila po¬
končanje pred obličjem našega Boga.

Evangeli svetega Janeza 19, 25—27.

Tisti čas so stale poleg križa Jezusovega
njegova mati, in sestra njegove matere, Marija
Kleofova, in Marija Magdalena. Ko je tedaj
Jezus mater in učenca, kterega v je jubil, vidil
zraven stati, reče svoji materi: Zena, glej, tvoj
sin! Potlej reče učencu: Glej, tvoja mati! In
od tiste ure jo je učenec k sebi vzel.

223

27. sušca.

V dan s. Ruperta spoznavavca *) škofa.

Berilo iz bukev Sirahovih 41 in 45.

Glej, veliki duhoven, kteri je v svojih dneh dopadel
Bogu, in je bil najden pravičen, in je bil ob času serda
v spravo. Ni mu bil najden enak, kteri bi bil spolnoval
postavo Najvišega. Zavoljo tega ga je Gospdd s prisego
povzdignil med svojim ljudstvom. Blagoslov vseh narodov
mu je dal, in svoj zavet poterdil nad njegovo glavo.
Obiskal ga je s svojimi dobrotami, ohranil mu je svoje
usmiljenje, in našel je milost pred Gospodovimi očmi.
Poveličal ga je pred kralji, in mu je dal venec slave.
Storil je ž njim večno zavezo, in dal mu veliko duhovstvo,
in ga je oblagodaril v slavi, da opravlja duhovsko službo,
in ima hvalo v njegovem imenu, in mu daruje vredno
kadilo v prijeten duh.

E v angeli: Nekdo, ki je šel na tuje itd. (ka
kor v dan s. Nikolaja, 6. grudna, str. 197.)

24. malega travna.

V dan s. Jurja mučenika.

Berilo iz 2. lista s. Pavla aposteljna do Timoteja
2, 8—10; in 3, 10—12.

Predragi! pomni, da je Gospod Jezus Kristus iz na¬
roda Davidovega vstal od mertvih po mojem oznanovanji,
zavoljo kterega terpim do železja kakor hudodelnik; toda
Božja beseda ni vklenjena. Zatd vse preterpim zavoljo
izvoljenih, da tudi oni zveličanje dosežejo , ktero je v
Kristusu Jezusu z nebeško častjo. — Ti pa si slišal

*) Spoznavavec se imenuje vsak svetnik, kteri je lcerščansko
vero pred svetom spoznaval, pa ni bil zato umorjen, ampak
je mirno umeri.

moj nauk, podučevanje, prizadevanje, vero, krotkost, lju¬
bezen, poterpežljivost, preganjanje, terpljenje, kar se mi
je prigodilo v Antiohii, v Ikonii in v Listrah, kakšno
preganjanje sem preterpel, in iz vsega me je rešil Gospdd.
In vsi, kteri hočejo pobožno živeti v Kristusu Jezusu, bodo
preganjani.

Evangeli svetega Janeza 15, 1—7.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:
Jaz sem prava vinska terta, in moj Oče je
vinogradnik. Vsako mladiko, ktera v meni ne
rodi sadu, bo odrezal; in vsako, ktera rodi
sad, bo otrebil, da več sadu rodi. Vi ste zdaj
čisti zavoljo besed, ktere sem vam govoril.
Ostanite v meni, in jaz v vas. Kakor mladika
ne more roditi sadu sama od sebe, ako ne
ostane na terti: tako tudi vi ne, ako v meni ne
ostanete. Jaz sem terta, vi mladike. Kdor
ostane v meni, in jaz v njem, on rodi veliko
sadu; ker brez mene ne morete nič storiti.
Ako kdo v meni ne ostane, bo venkaj verzen,
kakor mladika; in bo usahnila, in jo bodo po¬
brali in v ogenj vergli, in zgori. Ako ostanete
v meni, in moje besede ostanejo v vas, pro¬
site kar koli hočete, in se vam bo zgodilo.

25. malega travna.

V dan s. Marka evangelista.

(Pri maši pred procesijo.)

Berilo iz Ecehiela preroka 1, 10—15.

Podoba obrazov čveterih žival : Obraz človekov

in obraz levov je bil na desni njih čveterih, obraz volov

pa na levi njih čveterih in ohraz orlov nad njimi čve-
terimi. Njih obrazi in njih perute so bile zgorej razpro-
sterte; dve peruti sleherne ste se stikale in dve ste po¬
krivale njeno teld. In sleherna njih je šla pred seboj;
kamor jih je duh gnal, tje so šle, in se niso obračale,
kakor goreči ogli ognja in kakor baklje. To je bila
prikazen, ki je švigala v sredi žival; svetloba ognja, in
iz ognja izhajoč blisk. In živali so tekale, in se vrače-
vale, kakor svetel blisk.

Evangeli svetega Lukeža 10, 1—9.

Tisti čas je Gospod še dragih dva in
sedemdeset izvolil, in jih je poslal po dva
pred svojim obličjem v vsako mesto in Jkraj,
kamor je on imel priti. In jim je rekel: Žetev
je sicer velika, ali delavcev je malo. Prosite
tedaj Gospoda žetve, da pošlje delavcev v
svojo žetev. Pojdite! jaz vas pošljem, kakor
jagnjeta med volkove. Ne nosite mošnje, ne
torbe, ne čeljev, in nikogar na potu ne po¬
zdravljajte. In v ktero hišo koli pridete, recite
naj poprej: Mir bodi ti hiši. In ako je tam

otrok miru, bo počival nad njim vaš mir;

ako pa ne, se bo k vam vernil. V tisti hiši

pa ostanite, ter jejte in pijte, kar je pri njih:
delavec namreč je vreden svojega plačila. Ne
hodite od hiše do hiše. In v ktero mesto koli
pridete, in vas sprejmejo, jejte, kar se pred
vas postavi; in ozdravljajte bolnike, kteri so

ondi, in recite jim: Približalo se vam je Božje
kraljestvo.

(Berilo in Evangeli pri maši med procesijo sta tista, ko o
križevnem tednu.)

Slov. Evangel.

15

226

30. malega travna.

V dan s. Katarine Sienske device.

Berilo: Bratje! kdor se hvali itd. (kakor v dan s. Lucije
device mučenice, str. 199.)

E v a n g e 1 i : Nebeško kraljestvo je podobno
desetim devicam itd. (kakor v dan s. Bar¬
bare device muč., str. 195.)

1. velicega travna.

V dan ss. Filipa in Jakopa aposteljnov.
Berilo iz bukev modrosti 5, 1—5.

Pravični bodo z veliko serčnostjo stali pred tistimi,
kteri so jih stiskali, in jim jemali dela. Ko bodo to
vidili, bodo omoteni od groznega strahu, in se bodo za¬
čudili zavoljo naglosti neupanega zveličanja, ter bodo sami
pri sebi rekli, kesaje se, in od britkosti duha zdihovaje:
Ti so, ktere smo nekdaj zasmehovali, in v zasramljiv
pregovor imeli. Mi neumni smo njih življenje imeli za ne¬
spamet, in njih konec za nečast; glejte, kako so zdaj
prišteti med Božje otroke, in njih del je med svetniki.

Evangeli svetega Janeza 14, 1—13.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:
Vaše serce naj se ne prestraši. Verujete v
Boga, tudi v me verujte! V hiši mojega Očeta
je veliko prebivališče. Ako bi tako ne bilo, bi
vam bil povedal: ker grem vam mesto pri¬
pravit. In ko odidem, in vam mesto pripravim,

bote tudi vi, kjer sem jaz. In kam jaz grem,
veste in pot veste. Mu reče Tomaž: Gospod!
ne vemo, kam greš, in kako moremo pot
vediti? Jezus mu reče: Jaz sem pot, in res¬
nica in življenje. Nihče ne pride k Očetu dru-
gači, kakor po meni. Ako bi mene poznali,
bi gotovo tudi mojega Očeta poznali, in od-
sehmal ga bote poznali, in ste ga vidili. Mu
reče Filip: Gospod! pokaži nam Očeta, in

nam je dosti. Mu reče Jezus: Toliko časa
sem pri vas, pa me ne poznate? Filip! kdor
mene vidi, vidi tudi Očeta. Kako praviš ti:
Pokaži nam Očeta? Ali ne verujete, da sem
jaz v Očetu, in Oče v meni? Besede, ktere
vam jaz govorim, ne govorim sam od sebe,
ampak Oče, kteri v meni prebiva, on dela
opravlja. Ali ne verujete da sem jaz v Očetu,
in Oče v meni? Ce ne, vsaj zavoljo del verujte.
Resnično, resnično vam povem: kdor v me
veruje, bo dela, ktere jaz delem, tudi on delal,
in še veče, kakor te, bo delal, ker jaz grem k
Očetu. In kar koli bote Očeta v mojem imenu
prosili, to bom storil; da bo Oče v Sinu po¬
veličan.

3. velicega travna.

V dan najdenja svetega križa.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Filipijanov
2,  5 — 11 .

Bratje ! ravno to mislite med seboj itd. (kakor cvetno
nedeljo pri maši str. 105.)

15 *

228

Evangeli svetega Janeza 3, 1—15.

Tisti čas je bil človek zmed farizejev,
Nikodem po imenu, viši med Judi. Ta je
prišel po noči k Jezusu, in mu je rekel: Uče¬
nik, vemo, da si učenik od Boga prišel; zakaj
nihče ne more teh čudežev delati, ktere ti de¬
laš, če Bog ni z njim. Jezus je odgovoril in
mu rekel: Resnično, resnično ti povem, ako
kdo ni vnovič prerojen, ne more viditi Božjega
kraljestva. Mu reče Nikodem: Kako more člo¬
vek rojen biti, ko je star? Ali more v telo
svoje matere vdrugič iti, in prerojen biti? Je¬
zus je odgovoril: Resnično, resnično ti povem,
ako kdo ni prerojen iz vode in iz svetega
Duha, ne more iti v Božje kraljestvo. Kar je
rojeno iz mesa, je meso; in kar je rojeno iz
Duha, je duh. Ne čudi se, da sem ti rekel:
Vnovič morate rojeni biti. Veter piha, kjer
hoče, in glas njegov slišiš, pa ne veš, od kod
prihaja, ali kam gre; tako je slehern, kteri
je rojen iz Duha. Nikodem je odgovoril in
mu rekel: Kako se more to zgoditi ? Jezus
je odgovoril ter mu rekel: Ti si učenik v
Izraelu, in tega ne veš ? Resnično, resnično ti
povem, da, kar vemo, govorimo, in kar smo
vidili, pričujemo; in ne sprejmete našega pri¬
čevanja. Če vam pozemeljske reči pravim, in
ne verjamete, kako bote verovali, ako vam
bom nebeške pravil? In nihče ni šel v ne¬
besa, kakor kteri je prišel iz nebes, Sin člo¬
vekov, kteri je v nebesih. In kakor je Mojzes
povišal kačo v puščavi, tako mora povišan

229

biti Sin človekov; da kdor koli va-nj veruje,
se ne pogubi, temuč ima večno življenje.

4. velicega travna.

V dan ss. Florijana in tovaršev mučenikov.

Berilo iz 1. lista s. Petra aposteljna 1, 3—7.

Hvaljen bodi Bog in Oče Gospoda našega Jezusa
Kristusa, kteri nas je zavoljo svojega velikega usmiljenja
prerodil v živo upanje po vstajenji Jezusa Kristusa od
mertvih, v nestrohljiv, in neognjušen in nezvenljiv del,
prihranjen vam v nebesih, kteri ste v Božji moči ohra¬
njeni po veri v zveličanje, ktero ima razodeto biti posled¬
nji čas; v kterem se bote veselili, če morate zdaj malo
žalovati v mnogoterih skušnjah, da se skušnja vaše vere
veliko dražje ko zlato, ktero se z ognjem skuša, pokaže
v hvalo, in slavo in čast o razodetji Jezusa Kristusa
Gospoda našega.

Evangeli svetega Janeza 15, 1—11.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:
Jaz sem terta, vi mladike. Kdor ostane v
meni, in jaz v njem, on rodi veliko sadu:
ker brez mene ne morete nič storiti. Ako kdo
v meni ne ostane, bo venkaj verzen, kakor
mladika; in bo usahnila, in jo bodo pobrali
in v ogenj vergli, in zgori. Ako ostanete v
meni in moje besede ostanejo v vas, prosite,
kar koli hočete, in se vam bo zgodilo. V tem
je poveličan moj Oče, da veliko sadu obro¬
dite , in da ste moji učenci. Kakor je Oče

230

mene ljubil, sem tudi jaz vas ljubil. Ostanite
v moji ljubezni. Ako moje zapovedi spolnu-
jete, bote ostali v moji ljubezni; kakor sem
tudi jaz zapovedi svojega Očeta spolnil, in
ostanem v njegovi ljubezni. To sem vam go¬
voril, da moje veselje v vas ostane, in da se
vaše veselje dopolni.

5. velicega travna.

V dan s. Gotharda spoznavavca škofa.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Hebrejev
7, 23—27.

Bratje! duhovnov je bilo več po postavi, zato ker jim
je smert branila ostati; Jezus pa, ker ostane vekoma, ima
večno duhovstvo. Torej jih premore tudi vekoma zveli¬
čati, kteri pridejo po njem k Bogu, ker vedno živi, da
za nas prosi. Spodobilo se je namreč, da imamo takega
velikega duhovna, svetega, nedolžnega, neomadeževanega,
odločenega od grešnikov, in višega, ko so nebesa: kte-
remu ni treba kakor duhovnom vsak dan poprej za svoje
grehe darovati, potlej za grehe ljudstva, zakaj to je
storil enkrat, ker je sam sebe daroval, Jezus Kristus naš
Gospod.

Evangeli svetega Matevža 24, 42—47.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:
Čujte, ker ne veste, ktero uro bo vaš Gospod
prišel. To pa vedite, da, ko bi vedil hišni
gospodar, ktero ura ima tat priti, bi gotovo
čul, in bi ne pustil podkopati svoje hiše.
Torej bodite tudi vi pripravljeni; ker ob uri,

231

ki je ne veste, bo Sin človekov prišel. Kdo
neki je zvesti in razumni hlapec, kterega je
postavil njegov gospod čez svojo družino, da
jim daje ob času jed? Blagor tistemu hlapcu,
kterega njegov gospod, kadar pride, najde
tako delati: Resnično vam povem, da ga bo
čez vse svoje premoženje postavil.

16. velicega travna.

V dan s. Janeza Nepomučana mučenika.
Berilo iz bukev Sirahovih 21, 26—31.

Neumni skoz okno gleda v hišo; razumni mož pa
zunej stoji. Nespamet človekova je poslušati pri durih;
modrega pa teži sramota. Usta neumnih nespametno go¬
vore , besede modrih pa so z mero pretehtane. Trapasti
imajo na jeziku svoje serce, modri pa v sercu svoj jezik.
Kadar kolne hudobni hudiča, kolne sam svojo dušo. Še-
petavec oskruni svojo dušo, in je povsod čerten; in kdor
se ga derži, je sovražen: molčeči in razumni je češčen.

Eva n geli:  Tisti čas je Janez, ko je v ječi
itd. (kakor drugo nedeljo v adventu
str. 4.)

17. velicega travna.

V dan s. Jošta spoznavavca.

Berilo  : Kakor v dan sv. Antona Padovanskega

str. 234.

E v a n g e 1 i: Ne bojte se majhna čeda itd.
(kakor v dan s. Osvalda, str. 246.)

232

25. velicega travna.

V dan s. Verbana mučenika papeža.

Berilo:  Bratje! hvaljen bodi Bog. itd. (kakor v dan
s Blaža mučenika škofa, str. 211.)

Ey angeli: Nedko, ki je šel na tuje itd. (kakor
v dan s. Nikolaja, str. 197.)

31. velicega travna.

V dan ss. Kancijana in tovaršev muče¬
nikov.

(O velikonočnem času.)

Berilo:  Hvaljen bodi Bog in Oče itd.

E v a n g e 1 i: Jaz sem terta, vi mladike itd. (oboje
kakor v dan s. Florijana in tovaršev, str. 229.)

(Zunaj velikonočnega časa.)

Berilo iz bukev modrosti 5, 16—20.

Pravični pa bodo vekomaj živeli, in pri Gospčdu je
njih plačilo, in skerb za-nje pri Najvišem. Zato bodo pre¬
jeli častitljivo kraljestvo in lepo krono iz Gospodove roke, ker
s svojo desnico jih bo pokril, in s svojo sveto roko jih bo
branil. Prejel bo orožje njegov serd, in oborožil stvari v
maščevanje nad sovražniki. Oblekel bo namesti oklepa
pravico, in vzel namesti čelade pravično sodbo. Prejel
bo nepremagljiv škit, svetost.

Evangeli svetega Lukeža 6, 17—23.

Tisti čas je šel Jezus z gore itd. (kakor
v dan ss. Fabijana in Sebastijana mučenikov,
str. 205.)

2.33

2. rožnega cveta.

V dan ss. Marcelina, Petra in Erazma

mučenikov.

Berilo: Bratje! menim, da se terpljenje sedanjega časa ne
da primeriti itd. (kakor četerto nedeljo po binkoštih,
str. 165.)

Evangeli: Kadar bote slišali vojske itd. (kakor
v dan ss. Vincencija in Anastazija muče¬
nikov str. 206.)

9. rožnega cveta.

V dan ss. Primoža in Felicijana muče¬

nikov.

Berilo:  Pravični pa bodo vekomaj živeli itd. (kakor v dan
ss. Kancijana in tovaršev mučenikov, str. 232.)

Evangeli:  Zahvalim te Oče itd. (kakor 24. dan
svečana, str. 217.)

10. rožnega cveta.

V dan s. Margarete kraljice.

Berilo:  Srečno ženo kdo bo našel? itd. (kakor v dan
s. Frančiške Rimske vdove, str. 217.)

Evangeli:  Nebeško kraljestvo je podobno za¬
kladu, itd. (kakor v dan s. Lucije device
mučenice, str. 199.)

234

13. rožnega cveta.

V dan s. Antona Padovanskega.

Berilo iz 1. lista s. Pavla aposteljna do Korin-
čanov 4, 9—14.

Bratje! v razgledovanje smo svetu, in angelom in
ljudem. Mi smo neumni zavoljo Kristusa, vi pa modri v
Kristusu; mi slabi, vi pa močni; vi častiti, mi pa brez
časti. Do te ure smo lačni, žejni in nagi, in nas za uho
bijejo, in nimamo stanovitnega prebivališča. In se turdimo
s svojimi rokami delajoč; nas kolnejo, in blagoslavljamo;
nas preganjajo, in prenašamo; nas preklinjajo, in prosimo;
kakor smeti tega sveta smo postali, vsega izveržek do
zdaj. Tega ne pišem , da bi vas osramotil, ampak vas
opominjam, kakor svoje preljube otroke v Kristusu Jezusu
Gospodu našem.

E v a n g e 1 i: Naj bo opasano vaše ledje, itd.
(kakor v dan s. Silvestra papeža, str. 17.)

15. rožnega cveta.

V dan ss. Vida in tovaršev mučenikov.

Berilo:  Pravičnih duše so v roki božji, itd. (kakor v dan
ss. Vincencija in Anastazija str. 206.)

Evangeli svetega Lukeža 10, 16—20.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:
Kdor vas posluša, mene posluša; kdor pa vas
zaničuje, mene zaničuje. Kdor pa mene zani-

235

čuje, zaničuje njega, kteri me je poslal. Dva
in sedemdeseteri pa so se z veseljem vernili,
rekoč: Gospod! tudi hudiči so nam pokorni
v tvojem imenu. In jim je rekel: Vidil sem
satana, kakor blisk z neba pasti. Glejte! dam
vam oblast stopati na kače in škorpijone, in
zoper vso moč sovražnikovo; in nič vam ne
bo škodovalo. Vender ne veselite se tega, da
so vam duhovi pokorni: veselite se pa, da so
vaše imena zapisane v nebesih.

21. rožnega cveta.

V dan s. Alojzija spoznavavca.

Berilo iz bukev Strahovih 31, 8—11.

Blagor človeku, kteri je najden brez madeža, in kteri
za zlatom ne hodi, in se ne zanaša na zaloge denarjev.
Kdo je ta, in ga bomo hvalili? Zakaj prečudne reči je
delal v svojem življenji. On je skušen v tem, in popoln
najden, in mu bo večna čast. On bi bil mogel grešiti, pa
ni grešil; hudo storiti, pa ni storil. Zato je vterjeno
njegovo blagč v Gospodu, in njegovo miloščinjo bo ozna-
novala vsa množica svetih.

Evangeli svetega Matevža 22, 29—40.

Tisti čas je odgovoril Jezus saducejem
in rekel: Motite se, ker ne umete ne pisem,
ne moči Božje. Ob vstajenji namreč se ne bodo
ne ženili ne možile, temuč bodo kakor angeli
Božji v nebesih. Od vstajenja mertvih pa, ali niste

236

brali, kar vam je govoril Bog- rekoč: Jaz sem
Bod Abrahamov, in Bog Izakov, in Bog Ja¬
kopov? Bog ni mertvih, ampak živin. In
množice, to slišati, so se zavzele nad njegovim
ukom. Ko so pa farizeji slišali, da je saduceje
k molčanju pripravil, so se sošli. In eden zmed
njih, učenik postave, ga je vprašal skušajoč ga:
Učenik! ktera je velika zapoved v postavi?
Jezus pa mu je rekel: Ljubi Gospoda svojega
Boga iz vsega svojega serca, in iz vse svoje
duše, in iz vse svoje misli. Ta je naj veči in
perva zapoved. Druga pa je tej enaka: Ljubi
svojega bližnjega, kakor sam sebe. V teh dveh
zapovedih je zapopadena vsa postava in preroki.

. 22. rožnega cveta.

V dan ss. Ahacija in tovaršev mučenikov.

Berilo:  Pravični pa bodo vekomaj živeli itd. (kakor v dan
ss. Kancijana in tovaršeh muč. str. 232.)

E v a n g e 1 i: Tisti čas je šel Jezus z gore itd.
(kakor v dan ss. Fabijana in Sebastijana
mučenikov str. 205.)

24. rožnega cveta.

V dan rojstva s. Janeza kerstnika.

Berilo iz Izaija preroka 19, 1—7.

Poslušajte, otoki, in pazite ljudstva v daljavi! Go¬
spod me je v maternem telesu poklical; ko sem še v
telesu svoje matere bil, se je spomnil mojega imena. In

je storil moje usta kakor oster meč; v senco svoje roke me
je skril, in me je vzel ko izbrano puščico, v svoj tul me je
skril. In mi je rekel: Moj hlapec si ti, Izrael! ker v tebi
bom poveličan. In zdaj reče Gospod, ki me je iz maternega
telesa sebi hlapca storil: Glej, dal sem te narodom v svet¬
lobo, da si moje zveličanje do konca sveta. Kralji bodo
vidili, in knezi vstali, ter te molili zavoljo Gospdda tvojega
Boga, in zavoljo Svetnika Izraelovega, kteri te je izvolil.

Evangeli svetega Lukeža 1, 57—68.

Elizabeti se je spolnil čas poroditi, in je
rodila sina. In njeni sosedje in sorodniki so
slišali, da je Gospod skazal svoje veliko usmi¬
ljenje nad njo, in so se ž njo vred veselili. In
zgodilo se je, osmi dan so prišli obrezovat
deteta, in so g a imenovali po imenu njego¬
vega očeta Caharija. In njegova mati je od¬
govorila in rekla: Tega ne, ampak Janez naj
se imenuje. In so ji rekli: Sej ni nikogar v

tvojem rodu, kteremu bi bilo tako ime. Po¬
mignili so pa njegovemu očetu, kako hoče, da
bi se imenoval. In si je ukazal dati tablico,
in je zapisal, rekoč: Janez je njegovo ime. In
so se vsi čudili. Pri tej priči pa so se od-
perle njegove usta in njegov jezik, in je spre¬
govoril in Boga hvalil. In opadel je strah
vse njih sosede, in po vseh Judejskih gorah
so se razglasile vse te reči. In vsi, kteri so
slišali, so si k sercu vzeli, rekoč: Kaj koli
bo iz tega deteta? Zakaj roka Gospodova je
bila ž njim. In Caharija, njegov oče, je bil
napolnjen s svetim Duhom, in je prerokoval,
rekoč: Hvaljen Gospod, Izraelov Bog, ker je
obiskal, in storil odrešenje svojemu ljudstvu.

238

26. rožnega cveta.

V dan ss. Janeza in Pavla mučenikov.

Berilo iz bukev Sirahovih 44, 10—15.

Ti so usmiljeni možje, kterih pravičnosti niso pozab¬
ljene; pri njih zarodu ostane njih blago, svet del so njih
vnuki; in v zavezi je ostal njih zarod in njih otroci
zavoljo njih vekomaj ostanejo; njih rod in njih slava
ne bo prešla. Njih telesa so v miri pokopane, in
njih imena žive od rodu do rodii. Njih modrost bodo pri¬
povedovale vse ljudstva, in njih hvalo oznanoval ves zbor
svetnikov.

Evangeli svetega Lukeža 12, 1—8.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:
Varujte se kvasa farizejskega, kteri je hinav¬
ščina. Nič pa ni skritega, kar bi se ne razodelo;
tudi nič skrivnega, kar bi se ne zvedilo. Torej,
kar ste v temi rekli, se bo na svetlem govo¬
rilo; in kar ste na uho govorili v hramih, bo
oznanovano na strehah. Povem pa vam svojim
prijatlom: Ne bojte se jih, kteri telo umore,
in po tem nimajo kaj storiti. Hočem vam pa
ppkazati, koga se bojte. Bojte se tistega, kteri,
ko je umoril, ima oblast vreči v pekel. Res,
vam povem, tega se bojte! Ali se ne proda
pet vrabcev za dva vinarja? Pa ne eden zmed
njih ni pozabljen pri Bogu. Pa tudi lasje vaše
glave so vsi razšteti. Ne bojte se tedaj; več
ko veliko vrabcev ste vi vredni. Povem vam pa:
Kdor koli me spozna pred ljudmi, bo tudi Sin
človekov njega spoznal pred angeli Božjimi.

29. rožnega cveta.

V dan ss. aposteljnov Petra in Pavla.

Berilo iz djanja apostolskega 12, 1—11.

Tiste dni jih je kralj Herod začel nekaj v cerkvi
preganjati. Umoril pa je Jakopa, Janezovega brata, z
mečem. Ko je pa vidil, da je to Judom všeč, je ukazal
tudi še Petra vjeti. Bili so pa dnevi opresnikov. Ko ga
je bil tedaj vjel, ga je poslal v ječo, in dal štirim čet-
vernijam vojakov varovati, ker ga je hotel po veliki noči
postaviti pred ljudstvo. In Peter je bil sicer zapert v
ječo, cerkev pa je za-nj neprenehoma k Bogu molila.
Kadar ga je pa Herod imel pred ljudi postaviti, je tisto
noč Peter spal med dvema vojakoma vklenjen v dve ve¬
rigi; in varhi so pred durmi varovali ječo. In glej, angel
Gospodov je pristopil, in luč se je zasvetila v ječi; in
je udaril Petra v bok, in ga zbudil, rekoč: Vstani hitro!
In verige so padle od njegovih rok. Rekel pa mu je
angel: Opaši se in obuj svoje čevlje. In storil je tako.
In (angel) mu je rekel: Ogerni svoj plajš, in pojdi za

menoj. In je šel ven za njim, pa ni vedil, da je res,
kar se je godilo po angelu, ampak je menil, da vidi
prikazen. Kadar sta bila pa odšla mimo perve in druge
straže, sta prišla do železnih vrat, ktere peljejo v mesto,
in te so se jima same od sebe odperle. In sta šla skozi
nje, in prišla v ene ulice, in zdajci je odstopil angel od
njega. In Peter se zave, in reče: Zdaj vem res, da je
poslal Gospod svojega angela, in me je rešil iz Herodove
roke, in vsega čakanja Judovskega ljudstva.

Evangeli svetega Matevža 16, 13—19.

Tisti čas je prišel Jezus itd. (kakor v dan
stola s. Petra v Rimu, str. 20-i.)

240

2. malega serpana.

V dan obiskanja s. Marije device.

Berilo iz visoke pesmi Salomonove 2 ,  8—14.

Glej, on pride, .in skače po gorah, in preskakuje
hribe. Podoben je ljubi moj serni in mlademu jelenu.
Glej, on stoji za našo steno, in gleda skozi okna, in
pogleduje skozi mrežo. Glej, moj ljubi mi govori: Vstani,
hiti, prijatlica moja, golobica moja. lepa moja! in pridi;
ker zima je že minula; dež je odšel in nehal; cvetlice
so se prikazale v naši deželi; čas obrezovanja je prišel;
glas gerličin se je zaslišal v naši deželi; smokva je
pognala svoj cvet; cvetoči vinogradi dajo svoj duh.
Vstani, prijatlica moja, lepa moja! in pridi. Golobica
moja. v razpokah skale, v luknjah kamnate ograje! pokaži
mi svoje obličje, daj slišati svoj glas v mojih ušesih;
ker tvoj glas je sladek, in tvoje obličje lepo.

Evangeli svetega Lukeža 1, 39—47.

Tisti čas se je Marija vzdignila, in je ja-
derno šla v gore v mesto na Judovem. In je
stopila v hišo Caharijevo in je pozdravila Eli¬
zabeto. In zgodilo se je, ko je zaslišala Eliza¬
beta pozdravljenje Mariino, poskočilo je dete
v njenem telesu. In Elizabeta je bila napolnjena
s svetim Duhom, v  in je zavpila z velikim gla¬
som, in rekla: „Zegnana si ti med ženami in
žegnan je sad tvojega telesa! In od kod to
meni, da pride mati mojega Gospoda k meni?
Zakaj glej? ko je prišel glas tvojega pozdrav-
Ijenja v moje ušesa, je dete poskočilo od
veselja v mojem telesu. In blagor ti, ki si
verovala, ker se bo dopolnilo, kar ti je Go-

241

spod povedal. In Marija je rekla: Moja duša
poveličuje Gospoda, in moj duh se veseli v
Bogu, mojem Zveličarji.

4. malega serpana.

V dan s. Urha spoznavavca škofa.

Berilo: Bratje ! duhovnov je bilo več itd.

E v a n g e 1 i: Čujte, ker ne veste itd. (oboje
kakor v dan s. Gotharda spoznavavca
škofa, str. 230.)

12. malega serpana.

V dan ss. Mohorja škofa in Fortunata dija-
kona, muč., kranjske dežele priporočnikov.

Berilo:  Pravičnih duše so v roki božji itd.

E v a n g e 1 i: Kadar bote slišali vojske itd.
(oboje kakor v dan ss. Vincencija in
Anastazija muč., str. 206.)

13. malega serpana.

V dan s. Margarete device mučenice.

Berilo:  Gospčd moj Bog! povzdignil si itd. (kakor

v dan s. Doroteje str. 213.)

E v a n g e 1 i: Nebeško kraljestvo je podobno
zakladu itd. (kakor v dan s. Lucije de¬
vice mučenice, str. 199.)

Slov. Evangel.

16

242

16. malega serpana.

V dan s. device Marije Karmelske.

Berilo iz bukev Sirahovih 24, 23—31.

Jaz sem ko terta sladek in dišeč sad rodila, in iz-
mojega cvetja je častit in obilen sad. Jaz sem mati čiste
ljubezni, in strahu in spoznanja in svetega upanja. Pri
meni je vsa milost pota in resnice, pri meni vse upanje
življenja in čednosti! Pristopite k meni vsi, kteri me
želite, in mojega sadu ne nasitite. Zakaj moj duh je
slajši od medu, in moj del slajši od medu in satovja.
Moj spomin je v večne rodove. Kteri mene jedo, bodo
še lačni; in kteri mene pij<5, bodo še žejni. Kdor mene
posluša, ne bo osramoten; in kteri po moje delajo, ne
bodo grešili. Kteri mene oznanujejo, bodo večno življenje
imeli.

Evangeli svetega Lukeža 14, 27—28.

Tisti čas, ko je Jezus množicam govoril,
je povzdignila neka žena glas zmed množice,
in mu je rekla: Blagor telesu, ktero je tebe
nosilo, in persim, ktere si sesal! On pa je
rekel: Veliko bolj blagor tistim, kteri Božjo
besedo poslušajo, in jo ohranijo.

17. malega serpana.

V dan s Aleša spoznavavca.

Berilo iz 1. lista s. Pavla aposteljna do Timoteja

6 , 6 — 12 .

Predragi! velik dobiček je pobožnost z zadovoljnostjo.
Nič namreč nismo prinesli na ta svčt; gotovo je, da
tudi nič ne moremo odnesti. Ako pa imamo živež in
obleko, bodimo s tem zadovoljni. Zakaj; kteri hočejo
obogateti, padejo v skušnjavo, in v zadergo hudičevo, in

243

v veliko nepridnih in škodljivih želj, ktgre potope člo¬
veka v pogubljenje in končanje. Korenina vsega hudega
namreč je lakomnost; nekteri, ki so po njej hrepeneli, so
zašli od vere, in se zapletli v velike nadloge. Ti pa,
o človek Božji! beži pred tem ; džrži se pa pravice,
pobožnosti, vere, ljubezni, poterpežljivosti, krotkosti. Vojskuj
dobro vojsko vere, segaj po večnem življenji.

E v a n g  e 1 i: Glej, vse smo zapustili itd. (ka¬
kor v dan spreobernjenja s. Pavla apo-
steljna, str. 209.)

20. malega serpana.

V dan Elija preroka.

Berilo iz bukev Sirahovili 48, 1 — 10.

Vstal je Elija prerok kakor ogenj, in njegova beseda
je kakor baklja gorela. On je pripeljal nad ljudstva
lakoto, in ker so ga razdražili s svojim zavidom, jih je
manj prihajalo, niso namreč mogli terpeti zapoved Gospo¬
dovih. Z besedo Gospčdovo je zaperl nebo, in je priklical
z neba ogenj trikrat. Tak6 se je poveličal Elija v svojih
čudežih. In kdo se more tako slaviti, kaker ti? Ti si

vzdignil mertvega iz groba iz smertne oblasti po besedi

Gospoda Boga. Ti si vergel kralje v pogubo, in slavne
iz njih postelje, in razterl lahko njih moč. Ti si slišal
na Sinaji svarjenje in na Horebu sodbo maščevanja. Ti
si mazal kralje v pokorjenje, in si preroke stavil nasled¬
nike za seboj. Ti si bil vzet v ognjenem viharji na vozu
z ognjenimi konji. Ti si bil namenjen ob sodbah časov
tolažiti serd Gospddov, spraviti očetovo serce s sinom, in
spet vstanoviti rodove Jakopove.

E v a n g  e 1 i: Tisti čas vzame Jezus seboj

Petra in Jakopa in Janeza itd. (kakor

drugo postno nedeljo, str. 49.)

16  *

22. malega s er p a na.

V dan s. Marije Magdalene.

Berilo: Vstala bom, in obhodila mesto itd. (kakor 23. dan
svečana, str. 215.)

E v a n g e 1 i: Tisti čas je nekdo zmed farizejev
itd. (kakor v četertek po tihi nedelji,

str. 98.)

25. malega serpana.

V dan s. Jakopa aposteljna.

Berilo iz 1. lista s. Pavla aposteljna do Koriu-
čanov 4, 9—15.

Bratje! menim, da je Bog nas apdsteljne poslednje
postavil, kakor k smerti namenjene: ker smo v razgledo¬
vanje svetu, in angelom in ljudem. Mi smo neumni zavoljo
Kristusa, vi pa modri v Kristusu; mi slabi, vi pa močni;
vi častiti, mi pa brez časti. Do te ure smo lačni, žejni

in nagi, in nas za uho bijejo, in nimamo stanovitnega

prebivališča. In se trudimo s svojimi rokami delajoč;
nas kolnejo, in blagoslavljamo; in nas preganjajo, in
prenašamo; nas preklinjajo, in prosimo; kakor smeti tega
sveta smo postali, vsega izveržek do zdaj. Tega ne pišem,
da bi vas osramotil, ampak vas opominjam, kakor svoje
preljube otroke. Zakaj, ko bi ravno deset tavžent učenikov
imeli v Kristusu, vendar nimate veliko očetov; ker v
Kristusu Jezusu sem vas jaz z evangelijem rodil.

Evangeli svetega Matevža 20, 20—23.

Tisti čas je pristopila k Jezusu mati Ce-

bedejovih sinov, s svojima sinoma, ter ga je
molila in nekaj prosila. On pa ji je rekel: Kaj
hočeš? Mu pravi: Reci, naj sedita ta moja

245

sina, eden na tvoji desnici, eden pa na tvoji
levici v tvojem kraljestvu. Jezus pa je odgovoril
in rekel: Ne vesta, kaj prosita. Ali moreta piti
kelih, ki ga bom jaz pil? Mu rečeta: Moreva.
Jima reče: Moj kelih bota sicer pila; sedeti
pa na moji desnici ali levici ni moje vama
dati, ampak kterim je pripravljeno po mojem
Očetu.

Ravno ta dan.

V dan s. Krištofa mučenika.

Berilo:  Pravičnega je vodil Gospod itd.

E v a n g e 1 i: Nikar ne mislite itd. (oboje kakor
v dan s. Valentina mučenika str. 214.)

26. malega serpana.

V dan s. Ane, matere Marije device.

Berilo:  Serčno ženo kdo bo našel ? (kakor v dan s.
Frančiške Kimske vdove, str. 217.)

E v a n g e 1 i: Nebeško kraljestvo je podobno
zakladu, (kakor v dan s. Lucije device
mučenice str. 199.)

2. velicega serpana.

V dan s. Štefana papeža mučenika.

Berilo iz djanja apostolskega 20, 17—21.

Tisti dni je iz Milota Pavel poslal v Efez, poklicat
starašine cerkve'ne. Kadar so bili ti k njemu prišli, in
so vkupej bili, jim je rekel: Vi veste od pervega dne,
ko sem prišel v Azijo, kako sem z vami ves čas bil,
služeč Gospodu z vso ponižnostjo in s solzami in skuš¬
njami, ktere so se mi godile zavoljo zalezovanja Judov;

kako nisem nič odtegnil koristnega, da bi vam ne bil
oznanil, in vas učil očitno in po kilah, oznanujoč Judom
in nevernikom spreobernjenje k Bogu in vero v našega
Gospoda Jezusa Kristusa.

E v a n g e 1 i: Ako hoče kdo za menoj priti itd-
(kakor v dan s. Blaža mučenika škofa,
str. 211.)

5. velicega serpana.

V dan s. Marije Snežnice.

Berilo iz bukev Sirahovili 24, 11—16.

Od začetka in pred veki sem stvarjena, in nikdar
ne bom nehala, in v svetem prebivališču sem pred njim
služila. In tako sem se v Sionu vterdila, in v svetem
mestu sem ravno tako počivala, in v Jeruzalemu je bila
moja oblast. In sem se vkoreninila v častitem ljudstvu,
in v mojem Bogu je njegov del, in v družbi svetnikov
moje stanovališče.

Evangeli svetega Lukeža 14, 27—28.

Tisti čas, ko je Jezus množicam govoril,
itd. (kakor v. dan s. device Mariie Karmelske,
str. 242.)

Ravno ta dan.

V dan s. Osvalda spoznavavca.

Berilo:  Bratje! v razgledovanje smo svetu itd. (kakor
v dan s Antona Padovanskega str. 234.)

Evangeli svetega Lukeža 12, 32—34.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:
Ne bojte se, majhna čeda! ker vašemu Očetu
je dopadlo vam dati kraljestvo. Prodajte svoje
premnoženje, in dajte vbogajme. Storite si mošnje,

247

ktere se ne starajo; zaklad, kteri ne mine, v
nebesih, kamor se tat ne približa, in kterega
molj ne razjeda. Kjer je namreč vaš zaklad,
tam bo tudi vaše serce.

6. velicega serpana.

V dan ss. Krista in tovaršev mučenikov.

Berilo:  Pravični pa bodo vekomaj živeli itd. (kakor v
dan ss. Kancijana in tovaršev muč. str. 232.)

E v a n g e 1 i: Tisti čas je šel Jezus z gore itd.
(kakor v. dan ss. Fabijana iu Sebastijana
muč. str. 205.)

10. velicega serpana.

V dan s. Lovrenca mučenika.

Berilo iz 2. lista s. Pavla apdsteljna do Korin-
čanov 9, 6—10.

Bratje! kdor skopo seje, bo tudi skopo žel; in kdor
seje v obilnosti, bo tudi v obilnosti žel. Slehern (daruj),
kakor je v svojem sercu namenil, ne z žalostjo ali po
sili; zakaj veselega darovavca ljubi Bog. Bog pa je
mogočen vsak dar izobiljšati med vami da imate vselej
vsega dovolj, in ste bogati za vsako dobro delo; kakor
je pisano: Deli, daje ubogim, njegova pravičnost ostane
vekomaj. Kteri pa daje seme sejavcu, bo tudi kruha jesti
dal, in bo namnožil vaše seme, in dal rasti obilnejši sad
vaše pravičnosti.

Evangeli svetega Janeza 12, 24—26.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:
Resnično, resnično vam povem, ako pšenično
zerno ne pade v zemljo, in ne umerje, ostane

248

ono samo; ako pa umerje, stori veliko sadu.
Kdor ljubi svoje življenje, ga bo zgubil; in
kdor sovraži svoje življenje na tem svetu, ga
bo prihranil v večno življenje. Ako kdo meni
služi, naj za menoj hodi; in kjer sem jaz,
tamkaj bo tudi moj služabnik. In ako kdo
meni služi, ga bo moj Oče počastil.

15. velicega šerpama.

Veliko gospojnico, ali v god vnebovzetja
Marije device.

Berilo iz bukev Sirahovih 24, 11—20.

V vsem sem pokoja iskola, in v deležu Gospodovem
sem liotla stanovati. Tedaj je zapovedal, in mi rekel
stvarnik vsek reči; in kteri me je stvaril, je počival v
mojem šotoru, in mi je rekel: V Jakopu prebivaj, v

Izraelu imej svoj del, in med mojimi izvoljenimi se
vkorenini. — In tako sem se v Sionu vterdila, in v
svetem mestu sem ravno tako počivala in v Jeruzalemu
je bila moja oblast. In sem se vkoreninila v častitem
ljudstvu, in v mojem Bogu je njegov del, in v družbi
svetnikov moje stanovališče. Kakor ceder na Libanu sem
povišana, in kakor cipresa na gori Sionski. Visoka kakor
palma v Kadezu sem zrastla, in kakor zasajena roža v
Jeriliu; kakor lepa oljka na polji, in kakor javor ob
vodi na potik sem visoko zrastla. Kakor sladka skorja in
lepo dišeče mazilo sem dišala, kakor izbrana mira sem
dajala prijeten duh od sebe,

Evangeli svetega Lukeža 10, 38—42.

Tisti čas je šel Jezus v neko vas; in
neka žena, Marta po imenu, ga je sprejela v
svojo hišo. In ona je imela sestro, po imenu
Marija, ktera je tudi sedla k nogam Gospo-

dovim, in poslušala njegovo besedo. Marta pa
si je dajala s postrežbo veliko opraviti; ter
je pristopila, in rekla: Gospod! ali ti ni mar,
da me moja sestra samo pusti streči! Reci ji
tedaj, naj mi pomaga. In Gospod je odgo¬
voril, in je rekel: Marta, Marta! skerbna si
in si veliko prizadevaš. Pa le eno je potrebno.
Marija je izvolila naj boljši del, kteri ji ne
bo vzet.

16. velicega serpana.

V dan s. Roka spoznavavca.

Berilo: Bratje! v razgledovanje smo svetu itd. (kakor
v dan s. Antona Padovanskega str. 234.)

E v a n g e 1 i: Ne bojte se, majhna čeda itd.
(kakor v dan s. Osvalda spoznavavca,
str. 246.)

24. velicega serpana.

V dan s Jerneja aposteljna.

Berilo iz 1. lista s. Pavla aposteljna do Korin-
čanov 12 ,  27—31.

Bratje! vi ste telo Kristusovo in udje med seboj.
In Bog je v cerkvi postavil pervič aposteljne, drugič
preroke, tretjič učenike, potlej moči, po tem dari ozdrav¬
ljati, pomagati, vladati, mnogotere jezike govoriti, jezike
izlagati. So mar vsi aposteljni? ali vsi preroki? ali vsi
učeniki? ali imajo vsi moči? ali vsi dari ozdravljati?
ali vsi mnogotere jezike govore? ali vsi izlagajo ? Hitite
pa po boljših darovih.

Evangeli svetega Lukeža 6, 12—19.

Tisti čas je šel Jezus na goro molit, in
je prenočil v molitvi. Božji In ko je bil dan,

250

je poklical svoje učence, in jih je zmed njih
dvanajst izvolil, (ktere je tudi aposteljne ime¬
noval): Simona, ki ga je tudi Petra imenoval,
in Andreja njegovega brata, Jakopa in Janeza,
Filipa in Jerneja; Matevža in Tomaža, Jakopa
Alfejevega in Simona, ki se imenuje Gorečnih, in
Juda Jakopovega, in Judeža Iškarjota, kteri
je izdajavec bil. In je šel doli ž njimi, in je
stal na ravnem polji, in truma njegovih učen¬
cev, in velika množica ljudi iz vse Judeje, in
iz Jeruzalema, in od primorja, in od Tira in
Sidona, kteri so bili prišli poslušat, in ozdrav¬
ljeni bit od svojih bolezen. In ktere so nadle¬
govali nečisti duhovi, so bili ozdravljeni. In
vsa množica se ga je skušala dotakniti, ker
je moč šla iz njega, in je vse ozdravila.

28. velicega serpana.

V dan s Avguština škofa in učenika.

Berilo  : Predragi! zapričujem pred Bogom itd. (kakor
v dan s. Silvestra papeža, str. 17.)

E v angeli:  Vi ste sol zemlje, itd. (kakor v
dan s. Gregorja papeža, str. 218.)

29. velicega serpana.

V dan obglavljenja s. Janeza kerstnika.

Berilo iz Jeremija preroka 1, 17—19.

Tiste dni mi je govoril Gospod rekoč: Prepaši

svoje ledje, in vstani, in govori Judu vse, kar ti jaz
zapovem. Ne boj se jih; tudi namreč ne bom pripustil,
da bi se jih bal. Zakaj jaz te danes storim terdno mesto,
in železen steber, in bronast zid po vsej deželi, kraljem

v Judu, njegovim knezom, in duhovnom in ljudstvu v
deželi. In se bodo bojevali zoper tebe, pa ne bodo pre¬
mogli, ker sem jaz s teboj, reče Gospod, da te rešim.

Erangeli svetega Marka 6, 17—29.

Tisti čas je poslal Herod, in vjel Janeza,
in ga zvezal v ječi zavoljo Herodijade, žene
svojega brata Filipa, ker jo je bil za ženo vzel.
Zakaj Janez je rekel Heroda: Ni ti pripuščeno
imeti žene svojega brata. Herodijada pa ga je
zalezovala, in ga je hotla umoriti, pa ni mogla.
Herod se je namreč bal Janeza, ker je vedil,
da je pravičen in svet mož; in ga je varoval,
in je, kadar ga je zaslišal, veliko storil, in ga
je rad poslušal. In ko je bil priložen dan pri¬
šel, je Herod v dan svojega rojstva večerjo
napravil knezom, vojvodom in pervakom Gali¬
lejskim. In ko je bila prišla hči Herodijadina,
in je plesala, in dopadla Herodu in sedečim ž
njim, je rekel kralj dekletu: Prosi me, kar
hočeš, in ti bom dal. In ji je prisegel: Kar

koli boš prosila, ti bom dal, tudi polovico
svojega kraljestva. In je ven šla in rekla svoji
materi: Kaj naj prosim? Ona pa je rekla:

Glavo Janeza kerstnika. In je šla zdajci hitro
noter k kralju, in je prosila, rekoč: Hočem,
da mi daš jaderno v skledi glavo Janeza

kerstnika. In kralj je bil žalosten, pa zavoljo

prisege, in zavoljo sedečih ž njim, je ni hotel
žaliti; temuč je poslal rabeljna, in ukazal pri¬
nesti njegovo glavo v skledi. In ga je v ječi
ob glavo djal, in je prinesel njegovo glavo v
skledi, in jo je dal dekletu, in dekle jo je
dalo svoji materi. Kadar so to slišali njegovi

učenci, so prišli in vzeli njegovo truplo, in
so ga položili v grob.

Pervo nedeljo mesca kimovca.

V god svetih angelov varhov.

Berilo iz 2. bukev Mojzesovih 23, 20—23.

To govori Gospod Bog: Glejte, jaz bom poslal

svojega angela, kteri pojde pred teboj, in te bo varoval
na potu, in pripeljal v kraj, kterega sem pripravil.
Spoštuj ga, in poslušaj njegov glas, in glej, da ga ne
zaničuješ, ker ne bo zanesel, kadar grešiš, in moje ime
je v njem. Ako poslušaš njegov glas, in vse storiš, kar
govorim; bom sovražnik tvojim sovražnikom, in bom
nasprotoval tvojim nasprotnikom. In moj angel pojde
pred teboj.

Evangeli svetega Matevža 18, 1—10.

Tisti čas so pristopili učenci k Jezusu,
rekoč: Kteri je li veči v nebeškem kraljestvu?
In Jezus je poklical otroka, in ga je postavil
v sredo med nje, in je rekel: Resnično vam
povem, ako se ne spreobernete, in niste kakor
otroci, ne pojdete v nebeško kraljestvo. Kdor
koli se tedaj poniža, kakor ta otrok, ta je
veči v nebeškem kraljestvu. In kdor sprejme
kterega takega otroka v mojim imenu, mene
sprejme. Kdor pa pohujša kterega teh malih,
ki v me verujejo, bi mu bilo bolje, da bi se
mu obesil mlinski kamen na vrat, in bi se po¬
topil v globočino morja. Gorje svetu zavoljo
pohujšanja! Pohujšanje sicer mora priti, ali
vendar gorje tistemu človeku, po kterem po¬
hujšanje pride. Ako te pa tvoja roka, ali tvoja
noga pohujša, odsekaj jo, in verzi jo od sebe:

253

bolje ti je hromemu ali kraljevemu iti v živ¬
ljenje, kakor dve roki, ali dve nogi imeti, pa
verženemu biti v večni ogenj. In ako te tvoje
oko pohujša, izderi ga, in verzi ga od sebe; bolje
ti je z enim očesom iti v življenje, kakor dve
očesi imeti, pa verženemu biti v peklenski ogenj.
Glejte, da ne zaničujete kterega teh malih! ker
povem vam, da njih angeli v nebesih vedno
gledajo obličje mojega Očeta, ki je v nebesih.

1. kimovea.

V dan s. Tilna (Egidija) opata.

Berilo: Ljub je bil Bogu in ljudem itd. (kakor v dan
s. Antona puičavnika, str. 203.)

Evangeli:  Glej, vse smo zapustili itd. (kakor
v dan spreobernjenja s. Pavla aposteljna,
st. 209.)

4. kimovea.

V dan s. Rozalije device.

Berilo:  Bratje! kdor se hvali itd. (kakor v dan s. Lucije
device mučenice, str. 199.)

Evangeli:  Nebeško kraljestvo je podobno
desetim devicam itd. (kakor v dan s.
Barbare device mučenice, str. 195.)

8. kimovea.

Malo gospojnico ali v god rojstva
Marije device.

Berilo kakor vpraznik spočetja device Marije (8. grudna, str. 198.)

Evangeli svetega Matevža 1, 1—16.

Bukve rodu Jezusa Kristusa, sinu Davi¬
dovega, sinu Abrahamovega, ilbraham je rodil
Izaka; Izak pa je rodil Jakopa; Jakop pa je

rodil Judata, in njegove brate. Juda pa je ro¬
dil Faresa in Žara s Tamaro; Fares pa je
rodil Ezrona; Ezron pa je rodil Arama. Aram
pa je rodil Aminadaba; Aminadab pa je rodil
Nasona; Nason pa je rodil Salmona; Salmon
pa je rodil Boža z Rahabo; Boz pa je rodil
Obeda z Ruto; Obed pa je rodil Jeseta;
Jese pa je rodil Davida kralja. David kralj pa
je rodil Salomona, ž njo, ki je bila Urijeva.
Salomon pa je rodil Roboama; Roboam pa je
rodil Abija; Abija pa je rodil Asata; Asa
pa je rodil Jozafata; Jozafat pa je rodil Jo-
rama; Jorarn pa je rodil Ozija; Ozija pa je
rodil Joatama; Joatam pa je rodil Ahaca;
Ahac pa je rodil Ezekija. Ezekija pa je rodil
Manaseta; Manase pa je rodil Amona; Amon
pa je rodil Jozija. Jozija pa je rodil Jehonija
in njegove brate ob Babilonskem preselovanji.
In po Babilonskem preselovanji je Jehonija
rodil Salatiela; Salatiel pa je rodil Zorobabela.
Zorobabel pa je rodil Abiuda; Abiud pa je rodil
Eliakima; Eliakim pa je rodil Azorja; Azor pa
je rodil Sadoka; Sadok pa je rodil Ahima;
Ahim pa je rodil Eliuda. Eliud pa je rodil
Eleazarja; Eleazar pa je rodil Matana; Matan
pa je rodil Jakopa. Jakop pa je rodil Jožefa,
moža Marije, iz ktere je rojen Jezus, ki je
imenovan Kristus.

Pervo nedeljo po mali gospojnici.

V praznik svetega imena Mariinega.

Berilo: Jaz sem ko terta sladek in dišeč sad rodila
itd. (kakor 16. dan malega serpana, str. 242.)

E v a n g e 1 i: Tisti čas je bil angel Gabriel od

Boga poslan itd. (kakor 18. dan grudna,

str. 200.)

14. kimovca.

V dan povišanja svetega križa.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Filipljanov
2, 5—22.

Bratje ! ravno to mislite med seboj, kar Kristus
Jezus itd. (kakor cvetno nedelj'o pri maši. str. 105.)

Evangeli svetega Janeza 12, 31—36.

Tisti čas je rekel Jezus Judovskim mno¬
žicam: Zdaj je sodba sveta, zdaj bo vojvoda
tega sveta izveržen. In jaz, kadar bom povišan
od zemlje, bom vse k sebi vlekel. To pa je
rekel, da je naznanil, kakšne smerti bo
umeri. Množica mu je odgovorila: Mi smo sli¬
šali iz postave, da Kristus vekomaj ostane; in
kako praviš ti: Sin človekov mora povišan
biti? Kdo je v  tisti Sin človekov? Jezus jim je
tedaj rekel: Se malo časa je luč pri vas. Hodite,
dokler imate luč, da vas tema ne obide; in
kdor v temi hodi, ne ve, kam gre. Dokler imate
luč, verujte v luč, da bote otroci luči. To je
Jezus govoril, in je šel, in se jim skril.

17. kimovca.

V dan s. Lamherta škofa mučenika.

Berilo iz lista s. Jakopa aposteljna 1, 12—18.

Predragi! blagor človeku, kteri preterpi skušnjo,
ker skušen bo prejel venec življenja , ki ga je

— 256 —

Bog tistim obljubil, kteri ga ljubijo. Nihče, ko je skušan,
ne reci, da ga Bog skuša; zakaj Bog se ne da skušati
v hudo, in tudi nikogar ne skuša. Vsak pa je skušan,
kadar je po svojem poželenji vlečen in vabljen. Potlej ko
poželenje spočne, rodi greh; greh pa, ko je storjen,
rodi smert. Ne motite se tedaj, bratje moji preljubi,
Vsak dober dar in vsako popolno darilo je od zgorej, in
pride od Očeta svetlobe, pri kterem ni premenjenja, tudi
ne sence kacega preobračanja. Zakaj radovoljno nas
je rodil z besedo resnice, da smo nekake pervine nje¬
govih stvari.

Evangeli svetega Lukeža 14, 26—33.

Tisti čas je rekel Jezus množicam: Ako
pride kdo k meni, in ne sovraži svojega očeta
in svoje matere, in žene in otrok, in bratov
in sester, pa še tudi svojega življenja, ne
more biti moj učenec. In kdor ne nosi svo¬
jega križa, in ne hodi za menoj, ne more biti
moj učenec. Kdo namreč zmed vas, kadar
hoče stolp zidati, ne sede poprej, in ne raz-
šteje potrebnih izdajkov, ali ima dosti, da ga
dodela; da se mu, kadar vstavi dno, in ne
more dokončati, ne začno vsi, kteri vidijo,
posmehovati, rekoč: Ta človek je začel zidati,
pa ni mogel dokončati? Ali kteri kralj, kadar
se gre vojskovat zoper drugega kralja, ne
sede poprej, in ne premisli, ali more z dese¬
timi tavženti naproti iti tistemu, kteri gre
nad-nj z dvajsetimi tavženti? Sicer pošlje,
dokler je še deleč, sporočnikov do njega, in
prosi miru. Tako tedaj nobeden zmed vas,
kteri se ne odpove vsemu svojemu premo¬
ženju, ne more biti moj učenec.

21. kimavca.

V dan s. Matevža apčsteljna in

evangelista.

Berilo iz Eeehiela preroka 1, 10—14.

Podoba obrazov čveterih žival: Obraz človekov in
obraz levov je bil na desni itd. (kakor v dan s. Marka
evangelista, str. 224.)

Evangeli svetega Matevža 9, 9—13.

Tisti čas je vidil Jezus človeka na cestmi
sedeti, Matevža, po imenu, in mu reče: Hodi
za menoj. In je vstal, in šel za njim. In pri¬
sodilo se je, ko je bil v hiši pri jedi, glej! je
veliko cestninarjev in grešnikov prišlo, in so
k jedi sedli z Jezusom in njegovimi učenci,
in ko so farizeji to vidili, so rekli njegovim
učencem: Zakaj je vaš učenik s cestninarji
in grešniki? Ko je pa Jezus to slišal, je
rekel: Ni treba zdravnika zdravim, ampak
bolnim. Pojdite pa, in učite se, kaj je to:
Usmiljenje hočem, pa ne daru. Nisem namreč
prišel klicat pravičnih, ampak grešnike.

21. kimovca.

V dan ss. Kozma in Damijana

mučenikov.

Berilo:  Pravični pa bodo vekomaj živeli, itd. (kakor v
dan ss. Kancijana in tovaršev muč. str. 232.)

Evangeli:  Tisti čas je šel Jezus z gore,
itd. (kakor v dan ss. Fabijana in Seba¬
stijana mučenikov, str. 205.)

Slov. Evangel. 1 ^

258

29. kimovcco.

V dan s. Mihaela velikega angela.

Berilo iz skrivnega razodenja s. Janeza aposteljna
1, 1—5.

Tiste dni je Bog pokazal, kar se mora skorej
zgoditi, govoreč po svojem angelu svojemu hlapcu Janezu,
kteri je pričevanje dajal besedi Božji, in pričevanje od
Jezusa Kristusa, kar koli je vidil. Blagor mu, kteri bere
in sliši besede tega prerokovanja, in dopolni, kar je v
njem pisano; ker čas je blizu. Janez sedmerim cerkvam,
ktere so v Azii: Milost in mir vam bodi od njega, kteri
je, in kteri je bil, in kteri bo prišel; in od sedmerih
duhov, kteri so pred njegovim sedežem; in od Jezusa
Kristusa, kteri je zvesta priča, pervorojenec iz mertvih
in poglavar kraljev zemeljskih: kteri nas je ljubil, in nas
opral od naših grehov v svoji kervi.

E v a n g e 1 i : (kakor v god angelov varhov
pervo nedeljo mesca kimovca, str. 252.)

Pervo nedeljo mesca vinotoka.

V praznik Marije device svetega rožnega kranca
(ali rožnega venca).

Berilo:  Od začetka in pred veki sem stvaijena itd.
(kakor v dan svete Marije device Snežnlce, str. 246.)

E v a n g e 1 i: Tisti čas, ko je Jezus množicam
govoril, je povzdignila neka žena itd.
(kakor 16. dan malega serpana, str. 242.)

259

4. vinotoka.

V dan s. Frančiška Serafskega.

Berilo iz  lista s. Pavla aposteljna do Galačanov
6 , 14 — 18 .

Bratje! mene pa Bog varuj, da bi se z drugim
hvalil, kakor s križem Gospoda našega Jezusa Kristusa,
po kterem je meni svet križan in jaz svetu. Zakaj v
Kristusu Jezusu nič ne velja ne obreza, ne neobreza,
ampak nova stvar. In kteri koli se po tem pravilu ravnajo,
mir in milost naj bo nad njimi in nad Izraelom Božjim!
Sicer pa mi nihče ne bodi nadležen; zakaj jaz nosim
znamenja ran Gospoda Jezusa na svojem telesu. Milost
Gospoda našega Jezusa Kristusa bodi z vašim duhom,
bratje! Amen.

E v angeli:  Zahvalim te, Oče itd. (kakor 24.
dan svečana, str. 217.)

12. vinotoka.

V  dan s. Maksimilijana škofa mučenika.

Berilo:  Hvaljen bodi Bog in Oče itd. (kakor v dan s.
Blaža muč. škofa str. 211.)

E v angeli:  Ako pride kdo k meni, itd. (kakor
v dan s. Lamberta mučenika škofa, str. 256.)

15. vinotoka.

M  dan s. Terezije device.

Berilo:  Bratje kdor se hvali itd. (kakor v dan s.

Lucije device mučenice, str. 199.)

E v a n g e 1 i: Nebeško kraljestvo je podobno
desetim devicam itd. (kakor v dan s.
Barbare device mučenice, str. 195.)

17*

260

16. vinotoka.

V dan s. Gala opata.

Berilo: Ljub je bil Bogu in ljudem itd. (kakor v dan
s. Antona puščavnik str. 203.)

E v a n g- e 1 i: Glej, vse smo zapustili itd. (ka¬
kor v dan spreobernjenja sv. Pavla apo-
steljaa, str. 209.)

18. vinotoka.

V dan s. Lukeža evangelista.

Berilo iz 2. lista s. Pavla aposteljna do Korin-
čanov 8, 16—24.

Bratje! bvala Bogu, kteri je dal ravno tako skerb
za vas Titu v serce. Zakaj opominjanje sicer je prejel;
pa ker je bil zelo skerben, je s svojo voljo k vam šel.
Poslali smo ž njim tudi brata, kterega hvala je v evan-
gelii po vseh cerkvah; ne pa samo to, ampak je tudi
postavljen od cerkev tovarš našega popotovanja v to
miloščinjo, ki jo dajemo v čast Gospodovo, in v razodetje
svoje volje. Tako se varujemo tega, da nas kdo ne obre¬
kuje zavolje te obilnosti, ktero delimo. Skerbimo namreč
za dobro ne le pred Bogom, ampak tudi pred ljudmi.
Poslali smo pa ž njima tudi našega brata, kterega smo
skusili v mnogoterih rečeh velikokrat skerbnega, zdaj pa
veliko skerbnejšega z velikim zaupanjem v vas; ali za¬
voljo Tita, kteri je moj tovarš in pomagavec pri vas,
ali zavoljo naših bratov, kteri so apdsteljni cerkev in
čast Kristusova. Pokažite tedaj v pričo cerkev pričevanje
svoje ljubezni do njih in vaše hvale zavoljo vas.

E v a n g e 1 i kakor v dan s. Marka 25. dan
malega travna, str. 225.

- 261  -

21. vinotoka.

V dan s, Uršule in njenih tovaršic devic
in mučenic.

Berilo: Bratje! od devic nimam itd. (kakor v dan s.
Jederti device, str. 219.)

E v a n g- e 1 i: Nebeško kraljestvo je podobno
desetim devicam itd. (kakor v dan s.
Barbare device muč., str. 195.)

28. vinotoka.

V dan ss. Simona in Judata aposteljnov.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Efežanov
4, 7—13.

Bratje! vsakteremu zmed nas je dana milost po
meri darovanja Kristusovega. Zavoljo tega reče pismo:
Je šel na visoko, in vjete peljal jetnike; je dal darove
ljudem. Da je pa gor šel, kaj je druzega, kakor da je
poprej tudi šel v doljne strani zemlje? Kteri je dol šel,
ravno tisti je tudi gor šel čez vse nebesa, da bi vse
napolnil. In on je ene postavil aposteljne, ene pa preroke,
ene pa evangeliste, ene pa pastirje in učenike v popol¬
nost svetih, v opravljanje službe, v razširjanje telesa Kri¬
stusovega; dokler se ne snidemo vsi v edinosti vere in
spoznanja Sinu Božjega, v popolnega moža, v mero polne
starosti Kristusove.

Evangeli svetega Janeza 15, 17—25.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:
To vam zapovem, da se ljubite med seboj!
Ako vas svet sovraži, vedite, da je mene po¬
prej sovražil, ko vas. Ko bi bili iz sveta, bi
svet svoje ljubil; ker pa. niste iz sveta, am¬
pak sem vas jaz od sveta odbral, torej vas

262

svet sovraži. Spomnite se besed, ktere sem
vam jaz govoril: Hlapec ni veči, kakor nje¬
gov gospod. Ako so mene preganjali, bodo
tudi vas preganjali; ako so moje besede spol-
novali, bodo tudi vaše spolnovali. Vse to pa
vam bodo storili zavoljo mojega imena, ker
ne poznajo njega, kteri me je poslal. Ko bi
ne bil prišel, in bi jim ne bil govoril, bi ne
imeli greha; zdaj pa nimajo izgovora za svoj
greh. Kdor mene sovraži, sovraži mojega Očeta.
Ako bi med njimi ne bil storil del, kterih nihče
drugi ni storil, bi ne imeli greha; zdaj pa so
vidili, in sovražijo mene in mojega Očeta. Pa
da se dopolni govorjenje, ktero je v njih postavi
zapisano: Zastonj so me sovražili.

1. listopada.

V god vseh svetnikov.

Berilo iz skrivnega razodenja s. Janeza aposteljna
7 , 2 — 12 .

Tiste dni, glejte, sem jaz Janez viclil drugega angela
iti od solnčnega izhoda, kteri je imel znamenje živega
Boga; in je vpil z velikim glasom čveterim angelom,
kterim je bilo dano škodovati zemlji in morju, rekoč:
Ne škodujte zemlji in morju, tudi drevesom, dokler
ne zaznamenjamo hlapcev Boga našega na njih čelih. In
sem slišal število zaznamenjanih; sto štiri in Štirideset
tavžent je bilo zaznamenjanih iz vseh rodov Izraelovih otrok.
Iz roda Judovnega dvanajst tavžent zaznamenjanih! iz roda
Rubnovega dvanajst tavžent zaznamenjanih; iz roda Gado¬
vega dvanajst tavžent zaznamenjanih; iz roda Aserjevega
dvanajst tavžent zaznamenjanih; iz roda Neftalijevega
dvanajst tavžent zaznamenjanih; iz roda Manasovega dvanajst
tavžent zaznamenjanih; iz roda Simeonovega dvanajst
tavžent zaznamenjanih; iz roda Levijevega dvanajst tavžent

zaznamenjanih; iz roda Isaharjevega dvanajst tavžent za-
znamenjanih; iz roda Zabulonovega dvanajst tavžent za¬
znamenjanih ; iz roda Jožefovega dvanajst tavžent zazname¬
njanih ; iz roda Benjaminovega dvanajst tavžent zazname¬
njanih. Po tem sem jih vidil veliko trumo, ktere nihče
ni mogel prešteti, iz vseh narodov in rodov, ih ljudstev
in jezikov, stati pred sedežem in pred Jagnjetom, bili so
oblečeni v bele dolge oblačila, in palmove veje so bile
v njih rokah; in so vpili z velikim glasom, rekčč: Čast
Bogu našemu, ki sedi na sedežu, in Jagnjetu! In vsi
angeli so stali okrog sedeža, in starašinov in čveternih

žival, in so padli pred sedežem na svoje obraze, in molili
Boga, rekčč: Amen! hvala in slava, in modrost in zahvala,
čast in krepost in moč Bogu našemu od vekomaj do ve¬
komaj. Amen.

Evangeli svetega Matevža 5, 1—12.

Tisti čas, ko je vidil Jezus množice, je
šel na goro, in ko se je bil usedel, so pri¬
stopili k njemu njegovi učenci. In je odperl
svoje usta, in je učil, rekoč: Blagor ubogim

v duhu; ker njih je nebeško kraljestvo. Bla¬
gor krotkim; ker oni bodo zemljo posedii.

Blagor žalostnim; ker oni bodo oveseljeni.

Blagor lačnim in žejnim pravice; ker oni
bodo nasiteni. Blagor usmiljenim; ker oni
bodo usmiljenje dosegli. Blagor jim, kteri so
čistega serca; ker oni bodo Boga gledali.
Blagor mirnim; ker bodo otroci Božji ime¬
novani. Blagor zavoljo pravice preganjanim;
ker njih je nebeško kraljestvo. Blagor vam,
kadar vas bodo kleli in preganjali, in vse
hudo zoper vas lažnjivo govorili zavoljo
mene; veselite se, in od veselja poskakujte:
ker je vaše plačilo obilno v nebesih.

264

2. listopdda.

V dan s. Justa mučenika.

Berilo:  Pravičnega je vodil Gospod itd. (kakor v dan
s. Valentina mučenika, str. 214.)

E v a n g e 1 i: Resnično, resnično vam povem,
ako pšenično zerno itd. (kakor v dan s
Lavrenca mučenika, str. 247.)

(Berilo in Evangeli v dan spomina vseh vernih mertvih
je zadej po občini svetnikov pri mašah po mertvih,
str. 286.)

4. listopdda.

V dan s. Karola Bor omej a škofa.

Berilo:  Glej veliki duhoven itd. (kakor v dan s. Ruperta,
str. 223.)

Evangeli:  Nekdo, ki je šel na tuje itd. (kakor
v dan s. Nikolaja, str. 197.)

6. listopdda.

V dan s. Lenarta (Leonarda) opata.

Berilo:  Ljub je bil Bogii in ljudem itd. (kakor v dan
s. Antona puščavnika, str. 203.)

Evangeli:  Naj bo opasano vaše ledje itd.
(kakor v. dan s. Silvestra papeža, str. 17.)

11. listopdda.

V dan s. Martina škofa.

Berilo:  Glej, veliki duhoven itd. (kakor v dan s. Ruperta,
str. 223.)

— 265 -

Evaiigeli svetega Lukeža 11, 33—36.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:
Nihče luči, ko jo užge, ne postavlja na skrit
kraj, ne pod mernik; ampak na svečnik, da

kteri noter gredo, svetlobo vidijo. Svetilo
tvojega telesa je tvoje oko; ako je tvoje oko

čisto, bo svetlo vse tvoje telo; ako je pa

slabo, bo temno tudi tvoje telo. Glej tedaj,

da luč, ktera je v tebi, ne bo tema. Ako je
tedaj vse tvoje telo svetlo, in nima nikjer nič
temnega, bo vse svetlo, in te bo kakor svetla
luč razsvetljevalo.

13. listopada.

V dan s. Brikcija spoznavavca škofa.

Berilo: Bratje! duhovnov je bilo več itd.

E v a n g e 1 i: Oujte, ker ne veste itd. (oboje
kakor v dan s. Gotharda, str. 230.)

15. listopada.

V dan s. Leopolda spoznavavca.

Berilo:  Blagor človeku, kteri je najden itd. (kakor v
dna s. Alojzija str. 235.)

Evangeli svetega Lukeža 19, 12—26.

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem
to priliko: Neki imeniten človek je šel v

daljno deželo, da bi se kraljestva polastil, in
se vernik Poklical je pa svojih deset hlapcev
in jim dal deset liber, in jim je rekel: Kup¬
čujte, dokler ne pridem. Njegovi meščani
so ga pa sovražili, in so poslali sporočilo za
njim, rekoč: Nočemo, da bi ti kraljeval čez

266

nas. In zgodilo se je, da je, ko je bil kra¬
ljestvo prevzel, nazaj prišel; in je ukazal po¬
klicati hlapce, kterim je bil dal denarje, da
bi zvedil, koliko je vsakteri prikupčeval.
Prišel je pa pervi, rekoč: Gospod! tvoja libra
je desel liber pridobila. In mu je rekel: Prav,
dobri hlapec! ker si bil v malem zvest, imej
oblast čez deset mest. In drugi je prišel,

rekoč: Gospod tvoja libra, je storila pet

liber. In temu je rekel: Tudi ti bodi čez pet
mest. In eden je prišel, rekoč: Gospod glej
svoje libre, ktero sem imel shranjeno v ruti:
Zakaj bal sem se te, ker si oster človek ;

jemlješ, česar nisi naložil, in žanješ, česar
nisi sejal. Mu reče: Iz tvojih ust te sodim,
hudobni hlapec! Vedil si, da sem jaz oster
človek, ki jemljem, česar nisem naložil, in

žanjem, česar nisem sejal: zakaj nisi dal

mojih denarjev na menjavsko mizo, da bi
jih' bil jaz, kadar bi prišel, z obrestjo po¬
tegnil? In je rekel zraven stoječim: Vzemite

mu libro, in jo dajte tistemu, kteri ima deset
liber. In so mu rekli: Gospod! ima deset
liber. Povem vam pa, da vsakamu, kteri ima,
se bo dalo, in bo obilno imel; kdor pa nima,
mu bo še, kar ima, odvzeto.

19. listopada.

V dan s. Elizabete kraljice vdove.

Berilo: Serčno ženo kdo bo našel itd. (kakor v dan s.

Frančiške Rimske vdove, str. 217.)

E v angeli:  Nebeško kraljestvo je podobno

zakladu itd. (kakor v dan s. Lucije device
mučenice, str. 199.)

267

21. listopdda.

V dan darovanja Marije device.

Berilo:  Od začetka in pred veki sem stvarjena itd.
(kakor 5. dan velicega serpana, str. 246.)

E v a n g e 1 i: Tisti čas, ko je Jezus množicam
govoril, je povzdignila neka žena itd.
(kakor 16. dan malega serpana, str. 242.)

22. listopdda.

V dan s. Cecilije device mučenice.

Berilo:  Gospod, moj Bog! povzdignil si itd. (kakor v
dan s. Doroteje, str. 213.)

Evangeli:  Nebeško kraljestvo je podobno
desetim devicam itd. (kakor v dan s.
Barbare device mučenice, str. 195.)

23. listopdda.

V dan s. Klemena mučenika papeža.

Berilo:  Bratje posnemajte mene itd. (kakor 23. nedeljo
po binkoštih, str. 188.)

Evangeli:  Cujte, ker ne veste itd. (kakor
v dan s. Gotharda, str. 230.)

25. listopdda.

V dan s. Katerine device mučenice.

Berilo:  Častil te bom, Gospod kralj! itd.

Evangeli:  Nebeško kraljestvo je podobno

desetim devicam itd. (kakor v dan s.
Barbare device mučenice, str. 195.

268

Tretji del.

Berila in Evangelii

za praznike svetnikov, kteri nimajo lastnih,
ali občina svetnikov.

V predgod kakega apdste^na.

Berilo iz bukev Sirahovih 44, 25—27; in 45,2—9.

Blagoslov Gospodov je nad glavo pravičnega. Zato
mu je dal Gospod lastlno, in je razdelil njegov del med
dvanajst rodov; in našel je milost pred obličjem vsega
človeštva. In ga je poveličal v strah sovražnikom, in je
ž njegovimi besedami znamenja ukrotil. Počastil ga je pred
kralji, in mu pokazal svojo slavo. V njegovi veri in
krotkosti ga je svetega storil, in ga izvolil zmed vsega
človeštva. In mu je dal očitno zapovedi in postavo življenja
in modrosti: in ga je povišal. Storil je ž njim večno
zavezo, in ga je opasal s pasom pravičnosti, in oblekel
Gospod z vencem slave.

Evangeli svetega Janeza 15, 12—16.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:
To je moja zapoved, da se ljubite med seboj,

269

kakor sem vas jaz ljubil. Veče ljubezni od te
nima nihče, da kdo svoje življenje da za
svoje prijatle. Vi ste moji prijatli, ako storite,
kar vam jaz zapovem. Posihmal vas ne bom
več imenoval hlapce; ker hlapec ne ve, kaj
dela njegov gospod; pa prijatle sem vas ime¬
noval; ker sem vse, kar koli sem slišal od
svojega Očeta, vam oznanil. Niste vi mene
izvolili, ampak jaz sem vas izvolil, in sem
vas postavil, da greste, in sad obrodite, in
da vaš sad ostane; da, kar koli bote prosili
Očeta v mojem imenu, vam da.

V dan kakega mučenika •) škofa.

I.

Berilo iz lista s. Jakopa apdsteljna 1, 12—18. Predragi!
blagor človeku itd. (kakor v dan s. Lamberta škofa
rauč., str. 255.)

Evangeli svetega Lukeža 14, 26—33. Ako

pride kdo k meni itd. (kakor v dan s.

Lamberta škoja mučenika, str. 256.)

II.

Berilo iz 2. lista s. Pavla aposteljna da Korinčanov 1,
3—7. Bratje! hvaljen bodi itd. (kakor v dan s.
Blaža mučenika škofa, str. 211.)

Evangeli svetega Matevža 16, 24—27. Ako

hoče kdo itd. (kakor v dan s. Blaža mu¬

čenika škofa, str. 211.)

*) Mučenik ali maternik se imenuje vsak svetnik, kteri je
kerščansko vero stanovitno pričal, in je bil zato umorjen
V besedi škof je pa tudi papež zapopaden.

270

V dan kakega mučenika ne škofa.

I.

Berilo iz bukev modrosti 10, 10—14. Pravičnega je

peljal itd.

Evangeli svetega Matevža 10, 34—42. Nikar
ne mislite itd. (oboje kakor v dan s. Va¬
lentina muč., str. 214.)

II.

Berilo iz 2. lista s. Pavla aposteljna do Timoteja 2,
8—10 in 3, 10—12. Predragi, pomni itd. (kakor v
dan s. Jurja mučenika, str. 223.)

Evangeli svetega Matevža 10, 26—32.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem :
Nič ni skritega, kar bi se ne razodelo, in
skrivnega, kar bi se ne zvedilo. Kar vam go¬
vorim v temi, pravite na svetlem; in kar
na uho slišite, oznanujte na strehah. In ne
bojte se jih, kteri telo umore, duše pa ne
morejo umoriti; temuč bojte se veliko bolj
tistega, kteri more dušo in telo pogubiti v
pekel! Ali se ne prodasta dva vrabca po
vinarji? Pa le eden zmed njih ne bo padel
na zemljo brez vašega Očeta. Vaši lasje na
glavi pa so vsi razšteti. Nikar se tedaj ne
bojte; boljši ko veliko vrabcev ste vi. Kdor
koli bo tedaj mene spoznal pred ljudmi, ga
bom tudi jaz spoznal pred svojim Očetom,
ki je v nebesih.

271

III.

Berilo iz lista s. Jakopa aposteljna 1, 2 —12.

Predragi! v veliko veselje si štejte, kadar padete
v mnogotere skušnje, ker veste, da skušnja vaše vere
obrodi poterpožljivost, poterpežljivost pa delo dopolni;
da ste popolni in pravični, in v ničemur pomankljivi.
Ako pa kdo zmed vas potrebuje modrosti, naj  je prosi
od Boga, kteri daje vsem obilno, in ne opanaša; in mu
bo dana. Naj pa prosi z zaupanjem brez vsega pomiš¬
ljanja; zakaj kdor si pomišlja, je enak morskemu valčvu,
kterega veter goni, in semtertje meče. Naj tedaj ne
misli tak človek, da bo kaj prejel od Gospoda. Človek
dvojnih misel je nestanoviten v vseh svojih potih. Hvali
pa naj se siromaški brat v svojem povišanji, bogati pa
v svojem ponižanji, ker bo ko cvet trave prešel. Solnce
namreč vstane z vročino, in posuši travo, in njen cvet
odpade, in njena lepa podoba pogine; tako bo tudi bo¬
gatin v svojih potih zvenih Blagor človeku, kteri pre-
terpi skušnjo, ker skušen bo prejel venec življenja, ki
ga je Bog obljubil tistim, kteri ga ljubijo.

Včasi se bere tudi:

Berilo iz 1. lista s. Petra aposteljna 4, 13—19.

Predragi! ker ste deležni Kristusovega terpljenja,
veselite se, da se tudi v razodenji njegove časti veselite
in radujete. Ako ste zasramovani zavoljo imena Kristu¬
sovega, blagor vam, zakaj nad vami počiva, kar je
hvale, časti in moči Božje, in duh Božji. Nobe¬
den zmed vas pa naj ne terpi kakor ubijavec, ali tat,
ali preklinjavec, ali tujega blaga lakomen. Ako pa terpi
kakor kristijan, naj se ne sramuje; ampak naj časti Boga
v tem imenu. Zakaj čas je, da se začne sodba pri hiši
Božji; ako pa pervič pri nas, kakšen konec bo tistih,
kteri ne verujejo Božjemu evangeliju. In ako bo pra-

vični komaj zveličan, kako bo hudobnik in grešnik ob¬
stal? Tedaj naj tudi tisti, kteri terpe po volji Božji, zve¬
stemu stvarniku priporoče svoje duše v dobrih delih.

Evangeli svetega Janeza 12, 24—26. Ako pše¬
nično zerno itd. (kakor v dan s. Lovrenca
mučen., str. 247.)

V dan kakega mučenika o velikonočnem

času *).

Berilo iz bukev modrosti 5, 1—5. Pravični bodo itd.
kakor v dan ss. Filipa in Jakopa aposteljnov,
str. 226.)

Namesto tega se bere včasi:

Berilo iz 2. lista s. Pavla aposteljna do Timoteja 2,
8—10; in 3, 10- 12. Predragi! pomni itd. (kakor
v dan s. Jurja mučenika, str. 223.)

Evangeli svetega Janeza 15, 1—7. Jaz sem
prava vinska terta itd. (kakor v dan s.
Jurja mučenika, str. 224.)

V dan več mučenikov o velikonočnem času.

Berilo iz 1. lista s. Petra aposteljna 1, 3—7.  Hvaljen
bodi Bog itd.

Evangeli svetega Janeza 15, 5—11. Jaz sem
terta, vi mladike itd. (oboje kakor v dan
ss. Florijana in tovaršev mučenikov, str. 229.)

*) Cerkveni velikonočni čas se šteje od velike sobote do
praznika sv. Trojice ali 1. nedelje po binkoštih.

Namesto poprejšnjega berila in evangelija
se včasi bere:

Berilo iz razodenja s. Janeza aposteljna 19, 1—9.

Tiste dni sem jaz Janez slišal, kakor glas veliko
trum na nebu, ki so rekle: Aleluja! češčenje, in slava,
in moč bodi Bogu našemu: Ker resnične in pravične so
njegove sodbe, ki je obsodil veliko kurbo, ktera je pačila
zemljo s svojim kurbanjem, in se je zmaščeval zavoljo
kervi svojih služabnikov nad njenimi rokami! In so spet
rekli: Aleluja! In njen dim vzhaja od vekomaj do veko¬
maj. In so padli štiri in dvajseteri starašini in čvetere
živali, in so molili Bogš, sedečega na sedežu, rekoč:
Amen, aleluja! In glas je od sedeža izšel, rekoč: Hvalite,
Boga našega, vsi njegovi služabniki, in kteri se ga bojite,
mali in veliki! In sem slišal kakor glas velike množice,
in kakor šum veliko vod, in kakor bobnenje veliko gro¬
mov reči: Aleluja, ker kraljuje Gospod naš vsegamogočni
Bog! Radujmo in veselimo se, in dajmo mu slavo: ker
je prišla ženitnina Jagnjetova, in se je njegova nevesta
pripravila! In dano ji je bilo, da se je oblekla v svetlo
in belo tančico; tančica namreč so pravične dela svetni¬
kov. In mi je rekel: Zapiši: Blagor jim, kteri so na
ženitno večerjo Jagnjetovo poklicani!

Evangeli svetega Janeza 16, 20—22.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:
Resnično, resnično vam povem, da bote jokali
in žalovali, svet pa se bo veselil; vi bote žalo¬
vali, ali vaša žalost se bo v veselje spreober-
nila. Žena, kadar je na porodu, ima žalost,
ker je prišla njena ura; kadar je pa porodila
dete, ne misli več v britkost od veselja, da
je človek rojen na svet. Tudi vi tedaj imate

Slov. Evangel. 18

274

zdaj sicer žalost; pa spet vas bom vidil, in
vaše serce se bo veselilo, in vašega veselja vam
ne bo nihče vzel.

V dan več mučenikov zunej velikonočnega
časa*

I.

Berilo iz bukev modrosti 3, 1 — 8. Pravičnih duše itd.

Evangeli svetega Lukeža 21, 9—19. Kadar
bote slišali itd. (oboje kakor v dan ss. Vin¬
cencija in Anastazija muč., str. 206.)

II.

Berilo iz kukev modrosti 5, 16—20. Pravični bodo
itd. (kakor v dan ss. Kancijana in tovaršev mučeni¬
kov, str. 232.)

Evangeli svetega Lukeža 6, 17—23. Tisti čas
je šel Jezus z gore itd. (kakor v dan
ss. Fabijana in Sebastijana mučenikov,
str. 205.)

III.

Berilo iz lista s. Pavla aposteJjna do Hebrejev
10, 32—38.

Bratje! spomnite se nekdanjih dni, v kterih raz¬
svetljeni ste velik hoj prestali v terpljenji, ki ste bili
ali zasramovani in stiskani v razgledovanje, ali tovarši
tistim, kterim se je tak<5 godilo. Zakaj tudi z jetniki
ste usmiljenje imeli, in rop svojega blaga z veseljem
preterpeli, ker ste vidili, da imate boljši in stanovitno

275

premoženje. Nikar tedaj ne zgubljajte svojega zaupanja,
ktero ima veliko plačilo! Poterpežljivost namreč vam je
potrebna, da Božjo voljo storite, in dosežete obljubo. Zakaj
celo malo časa je, in bo prišel, kteri ima priti, in se
ne bo mudil. Moj pravični pa iz vere živi.

Evangeli svetega Matevža 24, 3—13.

Tisti čas, ko je Jezus sedel na oljski

gori, so pristopili k njemu učenci, rekoč: Povej
nam, kedaj bo to? in kakšno bo znamenje
tvojega prihoda in končanja sveta! In Jezus
je odgovoril in jim rekel: Glejte, da vas kdo
ne zapelje! Veliko namreč jih bo prišlo v
mojem imenu, ki poreko: Jaz sem Kristus,
in jih bodo veliko zapeljali. Slišali pa bote
vojske in govorjenje od vojsk. Glejte, da se
ne prestrašite; ker se to mora zgoditi, pa še
ni konec. Vzdignil se bo namreč narod nad

narod, kraljestvo nad kraljestvo: in kuga in
lakota in potresi bodo po mnogih krajih. Vse
to pa je le začetek nadlog. Potlej vas bodo

izdajali v britkost, in vas bodo morili; in
sovražili vas bodo vsi narodi zavoljo mojega
imena. In takrat se jih bo veliko pohujšalo,
in se bodo med seboj izdajali in med seboj
sovražili. In veliko krivih prerokov bo vstalo,
in jih bodo veliko zapeljali. In ker bo hudo¬

bija obilno rastla, bo ljubezen pri mnogih omer-
znila. Kdor pa obstoji 'do konca, bo zveličan.

IV.

Berilo iz bukev modrosti 10, 17—20.

F’ravičnim je Bog dal plačilo njih del, in jih je po
čudnih potih vodil; senca jim je po dnevu bil, in zvez-

18  *

276

dna svetloba po noči. Skoz rudeče morje jih je spravil,
in jih zvozil skoz silne vode. Pofopil je njih sovražnike
v morji, nje pa je iz dna globočine izlekel. Torej so
pravični rop hudobnih odnesli; so tvojemu svetemu imenu,
Gospdd, hvalo peli, in so tvojo premagavsko roko častili.

Evangeli kakor v god vseh svetnikov, str. 263.

V.

Berilo n  lista s. Pavla aposteljna do Rimljanov
5, 1—5.

Bratje! ker smo po veri opravičeni, imejmo mir z
Bogom po Gospodu svojem Jezusu Kristusu, po kterem
tudi smemo pristopiti z vero v to milost, v kteri stojimo,
in se hvalimo s častnim upanjem Božjih otrok. Pa ne
samo s tem, ampak še tudi z nadlogami se hvalimo, ker
vemo, da nadloga nam poterpljenje dobiva, poterpljenje
pa skušnjo, skušnja pa upanje, upanje pa nikdar ne osra¬
moti. Ljubezen Božja namreč je izlita v naše serca po
svetem Duhu, ki nam je dan.

Evangeli kakor v dan s. Matija aposteljna, str. 217.

VI.

Berilo kakor četerto nedeljo po binkoštih, str. 165.

Evangeli svetega Lukeža 11, 47—51.

Tisti čas je rekel Jezus pismoukom in
farizejem: Gorje vam! ker zidate grobe pre¬
rokom ; vaši očetje pa so jih umorili. Res
pričujete, da privolite v dela svojih očetov;
zakaj oni so jih sicer umorili, vi pa jim grobe
zidate. Zato je tudi modrost božja rekla:
Preroke in apbsteljne jim hočem poslati, in

277

cae zmed njih bodo umorili, in ene prega¬
njali; da se bo tirjala od tega rodu kri vseh
prerokov, ktera je bila prelita od začetka
sveta; od kervi Abeljnove do kervi Zahari-
jeve, kteri je bil umorjen med oltarjem in
tempeljnom. Gotovo, povem vam, tirjala se
bo od tega rodu.

VII.

Berilo kakor pervo nedeljo v postu, str. 39.

Evangeli kakor v dan ss. Vida in tovaršev
mučenikov, str. 234.

VIII.

Berilo kakor v dan ss. Fabijana in Sebastijana mučeni¬
kov, str. 204.

Evangeli kakor v dan ss. Janeza in Pavla
mučenikov, str. 238.

IX.

Berilo iz skrivnega razodenja s. Janeza apo-
steljna 7, 13—17.

Tiste dni je eden starejših spregovoril, in mi je
rekel: Ti le, ki so v dolgih belih oblačilih, kdo so, in
od kod pridejo ? In jaz sem mu rekel: Ti veš, Gospod
moj! On pa mi je djal: To so tisti, ki so prišli iz velike
nadloge; oprali so si svoje oblačila, in so jih ubelili v
kervi Jagnjetovi. Zato so pred stolom Božjim, in mu
služijo noč in dan v njegovem tempeljnu; in kteri na
stolu sedi, bo med njimi prebival. Nič več ne bodo ne
lačni ne žejni; soluce jih ne bo več peklo, tudi nobena
vročina ne; ker Jagnje, ki je v sredi sedeža, jih bo vla¬
dalo, in do studenca žive vode vodilo, in Bog jim bo vse
solze z oči obrisal

278

V dan kakega spoznavavca *) škofa.

I.

Berilo iz bukev Sirabovih 44, in 45. Glej veliki duho¬
ven itd. (kakor v dan s. Ruperta spoznavavca škofa,
str. 223.)

Evangeli svetega Matevža 25, 14—23. Nekdo,
ki je šel na tuje itd. (kakor v dan s,
Nikolaja, 6. dan grudna, na str. 197.)

II.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Hebrejov 7, 23 — 26.
Bratje! duhovnov je bilo več itd.

Evangeli svetega Matevža 24, 42—47. Čujte,
ker ne veste itd. (oboje kakor v dan s.
Gotliarda spoznavavca škofa, str. 230.)

III

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Hebrejev
5 , 1 — 4 .

Bratje! vsak veliki duhoven, zmed ljudi izbran, je
za ljudi postavljen v to, kar Boga zadeva, da daruje, in
opravlja daritve za grehe, in da moi’e usmiljenje imeti s
tistimi, kteri so nevedni in zajdejo, ker je tudi on obdan
s slabostjo. In torej mora, kakor za ljudstvo, tako tudi
za se darovati zavoljo grehov. In nihče si ne vzame
časti, razun kteri je poklican po Bogu, kakor Aron.

Evangeli svetega Lukeža 21, 33—36. Nihče
luči itd. (kakor v dan s. Martina škofa,
str. 265.)

*) Glej str. 223.

279

IV.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Hebrejev, 13, 7—17.
Bratje! spomnite se itd. (kakor v dan s. Nikolaja
spoznavavca škofa, str. 196.)

Evangeli svetega Marka 13, 35—37.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:
Glejte, čujte in molite, ker ne veste, kedaj je
čas. Ravno kakor človek, kteri je na tuje
šel, in svoj dom zapustil, in svojim hlapcem
oblast dal za vsako opravilo, in je zapovedal
vratarju, da naj čuje. Čujte tedaj, (ker ne
veste, kedaj hišni gospodar pride; zvečer, ali
o polnoči, ali o petelinjem petji ali zjutraj):
da vas, ko bi prišel nanagloma, ne najde
spati. Kar pa vam pravim, vsem pravim:
čujte!

V dan kakega cerkvenega učenika.

Berilo iz 2. lista s. Pavla apdsteljna do Timoteja 4, 1—8.
Predragi! zapričam itd. (kakor v dan s. Silvestra
papeža, str. 17.)

Namesto tega berila se včasi bere:

Berilo iz bukev Sirahovih 39, 6 — 14.

Pravični bo dal svoje serce, da bo culo o zoru pri
Gospodu, kteri ga je stvari), in bo pred obličjem Najvi-
šega prosil. Odperl bo svoje usta v molitev, in zavoljo
svojih grehov prosil. Ako bo tedaj veliki Gospod hotel,
ga bo z duhom umnosti napolnil, in on bo kakor dež
izlival besede svoje modrosti, in v moltivi hvalil Gospoda:

280

in on bo ravnal njegov svet in nauk, in se bo posvete-
val v njegovih skrivnostih. On bo oznanoval nauk njegove
resnice, in se bo postave Gospodove zaveze hvalil. Veliko
jih bo hvalilo njegovo modrost, in ne bo nikdar pozab¬
ljena. Njega spomin ne bo prešel, in po njegovem imenu
se bo vpraševalo od roda do roda. Njegovo modrost
bodo pripovedovali narodje, in njegovo hvalo bo oznano-
valo zbirališče.

Evangeli svetega Matevža 5, 13—19. Vi ste
sol zemlji itd. (kakor v dan s Gregorja
papeža cerkvenega učenika, str. 218.)

V dan kakega spoznavavca neškofa.

I.

Berilo iz bukev Sirahovih 31, 8—11. Blagor človeku itd.
(kakor v dan s. Alojzija spoznavavca, str. 235.)

Evangeli svetega Lukeža 12, 35—40. Vaše
ledje naj bo opasano itd. (kakor v dan
s Silvestra papeža, str. 17.)

II.

Berilo iz 1. lista s. Pavla apčsteljna do Korinčanov 4,
9 —14. Bratje! v razgledovanje smo itd. (kakor v
dan s. Antona Padavanskega, str. 234.)

Evangeli svetega Lukeža 12, 32—34. Ne bojte
se, majhna čeda (kakor v dan s. Osvalda
spoznavavca, str. 246).

281

III.

Berilo iz lista s. Pavla apdsteljua do Filipljanov
S,  7 — 12 .

Bratje! kar mi je bilo dobiček, to sem štel zavoljo
Kristusa v zgubo. Vendar pa menim, da je vse zguba
proti visokemu spoznanju Jezusa Kristusa Gospdda mojega,
zavoljo kterega sem vse zgubil, in imam za blato, da
Kristusa pridobim, in da sem najden v njem, ne tak, da
bi imel svojo pravičnost, ktera je iz postave, ampak
tisto, ktera je iz vere v Kristusa Jezusa, pravičnost,
ktera je iz Boga v veri, da spoznam njega, in moč nje¬
govega vstajenja, in deležnost njegovega terpljenja, in da
bom podoben njegovi smerti, da tako pridem v vstajenje
od mertvih: ne kakor da bi bil že dosegel, ali da bi
bil že popoln; ženem se pa, da bi kako dosegel, v čemur
sem bil tudi dosežen od Kristusa Jezusa.

Evangeli svetega Lukeža 19, 12—26. Neki
imeniten človek itd. (kakor v dan s. Leo¬
polda, str. 265.)

V dan kakega opata.

Berilo iz bukev Sirabovih 45, 1—6. Ljub je bil Bogu
itd. (kakor v dan s. Antona puščavnika, str. 203.)

Ev angeli svetega Matevža 19, 27 — 29. Glej! mi
smo vse zapustili itd. (kakor v dan spre-
obernjena s. Pavla aposteljna, str. 209.)

V dan kake device mučenice.

I.

Berilo iz bukev Sirabovih 51, 1 —8. častil te bom itd.

282

Evangeli svetega Matevža 25, 1—13. Nebeško
kraljestvo je podobno desetim devicam
itd. (oboje kakor v dan s. Barbare device
mučenice, str. 195.)

II.

Berilo iz bukev Sirahovik 15, 13—17. Gospod moj Bog
itd. (kakor v dan s. Doroteje, str. 213.)

Evangeli svetega Matevža 13, 44—52. Nebeško
kraljestvo je podobno zakladu itd. (kakor
v dan s. Lucije device mučenice, str. 199.)

Namesto tega evangelja se včasi bere:

Evangeli svetega Matevža 19, 3—12. Tisti čas
so pristopili itd. (kakor v dan s. Agate
device mučenice, str. 212.)

V dan kake device nemučenice.

I.

Berilo iz 2. lista s. Pavla apdsteljna do Korinčanov 10,
17, in 11, 1—2. Bratje! kdor se hvali itd. (kakor
v dan s. Lucije device mučenice, str. 199.)

Evangeli svetega Matevža 25, 1—13. Nebeško
kraljestvo je podobno desetim devicam itd.
(kakor v dan s. Barbare device mučenice,
str. 195.)

II.

Berilo iz 1. lista s. Pavla aposteljna do Korinčanov 7,
25—34. Bratje! od device nimam itd. (kakor v dan
s. Jederti device, str. 219.)

283

Evangeli svetega Matevža 13, 44—52, Nebeško
kraljestvo je podobno zakladu itd. (kakor
v dan s. Lucije device mučenice, str. 199.)

V dan kake mučenice nedevice.

Berilo iz bukev Sirahovih 51, 1—8, 12. Častil te bom
itd. (kakor v dan s. Barbare device mučenice, str. 195.)

Evangeli svetega Matevža 13, 44—52. Nebeško
kraljestvo je podobno zakladu itd, (kakor
v dan s. Lucije device mučenice, str. 199.)

V dan kake svetnice nedevice nemučnice:

Berilo iz bukev Salomonovih pripovest 31, 10—31. Serčno
ženo itd. (kakor v dan s. Frančiške Rimske vdove,
str. 217.)

Evangeli svetega Matevža 13, 44—52.) Nebeško
kraljestvo je podobno zakladu itd. (kakor
v dan s. Lucije device mučenice, str. 199.)

Za vdove se namesto poprejšnjega
berila bere:

Berilo iz 1. lista s. Pavla aposteljna do Timo¬
teja 5, 3—10.

Predragi i spoštuj vdove, ktere so res vdove. Ako
pa ima kaka vdova otroke ali vnuke, naj se uči poprej
svojo hišo vladati, in dobro za dobro povračevati staršem;
to namreč je prijetno pred Bogom. Ktera je pa res vdova
in zapuščena, naj upa v Boga, in naj bo v molitvah in
prošnjah noč in dan; zakaj ktera v sladnosti živi, je živa

284

mertva. In to zaterdi, da bodo nesvarne. Ako pa kdo
za svoje in zlasti za domače nima skerbi, je vero zatajil,
in je hujši od nevernika. Vdova naj se izbere ne spod
šestdesetih let, ktera je bila enega moža žena, in ima
pričevanje dobrih del, ako je otroke zredila, ako je po¬
potne sprejemala, ako je svetim noge umivala, ako je
revnim stregla, ako si je po vsakem dobrem delu prizadevala.

V god obletnice posvečevanja vseh cerkev.

Berilo iz skrivnega razodenja svetega Janeza
21, 2—5.

Tiste dni sem jaz Janez vidil sveto mesto, novi Je¬
ruzalem, iti z neba od Boga, pripravljeno, kakor nevesto,
ki je napravljena svojemu možu. In sem slišal velik
glas s sedeža govoriti: Glej prebivališče Božje z ljudmi,
in prebival bo ž njimi! In oni bodo njegovo ljudstvo, in
Bog sam, njih Bog, bo ž njimi. In Bog bo obrisal vse
solze od njih oči, in smerti ne bo več; tudi ne bo več
ne žalovanja, ne vpitja, ne bolečine, ker je poprejšnje
minilo. In kfceri je sedel na sedežu, je rekel: Glej, novo
storim vse.

Evangeli svetega Lukeža 19, 1—10.

Tisti čas je Jezus prišel, in hodil po Je¬
rihu. In glej! bil je mož, Cahej po imenu,
in ta je bil viši cestninarjev, in on je bil
bogat. In je skušal Jezusa viditi, kdo je; in
ni mogel zavoljo množice, ker je bil majhne
postave. In je naprej tekel in zlezel na divje
figovo drevo, da bi ga vidil; ker tam je imel
mimo iti. In ko je bil Jezus na tisto mesto
prišel, je gori pogledal, in ga je vidil, ter mn
je rekel: Cahej! stopi hitro doli, ker danes

285

moram v tvoji hiši ostati. In je hitro doli

stopil, in ga je z veseljem sprejel. In ko so

vsi to vidili, so godernjali, rekoč: K grešnemu
človeku je šel v hišo. Cahej pa je pristopil,
in rekel Gospodu: Glej, Gospod! polovico

svojega blaga dam ubogim, in ako sem koga

kaj ogoljufal, povernem čveterno. Jezus pa
mu je rekel: Danes je ti hiši zveličanje došlo,
zato ker je tudi on sin Abrahamov. Sin

človekov je namreč prišel iskat in zveličat,
kar je bilo zgubljenega.

V dan kakšne zahvale.

Berilo iz 2 .  lista s. Pavla aposteljna do Korin-
čanov 13, 11—13.

Bratje! veselite se, bodite popolni, opominjajte se,
bodite ene misli, imejte mir, in Bog miru in ljubezni bo
z vami. Milost Gospdda našega Jezusa Kristusa, in lju¬
bezen Božja, in deležnost svetega Duha Bodi z vami
vsemi. Amen.

Evangeli svetega Janeza 15, 26—27; in^ 16,
1—^. Kadar pride učenik itd. (kakor šesto
nedeljo po veliki noči, str. 157.)

286

Berila in Evangelii

pri sv. mašah po mertvih.

I.

V dan spomina vseh vernih mertvih.

Berilo iz 1. lista s Pavla aposteljna tlo Korin-
eanov 15, 51—57.

Bratje! glejte, skrivnost vam povem: Vsi sicer bomo

vstali, toda spremenili se ne bomo vsi. Naglo, kakor bi
z očm trenil, na poslednjo trobento, (ker zapela bo tro¬
benta), in mertvi bodo vstali nestrohljivi, in mi se bomo
spremenili. To trohljivo namreč mora obleči nestrohljivost,
in to umerljivo mora obleči neumerljivost. Kadar bo pa
to umerljivo obleklo neumerljivost, takrat se bodo spolnile
besede, kteri so pisane: Požerta je smert v zmagi. Kje,
smert! je tvoja zmaga? Kje, smert ! je tvoje želo? Želo smerti
pa je greh, moč greha pa postava. Bogu pa bodi hvala,
kteri nam je dal zmago po Gospodu našem Jezusu Kristusu.

Evangeli svetega Janeza 5, 25 - 29.

Tisti čas je rekel Jezus Judovskim mno¬
žicam: Resnično, resnično vam povem, da

pride ura, in je že zdaj, ko bodo mertvi
slišali glas Sinu Božjega; in kteri bodo sli¬
šali, bodo živeli. Kakor ima namreč Oče živ-

287

Ijenje sam v sebi, tako je tudi Sinu dal
imeti življenje v samem sebi. In mu je oblast
dal tudi sodbo delati, ker je Sin človekov.
Ne čudite se temu; ker ura pride, ob kteri
bodo vsi, ki so v grobeh, slišali glas Sinu
Božjega, in bodo prišli, kteri so dobro delali,
v vstajenje življenja, kteri so pa hudo delali,
v vstajenje obsojenja.

II.

V dan smerti ali pokopa merličevega.

Berilo iz 1. lista s. Pavla aposteljna do Tesalo-
ničanov 4, 13—17.

Bratje! nočemo, da bi vi ne vedili od spečih, da
ne žalujete, kakor uni, kteri upanja nimajo. Zakaj ako
verujemo, da je Jezus umeri in vstal, tedaj bo Bog tudi
tiste, kteri so zaspali v Jezusu, ž njim pripeljal. To nam¬
reč vam povemo po besedi Gospodovi, da mi, ki živimo,
ki ostanemo v prihod Gospodov, ne bomo pred tistimi
prišli, kteri so zaspali. Ker sam Gospod bo s poveljem
in glasom velikega angela in s trobento božjo prišel z
neba: in kteri so umerli v Kristusu, bodo vstali pervi,
potem bomo mi, ki živimo, ki ostanemo, vzeti ž njimi
vred v oblakih Kristusu naproti v zrak, in tako bomo
vedno z Gospodom. Torej se poveseljujte med zebdj s temi
besedami.

Evangeli svetega Janeza 11, 21—27.

Tisti čas je Marta rekla Jezusu: Gospod!
ko bi bil ti tukaj, bi moj brat ne bil umerh
Pa tudi zdaj vem, da, kar koli boš Boga
prosil, ti bo Bog dal. Jezus ji reče: Tvoj
brat bo vstal. Marta mu reče: Vem, da bo

288

vstal ob vstajenji, poslednji dan. Jezus ji je

rekel: Jaz sem vstajenje in življenje; kdor v
me veruje, bo živel, ako ravno umerje. In
kdor koli živi in v me veruje, ne bo umeri

vekomaj. Veruješ li to? Mu reče: Kaj pa da

verujem, Gospod, da si ti Kristus, Sin živega

Boga, ki si na ta svet prišel!

III.

V dan obletnice po mertvih.

Berilo iz 2. bukev Makabejev 12, 43—46.

Tiste dni je Juda, naj serčnejši mož, ko so bili biro
storili, dvanajst tavžent drahem srebra poslal v Jeruzalem,
da bi opravil za grebe mertvih daritev, ker je dobro in
verno od vstajenja mislil; (ko bi namreč ne bil upal, da
bodo ti, kteri so bili pobiti, vstali, bi bilo nepotrebno in
prazno moliti za mertve), in ker je mislil, da imajo tisti,
kteri so v pobožnosti umerli, obilno milost prihranjena.
Sveta in dobra je tedaj misel moliti za mertve, da bi
bili grehov rešeni.

Evangeli svetega Janeza 6, 37—40.

Tisti čas je rekel Jezus Judovskim mno¬
žicam : Vse, kar mi da Oče, bo k meni prišlo,
in kteri k meni pride, ga ne bom venkaj
vergel. Ker z nebes sem prišel, ne da bi delal
svojo voljo, ampak voljo tistega, kteri me je
poslal. To pa je volja Očeta, kteri me je po¬
slal, da od vsega tistega, kar mi je dal, nič ne
zgubim, temuč da obudim tisto poslednji dan.
To je pa volja mojega Očeta, kteri me je

poslal, da ima slehern, kteri vidi Sina in

vanj veruje, večno življenje, in jaz ga bom
obudil poslednji dan.

289

IV.

Po mertvih med letom.

Berilo iz skrivnega razodenja s. Janeza aposteljna
4, 13.

Tiste dni sem slišal glas iz neba, kteri mi je rekel:
Zapiši: Blagor mertvim, kteri v Gospodu umeijejo! Od¬
slej, reče Duh, naj počivajo od svojega truda; zakaj njih
dela gredo za njimi.

Evangeli svetega Janeza 1, 51—55.

Tisti čas je rekel Jezus Judovskim mno¬
žicam : Jaz sem živi kruh, ki sem z nebes
prišel. Ako kdo je od tega kruha, bo živel
vekomaj; in kruh, kterega bom jaz dal, je
moje meso za življenje sveta. Judje so še
tedaj prepirali med seboj, rekoč: Kako nam
more ta svoje meso jesti dati? Jezus jim je
tedaj rekel: Resnično, resnično vam povem:
Ako ne bote jedli mesa Sirni človekovega, in
pili njegove kervi, ne bote imeli življenja v
sebi; kdor je moje meso, in pije mojo kri,
ima večno življenje, in jaz ga bom obudil
poslednji dan.

Slov. Evangel.

19

290

Ceterti del.

——c<3 v c)o-

M o 1 i t v e

pri očitni službi Božji, s poglavitnimi resnicami
kerščanskega nauka.

Po pridigi in kerščanskem nauku se molijo Božje čednosti.

Vera.

Verujem v tebe, pravi trojedini Bog, Oče,
Sin in svet Duh! kteri si vse stvaril, kteri vse
ohraniš in vladaš, kteri dobro plačuješ in hudo
kaznuješ. Verujem, da se je Sin Božji včlovečil,
da nas je s svojo smertjo na križu odrešil, in
da nas sveti Duh s svojo milostjo posvečuje.
Verujem in terdim vse, kar si ti, o Bog! razodel,
kar je Jezus Kristus učil, kar so aposteljni
oznanovali, in kar nam sveta katoliška cerkev
zapoveduje verovati. Vse to verujem, ker si ti,
o Bog! večna in neskončna resnica in modrost,
ki ne moreš ne goljufati, ne goljufan biti. O
Bog! stori močnejši mojo vero.

Upanje.

Upam in se zanašam na tvojo neskončno
dobroto in milost, o Bog! da mi boš po
neskončnem zasluženji svojega edinorojenega
Sina Jezusa Kristusa v tem življenji spoznanje,
pravo obžalovanje in odpuščenje mojih grehov,

291

po smerti pa večno zveličanje dal, in dodelil
tebe od obličja do obličja gledati, ljubiti in
brez konca vživati. Upam tudi od tebe potrebne
pomoči vse to doseči. Upam to od tebe, ker
si ti to obljubil, kteri si vsegamogočen, zvest,
neskončno dobrotljiv in usmiljen. O Bog! po-
terdi moje upanje.

Ljubezen.

O moj Bog! ljubim te iz vsega svojega
serca, čez vse, ker si naj veči dobrota, neskončno
popolnoma in vse ljubezni vreden; ljubim te
tudi zato, ker si do v mene in do vseh stvari
neskončno dobrotljiv. Želim si iz celega serca,
da bi te ravno tako ljubil, kakor so te tvoji
naj zvestejši služabniki ljubili, in te še ljubijo.
Z njih ljubeznijo sklenem svojo nepopolnoma
ljubezen; povikšuj jo v meni, o dobrotljivi
Gospod! bolj in bolj. Ker te tedaj resnično in
iz serca ljubiti želim, in si to terdno priza¬
devam; mi je iz serca žal, da sem tebe, svojo
neskončno dobroto,. ktero čez vse ljubim, tebe,
svojega stvarnika, odrešenika in posvečevavca
razserdil. Žal mi je, da sem grešil, da sem tebe,
svojega vsegamogočnega Gospoda, svojega
naj boljšega Očeta razžalil. Terdno sklenem,
vse grehe in vse hude priložnosti zapustiti,
storjene grehe čedalje bolj obžalovati, in nikdar
več zoper tvojo sveto voljo ne ravnati. Vzemi
me spet za svojega otroka, in dodeli mi milost,
da ta svoj sklep dopolnim. Prosim te po ne¬
skončnem zasluženji tvojega Božjega Sina, našega
Gospoda in Zveličarja, Jezusa Kristusa. Amen.

Oče naš itd. Češčena si Marija! itd.

19 *

292

V. Čast bodi Očetu in Sinu in svetemu Duhu;

O. kakor je bila v začetku, in zdaj in vselej, in
vekomaj. Amen.

Litanije vseh svetnikov.

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Oče nebeški, vsegamogočni Bog, usmili se nas!

Sin vsega sveta rešnji Bog, usmili se nas!

Sveti Duh, resnični Bog, usmili se nas!

Sveta Trojica, en sam Bog, usmili se nas!

S. Marija,

S. mati Božja,

S. devic Devica,

S. Mihael,

S. Gabriel,

S. Rafael,

Vsi sveti angeli in veliki angeli, za nas Boga prosite!
Vse svete verste zveličanih duhov, za nas Boga prosite!
S. Janez kerstnik, za nas Boga prosi!

S. Jožef, za nas Boga prosi!

Vsi sveti očaki in preroki, za nas Boga prosite!

S. Peter,

za nas Boga prosi!

S. Pavel,
S. Andrej,
S. Jakop,
S. Janez,
S. Tomaž,
S. Jakop,
S. Filip,

S. Jernej,
S. Matevž,
S. Simon,

za nas Boga prosi!

293

za nas Boga prosi!

S. Tadej,

S. Matija,

S. Barnaba,

S. Lukež,

S. Marka, 1

Vsi sveti apostelnji in evangelisti, za nas Boga prosite!
Vsi sveti učeni Gospodovi, za nas Boga prosite!
Vsi v sveti nedolžni otroci, za nas Boga prosite!

S. Štefan, |

S.

S.

S.

S.

s.

s.

za nas Boga prosi!

Lovrenc, j
Vincenc, J
Fabijan in Sebastijan,

Janez in Pavel,

Kozma in Damijan,

Gervazi in Protazi,

Vsi sveti mučeniki, za nas Boga prosite!
S. Silvester,

za nas Boga prosita!

S.

S.

s.

s.

s.

s.

Gregor,

Ambrož,

Avguštin,

Jeronim,

Martin,

Nikolaj,

za nas Boga prosi!

Vsi sveti škofje in spoznavavci, za nas Boga prosite!
Vsi sveti učeniki, za nas Boga prosite!

S. Anton, j
S. Benedikt, f

S. Bernard, za nas Boga prosi!

S. Dominik, l
S. Frančišek, '

Vsi sveti mašniki in leviti, za nas Boga prosite!

Vsi sveti menihi in puščavniki, za nas Boga prosite!
S. Marija Magdalena, I

S- Agata,
S. Lucija,
S. Neža,

S. Cecilija,

za nas Boga prosi!

za nas Boga prosi!

294

S. Katarina, I D

S. Anastazijk, j za nas Bo 8 a  P roa!

Vse svete device in vdove, za nas Boga prosite!

Vsi svetniki in svetnice Božje, za nas Boga prosite!
Bodi nam milostiv! zanesi nam, o Gospod!

Bodi nam milostiv! usliši nas, o Gospod!

Od vsega hudega,

Od vsega greha,

Od svoje jeze,

Od nagle in neprevidne smerti,

Od skušnjav hudičevih,

Od jeze, sovraštva in vse hude volje,

Od duha nečistosti,

Od treska in hudega vremena,

Od šibe potresa,

Od kuge, lakote in vojske,

Od večne smerti,

Skozi skrivnost svojega svetega včlovečenja,

Skozi svoj prihod,

Skozi svoje rojstvo,

Skozi svoj kerst in sveti post,

Skozi svoj križ in svoje terpljenje,

Skozi svojo smert in svoj pokop,

Skozi svoje vstajenje,

Skozi svoj čudni vnebohod,

Skozi prihod Tolažnika svetega Duha,

V dan sodbe,

Mi grešniki,

Da nam zaneseš,

Da nam odpustiš,

Da nas k pravi pokori pripelješ,

Da svojo sveto cerkev vladaš in ohraniš,

Da pastirja apostolskega in vse cerkvene sta¬
nove v svoji sveti veri ohraniš,

Da sovražnike svete cerkve ponižaš,

Da našega cesarja ohraniš,

Da kerščanskim kraljem in oblastnikom mir in
pravo enovoljnost daruješ,

reši nas, o Gospod! prosimo te, sliši nas!

295

Da vsemu kerščanskemu ljudstvu mir' in edinost
daš,

Da nas vse v svoji sveti službi poterdiš in obderžiš,

Da naše misli k nebeškim željam povzdigneš,

Da vsem našim dobrotnikom večne dari dodeliš
Da duše naše, in naših bratov, bližnjih in do¬
brotnikov od večnega pogubljenja rešiš,

Da sad zemlji daš in ohraniš,

Da vsem vernim dušam večni pokoj dodeliš,

Da nas uslisiš,

Sin Božji!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; zanesi nam,
o Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usliši nas,
o Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usmili se nas,
o Gospod!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Oče naš itd.

V. In nas ne vpelji v skušnjavo:

O. Temuč reši nas hudega. Amen.

Molitve po litanijah

v dan s. Marka in križev teden.

69. Psalm.

O Bog! hiti me otet;

Gospod! teci mi pomagat.

Omoteni in osramoteni naj bodo, kteri mi strežejo
po življenji.

prosimo te, sliši nas!

296

Odstopijo naj, in sram jih bodi, kteri mi hočejo hudo.
Obernejo naj se zdajci osramoteni, kteri pravijo:
Prav! prav!

Vsi pa, kteri tebe iščejo, naj se vesele in radujejo.
Vedno naj govore: Hvaljen bodi Bog! kteri ljubijo
tvoje odrešenje.

Jaz pa sem revež in siromak, o Bog! pomagaj mi.
Moj pomočnik in moj odrešenik, Bog! nikar se ne mudi.
Čast bodi Očetu itd.

V. Pomagaj svojim služabnikom.

O. Ki v tebe zaupajo, moj Bog!

V. Bodi nam, Gospod! močen turn,

O. Pred sovražnikom.

V. Nič naj ne opravi sovražnik pri nas.

O. In otrok krivice naj se ne loti nam škodovati.

V. Gospod! ne ravnaj z nami po naših grehih.

O. In ne povračuj nam po naših hudobijah.

V. Molimo za našega papeža I.

O. Ohrani ga, Gospod! oživljaj in osreči ga na zemlji,
in ne daj ga v voljo njegovih sovražnikov.

V. Molimo za cesarja I.

O. Gospod! ohrani cesarja, ter nas usliši ob dnevu,
ko kličemo v tebe.

V. Molimo za svoje dobrotnike.

O. Poverni, Gospod! milostivo zavoljo svojega imena
večno življenje vsem, kteri nam kaj dobrega store.
V. Molimo za verne mertve.

O. Gospod! daj jim večni mir in pokoj, in večna
luč naj jim sveti.

V. Naj počivajo v miru.

O. Amen.

V. Molimo za svoje brate, kterih ni tukaj!

O. Pomagaj svojim služabnikom, ki v te zaupajo,
moj Bog!

V. Pošlji jim, Gospod! pomoč iz svetišča,

O. In varuj jih iz Siona,

V. Gospod! usliši mojo molitev;

O. In moje vpitje naj do tebe pride.

— 297  —

Molimo.

O Bog'! ki ti je lastno usmiliti se vselej
in prizanesti, usliši naše pohlevne prošnje, da
nas in vse tvoje služabnike, ktere grehov
veriga veže, milost tvoje dobrote odveže.

Usliši, prosimo te, o Bog! našo pohlevno
molitev, in odpusti nam grehe, ki se ti jih
obtožimo, da nam dobrotljivo odpuščenje in
mir dodeliš.

Skaži nam dobrotljivo, o Gospod! svojo
neizrečeno milost, pa nas od vseh grehov od¬
vežeš, in od kazen, ktere za-nje zaslužimo, rešiš.

Bog! ki te greh razžali, in pokora poto¬
laži, ozri se milostivo na prošnjo k tebi kli¬
čočega ljudstva, in šibe svoje jeze, ki jih za
svoje grehe zaslužimo, od nas odverni.

Vsegamogočni večni Bog! usmili se svojega
služabnika I. našega papeža, in vodi ga po potu
večnega življenja, da bo s tvojo pomočjo, kar
je tebi dopadljivo, želel, in z vso močjo storil.

O Bog! od kterega pridejo svete želje,

dobre misli in pravične dela, daj svojim slu¬
žabnikom tak mir, ki ga svet ne more dati,
da bodo naše serca tvojim zapovedim vdane,
in po zatertem strahu sovražnikov časi s tvojo
pomočjo varni in mirni.

O Bog! vžgi naše serca z ognjem sve¬
tega Duha, da ti bomo s čistim telesom slu¬

žili, in z očiščenim sercem dopadli.

Bog, stvarnik in odrešenik vseh vernih!
dodeli dušam svojih služabnikov in služabnic
odpuščenje vseh grehov, da milostivo odpu¬
ščenje, kterega so vselej želeli, po bogabo¬
ječih prošnjah dosežejo.

298

Začni, prosimo, Gospod! s svojim Duhom
naše djanje, in spremljaj ga s svojo sveto
pomočjo, da se vse naše molitve in dela
vselej iz tebe začno, in iz tebe začete tudi v
tebi končajo.

Vsegamogočni večni Bog! ki gospoduješ
čez žive in mertve, in se usmiliš vseh, ktere
iz vere in dobrih del za svoje spoznaš, pro¬
simo te pohlevno, da vsi, za ktere smo se
namenili moliti, kteri so še pri življenji, ali
pa so se že iz sveta ločili, po prošnjah vseh
tvojih svetnikov od tvoje dobrote odpuščenje
vseh svojih grehov dosežejo. Po Gospodu
našem Jezusu Kristusu Sinu tvojem, kteri s
teboj živi in kraljuje v edinosti svetega Duha,
Bog od vekomaj do vekomaj. Amen.

V. Bog usliši mojo molitev;

O. In moje vpitje naj pride do tebe.

V. Vsegamogočni in usmiljeni Bog naj nas usliši.

O. Amen.

V. In vernih duše naj po milosti Božji počivajo v miru.
O. Amen.

Molitve po litanij ali

pri službi Božji popoldan ob nedeljah in praznikih,
kteri niso matere Božje.

K svetemu rešnjemu telčsu.

(Kadar je izpostavljeno.)

V. Kruh iz nebes si jim dodelil,

O. Kteri ima vso sladkost v sebi.

— 299  -

Molimo.

O Bog! ki si nam v prečudnem zakramentu
spomin svojega terpljenja zapustil, daj nam, te
prosimo, svete skrivnosti tvojega telesa in tvoje
kem' tako častiti, da sad tvojega odrešenja
vedno v sebi čutimo. Kteri živiš in kraljuješ z
Bogom Očetom v edinosti svetega Duha, Bog
od vekomaj do vekomaj. Amen.

Za odvernjenje vseh nadlog in nevarnosti.

Vsegamogočni večni Bog, nebeški Oče!
poglej z očmi svoje neskončne milosti naše
reve in nadloge. Usmili se vseh vernih kristi-
janov, za ktere se je tvoj edinorojeni Sin,
naš Gospod in Zveličar Jezus Kristus, voljno
grešnikom v roke dal, in je tudi svojo drago
kri na lesu svetega križa prelil. Po tem Go¬
spodu Jezusu odverni, milostivi Oče! zaslu¬
žene šibe, sedanje in prihodnje nevarnosti,
punte, vojsko, kugo, lakoto, dragino, bolezni
in žalostne revne čase!

Vsegamogočni večni Bog! usmili se svo¬
jega služabnika našega papeža I., in vodi ga
po potu večnega življenja, da bo s tvojo po¬
močjo, kar je tebi prijetno, želel, in z vso
močjo storil.

O Bog! pastir in vižar vseh vernikov!
glej milostivo na svojega služabnika našega
škofa I., ki si ga pastirja naše škofije po¬
stavil; dodeli mu, da tistim, čez ktere je po¬
stavljen, z besedo in z djanjem k dobremu
služi, in tako s čedo, ki mu je zročena, večno
življenje doseže.

300

Bog, varh vseli kraljestev, dodeli svojemu
služabniku našemu cesarju I. tvojo moč, s ktero
se sovražnik premaga, spoznati in častiti, da
bo, ker je iz tvoje volje cesar postal, tudi
v tvojem varstvu vselej mogočen.

Razsvetli in poterdi v vsem dobrem du-
liovske in deželske oblastnike in gosposke, da
nas bodo napeljevali na vse to, kar more k
tvoji Božji časti, k našemu zveličanju in k
miru in sreči vsega kerščanstva pripomoči.

Prosimo tudi, kakor hočeš, da nam je
prositi, za svoje prijatle in neprijatle, za zdrave
in bolne, za vse žalostne in revne kristijane,
za žive in mertve.

Vsegamogočni večni Bog, ki gospoduješ
čez žive in mertve, in se usmiliš vseh, ktere
iz vere in dobrih del za svoje spoznaš, po¬
hlevno te prosimo, da vsi, za ktere smo se
namenili moliti, kteri so še pri življenji, ali
pa so se že iz sveta ločili, na prošnje vseh
tvojih svetnikov od tvoje dobrote odpuščenje
vseh svojih grehov dosežejo.

Dodeli nam, o Bog miru! pravo edinost v
veri brez vsega razdertja in ločitve. Preoberni
naše serca k pravi pokori in k poboljšanju
našega življenja. Užgi v nas ogenj svoje lju¬
bezni. Daj nam goreče želje po vsej pravičnosti,
da ti bomo kakor tvoji pokorni otroci v življenji
in v smerti prijetni in dopadljivi.

Tebi bodi vedno priporočeno, o Gospod!
vse naše djanje in nehanje, naše delo in opra¬
vilo, naše življenje in naša smert. Daj nam
svojo milost tukaj vživati in tamkaj z vsemi
izvoljenimi doseči, da te bomo v večnem ve-

301

selji in zveličanji hvalili in molili. To nam
dodeli, o Gospod nebeški Oče! po Jezusu
Kristusu tvojem ljubem Sinu, Gospodu našem
in Odrešeniku, kteri s teboj živi in kraljuje v
edinosti svetega Duha Bog vekomaj. Amen.

V. Božja pomoč ostani vselej pri nas.

O. Amen.

Oče naš idt. Ceščena si, Marija! itd. (petkrat.)

Ob posebnih potrebah se po tem, ali pa tudi po s.

maši ali pridigi molijo še sledeče molitve:

Molitve

ob posebnih potrebah.

Ob suši.

Bog! v kterem živimo, gibljemo se in
smo, dodeli nam potrebnega dežja, da v časnih
rečeh potrebno pomoč dosežemo in s toliko
večim zaupanjem nebeških prosimo.

Dodeli, prosimo, vsegamogočni Bog! da,
ker v svojih nadlogah v tvojo milost zaupamo,
nas tvoja pomoč vedno vseh nevarnosti obvaruje.

Daj nam, prosimo, Gospod! zdravega dežja,
in zemlje suho obličje z nebeškimi potoki
milostivo namoči. Po Gospodu našem itd.

Oče naš itd. Češčena si, Marija! itd. (petkrat).

Za lepo vreme.

Bog! ki te greh razžali in pokora potolaži,
ozri se milostivo na prošnje k tebi kličočega
ljudstva, in šibe svoje jeze, ki jih za svoje
grehe zaslužimo, od nas odverni.

302

K tebi, Gospod, kličoče usliši, in dodeli
nam, prosimo te, lepo vreme, da, ker za svoje
grehe po pravici terpimo, s pomočjo tvoje
milosti tvojo dobroto občutimo.

Prosimo, vsegamogočni Bog! tvojo dobroto,
da nalive dežja ustaviš, in nam svoje jasno
obličje dobrotljivo pokažeš. Po Gospodu na¬
šem itd.

Oče naš itd. Češčena si, Marija! itd. (petkrat.)

Ob budi uri.

Bog! ki te greh razžali in pokora poto¬
laži, ozri se milostivo na prošnje k tebi kličo¬
čega ljudstva, in šibe svoje jeze, ki jih za
svoje grehe zaslužimo, od nas odverni.

Od svoje hiše, prosimo, Gospod! duhovno
hudobo preženi, in odverni nadzemeljsko na¬
pako hudega vremena.

Vsegamogočni večni Bog! zanesi, ker se
bojimo; bodi milostiv, ker prosimo, da nas
po škodljivem ognji v oblakih, in po silnem
viharji žuganje hudega vremena napelje tebe
hvaliti.

Gospod Jezus! ki si vetrovom in morju
zapovedal, in je bila velika tihota, usliši prošnje
svojega ljudstva, in dodeli, da po tem znamenji
svetega križa j  prejde vse divjanje hudega
vremena.

Vsegamogočni in usmiljeni Bog! ki nas s
tepenjem zdraviš, in z odpuščenjem ohranuješ,
dodeli, te prosimo, da se miru zaželenega
potalaženja razveselimo, in dar tvoje dobrote
vselej vživamo. Po Gospodu našem itd.

Oče naš itd. Češčena si, Marija! itd. (petkrat.)

- 303  -

Ob slabi letini in lakoti.

Skazi nam dobrotljivo, Gospod! svojo
neizrečeno milost, da nas vseh grehov odvežeš,
in nas kazen, ktere za-nje zaslužimo, rešiš.

Usliši, prosimo, Gospod! naše pohlevne
prošnje, in lakoto milostivo odverni, da umer-
Ijivi človek spozna, da po tvoji jezi take šibe
pridejo, in po tvoji milosti odidejo.

Tebi podverženo ljudstvo, ki zavoljo svojih
grehov lakoto terpi, Gospod! milostivo k sebi
spreoberni, ki si rekel, da bo tistim vse pri-
verženo, kteri tvojega kraljestva iščejo. Kteri
živiš in kraljuješ itd.

Oče naš itd. Češčena si, Marija! itd. (petkrat:)

Ob pomoru in kugi.

Usliši nas, Bog, naš Zveličar! in na prošnje
svete in častitljive Božje porodnice Marije vselej
Device, in svetega Sebastijana mučenika in vsen
svetnikov svoje ljudstvo od strahu tvoje jeze
odreši, in po obilnosti svojega usmiljenja otmi.

Skazi milost, Gospod! našim ponižnim
prošnjam, in ozdravi dušne in telesne bolezni,
da odpuščenje prejmemo, in se vedno tvojega
blagoslova veselimo.

Usliši, prosimo, Gospod! naše pohlevne proš¬
nje, in kugo in mor milostivo odverni, da umerljivi
človek spozna, da po tvoji jezi take šibe pridejo,
in po tvoji milosti odidejo. Po Gospodu itd.

Oče naš itd. Češčena si, Marija! itd. (petkrat.)

Ob živinski kugi.

O Bog! kteri si človeku tudi neumno
živino pri delu v pomoč dal, pohlevno pro-

304

simo, da nam živali, brez kterih se človeški
rod ne more živili, pri naših potrebah ne pustiš
poginiti. Po Gospodu našem itd.

Oče naš itd. Ceščena si, Marija! itd. (petkrat.)

Ob vojski.

Bog! kteri vojske potiraš, in nasprotnike
tistih, kteri v tebe zaupajo, z močjo svoje
brambe premagaš, pomagaj svojim služabnikom,
ki tvojo milost prosijo, da svojih sovraž¬
nikov silo zataremo, in tebe z neprenehano
zahvalo častimo.

Bog! od kterega pridejo svete želje, prave
misli in pravične dela, daj svojim služabnikom
tak mir, ki ga svet ne more dati, da bodo
naše serca tvojim zapovedim vdane, in po za-
tertem strahu sovražnikov časi s tvojo pomočjo
varni in mirni.

Poteri, prosimo, Gospod! napuh naših
sovražnikov, in pobij njih neukretnost z močjo
svoje desnice. Po Gospodu našem itd.

Oče naš itd. Češčena si, Marija! itd. (petkrat.)

Ob vsakteri nadlogi.

Ne zaverzi, vsegamogočni Bog! svojega
ljudstva, ki v nadlogi zdihuje, temuč zavoljo
slave svojega imena stiskanim usmiljen pridi
na pomoč.

Skaži nam dobrotljivo, o Gospod! svojo
neizrečeno milost, da nas vseh grehov odvežeš,
in nas kazen, ktere za-nje zaslužimo, rešiš.

Dodeli nam svojim služabnikom, prosimo,
Gospod Bog! da vedno zdravje na duši in na

305

telesu vživamo, in da bomo po častitih prošnjah
svete Marije vselej Device od sedanje žalosti
rešeni, in večnega veselja deležni.

Poglej dobrotljivo, prosimo, Gospod! našo
nadlogo, in odverni serd svoje jeze, ktero po
pravici zaslužimo.

Bog, naše pribežališče, in moč, začetek
dobrote! poslušaj ponižne prošnje svoje cerkve,
in dodeli, da, kar z zaupanjem prosimo, gotovo
dosežemo. Po Gospodu našem itd.

Oče naš itd. Češčena si, Marija! itd. (petkrat.)

Za mir.

O Bog! od kterega pridejo svete želje,
dobre misli in pravične dela, daj svojim slu¬
žabnikom tak mir, ki ga svet ne more dati,
da bodo naše serca tvojim zapovedim vdane,
in po zatertem strahu sovražnikov časi s tvojo
pomočjo varni in mirni. Po Gospodu našem itd.

Oče naš itd. Češčena si, Marija! itd. (petkrat.)

Za srečno izvolitev novega papeža.

S ponižnim sercem, Gospod! te prosimo,
da po svoji neskončni dobroti sveti Rimski
cerkvi dodeliš tacega papeža, kteri bo. tebi
zavoljo dobrotljive skerbi do nas vselej prijeten,
in nam, tvojemu ljudstvu, zavoljo zvestega
vladanja v slavo tvojega imena, vselej častitljiv.
Po Gospodu našem itd.

Oče naš itd. Češčena si, Marija! itd. (petkrat.)

Ob kaki zahvali.

Bog! kterega usmiljenje nima števila, in
kterega dobrote bogastvo je neskončno, za-

Slov. Evangel. 20

306

hvalimo tvoje veličastvo za dodeljene dari, in
prosimo vedno tvojo milost, da, ki prošnikom
podeliš, česar žele, jih ne zapustiš, temuč pri¬
pelješ k prihodnjemu plačilu.

Bog'! kteri si vernih serca z razsvetljenjem
svetega Duha učil, daj nam v ravno tistem
Duhu pravico spoznati, in njegovo poveseljenje
vedno vživati.

Bog! kteri nobenega, ki v te zaupa, ne
pustiš preveč stiskati, temuč prošen dobrotljivo
na pomoč prideš, za svoje prošnje in spolnjene
želje ti hvalo dajemo, in te pohlevno prosimo,
da bomo vselej vseh zopernosti obvarovani.
Po Gospodu našem itd.

Oče naš itd. Češčena si, Marija! itd. (petkrat.)

Zahvalna

pesem s. Ambroža.

Tebe, Boga, hvalimo, Gospoda te častimo.

Tebe, večnega Očeta, časti vsa zemlja.

Vsi angeli, nebesa in vse moči.

Kerubi in Serafi tebi neprenehoma pojo:

Svet, svet, svet, Gospod Bog Sabaot!

Polne so nebesa in zemlja slave tvojega veličastva.
Tebe hvali častiti zbor aposteljnov.

Prerokov hvaljeno število.

Mučenikov v svetlo oblečena truma.

Po vesvoljnem svetu te sveta cerkev časti:

Očeta nezmernega veličastva!

Prečastitega tvojega pravega edinega Sina,

Tudi svetega Duha poterdnika.

Ti, Kriste, kralj časti,

Si večni Očetov Sin.

Ker si hotel zavolj odrešenja človeka na se vzeti,
se nisi bal devičnega telesa.

- 307  -

Zmagal si želo smerti in odperl vernikom nebeško
kraljestvo.

Na desnici Božji sediš v časti Boga Očeta.

Da imaš sodit priti, verujemo.

Prosimo te tedaj, pridi na pomoč svojim služabni¬
kom, ktere si z drago kervjo odrešil.

Daj nam v časti štetim biti med tvoje svetnike.
Zveličaj, Gospod, svoje ljudstvo, in blagoslovi svoj del.
Vladaj jih, in povikšuj jih vekomaj.

Slednji dan te častimo,

In hvalimo tvoje ime vekomaj, in od vekomaj do
vekomaj.

Daj nas, Gospod, današnji dan milostljivo brez greha
ohraniti.

Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas!

Dodeli nam svojo milost, Gospod, kakor zaupamo
v tebe.

V tebe, Gospod, upam, ne bom osramoten vekomaj ne
V. Hvalimo Očeta in Sina s svetim Duhom.

O. Častimo in povikšujmo ga vekomaj.

V. Gospod, usliši mojo molitev.

O. In moje vpitje naj do tebe pride.

V. Gospod z vami.

In s tvojim duhom.

Molimo.

Bog'! ktereg-a usmiljenje nima števila, in
kterega dobrote bogastvo je neskončno, zahva¬
limo tvoje veličastvo za dodeljene dan., in
prosimo vedno tvojo milost, da, ki prošnikom
dodeliš, kar žele, jih ne zapustiš, temuč pri¬
pelješ k prihodnjemu plačilu.

V. Gospod z vami.

O. In s tvojim duhom.

V. Hvalimo Gospoda.

O. Bogu bodi hvala.

20 *

308

Lavretanske litanije.

(Ob praznikih matere Božje in ob sobotah.)

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Oče nebeški, vsegamogočni Bog, usmili se nas!

Sin vsega sveta rešnji Bog, usmili se nas!

Sveti Duh, resnični Bog, usmili se nas!

Sveta Trojica, en sam Bog, usmili se nas!

S. Marija,

S. mati Božja,

S. devic Devica,

Mati Kristusova,

Mati milosti Božje,

Mati prečista,

Mati brez madeža,

Mati nedolžna,

Mati presveta,

Mati ljubeznjiva,

Mati prečudna,

Mati našega stvarnika,

Mati našega odrešenika,

Devica modra,

Devica častitljiva,

Devica hvale vredna,

Devica mogočna,

Devica usmiljena,

Devica verna,

Podoba pravice,

Sedež modrosti Božje,

Začetek našega veselja,

Posoda duhovna,

Posoda časti vredna,

Posoda vse svetosti,

za nas Boga prosi!

309

Skrivnostna roža,

Turn kralja Davida,

Turn slonokosteni,

Hiša zlata,

Skrinja miru in sprave,

Vrata nebeške,

Zgodnja danica,

Zdravje bolnikov,

Pribežališče grešnikov,

Tolažnica žalostnih.

Pomoč kristjanov,

Kraljica angelov,

Kraljica očakov.

Kraljica prerokov,

Kraljica aposteljnov,

Kraljica mučenikov,

Kraljica spoznavavcev,

Kraljica devic,

Kraljica vseh svetnikov,

Kraljica brez madeža izvirnega greha spočeta,.
Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; zanesi nam,
o Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usliši nas.
o Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usmili se
nas, o Gospod!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Oče naš itd. Češčena si, Marija! itd.

Molitve

po Lavretanskih litanijah.

I. K presvetemu rešnjemu telesu.

(Kadar je izpostavljeno.)

V. Kruh z nebes si jim dodelil,

O. Kteri ima vso sladkost v sebi.

za nas Boga prosi i

Molimo.

O Bog 1 ! ki si nam v prečudnem zakramentu
spomin svojega terpljenja zapustil, daj nam,
te prosimo, svete skrivnosti tvojega telesa in
tvoje kervi' tako častiti, da sad tvojega odrešenja
vedno v sebi čutimo. Kteri živiš in kraljuješ
z Bogom Očetom v edinosti svetega Duha Bog
od vekomaj do vekomaj. Amen.

2. K sveti Devici, materi Marii.

Pod tvojo pomoč pribežujemo, o sveta
Božja porodnica! ne zaverzi naših prošenj v
naših potrebah, temuč reši nas vselej vseh
nevarnosti. O častitljiva in blažena Devica,
naša gospa, naša srednica, naša besednica,
naša pomočnica. S svojim Sinom nas spravi,
svojemu Sinu nas priporoči, svojemu Sinu nas
izroči.

V. Prosi za nas sveta Božja porodnica!

O. Da bomo vredni obljub Kristusovih.

Molimo.

Dodeli nam, tvojim služabnikom, prosimo,
Gospod Bog! da vedno zdravje na duši in
telesu vživamo; in da bomo po častitih proš¬
njah presvete Marije vselej Device od sedanje
žalosti rešeni in večnega veselja deležni.

3. K sveti Devici, materi Marii.

Od d. adventne nedelje do božiča.

Usmiljena mati Zveličarjeva, ki ostaneš
vrata nebeške in zgodnja danica! pomagaj

311

ljudstvu, ki je padlo, pa želi vstati; ti, ki si
svojega stvarnika prečudno rodila, Devica prej
in potlej ostala, ko si iz Gabrielovih ust pre¬
jela češčenje, usmili se grešnikov.

V. Angel Gospodov je oznanil Marii.

O. In je spočela od svetega Duha.

Molimo.

Svojo milost, prosimo, Gospod! v naše
serca vlij, da, ki smo po angelovem oznanjenji
včlovečenje Kristusa tvojega Sina spoznali,
po njegovem terpljenji in križu častitljivo
vstajenje dosežemo.

Od božiča do svečnice.

Usmiljena mati Zveličarjeva, ki ostaneš
vrata nebeške in zgodnja danica! pomagaj
ljudstvu, ki je padlo, pa želi vstati; ti, ki si
svojega stvarnika prečudno rodila, Devica prej
in potlej ostala, ko si iz Gabrielovih ust pre¬
jela češčenje, usmili se grešnikov.

V. Po porodu si Devica čista ostala,

O. Prosi za nas, Božja porodnica!

Molimo.

Bog! kteri so po rodovitnem devištvu
svete Marije človeškemu rodu dar večnega
zveličanja dodelil; daj, prosimo, da občutimo,
da za nas prosi ona, po kteri nam je sreča
došla, da smo prijeli življenja začetnika, Go¬
spoda našega Jezusa Kristusa, Sina tvojega.

312

Od svečnice do veličega četertka.

Bodi češčena, nebeška kraljica, češčena
angelska gospa; češčena korenina, češčena ti,
ki si svetu pravo luč rodila! Bodi pozdrav¬
ljena, Devica častita, mimo vseh naj lepši;
bodi pozdravljena, preljubeznjiva, in prosi za
nas Kristusa.'

V. Naj te hvalimo, Devica presveta!

O. Daj nam moč zoper sovražnike svoje.

Molimo.

Dodeli, milostivi Bog! brambo naši sla¬
bosti, da, ki svete Božje porodnice spomin
obhajamo, s pomočjo njenih prošenj od svojih
grehov vstanemo.

Od velike sobote do I. nedelje po binkoštih.

Veseli se, kraljica nebeška, aleluja! Kte-
rega si zaslužila nositi, aleluja, je vstal od
smerti, kakor je rekel, aleluja! Prosi za nas
Boga, aleluja!

V. Veseli in raduj se, Devica Marija, aleluja!

O. Ker je res vstal Gospod, aleluja!

Molimo.

O Bog! ki si po vstajenji svojega Sina
Gospoda našega Jezusa Kristusa svet razve¬
selil; dodeli, prosimo, da po njegovi materi
Devici Marii dosežemo večnega življenja veselje.

313

Od I. nedelje po binkoštih do i. adventne nedelje.

Češčena bodi, kraljica, mati milosti, živ¬
ljenje, sladkost in upanje naše, bodi češčena!
K tebi vpijemo zapuščeni Evini otroci'; k tebi
zdihujemo žalostni in objokani v tej solzni
dolini. Oh, oberni tedaj, naša pomočnica! svoje
milostive oči v nas; in pokaži nam po tem
revnem življenji Jezusa, žegnani sad tvojega

telesa! o milostiva, o dobrotljiva, o sladka
devica Marija!

V. Prosi za nas, sveta Božja porodnica!

O. Da bomo vredni obljub Kristusovih.

Molimo.

Vsegamogočni večni Bog! ki si dušo in
telo častite Device matere Marije, naj bi
vredno prebivališče tvojega Sina biti zaslužila,
s pripomočjo svetega Duha pripravil, daj, da
bomo, ki se njenega spomina veselimo, po
njenih milostivih prošnjah prihodnjih zopernosti

in večne smerti rešeni.

4. K svetemu Jožefu.

Glejte, zvesti in modri hlapec, kterega
je postavil Gospod čez svojo družino.

V. Prosi za nas, sveti Jožef!

O. Da bomo vredni obljub Kristusovih.

Molimo.

Naj nam, prosimo, Gospod! zasluženje

ženina tvojo presvete matere Marije pomaga,
da, kar naša slabost ne premore, nam bode

po njegovih prošnjah dodeljeno.

314

5. Za vse potrebe.

Ponižno, Gospod! te prosimo, razveži po
svoji milosti naših grehov vezi, in ohrani po
prošnjah svoje izvoljene matere ljube Device
Marije in vseh svojih svetnikov nas, svoje

služabnike, naše dobrotnike in naše pohištvo
v vsej svetosti; tudi očisti vso našo rodovino

in naše prijatle hudobe in grehov, in napolni
jih z lepimi čednostmi, dodeli nam mir in
zdravje, odverni od nas vidne in nevidne
sovražnike, in odženi vse hude želje; daj nam
zdravo vreme in dobro letino, skaži milost

našim prijatlom in neprijatlom in obvaruj to
faro z vsemi, kteri v njej prebivajo, kuge,

lakote, vojske, ognja, potresa, povodnji, in

dodeli milostivo vsem vernim kerščenikom,

živim in mertvim, v nebeškem kraljestvu večno
življenje, mir in pokoj. Obvaruj našega pa¬
peža L, našega škofa I., našega svetlega
cesarja I in vso našo duhovsko in deželsko

gosposko, in vse kerščansko ljudstvo vseh
nadlog in vsega zlega. In tvoj blagoslov pridi
z nebes dol na nas, in bodi vselej nad nami.

Po Gospodu našem Jezusu Kristusu, Sinu

tvojem, kteri s teboj živi in kraljuje v edinosti
svetega Duha Bog vekomaj. Amen.

V. Božja pomoč ostani pri nas.

O. Amen.

Oče naš itd. Češčena si, Marija! itd. (petkrat.)

315

Rožni venec.

I. Veseli del.

Po veri v treh „Češčena si, Marija!" se reče

1. Kteri nam oživi pravo vero.

2. Kteri nam daj terdno upanje.

3. Kteri nam vžgi serčno ljubezen.

1. Kterega si Devica spočela.

2. Kterega si Devica o obiskanji Elizabete nosila.

3. Kterega si Devica rodila.

4. Kterega si Devica v tempeljnu darovala.

5. Kterega si Devica v tempeljnu našla.

2. Žalostni del.

Po veri v treh „Češčena si, Marija!" se reče

1. Kteri nam poterdi spomin.

2. Kteri nam razsvetli pamet.

3. Kteri nam omeči voljo.

1. Kteri je za nas kervav pot potil.

2. Kteri je za nas bičan bil.

3. Kteri je za nas s ternjem kronan bil.

4. Kteri je za nas težki križ nesel.

5. Kteri je za nas križan bil.

3. Častiti del.

Po veri v treh „Češčena si, Marija!" se reče

1. Kteri nam vodi naše misli.

2. Kteri nam vodi naše besede.

3. Kteri nam vodi naše djanje.

1. Kteri je od smerti vstal.

2. Kteri je v nebesa šel.

3. Kteri je s. Duha poslal.

4. Kteri te je v nebesa vzel.

5. Kteri te je v nebesih kronal.

316

Angelovo češčenje,

kadar zvoni.

1. Angel Gospodov je oznanil Marii, in je spočela
od s. Duha. Ceščena si, Marija! itd.

2. Glej, dekla Gospodova sem, zgodi se mi po tvoji
Besedi. Ceščena si, Marija! itd.

3. In beseda je meso postala, in je med n am i pre¬
bivala. Ceščena si, Marija! itd.

Zvečer se pridene:

V. Gospod! daj jim večni mir in pokoj.

O. In večna luč naj jim sveti.

V. Naj v miru počivajo.

O. Amen.

Kerscanska očitna spoved.

Ubogi grešni človek se odpovem hudiču, vsemu
njegovemu vdajanju, svetovanju in djanju. Verujem
v Boga Očeta, in Sina , in svetega Duha. Verujem
vse, kar sveta katoliška cerkev zapoveduje verovati.
S to sveto, katoliško vero pričam, in se spovem
Bogu vsegamogočnemu, Devici Marii njegovi častiti
materi, in vsem ljubim svetnikom, ter se obtožim,
da sem se od svojih mladih dni do zdanje ure
dostikrat in velikokrat pregrešil, z mislijo, z besedo,
z djanjem in z zamudo veliko dobrih del; kakor
se je vse zgodilo na skrivnem ali očitno, vedoma
ali neredoma; zoper deset Božjih zapoved, v sed¬
merih poglavitnih grehih, na peterih počutkih svojega

317

telesa; zoper Boga, zoper svojega bližnjega, in zoper
zveličanje svoje uboge duše. Ti in vsi moji grehi so
mi močno žal, in se jih iz serca kesam.

Zato tebe, večnega, milostivega Boga, pohlevno
prosim, da mi svojo Božjo milost dodeliš, mojemu
življenju toliko odloga daš, da se bom mogel spove¬
dati in spokoriti, tvojo dobroto in prijatelstvo zadobili,
in po tem revnem življenji večno veselje in zveličanje
doseči. Zato povdarim na svoje grešno serce, in
rečem z očitnim grešnikom:

O Gospod Bog! bodi milostiv meni ubogemu
grešniku. Amen.

Poglavitne

resnice kerščanskega nauka.

Kar je vsakemu človeku, kadar se pameti zave ,
potrebno vediti in verovati, da bo zveličan, je:

1. Da je en Bog.

2. Da je Bog pravičen sodnik, kteri dobro plačuje,
in hudo kaznuje.

3. Da so tri Božje osebe, enega bitja in ene natore:
Oče, Sin in sveti Duh.

4. Da je druga Božja oseba, Bog Sin, človek postal,
zato da nas je s svojo smertjo na križu odrešil
in večno zveličal.

5. Da je človeška duša neumerjoča.

6. Da je milost Božja k zveličanju potrebna, in da
brez milosti Božje človek nič za večno življenje
zaslužnega ne more storiti.

318

Gospodova molitev.

Oče naš, kteri si v nebesih. Posvečeno bodi
tvoje ime. Pridi k nam tvoje kraljestvo. Zgddi se
tvoja volja, kakor v nebesih, tako na zemlji. Daj
nam danes naš vsakdanji kruh. In odpusti nam
naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolž¬
nikom. In nas ne vpelji v skušnjavo. Temuč reši
nas hudega. Amen.

Angelovo češčenje.

Ceščena si, Marija, gnade polna, Gospod je
s teboj. Zegnana si med ženami, in žegnan je sad
tvojega telesa, Jezus. Sveta Marija, mati Božja!
prosi za nas grešnike zdaj in ob naši smertni uri.
Amen.

Apostolska vera.

Verujem v Boga Očeta vsegamogočnega, stvar¬
nika nebes in zemlje. Irl v Jezusa Kristusa, Sina
njegovega edinega, Gospoda našega. Kteri je bil spo¬
čet od svetega Duha, rojen iz Marije Device. Terpel
pod Poncijem Pilatom, križan bil, umeri in v grob
položen. Doli je šel pred pekel, tretji dan od mertvih
vstal. Gori je šel v nebesa, sedi na desnici Boga
Očeta vsegamogočnega. Od ondod bo prišel sodit žive
in mertve.  — Verujem v svetega Duha; sveto kato¬
liško cerkev občestvo svetnikov; odpuščenje grehov,
vstajenje mesa, in večno življenje. Amen.

Lastnosti Božje.

1. Bog je večen; je vselej bil, je, in bo vselej.

2. Bog je zgoli duh; bitje, ki ima naj bolj popol¬
noma um in naj boljši voljo, telesa pa ne.

3. Bog je vsegaveden; ve vse, sedanje, preteklo
in prihodnje, ve tudi naše naj skrivnejši misli
in želje, torej mu nič ne moremo prikriti.

319

4. Bog je neskončno moder; stori vse iz naj bolj¬
šega namena, in izvoli vselej naj pripravnejši
pomočke, da svoj namen doseže.

5. Bog je vsegamogočen; je stvaril nebo in zemljo
in vse, kar je; njemu ni nič nemogoče storiti.

6. Bog je vsegapričujoč; je povsod, v nebesih in na
zemlji.

7. Bog je neskončno svet; hoče in ljubi vse dobro,
in sovraži vse hudo.

8. Bog je neskončno resničen in zvest; vse, kar
reče, je res; in kar obljubi ali žuga, vse spolni.

9. Bog je nespremenljiv; je vekomaj ravno tisti.

10. Bog je neskončno dobrotljiv; skerbi po očetovo
za vse svoje stvari, vse dobro imamo od njega.

11. Bog je neskončno usmiljen; nam odpusti naše
grehe, ako se resnično poboljšamo.

12. Bog je neskončno pravičen; plačuje vse dobro,
in kaznuje vse hudo na tanko, kakor si kdo
zasluži.

1. Veruj v enega samega Boga.

2. Ne imenuj po nemarnem Božjega imena.

3. Posvečuj praznik.

4. Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel, in
da ti bo dobro na zemlji.

5. Ne ubijaj.

6. Ne prešestvaj.

7. Ne kradi.

8. Ne pričaj po krivem zoper svojega bližnjega.

9. Ne želi svojega bližnjega žene.

10. Ne želi svojega bližnjega blaga.

Darovi svetega Duha.

1. Dar modrosti.

2. Dar umnosti.

3. Dar sveta.

4. Dar moči.

5. Dar učenosti.

6. Dar pobožnosti.

7. Dar strahu Božjega.

Zapovedi Božje.

— 320 —

Cerkvene zapovedi.

1. Posvečuj zapovedane praznike.

2. Bodi ob nedeljah in zapovedanih praznikih s
spodobno pobožnostjo pri sveti maši.

3. Posti se zapovedane postne dni, namreč štirideset-
danski post, kvaterne in druge zapovedane postne
dni; zderži se tudi ob petkih in sobotah mesnih
jedi.

4. Spovej se svojih grehov postavljenemu spoved¬
niku vsaj enkrat v letu, in o velikonočnem času
prejmi sveto rešnje telo.

5. Ne obhajaj ženitve o prepovedanih časih.

Sveti zakramenti.

1. Sveti kerst,

2. s. birma,

3. s. rešnje telo,

4. s. pokora,

5. s. poslednje olje,

6. s. mašnikovo posveče¬
vanje,

7. s. zakon.

K zakramentu s. pokore gre to petero:

1. Izpraševanje vesti, 4. spoved,

2. kes (ali grevenga), 5. zadostenje.

3. terden sklep,

Kes ali grevenga.

Moj Bog! vsi moji storjeni grehi so mi iz serca
žal, ker sem tebe, svojega preljubeznjivega Boga , tebe,
vso svetost in neskončno dobroto, ki te iz vsega serca
ljubim, ž njimi razžalil. Terdno sklenem, s tvojo
milostjo svoje življenje poboljšati, in vse, tudi smert
raji preterpeti, kakor tebe svojega Boga, tebe ne¬
skončno svetost in dobroto še kdaj s kakim grehom
razžaliti. Daj mj, milost, da spolnim ta svoj sklep!
To te prosim po neskončnem zasluženji tvojega Bož¬
jega Sina, našega Gospoda in Zveličarja Jezusa
Kristusa. Amen.

321

Pred spovedjo se moli:

Prosim, duhovni oče! svetega žegna, da se
svojih grehov prav in čisto spovem. (Po tem se
stori s. križ, in se moli očitna spoved tako le:) Jaz
ubogi grešnik, se spovem Bogu vsegamogočnemu,
Marii materi Božji, vsem ljubim svetnikom in vam,
častitljivemu mašniku, Božjemu namestniku, da sem
po svoji zadnji spovedi, ki sem jo opravil  (tukaj se
pove čas zadnje spovedi), velikokrat in obilno grešil
v mislih, z besedami in djanjem; posebno se pa
obtožim, da sem itd.  (Zdaj začni praviti svoje grehe.)

Spoved se sklene:

Ti in vsi moji drugi grehi, ki se jih spomnim
in ne, ki sem jih ali sam storil , ali pa kriv bil, da
so jih drugi storili, so mi iz serca žal, ker sem Boga,
njega samo sveto in preljubeznjivo dobroto, ž njimi
razžalil. Terdno sklenem, nič več ne grešiti, in vseh
priložnost v greh se varovati. Prosim, duhovni oče,
zveličavne pokore in svete odveze.

Poglavitni grehi:

1. Napuh, 5. požrešnost,

2. lakomnost, 6. jeza,

3. nečistost, 7. lenoba.

4. nevošljivost.

Grehi v s. Duha:

1. Prederzno v Božjo milost grešiti.

2. Nad Božjo milostjo obupati.

3. Spoznani kerščanski resnici se ustavljati.

4. Svojemu bližnjemu zavolj Božje milosti nevošljiv biti.

5. Do lepega opominjanja oterpnjeno serce imeti.

6. V nespokornosti terdovratno ostati.

Slov. Evangel.

21

322

V nebo vpijoči grehi:

1. Radovoljni uboj.

2. Mutasti ali Sodomski greli.

3. Zatiranje ubožcev, vdov in sirot.

4. Delavcem in najemnikom zaslužek zaderževati ali
utergovati.

Tuji grehi:

1. V greh svetovati. 5. Drugih gre hvaliti.

2. Grešiti velevati. fi. K grehu molčati.

3. V drugih greh privoliti.. 7. Greh pregledati.

4. Druge v greh napeljevati. 8. Greha vdeležiti se.

9. Greh zagorvarjati.

Božje čednosti.

(Vera, upanje, ljubezen, kakor na strani 290.)

Poglavitne djanske čednosti kerščanstva.

1. Modrost. 3. Pravičnost.

2. Zmernost. 4. Serčnost (ali krepko-

dušnost).

Poglavitnim grehom nasprotne čednosti.

1. Ponižnost je napuhu 4. Ljubezen nevošljivosti.

nasproti. 5. Zmernost požrešnosti.

2. Dobrotljivost lakomnosti. 6. Poterpežljivost jezi.

3. čistost nečistosti. 7. Gorečnost lenobi.

Dolžnosti, ki jih Jezus posebno priporoča.

1. Naj prej Božjega kraljestva in njegove pravice iskati.

2. Sam sebe zatajevati.

3. Svoj križ nositi.

4. Za Kristusom hoditi.

5. Krotek in ponižen biti.

C>. Sovražnike ljubiti; jim dobro storiti, kteri nas so¬
vražijo; moliti za nje, kteri nas žalijo in preganjajo.

323

Jezusovi blagri na gori.

1. Blagor ubogim v duhu; ker njih je nebeško
kraljestvo.

2. Blagor krotkim; ker zemljo bodo posedli.

3. Blagor žalostnim; ker potolaženi bodo.

4. Blagor jim, kteri so pravice lačni in žejni; ker
nasiteni bodo.

5. Blagor usmiljenim; ker usmiljenje bodo dosegli.

6. Blagor jim, kteri so čistega serca; ker Boga
bodo gledali.

7. Blagor mirnim; ker otroci Božji bodo imenovani.

8. Blagor jim, kteri zavolj pravice preganjanje terpe;
ker njih je nebeško kraljestvo.

Telesne dela usmiljenja.

1. Lačne nasititi. 4. Nage obleči.

2. Žejne napojiti. 5. Bolnike obiskati.

3. Popotnike sprejemati. 6. Jetnike rešiti.

7. Merliče pokopavati.

Duhovne dela usmiljenja.

1. Grešnike svariti.

2. Nevedne učiti.

3. Jim prav svetovati, kteri dvomijo.

4. Žalostne tolažiti.

5. Krivico voljno terpeti.

6. Jim iz serca odpustiti, kteri nas žalijo.

7. Za žive in mertve Boga prositi.

Evangeljski svetje.

1. Radovoljno uboštvo.

2. Vedno devištvo.

3. Vedna pokorščina pod duhovnim poglavarjem.

Poslednje reči človekove.

1. Smert. 2. Sodba. 3. Pekel. 4. Nebesa.

21  *

324

Glavno kazalo,

kaj imajo nedeljski in prazniški evangelij v sebi.

stran.

Jezus je imenovan Bog in učenik ljudi: Evangeli v sveti

božični praznik pri veliki maši. ... 10

Oznanilo rojstva Jezusovega: Evangeli v dan pričakovanja

poroda device matere Marije.200

Marija obišče svojo teto Elizabeto: Evangeli v dan obis¬
kanja s. Marije device.240

Rojstvo Janeza kerstnika: Evangeli v dan rojstva s. Janeza

kerstnika.236

Jožefu angel reče, naj Marijo za ženo vzame: Evangeli za

predbožični dan.7

Jezus je v Betlehemu rojen, in pastirjem oznanjen: Evan¬
geli za sveti božični praznik pri maši o polnoči ... 8

Rojstvo Jezusovo iz hiše ali rodovine Davidove: Evangeli

v god spočetja device matere Marije.198

Pastirji pri jaslih: Evangeli za sveti božični praznik, pri

zorni maši.10

Obrezovanje Jezusovo : Evangeli v novega leta dan ... 18
Jezus je štirideseti dan po svojem rojstvu v tempelj pri¬
nesen in Bogu darovan: Evangeli v god darovanja

Jezusa Kristusa.209

Prihod modrih, ki Jezusa obiščejo: Evangeli v praznik
častitega razglašenja Gospodovega ......<  19

Beg Jezusov v Egipt, in morjenje otrok: Evangeli v dan

nedolžnih otročičev.14

Jezus je v Nazaret nazaj prinesen, in tukaj izrejen: Evan¬
geli v nedčljo pred razglašenjem Gospčdovim ....  18

Jezus, 12 let star deček, gre s svojimi starši na veliki
praznik v Jeruzalem: Evangeli pervo nedeljo po razgla-

šenji Gospčdovem.21

Janez pridiguje v puščavi in kerščuje: Evangeli četerto

nedeljo v adventu.. . . . 6

Janeža vprašajo, kdo je, in zakaj kerščuje; on daje pri¬
čevanje od Jezusa: Evangeli tretjo nedeljo v adventu . 5

stran.

Jezus 40 dni v puščavi prebiva, in je potem skušan: Evan-

geli pervo nedeljo v postu.30

Jezus je s svojimi učenci na ženitnim (v Kani Galilejski),
in stori pervi čudež: Evangeli drugo nedeljo po razgla-

šenji Gospodovem.22

Pogovor Jezusov z Nikodemom: Evangeli v dan najdenja

svetega križa.227

Na dalje pogovor z Nikodemom od vere: Evangeli bin-

koštni pondeljek.158

Janeza kerstnika Herod v ječo dene: Evangeli v dan ob¬
glavljenja s. Janeza kerstnika.250

Jezus ozdravi sina kraljičevega (sina kraljevega služabnika):

Evangeli 20. nedeljo bo binkoštih.185

Jezus izvoli Petra, Andreja, Jakopa in Janeza za svoje
učence: Evangeli v dan s. Andreja aposteljna ....  193
Jezus stori, da njegovi učenci prav veliko množino rib

vjamejo: Evangeli 4. nedčljo po binkoštih.165

Jezus ukroti vihar na jezeru: Evangeli 4. nedeljo po raz-

glašenji Gospčdovem.25

Jezus ozdravi mertvoudnega: Evangeli 18- nedeljo po bin¬
koštih .182

Jezus izvoli Matevža za svojega učenca, in je z grešniki:

Evangeli v dan s. Matevža aposteljna.257

Jezus oživi Jajrovo hčer, in ozdravi kervotččno ženo :

Evangeli 23. nedeljo po binkoštih.188

Jezus uči vstajenje teles: Evangeli v dan spomina vseh

ve'rnih mertvih.  286

Jezus si izvoli iz svojih učencev dvanajst apčsteljnov:

Evangeli v dan s. Jerneja aposteljna . . . . . . . 249

Jezus ozdravi veliko bolnikov, in svoje učence srečne ime¬
nuje : Evangeli v dan ss. Fabijana in Sebastijana mučenikov 204
Nauk Jezusov od 8 blagrov: Evangeli v god vseh svetnikov 262
Jezus ima do svojih apčste(jnov govor od spolnovanja
Božjih zapoved: Evangeli v dan s. Gregorja papeža . 218
Jezus opominja svoje apčsteljne, naj ne bodo kakor fari¬
zeji, le na videz pravični, in jih poduči v 5 Božjih za¬
povedih: Evangeli 5. nedeljo po binkoštih.167

Jezus napeljuje svoje apčsteljne k usmiljenju, in jih podueuje
v vedenji proti grešnikom: Evangeli pervo nedeljo po

binkoštih.161

Jezus podučuje svoje apčsteljne zastran posta: Evangeli

pepelnično sredo.34

Jezus uči Božjo previdnost: Evangeli 14. nedeljo po bin¬
koštih .177

Jezus opominja svoje učence, naj se varujejo lažnjivih pre¬
rokov (farizejev); Evangeli 7- nedeljo po binkoštih . .169

326

stran.

Jezus ozdravi gobovega človeka, in stotnikovega hlapca v
Kafarnavmu: Evangeli 3. nedeljo po razglašenji Gospo¬
dovem .23

Jezus obudi mertvega mladenča v Najmu: Evangeli v če-

tertek po 4. nedelji v postu.85

Jezus skaže Janezovim učencem, da je obljubljeni odrešenik:

Evangeli 2. nedeljo v adventu.4

Jezus se skaže usmiljenega do skesane grešnice: Evangeli

v četertek po tilii nedelji.98

Jezus se zagovarja zoper obdolženje, da z Belcebubom
hudiče izganja: Evangeli 3. nedeljo v postu ....  62
Jezus uči, kako naj njegov uk sprejemamo: Evangeli v dan

s. Martina škofa.264

Jezus imenuje srečne tiste, kteri njegov nauk spolnujejo:

Evangeli v dan s. device Marije Karmelske.242

Jezus govori od mnogih del ali od mnogega sadu svojih
naukov v priliki od semena in sejavca: Evangeli drugo

predpepelnično nedeljo.30

Jezus uči v priliki od dobrega semena, ki ga je človek v
svojo njivo vsejal, da bodo dobri in hudobni ljudje do
konca sveta vkup ostali: Evangeli 5. nedeljo po razgla¬
šenji Gospodovem . . .25

Jezus govori v prilikah od gorčičnega zerna in od kvasil,.
od razšiijanja in dobrega sadri njegovih naukov: Evan¬
geli 6. nedeljo po razglašenji Gospodovem.27

Jezus govori od velike vrednosti svojih naukov, in od
mnogih ljudi, kteri te nauke verujejo, v prilikah od
skritega zaklada, od dragega bisera, in od mreže v morje
veržene: Evangeli v dan s. Lucije device mučenice . . 199
Janez kerstnlk je po zapovedi Herodovi ob glavo djan:

Evangeli v dan obglavljenja s. Janeza kerstnika . . . 250

Govor Jezusov, ki ga je imel do svojih učencev, ko jih
je pridigovat poslal: Evangeli v dan s. Valentina mu¬
čenika .214

Na dalje tisti govor Jezusov: Evangeli v dan ss. Janeza

in Pavla mučenikov.238

Jezus nasiti s 5 krulii in 2 ribama okoli 5000 ljudi:

Evangeli 4. nedeljo v postu.77

Jezus ozdravi gluhega in mutastega človeka: Evangeli

11. nedeljo po binkoštih.173

Jezus nasiti s 7 krulii in nekoliko ribami okoli 4000 ljudi:

Evangeli 6. nedeljo po binkoštih.168

Peter spozna Jezusa za Sina Božjega: Evangeli v dan

stola s. Petra v Rimu.203

Jezus je pred svojimi učenci preobražen: Evangeli v soboto
po 1. nedelji v postu.

49

stran.

Jezus uči svoje učence, naj liodo otrokom enaki in naj
sami sebe zatajujejo: Evangeli v god vseh angelov varhov 252
Jezus uči v priliki od kralja, kteri je s svojimi hlapci račuu
delal, vedenje do sovražnikov: Evangeli 21. nedeljo po

binkoštih.186

Jezus ozdravi 10 gobovih mož: Evangeli 13. nedeljo po

binkoštih.176

Jezus je zagovarja proti svojim sovražnikom, in tiči, da je
Božji Sin: Evangeli 5. postno ali tiho nedeljo ....  91
Jezus uči v priliki od pastirja in ovčjega hleva, da je on
od Boga poslan učenik: Evangeli binkoštni torek . . 159
Jezus uči v priliki od dobrega pastirja, da je on dober

učenik: Evangeli 2. nedeljo po veliki noči.149

Jezus pošlje 72 učencev po svetu učit, in jim govori: Evan¬
geli v dan s. Marka evangelista.224

Jezus se veseli zavoljo razširjanja svojih naukov, in jih

hvali: Evangeli v dan s. Matija aposteljna.216

Jezus uči v pripovesti od usmiljenega Samarijana, kdo je
naš bližnji: Evangeli 12. nedeljo po binkoštih ....  175
Jezus uči v hiši Marije in Marte: Evangeli v god vnebo-

vzeta Marije device.248

Jezus uči, da moramo v Boga zaupati: Evangeli za križev

teden.153

Jezus svari Farizeje zavoljo njih vedenja: Evangeli v sredo

po 3. nedčlji v postu.67

Jezus v  prerokuje Judom njih razkropitev: Evangeli v praznik

s. Stefana pervega mučenika.12

Jezus opominja svoje učence, da naj se ne boje, in naj
mu bodo vdani: Evangeli v dan s. Osvalda spoznavavca 246
Jezus opominja svoje učence, naj bodo zmirej čuječi: Evan¬
geli v dan s. Silvestra papeža.17

•Jezus ozdravi vodeničnega človeka, in uči ponižnost: Evan¬
geli 26. nedčljo po binkoštih.180

Jezus uči v priliki od velike večerje, da bodo njegovi
nauki nevernikom oznanovani: Evangeli 2. nedelo po

binkoštih.163

Jezus govori od lastnosti, ktere morajo njegovi učenci imeti:

Evangeli v dan s. Blaža mučenika škofa.211

Jezus uči v prilikah od zgubljene ovce in od zgubljenega
denarja, zakaj je na zemljo prišel: Evangeli 3. nedeljo

po binkoštih.164

Jezus uči v priliki od krivičnega hišnika, kako se moramo
časnih reči poslužiti: Evangeli 8. nedčljo po binkoštih . 170
Jezus uči v pripovesti od Farizeja im mitničarja v tem-
peljnu, da moramo ponižno in skesani moliti: Evangeli
10. nedeljo po binkoštih.172

328

stran.

Jezus pove svojim učencem, kakšno plačilo bodo zato imeli,
ker so za njim hodili: Evangeli v dan spreobernjenja

s. Pavla aposteljna.' . 207

Jezus pove v priliki od delavcev v vinogradu, da bodo pervi
oznanovavci njegovih naukov ravno tako plačilo imeli,
kakor njih nastopniki: Evangeli j. predpepelnično nedeljo 28

Jezus oznani svojim učencem svoje terpljenje, in slepemu člo¬
veku progled dodeli: Evangeli 3. predpepelnično nedeljo 32

Jezus pove, da Cebedejeva sinova ne moreta nobenega
predstva pred drugimi aposteljni imeti: Evangeli v dan

s. Jakoba aposteljna.244

Jezus gre v hišo k Caheju, in je vzrok njegovega spre¬
obernjenja: Evangeli v god obletnice posvečevanja vseh

ce"rkev.284

Jezus uči v priliki od talentov, da moramo darove in moči
od Boga prejete k dobremu oberniti: Evangeli v dan

s. Nikolaja spoznavavca škofa.196

Jezus jezdi s častjo v Jeruzalem: Evangeli cvetno nedeljo 103
Jezus joka čez Jeruzalem, ter kupce in prodajavce iz tem-
peljna izžene: Evangeli 9. nedeljo po binkoštih . . . 171
Jezus govori v priliki od pšeničnega zerna, da bo s svojo
smrtjo poveličan: Evangeli v dan s. Lovrenca mučenika 247
Jezus uči v priliki od ženitnine, da bodo njegovi nauki tudi
nevernikom oznanjeni: Evangeli i9. nedeljo po binkoštih 183
Jezus govori ljudem sam od sebe, in jih opominja, da naj
njegove nauke poslušajo: Evangeli v dan povišanja sve¬
tega križa. . 255

Jezus uči, daje  dolžnost cesarju davke dajati:. Evangeli

22. nedeljo po binkoštih.187

Jezus uči, ktere so naj imenitniši zapovedi, in skaže, da je
pravi Bog: Evangeli 17. nedeljo po binkoštih ....  181
Jezus pove, kaj se bo pred razdjanjem Jeruzalema godilo:

Evangeli v dan ss. Vincenza in Anastazija mučenikov . 206
Jezus še nadalje prerokuje, kaj se bo pred razdjanjem
Jeruzalema, in kaj po razkropitvi Judov godilo: Evangeli

poslednjo nedeljo po binkoštih.190

Jezus konča svoj govor od razdjanja mesta Jeruzalemskega,
in od razkropitve Judov: Evangeli 1. nedeljo v adventu 3
Jezus uči v priliki od 10 devic, da moramo za njegov
drugi prihod zmiraj pripravljeni biti: Evangeli v dan

s. Barbare device mučenice.195

Jezus še nadalje uči, da moramo za njegov prihod pri¬
pravljeni biti, v priliki od človeka, ki je šel na tuje, od
hišnega gospodarja, in od modrih hlapcev: Evangeli

v dan s. Leopolda spoznavavca.265

in v dan s. Gotharda spoznavavca škofa.230

329

stran.

Jezus svojim učencem noge umiva, in jih poduči, kako se morajo
eden proti drugemu obnašati: Evangeli veliki četertek . 133
Jezus ima govor do svojih učencev, v kerem se od njih
poslovi: Evangeli v dan ss. Filippa Jakopa apdsteljnov 226
Jezus obljubi svojim učencem s. Duha poslati in jih tolaži:

Evangeli v god binkoštne nedelje.156

Jezus opominja svoje učence, naj njegovim naukom zvesti
ostanejo: Evangeli v dan s. Jurja mučenika ....  223
Jezus še nadalje svoje učence opominja, naj njegovim nau¬
kom zvesti ostanejo: Evangeli v dan s. Florijana in to-

varšev mučenikov.229

Jezus opominja svoje učence, naj se med sebčj ljubijo, in
pove, zakaj jih bodo Judje preganjali: Evangeli v dan

ss.. Simona in Judata, apdsteljnov.261

Jezus obljubi svojim učencem svetega Duha, in pove, da
bodo mogli zavolj njega veliko terpeti: Evangeli 6. ne¬
delo po veliki noči.156

Jezus tolaži svoje učence in jih zagotovi, da jim bo svetega
Duha poslal: Evangeli 4. nedeljo po veliki noči . . . 151
Jezus pove svojim učencem, da bo le še malo časa pri njih,
in jih še nadalje tolaži: Evangeli 3. nedeljo po veliki noči 150
Jezus opominja svoje učence k molitvi, in jih še enkrat
zagotovi, da je Sin Božji: Evangeli 5. nedeljo po ve¬
liki noči.  152

Jezus moli na vertu, je vjet, k smerti obsojen, umorjen in
pokopan:

Terpjjenje Jezusa Kristusa, cvetno nedeljo . . ... 105.

„ „ „ veliki torek.116

„ „ „ veliko sredo.123

„ „ „ veliki petek.135

Angel oznani ženam, ktere so k grobu prišle, da je Jezus
od mertvih vstal: Evangeli velikonočno neddljo . . .143
Jezus se prikaže dvema učencema, ki sta šla v Emavs in
se jima da spoznati: Evangeli velikonočni pondeljek . 144
Jezus se prikaže svojim apčsteljnom v Jeruzalemu, in se
da očitno spoznati: Evangeli velikonočni torek . . . 145
Jezus se zopet svojim aposteljnom prikaže, jim dodeli moč
grehe odpuščati, in prepriča Tomaža, da je res od
mertvih vstal: Evangeli 1. nedeljo po veliki noči . . .148

Jezus se prikaže svojim učencem, ter jim zapove učiti in
kerščevati: Evangeli v praznik presvete Trojice . . .160

Jezus zapovč svojim učencem učiti in kerščevati, obljubi ti¬
stim, ki bodo vanj verovali, moč čudeže delati, in gre vpričo
njih v nebo: Evangeli v god Kristusovega vnebohoda . 154

330

I. Kazalo

za vse dni celega leta.

stran.
3

Pervo nedeljo v adventu
Drugo „ „

Tretjo „  „

Ceterto „ „

Predbožični dan „

Sveti božični praznik. Pri
maši o polnoči ...

Sveti božični praznik. £r

zorni maši.

Sveti božični praznik. Pri
veliki maši.

V nedeljo pred novim letom 15

V novega leta dan, ali v
praznik obrezovanja Jezusa
Kristusa Gospoda našega 18

V nedeljo pred razglašenjem

Gospodovim.—

V praznik častitega razgla¬

šena Gospodovega ali v ss.
kraljev god.19

Pervo ned. po razgl. Gosp. 21
Drugo „ „ „ „ 22

Tretjo „ ,, „ „ 23

Ceterto ,, „ „ ,, 25

Peto n  ,, n  a

Šesto a ;) a a 27

Pervo predpepelnično nedčljo 28
Drugo „ a 30

Tretjo „ „ 32

Pepelnično sredo ....  34

V četertek po pepelnici . 35

V petek „ n  -36

V soboto a a -38

Pepelnično ali pervo nedeljo

v postu.39

stran.

V pondeljek po 1. nedelji v

postu.41

V torek po 1. nedelji v postu 43

V sredo „ „ a 44

V četertek „ „ „ 45

V petek „ „ a 47

V soboto „ a a 49

Drugo ali kvaterno nedeljo v

postu.50

V pondeljek po 2. nedelji v

postu.51

V torek po 2. nedelji v postu 52

V sredo „ „  m 53

V četertek „ „ a 55

V petek „ „ a 57

V soboto „ „ „ 59

Tretjo nedeljo v postu . . 62

V pondeljek po 3. nedelji v

postu.64

V torek po 3. nedelji v postu 66

V sredo „ a a 67

V četertek „ „  a 68

V petek „ „ a 70

V  soboto a a a 73

Četerto nedeljo v postu . . 77

V pondeljek po 4. nedelji v

postu.78

V torek po 4. nedelji v postu 80

V sredo „ „ a 82

V četertek „ „ „ 85

V petek „ „ a 87

V soboto „ „ a 90

Peto postno ali tiho nedeljo 91

V pondeljek po 5. (tihi)
nedelji v postu .... 93

331

II. Na praznike. '

30.1istopad. V dans.Andreja
apdsteljna.193

3. grudna. V dan s. Frančiš¬
ka Ksaverja.194

4. grudna. V dan s. Barbare
device in mučenice . .195

ti. grudna. V dan s. Nikolaj
(Miklavža) poznavavca
škofa.196

8. grud. V god spočetjaDe-
vfce matere Marije . 198

13. grud. V dan s. Lucije
device mučenice . . .199

18. grud. V danpričakov. po¬
roda Device matere Marije 200

21. grud. V dan s. Tomaža
aposteljna . . . .  . 201

26. grud. V praznik s. Stefana

pervega mučenika ... 12

27. grud. V dan s. Janeza
aposteljna in evangelista 13

28. grud. V dan ss. nedolž¬
nih otročičev ....  14

31. grud. V dan s. Silvestra
papeža.17

Drugo ned. po razgl. Gosp.

V praznik presv. imena
Jezusovega.202

17. prosenca. V dan s. An¬
tona puščavnika . . . 203

332

stran.

18. prosenca. V dan stola s.
Petra v Rimu ....  203

20. prosenca. V dan ss. Fabi¬

jana in Sebastijana mu¬
čenikov .204

21. prosenca. Y dan s. Neže
device mučenice . . . 206

22. pros. V dan ss. Vincencija

in Anastazija mučenikov —

23. pros. Vdanzaročenja de¬
vice Marije.207

25. pros. V dan spreober-
njenja s. Pavla aposteljna —I
2. svečana. V god darovanja

J. Kristusa in očiščevanja
device matere Marije, ali

v svečnico.209

3. svečana. V dan s. Blaža
mučenika škofa . . .211

5. svečana. V dan s. Agate
device mučenice . . .212

6. svečana. V dan s. Doroteje
device mučenice . . . 213

9. svečana.V dan s. Apolčnije
device mučenice ... —

14. svečana. V dan s. Valen¬
tina mučenika . . . . 214

22. svečana. V dan stola s.
Petra v Antiobii . . .215

23. svečana. V dan s. Marga¬
rete Kortonske ....  —

24. ali 25. svečana. V dan s.
Matija aposteljna . . . 216

11. sušča. V dan s. Frančiške
Rimske vdove ....  217

12. sušča. V dan s. Gregorja
papeža, cerk. učenika . 218

17. sušča. V dan s. Jederti

device.219

19. sušča. V dan s. Jožefa
ženina Device matere

Marije.220

21.sušča. V dan s.Benedikta

opata.—

24. sušča. V dan s. Gabriela
velikega angela . . . 221

stran.

25. sušča. V god včlovečenja
Sinu Božjega in ozn. dev.

m. Mariji.222

V petek po tihi nedelji.

Za dan VII žalosti dev.

m. Marije.

27. sušča. V dan s. Ruperta
spoznavavca škofa . . 223

24. malega travna. V dan s.

Jurja mučenika. . . . —

25. mal. trav. V dan s. Marka

evangelista.224

30. mal. trav. V dan s. Kata¬
rine sienske device . . 226

1. velic. travna. V dan ss. Fi¬
lipa in JakopaapOsteljnov —

3. velic. travna. V dan naj¬
denja svet. križa . . . 227

4. velic.trav. V danss. Flo¬
rijana in tovaršev mučen. 229

5. velic. travna. V dan s.Got-
harda spoznovavca škofa 230

16. velic. travna. V dan s. Ja¬
neza Nepom. mučenika . 231

17. velic. trav. Vdan s. Jošta
IJodoka) spoznavavca . ;—

25. velic. travna. V dan s.
Verbana mučenika papeža 232

31. velic. trav. V danss. Kan-
cijana in tovar. mučenik. —

2. rož. cvet.Vdanss.Marcel.,
Petra in Erazma mučenik. 233

9. rož.cvet. Vdanss.Primoža

in Felicijana mučenikov —

10. rož. cvet. V dan s. Marga¬
rete kraljice.—

13. rož. cvet. V dan s. Antona
Padovanskega ....  234
15. rož. cvet. V dan ss. Vida
in tovaršev mučenikov . —

21. rož. cvet. V dan s. Alojzija
spoznavavca ....  235

22. rož. cvet. V danss. Ahacija

in tovaršev mučenikov . 236
24- rož. cvet. V dan rojstva s.
Janeza kerstnika ... —

333

stran.

in

238

26. rož. cvet. ss. Janeza
Pavla mučenikov . .

29. rož. cvet. V god apostelj
nov Petra in Pavla . . 239
2. mal. šerp. V dan obiskanja
s. Marije device . . . 240

4. mal. šerp. V dan s. Urha
(Ulrika) spoznavav. škofa 241

12. mal. šerp. V dan ss. Mo¬

horja (Hermagora) škofa
in Fortunata djakona, m.,
kranjske dežele priporoč-
nikov.—

13. mal. šerp. V dan s. Mar¬
garete device mučenice . —

16. mal. šerp. V dan s. d.
Marije Karmelske . . 242

17. mal. šerp. V dan s. Aleša

spoznavavca.-—

20. mal. šerp. V dan s. Elija

preroka.243

22. mal. šerp. V dan s. Marije
Madalene.244

25. mal. šerp. V dan s. Jakopa

apčsteljna.—

— mal. šerp. V dan s. Kri¬
štofa mučenika. . . . 245

26. mal. šerp. V dan s. Ane,

matere Marije device . —

2. velic. šerp. V dan s. Štefana
papeža mučenika ... —

5. velic. šerp. V dan s. Marije

Snežnice.246

— velic. šerp. V dan s. Os¬
valda spoznavavca . .

6. velic. šerp. V dan ss. Krista
in tovaršev mučenikov . 247

10. velic. šerp. V dan s. Lov¬
renca mučenika . . .

15. velic. šerp. V dan Vel.
gosp., ali v god. vnebov¬
zetja Marije D. ... 248

16. velic. šerp. V dan s. Roka

spoznavavca.249

24. velic. šerp. V dan s. Jer¬
neja apčsteljna . . .

stran.

28. velic. šerp. V dan s. Av¬
guština škofa in učenika 250

29. velic. šerp. V dan obglav¬
ljenja s. Janeza kerstnika —

Pervo nedeljo kimovca. V
god vseh angelov varhov 252
1. kimovca. V god. s. Tilna
(Egidija) opata . . . 253
4. kimovca.V god s.Ilozalije

device.—

8. kimovca. Malo gospoj-
nico ali v god rojstva

Marije d.—

Pervo nedeljo pomaligospoj-
nici. V praznik Mariinega

imena.254

i 4. kimovca. Vdanpovišanja
s. križa.255

17. kimovca. V dan s. Lam-

berta škofa mučenika . —

21. kimovca. V dan s. Matev¬
ža apčstelj. in evangelista 257
27. kimovca. V danss. Kozma
in Damijana mučenikov . —

29. kimovca. V dans.Mihaela
velikega angela....  258
Pervo nedeljo vinotoka. V
praznik Marije device s.
rožn. kranca ....  —

4. vinot. V dan s. Frančiška

Serafskega.259

12. vinot. V dan s. Maksimili¬
jana škofa mučenika . . —

15. vinot. V dan s. Terezije

device.—

16. vinot. Vdan s. Gala opata 260

18. vinot. V dan s. Lukeža

evangelista.—

21. vinot. V dan ss. Uršule in
~ tovaršic, devic in mučenic 261
28. vinot. V dan ss. Simona
in Judata apdsteljnov . —

1. listopad. V god vseh svet¬
nikov .262

2. listop. V dan s. Justa

mučenika.264

stran.

4. listop. V dan s. Karola
Borom, škofa ....  264
6. listop. V dan s. Lenarta
(Leonarda) opata ... —

11. listop. V dan s. Martina

škofa.—

13. listop. V dan Brikcija
spoznavavca škofa . . 265
15. listop. V dan s. Leopolda
spoznavavca.—

stran.

19. listop. V dan s. Elizabete
kraljice vdove ....  266

21. listop. V dan darovanja
Marije Device ....  267

22. listop. V dan s. Cecilije
device mučenice . . . —

23. listop. V dan s. Klemena

mučenika.—

25. listop. V dan s. Ivaterine
device mučenice ... —

HI. Občina svetnikov.

Y predgod kakega apostelj. 268

Y dan kakega mučenika

škofa.269

„ kakega mučenika ne

škofa.270

„ kakega mučen, o veli¬
konočnem času . . 272
„ več mučen, o veliko¬
nočnem času ... —

„ več mučen, zunej ve¬
likonočnega časa . . 274
„ kakega spoznavavca

škofa.278

Pri sv. mašah po mertvih:

Y dan spomina vseh vernih

mertvih.286

V dan kakega cerkvenega

učenika.279

„  kakega spoznavavca
neškofa ....  280
„ kakega opata . . .281

„ kake device mučen. —
„ kake device nemučen. 282
„ kake mučen, nedevice 283
„ kake svetnice nede¬
vice nemučenice . . —

V god obletnice posveče¬
vanja vseh cerkev . . 284

V dan kakšne zahvale . . 285

V dan smerti ali pokopa mer-

ličevega . . . . . 287
„ obletnice po mertvih 288

IV. Molitve pri očitni službi Božji s poglavitnimi resnicami
kerščanskega nauka.

Božje čednosti: vera, upanje,
ljubezen ....  290—291
Litanije vseh svetnikov . . 292
Molitve po litanijah v dan
svetega Marka in križev

teden.295

Molitve po litanijah pri po-
poldanji službi Božji ob
nedeljah in praznikih, kteri
niso matere Božje . . 298
Molitve o posebnih potrebah 301

Lavretanske litanije o praz¬
nikih matere Božje . . 308
Molitve po Lavretanskih

litanijah.309

Rožni venec.315

Angelovo češčenje, kadar

zvoni.316

Kerščanska očitna spoved —

Poglavitne resnice kerščan-
skega nauka . . ..317

Natisnil Karel Gorišek,  na Dunaji.

/