PRIM


>5 3 ^
Yv^
V.0

DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini /"'«	C.C\ I*
Abb. postale I gruppo	L6113 OU lil’
Leto XXIII. Št. 228 (6812)
TRST, sreda, 27. septembra 1967
SPREJET ZAKON O NADZORSTVU NAD OROŽJEM
Moro je posredoval v sporu bolnišnic z zavarovalnimi ustanovami
Obstrukcija desnice glede zakonskega predloga o volitvah v deželah -Poročilo Tavianija o kriminaliteti -Poročilo o položaju IRI
RIM, 26. — Predsednik vlade je sklical danes dve važni medministrski zasedanji. Predvsem je razpravljal s predsedniki bolnišnic o kritičnem finančnem položaju. Predsednik FI-RAO Lani je po sestanku dejal,
da so sklenili počakati, da se vrne zakladni minister Colom-bo, medtem pa bodo imeli več sestankov z ministrom za delo Boscom. Gre za 238 milijard lir dolgov zavarovalnih ustanov bolnišnicam, ki zahtevajo, da se vsaj izplača prvi obrok 80 milijard lir.
Na sestanku z Morom je bilo govora tudi o nepravilnostih italijanskega avtomobilskega kluba, zaradi česar se ministri ne bodo udeležili kongresa, ki bo v kratkem. Sklenili so ustanoviti medministrsko preiskovalno komisijo, ki naj ugotovi razne nepravilnosti. Na tretjem sestanku pa so razpravljali
o vseh gospodarskih vprašanjih, ki jih morajo rešiti v prihodnjih mesecih. Minister za proračun Pie-'raccini je v tej zvezi izjavil, da gre za politiko juga, razvoj zunanje trgovine s tujino, razvoj industrijskih investicij in investicij podjetij z državno udeležbo.
Senat je odobril nov zakon o nadzorstvu nad orožjem. Proti zakonu so glasovali samo komunisti ter psiupovci. Minister za notranje zadeve Taviani je ob tej priložnosti obširno govoril o kriminaliteti v I-taliji in navedel dokaj optimistične podatke. Glede gangsterstva novega tipa je dejal, da ne gre za italijanski temveč evropski pojav, in navedel vrsto podatkov, ko je poli-
ciji uspelo prijeti zločince. Stanje na Sardiniji je težavno in ga ni mogoče rešiti samo s policijskimi ukrepi. Tudi tu pa je mnenja, da se stanje normalizira. Po ministrovih izjavah pa je skoraj v celoti uspelo zatreti mafijo na Siciliji tudi s pomočjo parlamentarne preiskovalne komisije. Borba z neonacističnim terorizmom pa bo še dolga in težavna.
V poslanski zbornici je prišlo do obstrukcije desnice pri razpravi o zakonu o volitvah v deželne svete. Misovski poslanci so zahtevali več glasovanj, končno pa so ugotovili, da v avorani ni prisotno zadostno število poslancev, zaradi česar so morali sejo prekiniti za dobro uro in danes je govoril samo en govornik.
Predsednik IRI prof. Petrilli je
tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimifiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMin
ZASEDANJE SKUPŠČINE ZDRUŽENIH NARODOV
Delovna večerja «velikih» pri U Tantu Brown sprejema Beblerjev predlog o Vietnamu
Velika Britanija ne odobrava povečanja ozemlja kot rezultat vojne
NEW YORK, 26. -- Danes je bila pri tajniku OZN U Tantu napovedana «delovna večerja«, katere so se udeležili zunanji ministri Dean Rusk, Gromiko, Brovvn in de Murville. Že v teku dneva se je Dean Rusk pogovarjal z U Tantom, jutri pa bo Gromikov gost na_sedežu_sovjetske delegacije.
Včerajšnji pogovor Deana Ru---------------
ska in Gromika je trajal približ-
no dve uri in pol. Zvedelo se je, da sta govorila predvsem o pogodbi proti širjenju jedrskega orožja, o Srednjem vzhodu ter o odnosih med obema državama. Zatrjuje se, da nista govorila o Vietnamu. Gromiko je izjavil, da je šlo za ((pojasnitev stališči) ter da je bilo potrebno razpravljati o raznih vprašanjih.
Med drugimi govorniki je na današnji jutranji seji glavne skupščine OZN govoril tudi britanski zunanji minister Brovvn. Izjavil je, da bi se morala takoj začeti mirovna pogajanja o Vietnamu, ki naj bi se začela, ne da bi čakali konec bojev. Dejal je, da bi morala ha-nojska vlada «jasno povedati, kaj bi storila, če bi Washington ustavil bombardiranje Severnega Vietnama«. Dodal je, da bi na podlagi ženevskih sporazumov lahko našli rešitev, ki bi vsebovala štiri temeljna načela: ustavitev sovražnosti, pogajanja, končna politična ureditev, mednarodna odobritev sporazumov, ki bi jih podpisale prizadete stranke.
ki bi omogočila napredovanje. Naklonjena je U Tantovim mirovnim poskusom in je pripravljena sodelovati na sestanku s predstavniki SZ, Indije, Kanade in Poljske, kakor je predlagal predsednik svetovne zveze združenj OZN dr. Aleš Bebler.
Glede Srednjega vzhoda je angleški minister izjavil, da je naklonjen rešitvi, ki naj se doseže v okviru OZN, ter da Je treba izraelsko-arabski spor znova prepustiti varnostnemu svetu. Ponovil je, da britanska vlada ne sprejema ozemeljskega povečanja neke države kot rezultata vojne. Predlaga imenovanje posebnega odposlanca Združenih narodov na Srednjem vzhodu, zahteva, naj se odprejo mednarodne vodne poti vsem ladjam ter naj se iščejo nove metode za rešitev vprašanja arabskih beguncev. Dalje poudarja, da Izrael ne sme storiti nič takega, kar lahko prejudicira status Jeruzalema.
Brown je izrekel zadovoljstvo nad napredovanjem v Ženevi glede pogodbe proti širjenju jedrskega o-rožja. O Gibraltarju je izrekel prepričanje, da bosta Velika Britanija in Španija nadaljevali pogajanja. V zvezi z Južno Afriko je izjavil, da je za londonsko vlado politika
Brown Je dalje izjavil, da bo njegova vlada podprla vsako pobudo,
POLITIČNI RAZGOVORI MED OBISKOM V AVSTRALIJI
Zdravice Saragata, Holta in predstavnika opozicije
Podpisali so novo obsežno pogodbo glede emigrantov - Dolg razgovor o perečih mednarodnih vprašanjih med zunanjima ministroma
CANBERRA, 26. — Današnji dan o južni Evropi in evropskem zdru-
obiska predsednika republike Saragata v Avstraliji je bil zelo naporen. Dopoldne se je začel s položitvijo venca na spomenik padlih avstralskih vojakov v obeh svetovnih vojnah. Popoldne se je Saragat udeležil svečanega kosila, ki ga je priredila avstralska vlada na sedežu parlamenta. Ob tej priložnosti je najprej spregovoril ministrski predsednik Holt, ki se je omejil na vezi, ki povezujejo Italijo in Avstralijo, in na skupno sodelovanje v okviru Organizacije združenih narodov. Za njim je spregovoril predstavnik laburistične opozicije Wit-lam, ki je zelo podrobno orisal prispevek Italijanov pri razvoju Avstralije.
Predsednik Saragat Je imel daljši govor in tudi on je pričel z obravnavo dvostranskih odnosov, nato pa je omenil nekatera pomembna politična vprašanja. Tako je izključil možnosti, da bi skupno evropsko tržišče lahko privedlo do protekcionistične involucije in da Italija želi evropsko enotnost, ki bo odprta za sodelovanje z vsemi državami sveta, še zlasti s Commonwealthom. Poudaril je veliko vlogo OZN in omenil zaupanje Italije in Avstralije do zavezništev, katerim pripadata. Glede azijskega jugovzhoda pa je dejal, da gre za eno najresnejših sedanjih žarišč in da je italijansko stališče povsem znano. Popoldne so minister Fanfani, avstralski minister za zunanje zadeve Ha-sluck in avstralski minister za emigracijo Snedden podpisali sporazum o emigraciji, ki vsebuje 38 členov. Fanfani se je že dopoldne sestal z avstralskim zunanjim ministrom, s katerim sta razpravljala o vrsti mednarodnih političnih vprašanj. Avstralijo je predvsem zanimala kriza na Srednjem vzhodu, kjer je življenjsko zainteresirana za plovbo skozi Sueški prekop. Popoldne pa Je Fanfani prisostvoval zasedanju odbora za zunanjo politiko. Razpravljali so o vprašanj vzhod-zahod,
ževanju. Minister Hasluck je ponovil znano avstralsko dokaj trdno stališče glede Vietnama in izključil možnost popuščanja. Glede evropskega združevanja pa je bilo govora o spremenjenem avstralskem stališču, ki ni več tako negativno glede vključitve Velike Britanije.
lito odlikoval Boberta Duccija
BEOGRAD, 26. — Predsednik republike je sprejel danes na poslovilnem obisku dosedanjega italijanskega veleposlanika v Beogradu Roberta Duccija in njegovo soprogo. Ob tej priložnosti je predsednik Tito izročil Ducciju za zasluge v razvoju in utrditvi miroljubnega sodelovanja in prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in Italijo Red jugoslovanske zastave z lento. Italijanski veleposlanik Roberto Duc-ci in njegova soproga sta priredila v veleposlaništvu poslovilni sprejem, na katerem so bili zastopniki zveznega izvršnega sveta v državnem tajništvu za zunanje zadeve, člani diplomatskega zbora in druge ugledne osebnosti Beograda. Na sprejemu sta bila tudi skrskl patriarh German in katoliški nadškof Beograda dr. Bukafko.
imel danes tradicionalno tiskovno konferenco o bilanci IRI za lansko leto. Konferenca je bila tokrat tri mesece kasneje kot običajno, kar je Petrilli obrazložil s potrebo, da se prej razčisti vprašanje Alfa-sud. Med številnim navajanjem raznih načrtov je tudi dejal, da bodo nadaljevali program preureditve ladjedelniške industrije in da bodo uresničili tovarno «Grandi Motom. Pri tem ni točneje navedel, kje bodo to tovarno zgradili, in to ne izhaja iz skrčenega agencijskega poročila.
UMRL JE IVAN REGENT
LJUBLJANA, 26. — V bolnici «Peter Držaj« v Ljubljani je danes dopoldne v 84. letu starosti umrl Ivan Regent dolgoletni član CK ZKJ in CK ZK Slovenije.
Ob vesti o smrti Ivana Regenta je bil imenovan 19-članski pogrebni odbor, ki ga med drugimi sestavljajo France Bevk, dr. Marjan Brecelj, Franc Leskošek, Mijalko Todorovič, dr.
Zahodnoberlinski župan odstopil
BEOGRAD, 26. — Predsednik republike maršal Tito je odlikoval državnega tajnika za zunanje zadeve in politične posle republike San Marina prof. Federica Bigija z Redom jugoslovanske zastave z lento. Visoka jugoslovanska odlikovanja so prejeli tudi ostali člani spremstva Bigija, ki je danes odpotoval v Split in Dubrovnik, od koder so bo jutri vrnil v Italijo.
, apartheida (»obsojanja vredna«, toda ‘ ne more in noče začeti (»gospodarske vojne«. Tudi glede Rodezije izključuje Velika Britanija silo, čeprav «se ne misli umakniti in želi častno rešitev«. , Velika Britanija namreč ne bi sprejela neodvisnosti Rodezije, če ne bi ta bila sprejemljiva za vse rodezijsko ljudstvo.
Govoril je tudi o kitajskem predstavništvu v OZN in izjavil: (»Kljub hudim posledicam nekaterh nedavnih dogodkov v kitajsko-britanskih odnosih smo vedno mnenja, da bi morali Kitajsko ljudsko republiko sprejeti v to skupščino. Neskončno izključevanje Kitajske iz mednarodne skupnosti ne bo koristilo niti državam, ki jih predstavljamo tu, in tudi ne kitajskemu narodu.«
Hanoj o izjavah Goldberga
HANOJ, 26. — Glasilo severno-vietnamske komunistične stranke «Nan Dan» piše, da Goldbergove izjave o Vietnamu v Združenih narodih niso nič drugega nego «nova ameriška spletka, katere namen je prikriti ameriško napadalno politiko v Vietnamu in varati javno mnenje«. V članku je rečeno, da je Goldberg v svojem govoru zopet nesramno trdil, da se mora vietnamsko ljudstvo ukloniti ameriškim pogojem, preden ZDA ustavijo bombardiranje Severnega Vietnama.
»»Vietnamsko ljudstvo, dodaja list, se nima o čem pogajati. Kar se tiče razgovorov, je odvisno od ZDA in od njihove napadalne politike, če bodo ti pomembni ali ne.» List poudarja, da je konec vojne povezan z naslednjimi ameriškimi ukrepi: konec napada, umik ameriških čet iz Južnega Vietnama, brezpogojni konec bombardiranja Severnega Vietnama, priznanje juž-novietnamske narodnoosvobodilne fronte kot edine prave predstavnice južnovietnamskega ljudstva, vietnamsko ljudstvo naj ima možnost samo reševati svoje zadeve.
Ameriška letala so danes bombardirala kraje 20 kilometrov severno od Hanoja. Včeraj so osvobodilne sile izstrelile na ameriško oporišče Kon Tien okoli tisoč topovskih in možnarskih strelov. Po ameriških podatkih sta bila dva ameriška vojaka ubita, 202 pa ranjena. To je dosedanje najhujše obstreljevanje tega ameriškega oporišča. Ameriški bombniki «B 52» so sinoči in davi izvršili štiri bombne napade na sevemovjetskamke položaje severno od demilitariziranega področja.
Po požaru na ladji «Trebinje»
REKA, 26. — Po informacijah, ki jih je prejela Jugolinija na Reki iz Durbana, se ladja (»Trebinje« ni potopila, temveč jo je močni jugozahodni veter potisnil proti obali. V sporazumu z Jugolinijo je proti ladji odplul nemški remorker, ki bo skušal ladjo navezati in pripeljati v najbližje pristanišče. Po pregledu ladje, če se prej ne bi potopila, bo Jugolinija sklenila, kaj storiti z njo. Ladja je zavarovana za 1,3 milijona funtov šterlingov. Poleg tega je bilo na ladji tovora v vrednosti okrog 550.000 funtov šterlinogv. Vsi člani posadke «Tre-binja« so se sinoči srečno izkrcali v Durbanu, od koder se bodo v nekaj dneh vrnili v domovino.
Delovni kolektiv (»Jugolinije« je sklenil predlagati predsedniku republike, da se v znak zahvale za pomoč pri reševanju jugoslovanskih mornarjev odlikuje holandski kapitan K. J. Bower, ki je izgubil življenje pri nesebičnem zavzemanju, da se mornarji »»Trebinje« rešijo. Kapitan Bower je zapustil ženo in dva otroka.
SANTIAGO, 26. - Davi je bil v srednjem Čilu močan potres. Do sedaj ni poročil o žrtvah ali škodi Središče potresa je bilo na goratem področju 80 kilometrov jugo 1 vzhodno od Santiaga.
BERLIN, 26. — Zahodnoberlin-skl župan Heinrioh Albertz je danes poslal pismo predse<iniku občinske skupščine, s katerim sporoča svojo ostavko. Albertz je bil izvoljen za župana konec lanskega leta, ko je prejšnji župan Brandt prevzel mesto zunanjega ministra v bonski vladi. Ostavko so sporočili tudi drugi člani berlinskega senata. Zdi se, da so nastale težave v socialdemokratski stranki sa imenovanje odbornika za notranje zadeve, ki naj nadomesti odbornika, ki je odstopil 19. t.m. Odsto-pivšega odbornika so kritizirali zaradi obnašanja policije med študentovskimi demonstracijami ob obisku perzijskega šaha. Verjetno se bo kongres socialdemokratske stranke v Berlinu sestal pred določenim časom, da določi novega župana.
Sporazum SZ-Avstrija o metanovodu
DUNAJ, 26. — Med Sovjetsko zvezo in Avstrijo so sprejeli okvir0 sporazum za dobavo sovjetskega naravnega plina po orjaškem plinovodu med Sibirijo in Trstom, še vedno pa se niso dogovorili za cene in za kreditne pogoje. V začetku bo Avstrija sprejela okrog 1500 milijonov kub. metrov sovjetskega plina letno, v zamenjavo pa bo dobavila cevi. Vzpore»ino s tem so v teku tudi pogajanja med avstrijsko državno pokrajinsko družbo in italijansko ENI. V bistvu gre za razdelitev sovjetskih dobav, katerih vrednost bo dosegla okrog 26 milijard lir. Glavno težavo predstavljajo cene, ker zahteva Sovjetska zveza približno 500 lir za tono plina več, kot ponujajo Avstrijci.
Jože Vilfan, Branko Babič, Franc Štoka, Lidija Šentjurc, Albert Jakopič, Jožko Štrukelj, Franc Kimovec, Franc Perovšek in drugi. Posmrtni ostanki Ivana Regenta bodo postavljeni na ka-taialk v veliki dvorani izvršnega sveta skupščine Slovenije v četrtek od 9. do 12. ure, kjer se bodo od Ivana Regenta poslovili delovni ljudje in zastopniki delovnih in družbenih organizacij in številni njegovi prijatelji, sodelavci in znanci. Ivan Regent bo z največjimi častmi po ložen k večnemu počitku v četrtek ob 15.30 na Žalah.
Brž ko so zvedeli za smrt Ivana Regenta, so soprogi pokojnega Mal-ki brzojavno izrekli sožalje predsednik republike in njegova sopro ga, tajnik izvršnega komiteja CK ZKJ Mijalko Todorovič, predsednik skupščine Slovenije Sergej Kraigher, Lidija Šentjurc in številni drugi. Predsednik republike maršal Tito in CK ZKJ je brzojavno izrekel sožalje tudi CK ZK Slovenije.
Ivan Regent se je rodil 24. januarja 1884 na Kontovelu pri Trstu, kjer je končal osnovno šolo. Zelo zgodaj — v 18. letu — je bil Regent že v organizaciji Jugoslovanske socialistične stranke v Trstu in hitro je bil izvoljen v njeno vodstvo za Primorsko. Do leta 1914 je opravljal dolžnost tajnika političnega odbora.
Leta 1903 je Regent v Trstu osnoval delavsko prosvetno društvo in prvo slovensko ljudsko univerzo »»Ljudski oder«, ki so ga fašisti leta 1921 uničili. Leta 1908 je Regent prav tako v Trstu začel izdajati »»Delavski list«, organ primorskih socialistov. Na kongresu tržaškega političnega odbora jugoslovanske socialistične stranke je bil Regent 1914 izvoljen za člana izvršnega odbora in za pre»isednika.
Prva leta vojne so prekinila revolucionarno delo Regenta. Ko je postalo jasno, da bodo velike sile Julijsko krajino izročile Italiji, je Ivan Regent, izhajajoč s stališča, da mora biti delavsko gibanje v vsaki državi enotno, predlagal pri-
ključitev k socialistični stranki I-talije, na katere kongresu je bil leta 1919 izvoljen za člana centralnega vodstva. Ivan Regent je bil med ustanovitelji Komunistične partije Italije, za katere osnovanje so na njegovo pobudo glasovale vse slovenske in hrvatske sekcije socialistične stranke na Primorskem. Po nalogu KPI je Regent, leta 1924 emigriral iz Trsta v Ljubljano in v Pariz, kjer je kot funkcionar KPI delal do novembra 1930. V Ljubljani in Parizu je Regent nadaljeval izdajanje lista (»Delo«.
Od leta 1931 do 1944 je Regent po sklepu KPI bil v Sovjetski zvezi kot član tajništva mednarodne Rdeče pomoči. Od leta 1932 do 1941 je vodil jugoslovansko sekcijo pri zavodu za prevajanje marksistične literature in bil urednik slovenskih prevodov. Bil je tudi predavatelj na komunistični univerzi narodnih manjšin zahoda. Od leta 1941 do vrnitve v Jugoslavijo leta 1944 je bil Regent član vseslovanskega odbora in voditelj slovenske emisije radia Moskve.
Po vrnitvi v Jugoslavijo je Ivan Regent odšel v Trst, kjer je bil izvoljen za člana CK KP Svobodnega tržaškega ozemlja, toda zaradi politične stavke, ki je trajala dvanajst dni, je moral leta 1946 Trst zapustiti. V Sloveniji je Ivan Regent opravljal najodgovornejše politične in državne funkcije. Bil je minister v vladi Slovenije, podpredsednik prezidiuma socialistične republike Slovenije, član izvršnega sveta, poslanec zvezne in republiške skupščine.
Od leta 1945 do smrti je bil Ivan Regent član CK ZK Slovenije, a od leta 1948 član njegovega političnega biroja odnosno izvršnega komiteja. Na 5. kongresu je bil izvoljen tudi za člana CK KP Jugoslavije. V teh letih je bil izvoljen še za člana zveznega in glavnega odbora socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije. Z 80. letom svojega življenja je bil Regent upokojen.
Ivan Regent je nosilec najvišjih jugoslovanskih odlikovanj:	Reda
junaka socialističnega dela, Re»ia narodne osvoboditve, Reda zaslug za narod I. stopnje, Reda bratstva in enotnosti I. stopnje, Partizanske spomenice 1941.
* m- j

ir	m:«■

r »p
Vedno je hudo, ko ti kruta in neizprosna smrt iztrga iz svoje sredine prijatelja, ki sl ga rad imel, spoštoval in cenil kot iskrenega in značajnega moža, ki je v svojem hotenju združeval le pozitivne človeške lastnosti.
Tovariš Ivan Regent pa ni bil samo človek v popolnem pomenu te besede, bil je predvsem borec
Izrazi sožalja iz Trsta
Vest o smrti Ivana Regenta, kon- poklonila njegovemu spominu na
tovelskega rojaka, velikega človeka in zaslužnega borca za pravice delovnih ljudi, je bridko odjeknila tudi na našem področju, kjer je bil zlasti v razdobju pred prvo in po prvi svetovni vojni izredno zasluzen in kjer se je čutil njegov pozitiven vpliv vse do sedanjega razdobja. Še živi mnogo ljudi, ki so ga dobro poznali ne samo kot velikega politika temveč tudi kot srčno dobrega človeka.
Slovenska kulturno gospodarska zveza je takoj poslala vdovi sožal-no brzojavko, kot tudi brzojavko centralnemu komiteju Zveze komunistov Slovenije, katerega dolgoletni vplivni član je bil. Zveza je sestavila delegacijo, ki jo bo vodil predsednik Boris Race in ki se bo
zadnji poti v četrtek.
Na pogreb bodo odšle tudi druge delegacije. Slovenska prosvetna zveza bo počastila spomin pomembnega kulturnega in prosvetnega delavca, ki je zaoral globoko brazdo v napredno prosvetno življenje na našem nodroeju. Slovensko gledališče se s hvaležnostjo spominja obsežnega dela, ki ga je prispeval pri gradnji Kulturnega doma v Trstu, saj je dolgo let predsedoval odboru za pomoč, ki je nabiral sred stva v matični domovini in ki je gradnjo dokončno omogočil. Primorski dnevnik pa se spominja svojega sotrudnika, ki je mnogokrat s tehtno pisano besedo sodeloval v našem listu.
Regentova smrt je globoko od-
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiniiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiu
POLICIJA IDENTIFICIRALA VSE BANDITE
Prijeli 17-Ietnega bandita Umrl je še eden od ranjenih
V Milanu in okolici pravo obsedno stanje
MILAN, 26. — Dramatično streljanje v Milanu je imelo še nadaljnje tragične posledice:	danes
zjutraj je umrl v bolnišnici 17-letni Giorgio Grossi, ki je bil hudo ranjen v glavo. Skupno so torej izgubile življenje tri osebe, 21 pa je bilo ranjenih, od katerih šest policijskih agentov.
Skoro istočasno, ko je Grossi izdihnil v bolnišnici, pa je policija v Turinu prijela drugega bandita, prav tako komaj 17 let starega fanta Donata Lopeza. Ujeli so ga na domu pri materi. Pri sebi je imel revolver in dinamitni naboj. Fant je bil včeraj laže ranjen v glavo, priznal je, da je sodeloval pri roparskem napadu. Uspelo mu je zbežati iz avtomobila in si je nato rano na glavi opral pri nekem vodnjaku ter se z avtobusom odpeljal domov. Poznali so ga kot pridnega fanta, nihče ni niti sumil, da se je povezal s tako krvoločnimi pajdaši .
Policija je torej do sedaj prijela dva bandita, identificirala pa je tudi ostala tiva. Gre za Santa No-tarnicolo iz Genove in Piera Ca-vallera iz Turina.
Pietro Cavallero ni bil do sedaj še nikoli obsojen in Je povsem normalno živel s svojo ženo Anno Pe-ronello, ki ima 24 let, in s katero se je poročil pred letom dni. Nekaj časa je bil sprevodnik na tramvaju, nato pa zastopnik nalivnih peres za družbo, katere lastnik je bil stric njegovega pajdaša Adriana Rovoletta. Od te trojice je samo ta imel ze opravka s policijo, in sicer je bil obsojen zaradi kraje čevljev in zaradi nenamernega u-mora pri avtomobilski nesreči. Bil je delavec FIAT, pevec v nočnem lokalu, šofer, gradbeni podjetnik, od lani pa je delal skupaj s stricem v tovarni nalivnih peres.
Policija je strica danes zaprla, ker je dobila dokaze, da je bil tudi on zapleten v številne rope, ki
jih je izvršila trojica. Prijeti A-driano Rovoretto sedaj na policiji priznava celo vrsto roparskih napadov, o katerih se spomni tudi najmanjših podrobnosti. Skupno je do sedaj priznal, da so izvršili 19 napadov in naropali okrog sto milijone« Ur.
Zadnji ropar je Sante Notamico-la, ki je zelo majhen, živel je v velikem stanovanju in se je ukvarjal predvsem z lepimi ženskami. Po vsem stanovanju so raztreseni kriminalni romani, našli pa so tudi okrog 300 najnovejših gramofonskih plošč. Tudi on je živel na zunaj dokaj skromno, ni dajal visokih napitnin, tako da ni vzbujal pozornosti.
Iz izpovedi obeh prijetih banditov izhaja, da se je trojka razširila y četverko samo v zvezi z včerajšnjim roparskim napadom. Trije banditi so se zanimali za mladega Lopeza in ko so ugotovili, da gre za dobro razvitega fanta, ki je i-gral nogomet in ki je imel odlične reflekse, so ga izbrali. Naredili so nravo šolo, tako da je izredno naglo lahko razstavil razne vrste o-rožja in da je odlično ravnal z orožjem. Menili so, da bi ga lahko v kritičnem trenutku porabili za poštarja in mu predali plen, saj bi se mladenič laže izmuznil.
Policija je v Mi.anu in po vsej Italiji izvedla izredno mobilizacijo, tako da je v Milanu pravo obsedno stanje. V tej zvezi je včeraj tudi prišlo do streljanja med policisti samimi in je bil pri tem laže ranjen neki poUcist. Menijo, da je tudi ostalima dvema roparjema u-spelo zbežati iz Milana, zato so zasledovanje razširili na celotno področje in so postavili nekak kordon tudi proti jugu, čeprav je malo verjetno, da bi ostala dva roparja nameravala zbežati na jug.
Zelo verjetno je, da so ju skoro imeli v rokah, ko so policaji na avto cesti Turin-Milan ustavili bel avto giulia z rimsko tabUco. Agent
javne varnosti je zahteval dokumente, avto pa je z veliko nagU-co odpeljal, nakar je agent začel streljati. Prišlo je do zapletenega zasledovanja, ko so karabinjerji u-porabili helikopter, ki je sledil avtomobilu, na katerem pa so po poti tablico zamenjali. Končno so beli avtomobil našli zapuščen v pokrajini Vercelli. Karabinjerji so mnenja, da so na njem bili tihotapci in izključujejo možnost, da gre za osebe, ki so povezane z včerajšnjim ropom.
Šestnajst otrok sc jc zastrupilo z okuženim mlekom
TIJUANA (Mehika), 26. — Šestnajst otrok je umrlo, 30 pa jih je v smrtni nevarnosti, ker so pili okuženo mleko. Nekoliko laze je bilo zastrupljenih tudi nesaj odraslih. Drugih sto otrok pa zdravijo sedaj v zasilni bolnišnici, ki jo je pripravil Rdeči križ. Skupno kaže znake zastrupljenja 207 oseb. Delo zdravnikov je zelo težavno, ker niso še dokončno ugotovili vzrokov zastrupljenja. Poleg vzorcev mleka so poslali v analizo tudi nekatere organe, med katerimi obisti, ki so jih vzeli iz trupel mrtvih otrok. Oblasti so zaplenile v trgovirah vse količine mleka.
SKOPJE, 26. — Aparati seizmološke postaje v Skopju so danes zjutraj ob 6.05 zabeležili potresni sunek jakosti 6-7 stopnje, ki je imel središče okrog mesta Kičeva. Potres je povzročil precej preplaha med prebivalci, ki so takoj zapustili svoje domove. Prizadejal je le manjšo škodo na hišah in porušil mnogo dimnikov.
jeknila v vseh naprednih in antifašističnih krogih na Tržaškem, o čemer pričajo sožalne brzojavke PSI-PSU, tržaške federacije KPI in deželnega odbora KPI.
Slovenska kulturno - gospodarska zveza je ob smrti Ivana Regenta poslala centralnemu komiteju ZKJ sledečo brzojavko:
Smrt tovariša Ivana Regenta ni težka izguba samo za splošno in slovensko delavsko gibanje temveč še zlasti za nas Slovence v Italiji. Na narodnostno mešanem in zato politično občutljivem ozemlju je skozi vse življenje znal pravilno uskladiti borbo za socialne pravice človeka z borbo za narodnostne pravice Slovencev.
Njegova prisrčna človeška toplina, humani odnos do vseh, ki pa mu ni branil odločnega načslneaa nastopa, je vsakogar osvajal. Zato so ga imele slovenske in italijanske množice rade.
Svoje sposobnosti je z vztrajnostjo zastavil za srčno in umsko izobrazbo delovnega človeka. Njegovo politično delo se je izpopolnjevalo z njegovo prosvetno dejavnostjo, publicistiko in s skrbjo za kulturno rast primorskih Slovencev.
Ce je tržaški Slovenec nudil odpor pod fašizmom, če so se Slovenci in Italijani znašli v skupni antifašistični borbi pred drugo svetovno vojno in posebno med to vojno, je to tudi njegovo delo in zasluga.
Slovenci v Italiji bomo ohranili Ivana Regenta v trajnem spominu, žalujemo za njim in hvaležni smo mu za vse, kar nam je nudil.
Iskreno sožalje izražamo centralnemu komiteju Zveze komunistov Slovenije ob izgubi njegovega zaslužnega člana.
Malki Regentovi, soprogi pokojnega, pa je SKGZ brzojavila:
Slovenci v Italiji Vam izrekamo ob izgubi Vašega življenjskega tovariša Ivana Regenta iskreno občuteno sožalje. Njegova dela bodo ohranila trajen spomin ne samo na velikega borca za pravice vseh delovnih ljudi, široko razgledanega kulturnega človeka(, slovenskega prosvetarja in publicista, temveč tudi na dobrega človeka, predobrega tovariša, sina naše kraške zemlje, ki jo je ljubil in kateri je posvetil med svojim trdim življe njem velike napore.
Uredništvo Primorskega dnevnika je tudi poslalo brzojavko soprogi:
Pretresni sočustvujemo z Vami ob smrti tovariša Ivana Regenta, ki je pred več kot šestdesetimi leti pri tržaškem Rdečem praporu stopil na pot socialističnega časnikarstva. Da smo ga imeli pri na šem listu za sodelavca, nam je še posebno v čast. Spoštljiv spomin nanj bo pri nas vedno živ.
Sekretar pokrajinske federacije KPI Paolo Šema je brzojavil centralnemu komiteju ZKJ in soprogi Malki. Prva brzojavka se glasi:
Močno prizadeti izražamo najgloblje sožalje ob izgubi dragega tovariša Regenta, doslednega borca za pravice delovnega človeka, demokracijo in socializem.
in druga:
Tržaški komunisti izražajo najgloblje sožalje ob izgubi nepozabnega tovariša Regenta, borca za napredek, demokracijo, mir in bratstvo med narodi.
Brzojavko je poslal tudi deželni odbor KPI.
V imenu PSU je pokrajinski so-tajnik Pittoni brzojavil:
Potrti ob izgubi Ivana Regenta, pionirja tržaškega socializma ter odločnega antifašističnega borca, izražamo iskreno sožalje in prosimo, da ga sporočite tudi dtuži$.
za pravice zatiranih in izkoriščanih, za lepše in boljše življenje delovnih ljudi. Skoraj sedemdeset let je vse svoje sile posvetil boju za lepši jutrišnji svet, za svobodo in dostojanstvo človeka. Zato ti je dvakrat hudo, ko prizorišče življenja zapušča človek, ki ni bil samo tvoj prijatelj, temveč človek, ki je vse svoje življenjske sile daroval ideji napredka človeštva in tako postal simbol vseh delovnih ljudi.
Sin revnih slovenskih staršev iz neposredne tržaške okolice je Ivan Regent že v zgodnji mladosti občutil vse tegobe življenja in krivice delovnih ljudi. Prebujajoče se delavsko gibanje Trsta na prelomu iz 19. v 20. stoletje ga je že v mladih letih pritegnilo v svoje vrste; začel je svojo pot borca za pravice delovnih ljudi. S svojo aktivnostjo in inteligenco se je kmalu povzpel v vodstvo tržaškega delavskega gibanja in se razvil v enega najsposobnejših delavskih voditeljev tedanjega časa.
Z bojem proti malomeščanskim nacionalističnim vplivom je postal ideolog tržaškega delavskega gibanja. Stičišče dveh narodov na Tržaškem je Regentu nujno narekovalo potrebo po oblikovanju načelnega stališča delavskega gibanja do nacionalnega vprašanja. Dosledno je zagovarjal stališče, da delavsko gibanje ne more zanikati obstoja nacionalnega vprašanja in pravice vsakega naroda do svobodnega nacionalnega razvoja. Odklanjal je vsak nacionalizem, ki je težil za hegemonijo nad drugim narodom, in zagovarjal popolno nacionalno enakopravnost. Tako je bil boj za nacionalno svobodo vsakega naroda za Regenta sestavni del boja vsakega delavskega gibanja in še posebej tržaškega. Tako je Internacionalnem, ki ni poznal meja v združevanju delavcev vsega sveta v skupen boj za njih pravice, pomenil Regentu istočasno boj vsakega naroda za svojo nacionalno svobodo, brez katere tudi ni svobode za delovne ljudi.
Posebno je Regent razumel potrebo po izobrazbi in kulturi delovnega človeka. Zato je nenehno organiziral izobraževalno in kulturno dejavnost v delavskem gibanju. Sam je neutrudno predaval delavcem. Razumel je, da bo le izobražen in kulturno razvit delavec politično zaveden in sposoben izbojevati in zgraditi novo družbo.
Ko je pod pritiskom italijanskega fašizma moral zapustiti Trst in oditi v emigracijo, je Regent vedno ostal dosleden svojim načelom. Tako je v Sovjetski zvezi, kjer je preživel petnajst let. ves čas dosledno deloval po teh načelih, ki si jih je izbojeval že na tržaškem področju, dokler se ni še pred osvobodilnim bojem 1944 vrnil v Jugoslavijo in doživel njeno dokončno osvoboditev.
Po vojni je vse svoje sile posvetil izgradnji nove Jugoslavije. Na raznih odgovornih mestih političnega in družbenega življenja je uresničeval svoje ideje, za ka tere se je boril vse svoje življenje. Do poslednjega dne v polni jeseni svojega življenja ni poznal počitka. Nekaj dni pred svojo smrtjo je končal svojo zadnjo knjigo spominov, katere izdaje pa ni dočakal. V treh knjigah in četrti, ki bo izšla po njegovi smrti, nam je zapustil dokument svojega bogatega življenja. Ostal bo v zgodovini delavskega gibanja kot svetal lik doslednega borca za pravice delovnih ljudi.
BRANKO
Vreme včeraj: najvišja temperatura 22.1, najnižja 17.2, ob 19. url 20.4 •toptnje, zračni tlak 1020.3 stanoviten, veter 3 km severozahodnik, vlaga 86 odst., nebo 3 desetinke pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 22.4 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, SREDA, 27. septembra Damijan
Sonce vzide ob 5.57 in zaton« ob 17.55. Dolžina dneva 11.58. Luna v*l-de ob 22.44 in zatone ob 14.45.
Jutri, ČETRTEK, 28. septembra Venčeslav
RAZPRAVA O ZAKONSKEM OSNUTKU V DEŽELNEM SVETU
Razvoj
zahteva
žlahtnih kultur v večja sredstva in
naši deželi strokovnost
Svetovalci Skerk, Jarc in Pittoni so zahtevali, naj se nudi slovenskim kmetovalcem strokovna izobrazba v slovenščini
Na svoji včerajšnji seji je deželni svet v glavnem razpravljal o osnutku zakona glede ukrepov za razvoj žlahtnih kultur. Po uvodnem poročilu, ki ga je podal svetovalec De Biasio, se je v diskusiji oglasilo kar deset svetovalcev, in sicer Rinaldo Bertoli (PLI), Skerk (LSS), Cogo (KDt, Jarc (KPI), Pittoni (PSU), Angeli (PSU), Moschio. ni (KPI), Del Gobbo (KD) in Bet-toli <PSU). Razprava se bo nadaljevala na današnji seji in so se prijavili že štirje svetovalci.
Svetovalec De Biasio (KDD) Je med drugim poudaril, da gre za zakon programskega značaja, ker upošteva gospodarske razmere našega kmetijstva in nakazuje smernice za njegov razvoj in specializacijo. V svojem poročilu je tudi navedel statistične podatke o dosedanji proizvodnji v naši deželi.
Svetovalec De Biasio fKD) Je dejal, da ima ta zakon značaj predvolilnih obljub, da je nekakšna ponovitev zelenega načrta v zmanjšani obliki in da si kmetje ne smejo delati utvar.
Svetovalec Bertoli (PLI) je sam pomnil, da gre za važen zakon, ki ga bo dober del našega prebivalstva sprejel z odobravanjem, ker določa ukrepe za rešitev nekaterih nujnih problemov kmetijstva. Nato Je pripomnil, da se je zlasti na Tržaškem in Goriškem, zaradi razvoja urbanističnih centrov in industrije, znatno skrčila jvršina dobre obdelovalne zem-zaradi česar je nujno potreben prehod od ekstenzivnega na specializirano kmetijstvo. Glede prodaje pridelkov ni težav, ker domača proizvodnja ne krije potrošnje, potrebno je da se skrčijo velike razlike med odkupnimi in prodajnimi cenami. Svetovalec Skerk Je tudi dejal, da se bo z večjim razvojem žlahtnih kultur dvignil tudi zaslužek kmetovalcev, kar bo brezdvomno zadrževalo beg z zemlje. Glede nekaterih nujnih ukrepov pa je opozoril na nujnost rešitve vprašanja poljskih poti in nar makanja zemljišč na Tržaškem. Na. vedel je tudi primer cene vode za namakanje vrtov, ki Jo morajo vrtnarji plačati Acegatu po enaki ceni kot za domačo potrošnjo. Svetovalec Skerk Je ponovil tudi svojo zahtevo za ustanovitev spe-rimentalnega vrtnarsko - cvetličarskega centra, kakor tudi zahtevo, da se imenujejo funkcionarji, u-radniki in tehniki, ki obvladajo slovenski Jezik, na vseh sektorjih in krajih, kjer živijo Slovenci. Ob koncu pa Je še pripomnil, da sredstva, ki jih predvideva omenjeni zakonski osnutek (300 milijonov letno) nikakor ne bodo zadostovala in da Je treba to vsoto zvišati že v samem začetku.
Svetovalec Boschl (MSI) je med drugim pripomnil, da morajo vsi ukrepi v korist kmetijstva predvsem težiti za tem, da se dvignejo dohodki kmetovalcev in tako izenači razlika z drugimi sektorji. Nato je dejal, da niso potrebni novi organizmi in da bi morali okrepiti ter razširiti delovanje obstoječih organizmov, kakor so na primer kmetijska nadzomištva. Dejal je še, da bi moral zakon določati večja sredstva če hočemo nekaj koristnega napraviti.
Svetovalec Jarc (KPI) je predvsem poudaril, da se zakonski osnutek tiče sektorja, ki lahko nudi dobre perspektive za gospodarstvo naše dežele. Vrtnarstvo in cvetličarstvo zavzemata vedno večje mesto v našem kmetijstvu, proizvodnja se je sicer znatno dvignila, toda tudi ta sektor proizvodnje spričo razmer ne more zdaj konkurirati s proizvodnjo drugih držav v okviru Skupnega evropskega tržišča.
Ena izmed ovir za razvoj tega sektorja kmetijstva je neurejen odnos med kmetijskimi proizvajalci in industrije!, ker kmetovalci nimar jo nobene možnosti, da bi vplivali na določitev tržnih cen in na način odkupa pridelkov. Potreben Je temeljit zakonski ukrep, ki naj bi uredil odnose med proizvajalci in industrije!. Razen tega pa je zelo občuteno pomanjkanje strokovnjakov, strokovnih zavodov ter strokovne izobrazbe. Svetovalec Jarc Je nato omenil razmere na Goriškem in pripomnil, da bi se s primernimi in učinkovitimi ukrepi lahko še znatno povišala proizvodnja žlahtnih kultur. Pripomnil je še, da bi Izvedba regulacijskega načrta za Gorico uničila Intenzivno kmetijsko področje pri Standrežu, da so resne ovire za razvoj kmetijstva vojaške služnosti, da so nujno potrebni strokovni tečaji in zavodi in da je treba pri tem upoštevati etnični značaj kmetovalcev. Problemi so torej številni in ta zakon jih nikakor ne bo mogel rešiti, predvsem zaradi tega ker ne rešuje problema gospodarske in socialne strukture.
Svetovalec Pittoni (PSU) Je v svojem govoru opozoril na nekatere značilnosti tega sektorja kmetijstva na Tržaškem. Dejal Je, da zaradi skrčenosti površine (skupno 18.000 ha) ni kmetijstvo glavni go-
bclj požrtvovalni dajalci krvi, kot
ture vključili tudi tobak, ki bi ga lahko uspešno gojili zlasti v niž- to
jem predelu Furlanije.	zna______, __________ ...	________
Svetovalec Bettoli (PSU) pa je Zaželena je prisotnost vseh krvo-med drugim pripomnil, da so sred- J--~'—	’	’ "
stva, ki bodo na razpolago, skrajno nezadostna za vse ukrepe, ki jih predvideva zakonski ukrep za razvoj žlahtnih kultur.
V nedeljo v «Fenice» «Praznik krvodajalca»
Združenje dajalcev krvi v Trstu sporoča vsem svojim članom, da bo v nedeljo, 1. oktobra ob 9.30 v dvorani kina Fenice »Praznik krvodajalca*. Med prireditvijo bodo naj-
predvideva statut, nagrajeni z ckami, kolajnami in diplomami.
dajalcev in njihovih družin.
Dr. Cappellini sprejel novega gen. konzula SFRJ inž. Marjana Tepino
Vladni komisar prefekt dr. Lino Cappellini je včeraj ob 11.30 sprejel novega generalnega konzula Socialistične federativne republike Jugoslavije v Trstu, inž. Marjana Tepino, ki se mu je predstavil.
spodarski sektor, prav zaradi tega pa se že več časa opaža težnja po specializaciji. Tako je proizvodnja povrtnin na površini približno 400 ha dosegla vrednost 800 milijonov lir in krije 25 odst. tržaške potrošnje. Proizvodnja cvetlic se je zvišala od 21 milijonov lir leta 1949 zdaj na 80 milijonov letno.
Na Tržaškem ni veliko število kmetijskih proizvajalcev, ki se u-kvarjajo samo s kmetovanjem, pač pa imamo večje število tistih, ki se poleg poklicnega dela v prostih u-rah in s pomočjo članov svoje družine ukvarjajo z obdelovanjem zemlje. Tudi le-ti morajo biti deležni prispevkov v okviru tega zakonskega osnutka. Svetovalec Pittoni je se pripomnil, da ne bodo potrebni samo prispevki za razvoj žlahtnih kultur, ampak da je predvsem potrebna specializacija proiz vajalcev, in to s primernimi predavanji, tečaji, propagando in razgovori s strokovnjaki. Vse to pa do rodilo uspeh, če jih bodo kmetovalci razumeli. Pri tem je treba upoštevati dejstvo, da so skoraj vsi kmetovalci na Tržaškem in dober del na Goriškem Slovenci. U-speh bo dosežen le če bodo predavanja, tečaji itd. v jeziku, ki ga kmetje govorijo in bolje razumejo.
Svetovalec Angeli je dejal, da je to tretji ukrep dežele za razvoj kmetijstva, da se proizvodnja žlahtnih kultur mora zvišati, da je po-trebno najti, razen 300 milijonov lir letno, še druga sredstva, tako da bodo ukrepi za razvoj žlahtnih kultur učinkoviti.
Svetovalec Moschioni je predvsem pripomnil, da se preveč opeva ta zakonski ukrep, ki je v manjšem okviru nekakšna ponovitev zelenega načrta, da je govora o prispevkih, ne pa o bistvenem vprašanju struktur in rešitvi osnovnih vprašanj, ki še tarejo naše kmetijstvo. Predvsem je treba rešiti osnovna vprašanja in nato bomo lahko govorili o učinkovitih ukrepih za razvoj kmetijstva.
Svetovalec Del Gobbo (KD) je predlagal, naj bi med žlahtne kul-niiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiHiiiiiiuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimifuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
PREDVČERAJŠNJIM PONOČI PRI PADRIČAH
Avtomobilist podrl žensko in ji povzročil hude poškodbe
Sprva se je zdelo, da ne bo nič hudega, pozneje pa so ugotovili, da si je ponesrečenka verjetno prebila lobanjo
Predsinočnjim se je na trbiški | vičevo odpeljali v bolnišnico, kjer
cesti v neposredni bližini električne centrale pri Padričah pripetila prometna nesreča, katere žrtev je postala 26-letna jugoslovanska begunka Andjelka Simunovič iz begunskega taborišča pri Padričah. Ko je hodila proti taborišču, jo je z avtom podrl neki avtomobilist. Pri nesreči se je Simunovičeva pobila po glavi in desni nogi, vendar se je sama pobrala in šoferju, ki se je ustavil in Ji priskočil na pomoč, zatrdila, da ni nič hudega. Odklonila je njegovo pomoč in se napotila v taborišče, ne da bi avtomobilista povprašala za podatke, ne da bi si zapomnila številke evidenčne tablice avtomobila.
Kar pa se je spočetka zdela malenkost, se je kasneje izkazalo, da so hude poškodbe, čez noč Simunovičeva zaradi bolečin ni mogla spati, zato je včeraj zjutraj ob 8.30 prišla v ambulanto taborišča in povedala, kaj se ji je pripetilo. Hitro so poklicali rešilni avto in Simuno-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiifiiifiiiiiiiiiiiiiiiiHriiiiiiiiiiMiiiiimiiiii,iii,„iiiiln„i„,MlllllllvllllllllllllllllllllMI)IIMIIIIIIIlmi1lllllllllllllll)IIIIIItlmll)lllmilml
OKROGLA MIZA NA POBUDO TRŽAŠKIH ARHITEKTOV
Različna mnenja o zaščiti Krasa
Nekateri so bili mnenja, da bi to vprašanje urejevali ob sodelovanju italijanskih in jugoslovanskih strokovnjakov
so jo nujno sprejeli na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo. Pri nesreči si je begunka verjetno prebila lobanjo, zadobila podplutbe po obrvih, sencih, ličnicah, udarce po levem uhlju z verjetnim krvavenjem iz ušesa, po prsih in desnem stegnu.
Simunovičeva Je v bolnišnici ponovila, kaj se ji je pripetilo, zato so bili obveščeni agenti s komisariata na Opčinah, da bi našli za sedaj neznanega šoferja.
Ravnateljstvo državne srednje šole vFran Levstik« na Proseku obvešča učence, da se bo začelo novo šolsko leto 2. oktobra. Učenci naj se zberejo v šoli ob 9. uri, nakar bodo šli v spremstvu profesorjev k začetni šolski maši, ki bo ob 10. uri v proseški cerkvi.	• • *
Začetna maša za dijake znanstvenega liceja bo v ponedeljek dne 2. oktobra 1967 ob 10.30 v cerkvi pri Sv. Ivanu. Naslednji dan se začne redni pouk.
ZVEZA PARTIZANOV ANP1 sporoča vsem bivšim borcem, ki še niso izpolnili vprašalnih pol, da to nemudoma store in jih oddajo na sedežu ANPI, Ul. Zonta 4/1. Urniki uradov: od 8.3(1 do 12.30 in od 17. do 19. ure.
Odbor
KINO PROSEK-KONTOVEL
predvaja danes, 27. t. m. ob 19.30 film:
LE ORE NUDE
(GOLE URE)
Igrajo: ROSSANA PODESTA’, PHILIPE LEROY
Mladini p od 18. letom vstop prepovedan!
Sinoči je bila v mali dvorani Krožka za kulturo in umetnost na Trgu Verdi »okrogla miza» o vprašanju zaščite Krasa. Debato je sprožila Zbornica tržaških arhitektov, vodil pa jo je prof. Giulio Mon-tenero, ravnatelj tržaškega muzeja sodobne umetnosti.
Pred številnim občinstvom, ki je popolnoma napolnilo dvorano, so spregovorili številni govorniki, ki so zastopali najrazličnejša stališča glede ureditve tega vprašanja.
Še preden pa podamo kroniko o včerajšnjem srečanju je treba pojasniti nekaj bistvenih vprašanj. Na eni strani obstaja vprašanje kraške planote v smislu, kot ga pojmuje velika večina tržaških me-
ščanov, ki ga obiskujejo ob nedeljah in praznikih. Na drugi strani pa je vprašanje zasebnih in kolektivnih interesov naših kraških ljudi, ki so zaskrbljeni zaradi raznih negativnih pojavov. Ti gredo od občasnih pustošenj njihove lastnine do vprašanja, kaj bodo utegnili graditi, oziroma obnavljati v primeru strožje načrtovane zakonodaje-
Glede vseh teh vprašanj so bila mnenja precej deljena. Debato je odprl nrof. Montenero, ki je v uvodu omenil zakonski predlog poslanca Belcija, medobčinske regulacijske načrte ter podrobnostne načrte. Za njim je spregovoril univerzitetni študent Giorgio Berni, ki je
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
23 let in 5 mesecev zapornih kazni za nečiste posle pri prevažanju blaga
Sodniki so vseh 15 obtožencev spoznali za krive raznih prekrškov od tatvine in goljuliie do nakupovanja ukradenega blaga
Včeraj se je pred kazenskim sodiščem končala obravnava proti Giacomu Pini in njegovim štirinajstim soobtožencem, ki se Je začela že predvčerajšnjim.
Sodniki so spoznali Giacoma Pino, Ubalda Avventurierija, Gaetana Barbatija in Giuseppa Mandorina za krive tatvine z obteževalnimi okoliščinami. Nadalje so spoznali Giacoma Fino, Gaetana Barbata za kriva prekrška goljufije in zadnjega še posebej prekrška izdajanja nekritih čekov.
Fina Giacomo, Fina Cosimo, Mi-celli Salvatore, Carrieri Salvatore, Soloperto Giovanni in Di Taranto Michele pa so bili nadalje spoznani za krive prekrška nakupa ukradenega blaga. Dvema obtožencema, in sicer Pasqualu Ferrari in Raf-faelu Castrignano pa so sodniki spremenili obtožbo s tem, da so iu spoznali za kriva le nakupa u-kradenega blaga in ne sodelovanja pri tatvini.
Spričo tega so sodniki obsodili omenjene obtožence na naslednje kazni: Giacoma Fino na 3 leta in 8 mesecev zapora, 15 dni zapora in 135.000 lir globe (pomilostili so 2 leti zaporne kazni in celotno globo); Ubalda Avventurierija na 2 leti zapora in 60.000 lir globe (kazni sta pomiloščeni); Gaetana Barbatija na 5 let in 3 mesece zapora ter 165.000 lir globe; Mandorina Giuseppa na 3 leta zapora in 90.000 li globe (pomiloščeni sta dve leti zaporne kazni in celotna globa); Antonia Fino in Cosima Fino na 1 leto in 50.000 lir globe (celotna kazen je pumiloščena); Ferraro Pa-squaleja, Raffaela Castringnano in Salvatora Mioellija vsakega na 1 leto in 6 mesecev zapora ter 75.000 lir globe (pomiloščena Je enoletna kazen in celotna globa); Carrierija Cosima na 1 leto zapora in 50.000 lir globe (kazen je pomiloščena); Soloperta Giovannija na 1 leto in 6 mesecev zapora ter 75.000 lir globe (kazen je pomiloščena; Miche-leja Di Taranto na 6 mesecev zapora in 20.000 lir globe (kazen Je pogojna ter Je ne bodo vpisali v kazenski Ust).
Sodniki so nadalje obsodili številne obtožence na povračilo škode, ki so jo prizadejali tvrdki
«Ghio e Bisio S.p.A.». Nekatere obtožence so sodniki oprostili obtožb, aU pa so jim spremenili obtožnico ter ukinili kazenski postopek zaradi amnestije. Skupno naložena kazen znaša 23 let 5 mesecev zapora in 15 dni zapora ter 820.000 lir globe.
V JESENSKEM ROKU
Velika matura na obeh licejih
Tudi na klasičnem in znanstvenem liceju ter na trgovski akademiji so se zaključili zrelostni izpiti v jesenskem roku. Izidi izpitov na trgovski akademiji niso še znani, včeraj pa so bili objavljeni izidi na klasičnem in znanstvenem liceju. Na klasičnem liceju so uspešno opravili zrelostne izpite v jesenskem roku; Ivan Sossi, Nadja Fi-lippi, Zvonko Leghissa (Gorica) in Bogdan Troha (Gorica)
je padel (iz Gorice).
Na znanstvenem liceju: Danijel Bizjak, Peter Gruden, Dimitrij Per-tot, Ljubomir Stele in Viljem Volpi, dva pa sta padla.
en dijak
Hudo ranjen pešec v Ul. San Marco
V Ul. San Marco blizu stavbe št. 35 se je sinoči pripetila huda prometna nesreča. 50-letni kurjač Santo Del Ros lz istoimenske ulice 43 se je bUzu zebrastega prehoda podal'čez cesto, ko je navzgor po Ul. San Marco z avtom fiat 500 TS 91488 privozil 29-letni Augusto Orlando iz Ul. Economo 12/9. Slednji se je nevarnosti zavel v zadnjem trenutku in čeprav Je hitro zavrl, se ni mogel izogniti trčenju.
Pri nesreči se Je Del Ros hudo ranil ln pobil po desnem sencu, začel krvaveti iz ušes in si verjetno prebil lobanjo. Udaril se Je tudi po levem kolenu, zadobll možganski pretres in izgubil spomin.
Sestanek dolinske sekcije PSI-PSDI
V dvorani starega županstva je bil včeraj zvečer sestanek članov dolinske sekcije združenih PSI-PSDI, na katerem so razpravljali o krajevnem in državnem političnem položaju. Sestanka sta se udeležila tudi pokrajinski sotajnik federacije Arnaldo Pittoni in član pokrajinskega tajništva Branko Pahor, ki je imel uvodno poročilo. Dolinski podžupan Marino Bandi in odbornik Ivan Lovriha sta nato poročala o upravnih vprašanjih v občini.
zagovarjal tezo, da se ne more ločiti mesta od kraškega podeželja.
Zanimiv je bil poseg predsednika združenja arhitektov inž. Romana Bioca, ki je želel, da bi prišlo do rešitve vprašanja zaščite Krasa ob sodelovanju Italijanskih in jugoslovanskih urbanistov, ki danes že delajo na tem področju. Morebitne intervencije v današnjih pogojih so možne, toda le na pameten način. Kdaj in kako, se Je vprašal govornik. Glede časa, takoj, način pa, kako naj se ta poseg izvede, je bolj kočljiv. Pri načrtovanju smo še ta-korekoč pri ničli, toda na drugi strani se ne sme dopustiti nediskri-minirano gradnjo raznih objektov, cest itd.
Neki drug govornik je zagovarjal tudi tezo, da je treba urediti vprašanje zaščite Krasa z mednarodnega stališča, se pravi ob sodelovanju italijanskih in Jugoslovanskih strokovnjakov.
Arhitekt Umberto Nordio je zagovarjal zelo liberalistično tezo o nedotakljivosti načela neizogibnega razvoja kraške okolice mesta. Po itjegovem mnenju ni sile. ki bi Zavrla gospodarski in socialni razvoj na tem področju. Kras se spreminja: pred 500 leti Je bil podoben okolju pri Lipici, pred 60 leti je bil zelo drugačen, kot je danes. Prof. Nordio je menil, da Je treba iskati rešitev predvsem v vzgoji ljudi.
Nato je govoril inž. Sabelli, šef tehničnega urada tržaške občine, ki je pojasnil dejansko stanje sorazr merja med naselji in zelenimi pasovi v tržaški občini. Prof. Seme-rani pa je razčlenil vprašanje izkoriščanja kraškega zaledja Trsta.
V diskusijo je posegel tudi slovenski slikar Avgust Černigoj, ki je menil, da mnogi Tržačani Krasa sploh ne poznajo, ker se vozijo po njegovih cestah s stokilometrskimi brzinami. Černigoj je nadalje trdil, da bodo vprašanje utegnili rešiti izključno arhitekti.
Okroglo mizo Je zaključil prof. Montenero, ki Je med drugim dejal, da bi bilo primemo, če bi zbornica arhitektov pripravila resolucijo, ki bi služila kot napotilo za reševanje vprašanja.
iiiiiiimiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiimiiiiiiiniimiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiii
TRAGIČNO DEJANJE BOLNEGA IN OBUPANEGA ČLOVEKA
V	kleti se je polil z bencinom in umrl zaradi opeklin in hlapov
V	trenutku, ko je prižgal vžigalico, je v $ hlapi nasičenem prostoru nastala eksplozija s požarom, katerega so gasilci kmalu pogasili
V kletnih prostorih stavbe v Ul. delle Docce 12, kjer je stanoval, si Je včeraj zjutraj 64-letni upokojenec Jakob Bambič na pretresljiv način vzel življenje. Polil se Je z bencinom in se zažgal. Istočasno je nastala tudi močna eksplozija, ker je bil zaprt prostor nasičen z bencinskimi hlapi, da se je podrla vmesna stena, vrata pa je vrglo iz tečajev. Nastali požar* je nato zajel v kleti nakopičeno razno šaro. Nesrečnik je bil na mestu mrtev zaradi zadušitve, živčnega zloma in opeklin po celem telesu.
Ko so gasilci ln bolničarji KK prihiteli v Ul. delle Docce, se Je iz kleti vil gost črn dim. Gasilci so morali s silo vdreti v klet, ker so bila vhodna vrata zaklenjena. Z nekaj curki vode so pogasili požar, sredi kleti pa je ves ožgan že mrtev ležal nesrečni Bambič,
ELEKTROTEHNA Trgovina v Kopru: pri Taverni vam nudi:
TRGOVSKO UVOZNO IN IZVOZNO PODJETJE Z ELEKTROTEHNIČNIM MATERIALOM
elektromotorje, hidroforje
LJUBLJANA
TITOVA 39
kable, izolirane in gole vodnike, lak žice akustične in gospodinjske aparate, svetlobna telesa merilne instrumente in telefonijo elektroinstalacijski material opremo za gostinstvo in trgovine elektro opremo
ki si Je pred usodnim trenutkom poveznil na glavo usnjeno torbo. Zanj ni bilo nobene pomoči več. Pregledal ga Je zdravnik RK, kasneje pa tudi sodni zdravnik dr. Nicolini. Medtem so v Ul. deile Docce prihiteli tudi agenti s komisariata Kolonje, policisti znanstvenega oddelka ter namestnik državnega pravdnika dr. Savastano, ki Je izdal dovoljenje za odstranitev trupla.
Pokojnikovo življenje v zadnjih nekaj letih je bilo močno pod vplivom hude bolezni ln živčne razrva-nosti.
ge pred dnevi je grozil, da bo zažgal hišo. Včeraj okrog 8.30 se je zaprl v klet in iboj p
be in na obleko,'si dal torbo na glavo in nato prižgal vžigalico. Bencin Je medtem hlapel, da se je ves prostor napolnil s hlapi. Odtod eksplozija, ki je vrgla na noge stanovalce v stavbi in požar. Gasilci so sicer kmalu pogasili gorečo šaro, sredi kleti pa se jim je nudil grozen prizor Bambičeve-ga ožganega trupla.
Po vseh opravljenih formalnostih preiskovalnih organov so nesrečni kovo truplo ob 11.30 prepeljali v mrtvašnico na razpolago sodnim oblastem. Požar v kleti ni povzročil velike škode.
, tp
vzel s seboj plastično posodo z bencinom, polil gorivo okrog se-
Od 1. oktobra javna kopališča zaprta
Od nedelje, 1. oktobra bodo občinska kopališča Lanterna in v Bar-kovljah zaprta za občinstvo. Po tem datumu bo dovoljen dostop v kopališče le za sončno terapijo ti stim osebam, ki bodo imele posel) no dovoljenje pristojnega občinske ga urada.
Jurič na
msmsk-i
predvaja danes, 27. t. m. ob 18. uri western barvni film:
WATABANGA
SETTIMA HOKTrCASICA
Igrajo: AL LAN SCOTT in MARIA SILVA
Gledališča
VERDI
Rascel in Chiarl v Verdiju
Danes dopoldne se pri blagajni gledališča Verdi (tel. 23-988) začenja prodaja vstopnic za prvi dve predstavi komedije «Cudna dvojica« Neila Simona. ki se bodo začele v soboto ob 21. url, druga predstava pa bo v nedeljo ob 16. url. Naslednje predstave bodo do 8. oktobra.
V komediji ccCudna dvojica« v predelavi Garineia ln Giovannlntja, nastopata Renato Rascel In VValter Chla-rl. Poleg njiju nastopajo še Toni Uc-ci, Sandro Meril, Glno Pernico, Gian-carlo Bonuglia, Anriabella VerMani in Franca Maresa. Režija Emillo Bruz-zo. Umetniško vodstvo Renato Rascel.
Včeraj-danes
ROJSTVA. SMRTI. POROKE
Dne 26. septembra se Je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo pa Je 10 oseb.
UMRLI SO: 7 3-1 etn a Antonia Slgis-mondl, 41-letni Narciso Paletah, 66-letna Caterina Ricobon por. Zucca, 91-letni Antonio Dalmasso, 80-letna Maria Schemitsch por. Seml, 55-letna Mercede Bonetti por. Ruzzier, 74-let-na Maria Zaccaria por. Saxida, 79-letni Erminlo Prodan, 59-letn! Franc Gruden, 100-1 etn a Lucia Kovač vd. Vouk.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Al Lloyd Ul. Orologlo 6 ln Ul. Diaz 2; Alla Salute, Ul. Glulia 1: Picciola, Ul. Orianj 2; Vernari. Trg Valmaura
11. __________________
SOŽALJE
Našemu dolgoletnemu sodelavcu Milku Bambiču, izrekamo ob izgubi brata naše iskreno sožalje — Uredništvo Primorskega dnevnika.
Razna obvestila
Upravni odbor podpornega društva Dijaška matica bo imel sejo v četrtek, 28. t.m. ob 20. uri na sedežu v Ul. Geppa 9. Vabljeni.
* * •
V šoli za klasične plese «Citt4 di Trleste«, ki Jo vodi Maria Panzini, se nadaljuje vpisovanje za leto 1967-68. V tečaje se lahko vpišejo otroci, ki so dopolnili pet let starosti. Tajništvo šole v Ul. S. Francesco 2 (tel. 61-617) je odprto za pojasnila vsak delavnik od 17. do 19.30.
Nazionale 16.00 «Quattro bassottl per un danese« Technicolor. Dean Jo. nes, Charlie Ftubles.
Excelsior 15.30 «11 ladro dl Papigi« Technicolor Jean Paul Belmondo, režija Louis Malie. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Fenice 16.00 «La ragazza del generale« Technicolor. Vurna Lisi, Rod Stelger. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Eden 16.00 «Edipo Re» Technicolor. Franco Citti, Alida Valil, Silvana Mangano. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.00 «BeUa dl glorno« Technicolor. Jean Sorel, Catherine Daneuve. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Rltz (Ulica San Francesco štev. 10) 15.30 «La notte e fatta per... ruba-re» Technicolor. Catherine Spaak, Philippe Leroy, Gastone Moschin.
Alabarda 16.30 «11 magnifico texano» Technicolor. Gelan Saxon, Barbara Loy.
Filodrammatlco 16.30 «Universo proi-bito« Technicolor. Dokumentarni film. Prepovedano mladinipod 14. letom.
Moderno 16.00 «L'incompreso» Technicolor. Anthony Qual>le, Stefano Col-lagrande, Giorgla Moll.
Zadnji dan.
Cristallo 16.30 «Un uomo una donna« Technicolor. Ainouk Aimee, Jean Trintingham. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Capltol 15.30 «Quelli della San Pau-lo» Technicolor. Steve Mc Queen, Claudlce Bergen
Garibaldi 16.30 «Furore sulla citti« Crnobeli film. VVUliam Holden.
Aurora 16.30 «L’immorale» Crnobeli film. Ugo Tognazzt Prepovedano mladini pod 14. letom. Film Pletra Germtja. Zadnji dan.
Impero 16.30 »Tutti lnsieme ap-passionatamente« Technicolor. Julie Andrevvs.
Astoria 16.15 «Febbre sulla citti« — Technicolor. Ann Margaret, Michael Parks.
Astra 16.30 «Tetnpo dl guerra, tempo d’amore» James Garner, Julie An-drevvs. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Vittorio Veneto 17.00 «24 ore per uc-cidere« Technicolor. Mickey Rooney Lex Barker.
Ideale 16.15 «Allarme dal cielo« Technicolor. Marcel Bozzuffi, Jean Daf-te.
Abbazia 16.00 «La trappola mortale« Crnobeli film. Glenn Ford. Rita Hay ward, Joseph Cotten, Elke Sommer. Prepovedano mladini pod 14 letom.
26. t.m. nas je za vedno zapustil naš dragi oče
Franc Gruden
Pogreb pokojnika bo danes, 27. t.m. ob 15.30 uri iz hiše žalosti.
Žalujoča družina in drugo sorodstvo
LA HVAL. A
Ganjeni nad tolikšnimi izrazi sočustvovanja ob smrti našega dragega, dobrega moža, očeta, brata in strica
v	v
SREČKA SPANGERJA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so kakor koli počastili njegov spomin.
Žena Gilda, hčerka Lidija in sin Poldi z družinama, brat, sestre in drugo sorodstvo Opčine, Adelaide, Prosek, Barkovlje, Murska Sobota,
27. septembra 1967
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila
MARIJA SAKSIDA roj .CAHARIJA
Pogreb drage pokojnice bo danes, 27. t. m. ob 15. url lz mrtvašnice glavne bolnišnice na nabrežinsko pokopališče.
Žalujoči: mož Guglielmo, hči Dorina, zet Franko in drugo sorodstvo
Trst - Milan . Dunaj . II. Bistrica, 27. septembra 1967
V globoki žalosti obveščam, da je v svojem 84. letu preminil moj življenjski tovariš
IVAN REGENT
Poslovili se bomo od njega v četrtek, dne 28. septembra ob 15.30 na Žalah pri Ljubljani.
Neutolažljiva žena Malka In sorodniki
Ljubljana, Zuerich, Kontovel, Aleksandrija, 27. septembra 1967
Umri je tržaški rojak
IVAN REGENT
zaslužni politik, borec publicist.
Slovenci v Italiji hvaležnem spominu.
za pravice delavskega razreda, prosvetni delavec in
in vsi antifašisti ga bomo ohranili v trajnem in
Pogreb bo jutri, v četrtek, 28. t. m. ob 15.30 na Žalah pri Ljubljani.
SLOVENSKA KULTURNO GO._ PODARSKA ZVEZA
10. SLOVENSKE ŠPORTNE IGRE
Kolajne s
plavalnega
tekmovanja
(21. in 22. septembra v pokritem občinskem
bazenu «B. Bianchi»)
33 M PRSNO (st. mladinke)
1. Z. Markovič (Sokol), 2. N. Pertot (Sokol), 3. M. Sancin (Breg).
33 M PROSTO (st. mladinci)
1. M. Kobaii (Sokol), 2. F. Blažič (Sokol), 3. P. Starc .(Kon-tovel).
33 M PROSTO (ženske)
1. L. Konič (Cankar), 2. F. Mora (Sokol), 3. Barej (Škamperle).
66 M PRSNO (moški)
1. P. Suhadolc (Opčine), 2. S. Radovič (Sokol), 3. D. Mužina (Sokol).
33 M DELFIN (moški)
1. B. Petelin (Sokol), 2. F. Dra-sič (Škamperle), 3. D. Mužina (Sokol).
200 M PROSTO (moški)
1. Pertot (Sokol), 2. B. Petelin (Sokol), 3. M. Škrap (Škamperle).
33 M POLJUBNO (ml. mladinke) 1. M. Kiaus (Opčine), 2. T. Pavletič (Škamperle), 3. N. Rau-ber (Cankar).
33 M POLJUBNO (dečki)
1. F. Perko (Cankar), 2. T. Kuret (Breg), 3. R. Novelio (Breg).
33 M POLJUBNO (deklice)
1. B. Mahne (Cankar), 2. M. Brecelj (Sokol), 3. F. Milo (Sokol).
33 M POLJUBNO (ml. mladinci) 1. B. Jazbec (Opčine), 2. A. Sosič (Opčine), 3. E. Kratiš (Opčine).
66 M HRBTNO (člani)
1. E. Križman (Opčine), 2. S. Divjak (Sokol), 3. A. Volčič (Barkovlje).
IZ UMETNOSTNIH GALKKIJ
SODOBNI KIPCI IZ BRONA
Razstava «Italijanskih sodobmii kipcev v bronu*, ki jo je pripravilo v sodelovanju z rimsko galerijo «Piazza di Spagna* devin-sko-nabrežinska ustanova za turizem v svojih novih prostorih v Sesljanu. se je zaključila. Njen naslov je jasno nakazoval, kaj tam lahko vidimo, ker je bilo tu izmed osemindvajsetih kiparjev le šest takih, ki prikazujejo več ali manj razumljivi videz živih bitij, poustvarjajoč jih v raz-trpinčenem videzu, duhovne razr-vanosti našega stoletja.
Med njimi smo mogli zaslediti tudi delo Marcella Mascherinija, pošastno zasmehujočo »Himero». Je pa to bil tudi edini kipar iz naše dežele, kar preseneča po nedavni uspeli razstavi Tržačana Uga Caraja v Občinski galeriji, polni sličnih malih bronov. Prisotnost v Rimu živečega Videm-čana Mirka Basaldelle s komaj opaznim filigransko malim srebrom, le deloma izpolnjuje to občutno vrzel. Zato pa je bilo tu več zvenečih imen, kot so znani Fontana, Fazzini, Calb, Consagra s »Flavim želez jem*, Milani s figuricami plesalk, Mastroiani in
drugi.
Razstava kot taka je imela znatno vrednost predvsem za poznavalce italijanskega kiparstva, ker je prikazovala raznolikost doseženih ciljev, kakršne si je zadalo napredno kiparstvo po odločni novatorski dejavnosti Artura Martinija, katerega življenjsko delo ravnokar prikazujejo na veliki razstavi v Trevisu, ter revolucionarnem kiparjenju soustanovitelja futurizma Boccionija.
Običajni obiskovalci, ki tvorijo veletok turistov, pa bi morali imeti za razumevanje globljo pripravo, ki mu je ne more hipoma dati sicer tehtni a prekratki u-vod znanega kritika Bellonzija v bogato ilustriranem katalogu razstave: Tako bi občutil tudi ti v sicer mnogih abstraktnih, neobli-kovnih in geometrično zasnovanih delih široki utrip vznemirjujočih problemov naše dobe, ki ga sicer le nakazujejo naslovi del, recimo na primer Garellije-va «Diva», Fabbrijeva »Osebnost*, Ramovsovo »Orožje* in Trafelijev «Valj s človeškimi fragmenti» ter Salimbenijeva »Spacialna hipoteza».	MILKO BAMBIČ
Ob petdeseti obletnici Carzana (september 1917)
[lomi nod vodstvom Slovenca
z
Italijani proti Avstriji
Kar se je nadalje zgodilo, opisuje Pivko na več straneh in zelo podrobno. Kratko povedano, prav v poveljniku majorju Ra-morinu je Pivko spoznal moža in se zavedel, kakšen duh vlada med italijanskimi oficirji. Proti načrtu ga je spremljal in šel z njim, ko je zasedel Carzano, kot smo že rekli. Ali namesto, da bi Ramorino prodiral dalje, je začel «prevzemati» zasedene jarke, barake, zaklonišča, bunkerje. Od Pivka je zahteval, da je zraven, bal se je, da bi ne bili kje podtaknjeni peklenski stroji. Nato pa je Pivka in nekaj njegovih najzvestejših spremljal pred carzansko cerkev in... Pivko se je kmalu zavedel, da so pod kontrolo; ne sicer ujetniki ,te so
spravljali Italijani v cerkev samo, ali neke vrste »talci*.
Oficir, ki ga je nadziral, je bil dober človek Cesarini. Bližalo se je jutro: 12 italijanskih kolon bi že davno moralo biti onstran potoka Maso, bilo pa ni niti 500 mož. Do Telv so še prišle italijanske čete in pred njimi so v paničnem begu bežali vsi; tudi pravi poveljnik V. bosanskega bataljona, sedaj začasni komandant brigade, podpolkovnik Vidali.
Malo zlepa, malo z nastopom je Pivku uspelo, da mu je Cesarini dovolil, da je šel v svoj stan in rešil «paket aktov», kot pravi sam. Dosegel je, da so ujetnike in prave zarotnike odpravili čez Maso proti italijanski bojni črti. Bilo je že jutro, ko je sam prešel most čez Maso, ali avstrijska strojnica iznad višin Carzana ga
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiira
DIKTATOR BARRIENTOS SE NE ZMENI ZA JAVNO MNENJE
Sodna farsa proti R. Debrayu in štirim njegovim tovarišem
V Camiriju se je sestalo vojaško sodišče - Barrientos bi rad uvedel smrtno kazen - Debray zavrača očitke - Vsa obramba je praktično vsiljena
CAMIRI (Bolivija), 26. - Danes se bo tu, v mestecu Camiri, ki ga smatrajo kot nekakšno prestolnico petroleja Bolivije, začela tako imenovana sodna razprava proti Regisu Debrayu. Regisa De-braya menda ne bo treba posebej predstavljati, saj se je o njem veliko govorilo in pisalo tudi pred nedavnim, ko so bolivijske oblasti aretirale in nato izgnale znanega italijanskega založnika Feltrinelli-ja. Toda ne glede na to bomo povedali, da bo Debrayu in štirim soobtožencem sodilo vojaško sodišče, pa čeprav gre za pet civilistov, ki z vojaškimi zadevami niso imeli nobene neposredne zveze.
Pravzaprav ni bilo doslej objavljeno niti to, kaj predvideva sama obtožnica. V aprilu letos, ko so Debraya aretirali, so v bolivijski prestolnici govorili, da je kriv upora in umorov. Seveda se je to pisalo v zvezi s tem. kar je raztrobila Barrientosova vlada, češ da je Debray «idejni vodja bolivijskih upornikov*. Za Debraya pa je znano, da je francoski levičarski publicist in novinar, da iz haja iz bogate družine, da je bil nekaj časa profesor za družbene vede, da se je temu poklicu odpovedal in se lotil novinarstva in publicistike.
Poleg Debraya bodo pred sodi ščem še štirje soobtoženci, in sicer argentinski slikar Ciro Roberto Bustos in trije domačini
V zvezi s procesom, ki se je začel danes, vlada tu velika na-
«Mini krila» in peklenski stroji
ATENE, 26. ■— Grška vojaška vlada se »demokratizira*. Aprila, ko je skupina generalov prevzela oblast, se je takoj izrekla prati «mini krilom*, češ da so nemoralne. Grška vlada se je sploh vrgla na •''moraliziranje* življenja v deželi. O tem pričajo grški zapori. Sedaj pa so se grški vojaki premislili. «Mini krila* jih ne motijo. Notranji minister general Pattakos se je dal celo fotografirati s skupino deklet v «mini krilih*.
Po vsej verjetnosti pa ne gre za «spreobrnjenje», pač pa za navaden račun: letošnja turistična sezona je bila za Grčijo bolj šibka. Na sinočnjem večeru, ki ga je priredil turistični urad in na katerem *o izvolili tudi nekakšno miss v «mini krilu*. Morda računa s tem pridobiti simpatije med grškimi dekleti in hkrati »povedati*, da smejo tudi tujke priti v Grčijo v «mini krilih*, ki so bila do sedaj prepovedana?
Da se grški generali ne bodo s temi in podobnimi gestami prikupili, je vsakomur jasno. Samo sinoči so na treh krajih Aten eksplodirali trije peklenski stroji.
......................................................
petost. Za proces, ki vzbuja po zornost vse svetovne javnosti, je vse pripravljeno. V majhno bolivijsko mestece je prišlo veliko tujih dopisnikov, ki zastopajo največje tiskovne agencije in časopise vsega sveta.
Glavna pozornost je seveda o-sredotočena na mladem francoskem publicistu. Bolivijska vlada zatrjuje, da je 27 letni francoski publicist «idejni vodja in voditelj gverilske dejavnost» v Boliviji. To svojo trditev bolivijski diktator Barrientos utemeljuje s tem, da je Debrav napisal «priročnik» z naslovom "Revolucija v revoluciji*, priročnik, ki je izšel lansko leto v prestolnici Kube Havani.
Kakor smo že rekli, obtožnica ni še bila objavljena, zato se točno ne ve, kaj Debra.vu in njegovim soobtožencem očitajo. Toda Debray je redkim ljudem, ki so mogli k njemu v zapor, odločno zanikal to, kar mu očitajo, da je namreč vršil dejavnosti, ki so povezane z gverilo. Tudi preiskovalnemu sodniku je Debray odločno povedal, da je prebil več tednov v nekem taborišču bolivijskih partizanov blizu mesteca Camiri, vendar da je bil tam v svojstvu posebnega dopisnika neke mehiške revije. Debray nadalje izjavlja, da je poiskal taborišče bolivijskih partizanov zato, ker je hotel napraviti intervju z Ernestom »Chfr jem* Guevaro, nekdanjim soborcem Fidela Castra na Kubi, za katerega bolivijske oblasti trdijo, da vodi gverilo v Boliviji.
Bolivijske oblasti, ki hočejo s tem procesom dvigniti veliko hrupa proti določenim domačim krogom in hkrati proti Kubi, ki da "izvaža* in spodbuja gverilo v državah Latinske Amerike, so poklicale na pomoč tudi sorodnike vojakov bolivijske vojske, ki jo vežbajo nemški in ameriški inštruktorji, da bi nastopili kot priče proti Debrayu in njegovim soobtožencem, ki da so krivi smrti njihovih sorodnikov.
Razprava proti Debrayu in tovarišem se bo nadaljevala nepretrgoma do zaključka in bo vsak dan trajala štiri ure. Do kdaj bo proces trajal, ni znano, ker nihče ne ve, koliko prič je vojaško sodišče v Camiriju zbralo in poklicalo na obravnavo.
Debraya bo branil 43-letni odvetnik iz Cochabambe Novillo Vil-larroel. Tega odvetnika, ki je sicer kapetan bolivijske vojske, si ni izbral Debray pač pa so mu ga vsilile vojaške sodne oblasti. Ob njem bo glavnega obtoženca branil tudi sam obtoženčev oče pariški odvetnik Georges Debray, kateremu pa ne bo dovoljeno nastopati, pač pa bo mogel uradnemu zagovorniku dati le kak nasvet. Poleg tega je že določeno, da pariški odvetnik Debray ne bo smel z uradnim zagovornikom Vi-
larroelom spregovoriti niti besede v francoščini pač pa le v španščini in glasno.
Glavni obtoženec Regis Debray ne zanika svoje zavzetosti glede gverile v Latinski Ameriki, vendar pa to le v svojstvu revolucionarnega razumnika, le v svojstvu publicista, ki ga zanimajo dogajanja v Latinski Ameriki in po vsem svetu. Z vso odločnostjo pa Debra,y odklanja vsak očitek, da bi se bil udeležil gverile kot takšne.
Regis Debra.v se je odločil za revolucionarno pot in opredelil za komunistično partijo, ko je bil star komaj 20 let. Kot takšen je na stopal proti tistim francoskim krogom, ki tedaj niso hoteli dati Alžiriji svoboda Njegovi stiki z revolucionarnimi krogi Latinske A-merike so že stari Se kot študent filozofije je obiskal Kubo, kjer še je" srečal s Fidelom Castrom. Leto dni je preživel na Ku bi, kjer je s Fidelom Castrom veliko razpravljal Nato se je vrnil v Pariz in se 1963. leta lotil temeljitega proučevanju razmer v posameznih deželah Latinske Amerike.
Kot smo žt rekli, so ga letos aprila bolivijske oblasti ujele v bližini mesteca Camiri. Ravnanje bolivijskih oblasti je vzbudilo po svetu veliko ogorčenje. Zanj so se zavzeli mnogi ljudje, tudi dr žavniki. Sam de Gaulb je pozval Barrientosovo vlado, naj Debraya izpusti. Barrientos pa vseh teh pozivov ni upošteval in je pred dnevi celo sprožil vprašanje, kako bi se v Boliviji po najkrajšem postopku mogla ponovno uvesti smrtna kazen, ki je sedanja zakonodaja ne predvideva. Sicer pa diktatura, ki je sedaj v Boliviji na oblasti, slovi tudi po tem, da ji poseben člen v kazenskem zakoniku, ki bi predvideval smrtno obsodbo, niti ni potreben. Že ve-
liko političnih nasprotnikov so bolivijske policijske in druge oblasti umorile — «na begu*.
Ustavimo se na kratko še pri Debrayevih soobtožencih:
Ciro Alberto Bustos je cenjen argentinski slikar. Bil je v taborišču bolivijskih partizanov v Nan-cahuazu od 6. marca do 20. aprila. Od tam je pošiljal svoje risbe raznim listom ki so objavljali ilustrirane prizore iz življenja bolivijskih upornikov. Temu obtožencu očitajo, da je prišel v Bolivijo s ponarejenimi dokumenti To je ena izmed obtožb, ki še bolj otež-kočajo njegovo stanje. Pred vojaškim sodiščem ga bo zagovarjal odvetnik Jaime Mendisabal iz La Paza.
Poleg omenjenih dveh glavnih obtožencev so na zatožni klopi še Salustio Choque, Pastor Barrera Quintana in Vicente Rocabado Terrazas, ki so po poklicu rudarji, vsi trije mladoletniki in ki jim očitajo sodelovanje pri oboroženem uporu. Ker nimajo sredstev za odvetnika, so jim imenovali uradnega zagovornika
Pred sodiščem v Camiriju se bo omenjalo tudi ime Vasquesa Viana, ki je bil zajet, a mu je uspelo pobegniti iz bolnišnice. Va-sques Viana je mlad študent, sin nekega znanega bolivijskega zgodovinarja. Uradno je Vasques Viana pobegnil iz bolnišnice, kjer so ga zdravili zaradi rane na nogi. Toda mnogi so izrazili že strah, da je Vasques Viana že mrtev, da so ga namreč bolivijske policijske oblasti že ustrelile — «na begu*.
Kljub pritisku javnega mnenja, se je torej Barrientos odločil, da zadevo Debray izpelje do konca. Že iz gornjega je razvidno, da gre za farso in ne resnično sodno obravnavi. Toda diktatorji so se tega že navadili in jim je malo mar, kaj svet misli o njih.
knji-
po-

OVEN (od 21.3. do 20.4.) Nekdo vam bo skušal podtakniti nekaj, kar bi vam znalo škodovati. Izogibajte se slabi družbi.
BIK (od 21.4. do 20.5) Neka pobuda se bo lepo končala in imela uspeh. Računajte z osebnim vplivom.
DVOJČKA (od 21.5 do 22.6.) Vašo pobuoo bodo sprejeli, vendar brez navdušenja Več taktike in zadeva se bo uravnala
RAK (od &t> 6 do 22.7.) Zanimivi načrti v poslovnem življenju. Včasih si delate utvare, priložnosti pa ne znate izkoristiti.
LEV (od 23./. do 22.8.) Ne spu ščajte se v drzne načrte. Kar zadeva čustva, bo šlo vse v redu.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Srečno naključje ali sposobnost, vsekakor uspeh. Odpirajo se vam vrata v prijetno družbo.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Lahko bi v celoti uspeli, če bi ne bili prepočasni. Različno mnenje vas loči od ljubljene osebe.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Kar zadeva gmotno stanje, so razmere negotove. Nekaj skrbi tudi v družini.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Delo vas bo utrudilo, uspeha pa kljub temu ne bo. Ne odrekajte se prijetni družbi.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Spremembe na delu, odnosno v služ bi. Verjetno na bolje Narobe pa bo v družini.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Od vas je odvisno, ali boste nalogo pripeljali do konca. V čustvih bo prišlo do neprijetnih motenj.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Možne so večje spremembe, veliko izboljšanje. Nekaj težav na poti k popol nemu zadoščenju v ljubezni.
Radio Trst A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.35 Šopek slovenskih - 11.50 Glasbila in barve -12.10 Žena in dom 12.25 Za vsakogar nekaj 13.30 Glasba iz filmov in revij - 17.00 Ansambel Pac-chiori 17.20 Glasba za transistor-nik 18.00 Ansambel »The Finnjen-kas* 18.15 Umetnost in prireditve 18.30 Cappella Monacensis -18.45 Orkester P VVestona 19.00 «Mrtvi se vračajo* - 19.25 Ital. pentagram - 20.00 Šport 20.35 Simfonični koncert v odmoru: Knjižne novosti: Nada Gaborovič: «Ne samo jaz* 22.05 Plesna glasba - 22.45 Nočne melodije.
12.05 Plošče 12.25 Tretja stran - 13.40 Operna glasba ■ 14.25 Istrski motivi - 14.45 Furlanski skladatelji.
d opei
6.30, 7 30,	12.30,	13.30,	14.30,
15.30, 19.15 Poročila 7.15 Jutranja glasba 8.00 Popevke 8.30 Polke in valčki 8.45 Pod senčnikom 10.00 Gershwin. Amenkanec v Parizu 10.30 Poje 1. Kohont -11.00 Ritmi in pesmi 11.30 Današnji pevci 11.45 Glasbeni zmenek 12.00 in 13.00 Glasba po željah 13.40 Zbor iz Ilirske Bistrice 14.0!) Glasbeni vrtiljak 15.00 Baletni odlomki 15.45 Od Soče do Drave 16.30 Otroški kotiček -16.50 Veliki orkestri 17.15 Pesmi 17.40 Plesna glasba 18.00 in 19.30 Prenos RL 19.00 Pianist Jankovski 22 35 Grieg, Sarasate in Borodin.
je že obsipala z rafali ga str. 74), ko bi ga 10-15 gumnih mož v noči z lahkoto zavzelo. Kot dober telovadec ga je Pivko prečkal držeč se za mostnice in viseč nad vodo...
Ustavil se je trenutek v Ca-stellare... Tu so ga znova zajeli italijanski vojaki. Ni dovolj, da-si je povedal, da je zarotnik, vojaki so se ned seboj prepirali, čigav ujetnik, da je. Rešil ga je došli Finzi..., ki je hrulil kolono, bila je 10., ki bi morala biti ob drugi uri čez Maso. Svojo 14, ki bi jo moral Pivko spremljati, je našel še med italijanskimi črtami.
V Strigno (4. knjiga str. 88-89) se Pivko ni dal predstaviti generalu Zinconeju, ki je tu s svojim štabom, v nekem dvorcu diskutiral o umetnosti, ne vojskovanja, pač o arhitekturi...
* * *
Okrog 300 je bilo vseh, ki so se kot «Karcanci* zbrali v Veroni. Major Finzi, njemu so priznali njegovo delo, je postal polkovnik... Kakšna je bila preiskava in uspeh, ne vemo. V listu «Secolo» jo je še 25. 6. 1919 zahteval znani literarni kritik in vojni dopisnik Ugo Ojetti, ki je tudi menil, da bi «ne bilo kobariškega poraza, če bi Carzano zagrabili kot je bilo treba*.
Dr. Ljudevit Pivko je v svoji 5. knjigi (Tožitelji in branitelji) zbral, najbrž po vojni iz dunajskih virov, material o avstrijski preiskavi. Zanimivost je v tem, da so avstrijski preiskovalci uprli oči na Prago in Maribor, na Piv-kovo ženo in sorodnike in iskali tam zveze... Seveda jih tam ni bilo. Pravih, da so šle direktno čez fronto v Italijo, niso dokazali, za to so imeli le pričevanja že znanega Urbana, to kar je zvedel od Mlejnika.
Zaključna sodba danes ni težka, dasi nepopolna, ker ne vemo. kaj hranijo italijanska poročila o Car zanu, ki so še v arhivih. Ali... Sodim, da je dr. Pivko napravil edino napako, in ta je bila v tem, da je od italijanskih oficir jev, poveljstev preveč zahteval.
Danes pišejo že vsi italijansiii vojni in nevojni zgodovinarji, na je bila največja napaka generala Cadorne v tem. ker je poznal le frontalne napade. Mislil je, da italijanska vojska in teren ob Seči, v Tirolah, ne dopuščata prodorov, to je možnosti, da bi vrgel vecfje file skozi zavzet od sek v zaledje in obkoljeval boke. Z idostni dokaz za Cadorno je v tem, da ni^računal niti s tem, da so tega zmožni sovražni poveljniki: 1916 so ga že skoraj prese-n.tiii pri Assiero-Assiagu, ali Kobarid, prodor iz smeri Bovca m Tolmina istočasno je postal nato oktobra 1917 «poraz pri Kobaridu*.
Če Cadorna ni imel poguma za taktiko prodorov, naj bi jo imel pri Carzanu general Zincone? — V tem .je bila Pivkova šibka točka. Sam izšolan v avstrijski ar madi je mislil, da mora italijanski poveljnik z lahkoto izvesti njegov Carzano. Pa ni šlo.
Kako je dr. Pivko organiziral svoje antiavstrijske propagandne enote, ki jih hvali celo tržaški Alessi, pa kdaj pozneje Za obletnico leta 1918 V teh je bilo precej več Slovencev Eden vodilnih je bil Stane Vidmar, brat dr. Josipa Vidmarja, ki je kot Sokol uril Karcance, da so zbujali s svojimi telovadnimi nastopi, s svojo pesmijo občudovanje vseh.
IVO JUVANČIČ Konec
x!7
SREDA, 27. SEPTEMBRA 1967
Nacionalni program
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila - 8.30 Jutranje pesmi - 9.07 Zvočni trak - 10.05 in 11.05 Dve uri glasbe - 12.05 Kontrapunkt -13.37 Nepozabne pesmi - 14.40 in 15.10 Ital. popevko - 16.00 Program za najmlajše • 16.40 Komorna glasba 17.20 Roman v nadaljevanjih - 17.45 Kulturne novosti ■ 18.15 Glasba za mladino 19.30 Luna park - 20.20 A. De Stefani: H gran-de attore - 21.50 Simf. koncert.
//. program
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila 8.45 Orkester 9.40 Glasbeni album - 10.00 Radijska priredba romana 10.15 Jazz ■ 10.40 Glasba po željah 11.42 Pesmi desetletja - 14.04 Juke box - 15.35 Pianist N. Afrouz • 17.05 Ital. pesmi - 17.35 Veliki orkestri - 18.35 Solisti lahke glasbe ■ 21.00 Znanstvena oddaja 21.10 Italijani v Avstraliji - 21.50 Plesna glasba.
III. program
10.00	Rossini, Verdi, Boito - 10.55 Brahmsov Nemški rekvijem - 12.20 Busonijeve klavirske skladbe 12.40 Simf. koncert 14.40 Purcell in Rahmaninov - 15.05 Mezzosopranistka J. Hamari • 16.20 Sodob ni ital. skladatelji 17.10 Ščedrin in Prokofjev • 17.45 Veliki datumi: 29. september 1938 - 19.15 Koncert 20.00 Simfonični koncert -22.30 Literarna oddaja.
Slovenijo
7.00, 8 00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila 7.05 Telesna vzgoja -7.50 Oddaja za žene 8.05 Glasbena matineje 8.55 Pravljice in zgodbe - 9.10 Otroški zbor RTV -
9.25 Jug. pesmi 10.15 Klarinetist Igor Karlin - 10.45 Človek in zdravje - 11.00 Turistični napotki
-	11.20 Melodije 12.00 Na današnji dan 12.10 Locatelli' Concerto grosso - 12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Čez hrib in dol 13.30 Priporočajo vam... 14.05 Zabavni ansambli 15.20 Glasbeni intermezzo
-	15.40 Ir Verdijevega "Trubadur ja* 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Mladina sebi in vam 18.00 Aktualnosti • 18.15 Iz operetnega sveta - 18.45 Naš razgovor 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Lahko noč, otroci! 20.10 Debussy: «Pelleas in Melisanda* 22.10 Za ljubitelje jazza 22.50 Zlatko To-mičič: Pesmi 23.05 Ella Fitzgerald.
Ital. televizijo
18.00	Program za mladino - 19.00 Film «1 fuorilegge* 19.50 Šport in ital. kronike 20.30 Dnevnik -
21.00	Spomini naše dobe: Svet na razpotju - 21.55 Športna sreda -
23.00	Dnevnik
II. kanal
21.00	Dnevnik 21.15 B. Shaw: »Sveta Ivana* ■ 22.45 Gospodarska rubrika.
Jug. televizija
15.30, 17.00, 20.30, 23.40 Poročila
-	15.35 Kozmos v miru - 17.05 Doktor Jojboli — lutkovna igra . 17.25 Pozdravi z Jave in Balija — film 17.55 Obzornik - 18.15 Združenje radovednežev - 19.00 Reportaža 19.30 Glasbena oddaja 19.45 in 20.45 Nogomet Tottenham Hots-purs-Hajduk - 21.40 Stan in Olio
-	filmska komedija 22.40 Nogometna tekma ZR Nemčija-Franei-ja . 23.10 Nogometna tekma Ma-džarska-NDR.
Ob knjigi
Rusi most
Dr. Jože Pogačnik je zbral za Mladinsko knjigo v Ljubljani in Založništvo tržaškega tiska v Trstu iz del sodobnih tržaških slovenskih pisateljev na 137 straneh nekaj pripovedništva, dramatike in pesništva ter ga povezal v prikupno in pregledno zbirko kot sedemnajsti zvezek Knjižnice Sivi kondor. V svojem živopisanem ovitku in v svojem trezno sivem odelu priča knjiga, da je bila zamisel obeh založništev času primerna in njena izvedba zelo dobra. To je obenem zgovorna priča uspešnega kulturnega sodelovanja med slovensko sredino in našim zahodnim zamejstvom ter važno dejanje kulturne povezave našega primor-stva s skupno matično domovino. Zadnja stran ovitka, ki govori tudi o »rusem mostu*, je iz knjige Josipa Godine Verdelskega »O-pis in zgodovina Trsta in njegove okolice* (Trst, 1872).
Med dvanajstimi tržaškimi pisatelji je pet pripovednikov, en dramatik in sedem pesnikov. O vseh poroča izčrpno Pogačnikova jedrnata razprava «Sodobno tržaško slovstvo» (sr. 138-150), ki ji sledijo podrobnejši »Podatki o avtorjih» (150-156) ter «Opombe in pojasnila». Vse to dviga ceno knjige na raven zelo skrbnega, prvovrstno urejenega priročnika o današnjem tržaškem slovenskem slovstvu. Zbirka je opremljena z vsem. kor si lahko poželi današnji bra < :i seže po njej z željo, da se • da po današnji ustvarjalno stopnji slovstvenega razvoja ških Slovencev. Pretehtan snu. el za sorazmerje je vodil urednikovo roko med razvrščanjem posameznih prispevkov.
V	pripoveamštvu prednjačita oba najvidnejša pripovednika Boris Pahor (šest prispevkov na 46 straneh) in Alojz Rebula (štirje prispevki na 46 straneh). Sledijo Andrej Budal, Milan Lipovec in Igor Tuta, vsak z enim prispevkom. V dramatiki srečamo Josipa Tavčarja s «Prihodnjo nedeljo». V pesništvu je razvrščenih osem pesmi Miroslava Košute (pet strani), pet pesmi Irene Zerjal-Pučnik (štiri strani), pel pesmi Filiberta Bene-detiča (štiri strani), štiri pesmi Marije Mijot v svetoivanskem narečju (dve strani), štiri pesmi Brune Pertot (tri strani), štiri pesmi Igorja Tute (dve strani) in daljša pesnitev Marka Kravosa (tri strani). Knjigi, ki ni videti prav zaletna, se proti koncu bolj in bolj čudiš, ko ti razkriva to in to. nato pa še tisto in ono, kako je le mog’o vanjo toliko dragocene vsebine Slovencu, posebno pa Primorcu, bo listanje po njej žlahten užitek in obenem svojevrsten ki turni dogodek. Ti ponatisi, ki smo jih včasih že srečali po slovenskih revijah in drugod, nas nevsiljivo opozarjajo, naj ne stopajmo prenebrižno mimo »Rusego mostu*. V njem naša beseda, kakršna je pognala in se razbohoti1 a do danes v našem največjem trgovskem mestu, zlasti na tržišču ob razgibanem kanalu, na prostoru med dvema delno tudi slovanskima svetiščema, cerkvijo svetega Antona Novega in templjem pra-vos avne veroizpovedi, ki se v starejši jezikovni obliki oglasa iz njegovih vklesanih napisov »Ti. Gospodi, zbral jesi hram sej» (»Ti, Gospod, si izbral ta hram*) ali «Us:iši. Gospodi, glas mo e n ja mojega» (»Usliši, Gospod, glas moje miritve*). Na mostu same m, ki danes ni več rus, marveč siv, pa se tare množica ljudstva ali bolje ljudstev, ki se hrupno posveča glasnemu trgovanju z najrazličnejšim blagom, s klici in izrazi o večini jezikov, ki se razlegajo od tega kanala čez Slovenijo, Hrvat-sko, Srbijo, Bolgarijo in Makedonijo vse tja do Črnega morja in caringrnjskih predmestij.
Slovenci, ki so včasih na »Rdečem trgu» v večini, se krepko oglašajo v svojem jeziku, ne vidijo pa še zmeraj nikjer nobenega slovenskega napisa, ki jim po človeških pravicah, ustavi itd., itd., itd. vsekakor tiče. Tudi tu so, kakor po drugih tržaških ulicah in trgih, še zmeraj docela brezpravni. Ali naj se ta njihova brezpravnost, kakor za beneške Slovence v Beneški Sloveniji, brez konca nadaljuje?
Quousque tandem abutere, Cati-lina, patientia nostra? Kako dolgo boš, Katilina .še zlorabljal našo potrpežljivost7
V	našem primeru se Katilina istoveti z državo, deželo, pokrajino, občino.
ANDREJ BUDAL
Znanost v SZ
MOSKVA, 26	— V Sovjetski
zvezi deluje 700 tisoč znanstvenikov. Gre za strokovnjake najrazličnejših strok, ki delajo v zavodih osrednje sovjetske akademije znanosti ter v zavodih posameznih republiških akademij. Od 15 zveznih republik, kolikor jih šteje SZ, jih 14 ima lastne akademije znanosti. Svoje republike akademije nima le Ruska federacija in to iz enostavnega razloga, ker deluje tu Zvezna akademija znanosti, ki ima svoj sedež v Moskvi.
Da bi se dejavnost teh akademij ne križala, da bi torej en zavod ne delal hkrati tega, kar dela drugi zavod, so ustanovili sistem za koordiniranje in vodenje vse znanstvene dejavnosti v državnem o-kviru, pri čemer pa so seveda poverili glavno vlogo zvezni akademiji, ki nato poverja posamezne naloge republiškim. Njegova naloga je sodelovati in usmerjati dejavnost pri raziskovalnih delih posameznih zavodov republiških a-kademij. Hkrati pa se Zvezna a-kadomija ukvarja tudi z zbiranjem in razvrščanjem dosežkov republiških akademij in drugih inštitutov, ki jih ni malo, saj računajo, da je samo teh zavodov kakih 320 in da v njih deluje kakih 80 tisoč znanstvenikov, med katerimi je kakih 10 tisoč univerzitetnih profesorjev.
SKUPNE UGOTOVITVE GORIŠKIH DELEGACIJ PSU IN SZDL
Ugotovljena potreba po nadaljnjem odpiranju meje na goriškem sektorju
Težave in upanja v zvezi z avtomobilsko cesto - Ugotovljena koristnost takšnih sestankov, ki si bodo še sledili
Gradnja avtomobilske ceste Vil-lesse-Gorica-Ljubljana in pa mednarodnega prehoda na tej cesti v Gorici sta bili poglavitna tema pogovora, ki sta ga imeli delegaciji PSI-PSDI iz Gorica in SZDL, iz Nove Gorice v ponedeljek popoldne na sedežu enotne socialistične stranke. Uvodoma sta delegaciji u-gotovili, da sta se pred leti že enkrat sestali v svojstvu PSI in PSDI. Ponedeljski sestanek pa ima vse drugačen pomen, ker je socialistična stranka sedaj na vladi ter soodloča v krajevnih, deželnih ter vsedržavnih organih. V tem smislu so tudi potekali pogovori, ki se bodo na skupno željo nadaljevali ter bodo na njih obravnavali skupna vprašanja, pojavljajoča se na tej ali na oni strani meje.
Kar tiče avtomobilske ceste so ugotovili finančne težave na jugoslovanski strani, ki — kakor kaže — bodo uspešno premagane. Z jugoslovanske strani so zagotovili, da bo zveza med italijanskim in jugoslovanskih omrežjem avtomobilskih cest v Gorici. Takšno rešitev naj bi podpirali tudi odg> vomi organizmi slovenske republike,	ki	bodo	morali finansirati
objekt. Zelo verjetno bosta parlament	in	vlada	Slovenije že	pred
koncem leta sprejela zadevno odločitev,	ki	tako	zelo zanima	naše
mesto PSU je s svoje strani prikazal zadnje težave, ki se pojavljajo	pri	izgradnji odcepka	avto-
mobilske ceste Villesse-Gorica.
Vsak dan bolj postaja nujna izgradnja novega mednarodnega mej-
■IIIIIIIIUIIIIIIIIHHIIHIIIHIIIIIIIIIIMIIIIIIimilllllllllU
Gorica
VERDI. 17.00: «Agente sigma 3 — missione Goldwater», Jack Tay-lor in S. Solar. Ameriški kinema-skope v barvah.
CORSO. 15.30-18.45-22: «La Bibbia«, M. Parks (Adam) in U. Bergryd (Eva)
MODERNISSIMO. 16.30—22: «Chi era quella signora?», T. Curtis in D. Martin. Ameriški čmobeli film.
CENTRALE. 17.30—21.30: «1 pericoli di Paolina», P. Boone in P. Austin. Ameriški barvni film.
VITTOR1A. 17.30—21.30: «11 meravi-glioso paese», R. Mitchum in Juhe London. Ameriški barvni film.
Tržit
AZZURRO. 17.30—22: «Angelica ra-gazza Yet», G. P. Belmondo in M. Mercier.
EXCELSIOR. 17.30—22: «Pallottola senza nomen, A. Murphy. Barvni film.
PRINCIPE. 17.30: «1 ribelli di Car-naby street», M. Crawford. V barvah.
S. MICHELE. 19—22: «Controspio-nagglo chiama Scotland Yard», R. Mapier in A. Robinson.
H onkc
RIO. Zaprto.
EXCELSIOR. 19.30-22:	«Goalv>.
Svetovno nogometno prvenstvo 1966. Barfni film.
nega prehoda južno od mesta Go- | jem bi tržiško gospodarstvo utrpe-
je I U
DEŽURNE LEKARNE
V	GORICI
Danes ves dan m ponoči je odprta lekarna CRISTOFOLETTI na Travniku, tel 29-72.
V	TR2ICU
Danes ves dan in ponoči Je odprta v Tržiču lekarna «S. Nicoliu dr. Olivetti, Ul. 1. maja 94, tel. 73-328.
V	RONKAH
Danes ves dan m ponoči Je odprta v Ronkah lekarna «AU’angelo» dr. S. Olivetti, Ul. Roma 23	—
tel. 72393.
rice (pri pokopališču), odkar Rdeča hiša s svojimi nad 500.000 tonami letnega blagovnega prometa na prvem mestu med vsemi Jugoslovanskimi prehodi. Pred meseci sta navezah občinski upravi Gorica in Nova Gorica prve stike za rešitev tega vprašanja s tehnične plati, da bi čimprej pričeli z izgradnjo tega prehoda, kjer naj bi bile zbrane vse storitve, da bi se razbremenil prehod Rdeča hiša. Takšna rešitev je potrebna toliko bolj, če se upošteva napoved o zvišanju blagovnega prometa v prihodnjih nekaj letih na dva milijona ton.
Po predlogih jugoslovanske delegacije bi morali vse službe oprav-lajti enotno in sporazumno med italijanskimi in jugoslovanskimi oblastmi, da bi kar najbolj pospešili formalnosti ter odstranili počasnost, ki draži prevoze. Obenem so se pogovarjali o možnosti odprtja ostalih prehodov za lastnike potnih listov, da bi razbremenili Rdečo hišo. Ugotovili so tudi potrebo po odprtju novega prehoda v Ul. sv. Gabrijela.
Zastopniki obeh delegacij so bili zadovoljni s tem prvim pogovorom ter so sklenili, da se čimprej ponovno sestanejo ter pogovorijo še o preostalih vprašanjih.
Delegacija v Rim zavoljo S0LVAY
Sinoči ob 22.56 je z brzim v'a-kom odpotovala v Rim tržiška delegacija, ki se bo danes sestala z ministrom za industrijo Andreottijem. Sestavljajo jo predsednik pokrajinske uprave Chientaroli, predsednik trgovinske zbornice Bressan, župan Tržiča Romani in odbornik za splošne zadeve na občini Tossut. V prestolnici se bodo na ministrstvu pogovarjali o možnostih rešitve podjetja SOLVAY, ki ga namerava belgijska kemična družba zapreti.
* V podjetju je sedaj zaposlenih okoli 400 oseb. Z njegovim zaprt-
občutno škodo. Med svojim rimskim obiskom se bo delegacija pogovarjala tudi z drugimi funkcionarji.
Ul. Cipriani zaprta
Občinska podjetja v Gorici so odredila zaporo Ul. Cipriani za promet od danes za dobo 15 dni. Zapora velja za odsek uhce od križišča z Ul. Rosselli do križišča z Ul. Ristori ter je potrebna zaradi postavitve vodnih in plinskih cevi na tem odseku.
Mariborčani na izletu v Beneški Sloveniji
Prejšnjo nedeljo so se mudili v Beneški Sloveniji člani Zveze borcev narodno osvobodilne borbe časopisnega podjetja Mariborski tisk. Izletniki, 41 po številu, so si ogledali tudi Videm, Čedad, Benetke in Trst. Prenočili so v Čedadu in Šempetru Slovenov. V Čedadu so si ogledali kulturne zanimivosti, v Beneški Sloveniji pa partizanska bojišča. Ob prisotnosti predstavnika p.d. Ivan Trinko so v Sent Lenardu položili venec na grobove 13 partizanov, ki so tamkaj pokopani, ter so padli v zasedi v Za-minu takoj po kapitulaciji fašistične Italije.
Izletniki so prevozih Koroško in Kanalsko dolino ter prišli v Beneško Slovenijo skozi Videm. Vsak izletnik je dobil točen popis krajev, kjer so se vozili, tako da je bil dokaj dobro seznanjen tudi z Beneško Slovenijo in nekaterimi njenimi značilnostimi. Prebivalstvo v nekaterih vaseh, kjer so se izletniki ustavih, jim je izkazalo prijetno dobrodošlico.
Takih izletov bi lahko bilo še več.
ČLANSKI ODBOJKARSKI TURNIR 10. SŠI
V Trebčah zmage Škamperla Barkovelj B in Cankarja B
Barkovljani so se uvrstili kar v polfinale
Tudi v Trebčah, kjer so pred kratkim otvorili skromno, vendar zelo funkcionalno igrišče, so imeli včeraj priložnost prisostvovati tekmam odbojkarskega turnirja 10. slovenskih športnih iger. Okoli igrišča se je zbralo lepo število ljudi, kar je nov dokaz, da je ta vas res
športno zaživela.
VPISOVANJE V VRTCE ONAIRC
Staršem priporočamo vpis otrok v slovenske vrtce
V Podgori bo tudi letos delovala slovenska sekcija vrtca - Prevoz otrok v Doberdob in Sovodnje
Uprava otroških vrtcev ONAIRC I življenju, kakor so ga bih doslej za Goriško, ki upravlja med dru- navajeni. Obenem bo njihova od-gimi tudi slovenske otroške vrtce sotnost od doma čez dan sprostila starše, da se bodo lažje posvetih svojemu vsakdanjemu delu.
Se posebej priporočamo slovenskim staršem v Podgori in tudi onim iz Ločnika, naj vpišejo svoje otroke v slovenski vrtec v Podgori, ki že nekaj let dobro in uspešno deluje v splošno zadovoljni staršev in tistih otrok, ki ga obiskujejo.
Kot smo že poročali, bo poskrbljeno za prevoz iz okoliških vasi doberdobske občine v vrtec v Doberdobu in za otroke z Vrha v vrtec v Sovodnjah.
v Pevmi, Podgori in Standrežu na območju goriške občine ter vrtce v Sovodnjah, Rupi in Doberdobu, sporoča, da se bo vršilo vpisovanje otrok v te vrtce v petek 29. in v soboto 30. t.m. Z rednim poukom bodo pričeli v ponedeljek 2. oktobra. Prve dni bodo otroci v vrtcu samo do 11. ure dopoldne. V naslednjih dneh bodo pouk podal j šah polagoma do 16. ure.
Za vpis v te vrtce veljajo tudi letos isti pogoji kot lani ter se lahko vpišejo otroci v starosti od 3 do 6 let. Staršem priporočamo, da- vpišejo svoje otroke v slovenski otroški vrtec, kjer bodo dobili prve napotke za skupno šolsko življenje, ki Jim bodo pozneje pri rednem šolskem pouku zelo prav prišli in to v okolju, ki je najbližje njihovemu družinskemu
aiiiiiiiMfiimiiiiiimiiiiiiMiiimimiiiiiiiiiiiiMfiHiiMiimnimimtiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimii
IZPRED PRIZIVNEGA SODIŠČA V GORICI
Dve oprostilni razsodbi zaradi prometnih prekrškov
Povoženi pešec je sam zakrivil nesrečo
Goriško prizivno sodišče je na svojem zadnjem zasedanju obravnavalo med drugim tudi dve prizivni razpravi v zadevi prometnih prekrškov.
V odsotnosti obtoženca so obravnavali zadevo 29-letnega Luigia Battistuttija iz Turjaka, ul. Garibaldi 56, ki je bil obtožen, da je dne 23. aprila lani z vespo v Pie-risu povozil 39-letnega Decia Miloc-ca iz Pierisa in mu povzročil telesne poškodbe ,za katere se je moral zdraviti 95 dni. Okrajni sodnik iz Tržiča je Battistutto dne 15. decembra lani obsodil na plačilo 133 tisoč 333 lir globe pogojno in brez vpisa v kazenski list.
Battistutta je takrat vložil priziv zaradi nepravilno utemeljene obtožnice. Pri prizivni razpravi ni bil prisoten, vendar ga je sodišče oprostilo ker ni zakrivil kaznivega dejanja, ker je povoženi pešec sam zakrivil nesrečo. Dodamo naj še, da ja bil pri omenjeni nesreči ranjen tudi obtoženec ter se je mo-
ral zdraviti v bolnišnici 25 dni.
Prav tako v odsotnosti obtoženca so obravnavah tudi zadevo 24-letnega Andrea Tavagnacca iz Man-zana, ul. di Mezzo 11, ki je bil obtožen, da je dne 12. avt * ta lani ob 4. uri ponoči v Graucžu vozil avto v vinjenem stanju, da je, ko so ga karabinjerji ustavih, žahl varnostne organe, preklinjal, ter da je tudi vozil prenaglo in da ni imel luči pri evidenčni tablici od zadaj. Na osnovi te obtožnice ga je sodnik v Tržiču dne 15. februarja letos obsodil na dva meseca pripora in plačilo 40 tisoč hr globe.
Tavagnacco je vložil priziv in o krožno sodišče mu je delno spremenilo prvotno obsodbo. Oprostilo ga je obtožbe zaradi kletvin in žalitve organov, globa pa je ostala toda pogojno in če bo tekom' dveh mesecev plačal drugo globo v znesku 80 tisoč hr, ki jo je dobil od okrajnega sodnika v Čedadu z razsodbo od 8. marca 1965 pogojno. Branil ga je uradno odv. Pnscoli
Posojilo za izgradnjo telovadnice v Sovodnjah
Občinski svet v Sovodnjah se sestane v petek 29. septembra ob 20. uri. Na dnevnem redu Je ostavka cestarja Luigija Ortolgna, zaradi fizične nesposobnosti, odobritev o-bračuna za leto 1966, najem posojila 18 milijonov lir pri goriški hranilnici za izgradnjo telovadnice, za katero bo del sredstev prispevala dežela na podlagi zakona št. 20 od 10 avgusta 1967; občinskemu uradniku Erminiu Mazzoli-niju bodo zvišali periodične poviške, zahtevah bodo odprtje novega delovišča ter prispevek dežele za Javno razsvetljavo.
Pri S. Pieru so našli truplo utopljenca
Domačini iz S. Pier dTsonzo so včeraj našh v Soči blizu tega kraja truplo utopljenca, ki so ga potegnili na suho. O najdbi so obvestili karabinjerje iz Foghana, ki so ugotovih, da gre za truplo 18-letnega Elia Causerja, študenta iz Fogliana, ki se je utopil pred devetimi dnevi v industrijskem kanalu pri Zagraju, ko se je peljal s tremi prijatelji ponoči z avtom iz Zdravščine proti domu. Kot znano so se ostali trije takrat rešili iz razbitega avtomobila, Causerja pa je odnesla voda. Goriški gasilci so nekaj dni zaman iskali njegovo truplo v kanalu, potem vzdolž Soče in celo v namakalnem kanalu Dottori ter opustili nadaljnje iskanje. Včeraj pa je Soča vrnila žrtev.
Škamperle B Gaja
2
0
(15:4, 15:8)
Gaja se je včeraj prvič predstavila v areni odbojkarskih tekem SSI. Poraz je bil neizbežen, saj so odbojkarji iz Padrič in Gropade še novinci, ki so se komaj spoznali z elementi te panoge. Igralci še nego. tovo obvladajo prstno tehniko, na mreži pa se ne znajdejo. Hvale vredno pa je, da so kljub vsemu nastopili, pa čeprav so usodo že vnaprej poznali. Toda tudi z nastopi se brani domače borve, kar gre v čast vrlim predstavnikom Gaje. Jasno je, da so bih Svetoivančani bolj izkušneni, kar se je videlo na mreži, kjer so napadalci Skamper-la prevladovali. Najbolj sta sveto-ivansko vrsto razgibala Dougan in Posega, pa čeprav tudi drugi niso zaostajah za njima.
Škamperle B — A. Dougan, F. Posega, D. Pilat, S. Udovič, A. Tavčar, D. Žiberna.
Gaja — P. Grgič, D. Kalc, A. Fer-luga, R. Andolšek, D. Grgič, P. Rac. man, R. Grgič, W. Milkovič.
Sodnik — Morpurgo
Barkovlje B 2 Cankar C 0
(15:9, 15:4)
Barkovljani, ki imajo v ekipi precej igralcev, ki se rekreacijsko ukvarjajo z odbojko, so imeh lahko delo s tretjo ekipo Cankarja. Sentjakobčani so se potrudili, vendar se niso mogh postaviti po robu tekmecem, ki so po dveh nezanimivih setih prisilili Cankarjaše na predajo.
Z včerajšnjo zmago se je druga garnitura Barkovelj uvrstila direktno v polfinale. V četrtfinalu namreč nimajo tekmeca, ker sta šester-ki Barkovelj A in Brega B, ki se v prvem kolu nista predstavili na igrišču, izpadli.
Postavi
Barkovlje B — 2. Jagodic, I. Lasič, P. Kozlovič, S. Kafol, I. Starc, F. Fišer.
Cankar C — G. Olenik, D. Ban,
iiiiiiiitfiiiiiiiniiiit.iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiinii
Začetek šolskega leta na slov. srednjih šolah
Ravnateljstvo slovenske nižje srednje šole v Gorici, Ul. Randac-cio, sporoča, da se bo letošnje šolsko leto pričelo v ponedeljek 2. oktobra s šolsko mašo, ki bo v stolnici ob 10. uri. Dijaki naj se zberejo na dvorišču svoje šole ob 9.30 ter bodo šh skupaj v cerkev. Vabljeni so tudi starši.
Isto velja tudi za višjo gimnazijo, licej in učiteljišče, katerih dijaki se bodo zbrali ob 9.30 na dvorišču svoje šole.
M. Pahor, S. Gregorič, E. Laurenti, S. Ferluga.
Sodnik — Morpurgo
Cankar B	2
Dom Rojan	1
(11:15, 15:9, 15:12)
To je prva tekma odbojkarskega turnirja SSI, ki se je zaključila v treh setih. Ekipi sta si bih precej izenačeni m vse je kazalo, da bo zmaga pripadla rojanskemu Domu, ki ima v svojih vrstah nekaj odličnih, igralcev. Žal skupne igre ni bilo in tudi tolkači kot so Fabjan in drugi sploh niso mogli pokazati svojih vrlin. Nasprotno pa so Sentjakobčani zaigrali zagrizeno in bolj složno ter so si, posebno po zaslugi bratov Cesarjev in Kufersina, zaslužili napredovanje.
Postavi
Cankar B — Jankovič, S. Cesar, V. Cesar, Kufersin, Gombač, Ban, Počkaj.
Dom Rojan — B. Košuta, E. Košuta, Stegu, Fabjan, S. Kozman, R. Kozman, Žerjal, Kuret.
Sodnik — Dougan.
10. SSI

Danes članice
Danes, 27. t. m. v Dolini ob 20.30 Primorec — Zarja (sodnik Dougan) ob 21. uri Opčine — Gaja (sodnik Lovriha) ob 21.30 Sokol — Breg B (sodnik Dougan)

Izgubljcno-najdcno
Na poveljstvu mestnih stražnikov v Mazzinijevi 7 hranijo naslednje najdene predmete: zlato verižico, zlato zaponko z vgraviranimi začetnicami, dve denarnici, dva zneska denarja, ciklomotor, sedem moških in osem ženskih koles, nalivno pero, kovček z moškim perilom ter zračno sesalko za kolo.
Jutri, 28. t. m. prvo kolo turnirja
V četrtek, 28. t.m., na igrišču v Bazovici ob 16. uri
Kontovel - Opčine
Ob 20.15
Cankar A - Sokol
Ob 2i.ou
Barkovlje B - Zarja
9 petek, 29. t.m., na igrišču v Bazovici ob 20.15
Cankar B - Cankar C
ob 21.30
Breg - Dom Rojan
OBVESTILA
Športno društvo PRIMOREC — Trebče bo imelo jutri, v četrtek, 28. t. m., ob 20.30 v Ljudskem domu, občni zbor.
• • «
PRIREDITELJSKI ODBOR 10. SLOVENSKIH ŠPORTNIH IGER javlja, da se bo 3. oktobra zaključilo vpisovanje za nastop v naslednjih panogah: avto-moto gimkana, rusko kegljanje, šah, bli anje, kviz, «med dvema ognjema*, otroška telovadba in peteroboj, streljanje, kros in namizni tenis.
Vpisovanje vsak dan (razen ob sobotah in nedeljah), na sedežu SZ Bor, Vrdelska cesta 7, od 20.30 do 21.30.
ILJA EREISBVRG
liiiiiiiiiiižaiaiaiiiiiiiiiiiUl
SREČANJA S SODOBNIKI
(Odlomki iz knjige <f Ljudje, leta, življenjem)
Vlado Clementis
V Parizu me je povabil na kosilo moj stari prijatelj umetnik, književnik, takrat češkoslovaški veleposlanik Adolf Hoff-meister. Pri njem sem srečal umetnika Simo, ki je skoraj vse življenje preživel v Parizu in nepričakovano postal diplomat — kulturni ataše. Nismo se pogovarjali o politiki, temveč o umetnosti, spominjali smo se mladosti, Prage. Hoffmeister Je slikal Nezvala z liro, mene pa na kovčku. Dejal mi je, da me prosijo, naj nastopim v Pragi s predavanjem o kongresu. Direktne zveze Pariz—Moskva takrat ni bilo. Prenočevali smo v Pragi in strinjal sem se.
Na pariškem letališču mi je neki mlad človek rekel: «Va-še predavanje bo jutri. Zunanji minister tovariš Clementis vas naproša, če bi prišli zvečer k njemu na večerjo.«
živel sem v obdobju, ko sta usoda in delo mešali karte. Številni prijatelji iz moje mladosti so bili na nenavadnih-položajih. Medtem ko sem sedel v kabinetu zunanjega ministra Češkoslovaške, sem se spominjal, kako sem se bil seznanil z Vladom.
To je bilo v Bratislavi 1928. leta. Mladi sodelavec mestne •Pravde« in pobudnik ter začetnik književne in umetniške revije «Dav» Vlado Clementis me je popeljal pod svoje brajde. (V Bratislavi je imel vsak proizvajalec vina pravico, da en teden na leto trguje s svojim vinom na malo. Na vrata je tar krat pritrdil «smerokaz» — suho vejico.) V sobi je bilo veliko ljudi in hrupno. Prihajali so muzikantje, prodajalci prest in
sira. Za našo mizo so sedeli mladi Slovaki, književniki. Spraševali so me o Majakovskem, konstruktivizmu, industrializaciji Sovjetske zveze, o tem, kaj delajo zdaj Ajzenštejn, Majerhold in Tatlin. Clementis je govoril o zmagi marksizma, potem pa je nenadoma zapel pesem o razbojniku Jknošiku, ki je ropal bogataše in naropano delil siromakom. Vsi so povzeli za njim. Clementis je z nasmehom, v katerem sem istočasno začutil zmedenost in ponos, dejal: «Vidite, takšni smo Slovaki...«
V stanovanju zunanjega ministra je bilo tesno zaradi tujih, okornih stvari. Kosili smo. Clementis je spraševal o kongresu, govoril Je o Berlinu ni o tem, da so v Ameriki ljudje, ki bi radi začeli vojno. V nekaj letih se je bil spremenil, postal je obilnejši in temnejši. Ko sem ga pogledal, sem pomislil: verjetno ni lahko biti minister.
Lida Je prinesla steklenico. Zgrabil sem čašo in se naenkrat spomnil na glas: »Tvoj oče je imel v Tisovcu čudovito breskovo žganje in še sadjevec, ki sem mu pravil «zubrov-ka»...» Vlado je oživel in se razveselil. Začela sva se spominjati daljne minulosti in lepih nepomembnosti, podobnih pajčevini jesenskega gozda. Nič več nisva govorila o bližnji konferenci zunanjih ministrov štirih držav, izogibala sva se vsemu, kar nas Je skrbelo. Spominjala sva se tovarišev, se prepirala in šalila. Samo ko sem odhajal, je Vlado nenadoma rekel: «Ali se spominjaš, kako sem leta 1939 prišel k tebi, v ulico Coten-tin? Bil sem bolan. Pogovarjala sva se o politiki, potem pa si mi prebral svoje verze «Zvestobo». To pa je pravilno. Ce nas lahko kaj reši, potem je to zvestoba...«
Slučajno sem ohranil zvezek «Literame enciklopedije«, ki Je izšla leta 1930. Tam sem našel pojasnilo: «Dav — tedenska slovaška literamodružbena revija, ki izhaja v Bratislavi, združuje slovaške revolucionarne književnike, pretežno komuniste. Revijo urejajo kolektivno. Glavno delo vodi mladi, nadarjeni novinar, komunist Vladimir Clementis.« Enciklopedija omenja med sodelavci »Dava« Poničana, Novomeškega, Jilemnickega in Daniela Okkliha.
V Pragi so mi pravili, da je Dav nekakšna slovaška varianta «Devetsile». Z «devetsilovci» sem se seznanil že ob koncu leta 1923. Med njimi so bila velika književna imena — Ne-zval, Vančura, Biebl, Halas, Seifert; nadarjeni umetniki, režiserji, arhitekti. Ob koncu dvajsetih let so še nadaljevali z govorjenjem o povezavi med konstruktivizmom in komunizmom, navduševali so se nad industrijsko estetiko, fotomontažo, asociacijami likov, ljubili so Majakovskega, Picassa, Le Corbusie-ra, Ajzenštejna, Vertova, Aragona. Teoretik «Devetsila» je bil Teige, veseli samouk, gimnazijski razrednik s strastjo Don Kihota; znal je bil najti marksistično pojasnilo ustvarjalnih besed Hlebnikova ali «kaligramov» Apollinaira. Češka je bila bogata industrijska dežela in komunisti so imeli v njej velik vpliv. Ob Prago so udarjali različni vetrovi. Umetniki «Devet-sile« so potovali v Pariz. Nezval se je zaljubil v Bretona. Slovaška pa je bila podobna siromašni guberniji predrevolucijske Rusije. Na čelu Dav je bil Vladimir Clementis, sin vaškega učitelja, komunist. Z očmi je bil stalno uprt v Moskvo — za «da-vovce« je bil katerikoli sodelavec Lef mnogo avtoritativnejši od vseh nadrealistov sveta.
Januarja leta 1928 sem bil na Slovaškem samo teden dni. Clementis mi je prigovarjal, naj pridem čez poletje. Obljubljal mi je, da mi bo pokazal deželo. Rekel sem mu: »Prizadeval si bom.« Slovaki so mi takoj prirasli k srcu, bili so zelo nesebični, precej naivni, takšni, kar je povezano z duhovno širino.
Ko sem se vrnil v Pariz, sem prejel pošiljko in pismo od Clementisa. Poslal mi je bil slovaške narodne pipe «zapekač-ke» in mi pisal: «Tisto pipo, ki je posebej zamotana, pa sem dobil takole: šel sem k nekemu starcu, strastnemu kadilcu. Ko je slišal, kaj iščem, je povlekel pipo iz žepa in mi Jo dal. Rekel mi je, da jo kadi že trideset let in da Jo želi darovati, ker ljubi Ruse (seveda na star način, kot so jih ljubili naši očetje).
(Nadaljevanje sledi)
10. SLOVENSKE ŠPORTNE IGRE
Kolajne s plavalnega tekmovanja
ŠTAFETA 4x66 M PROSTO (moški): 1. Sokol A, 2. Sokol B. 3. Opčine
33 M PRSNO (članice): 1. L. Konič (Cankar), 2. M. Mužina (Cankar), 3. N. Filipčič (Sokol)
66 M PROSTO (člani): 1. B. Petelin (Sokol), I. Pertot (Škamperle), 3. F. Drasič (Škamperle)
33 M PROSTO (st. mladinke): 1. L. Battigelli (Sokol), N. Pertot (Sokol), 3. N. Zobec (Breg)
33 m PRSNO (st. mladinci): 1. P. Starc (Kontovel), 2. S. Pertot (Barkovlje), 3. M. Kobau (Sokol)
Štafeta 4x33 M PROSTO (ženske): 1. Sokol A, 2. Cankar, 3. So-kol B diskvalificiran
|	, ji
Štafeta 4x33 M MEŠANO (moški): 1. Sokol A, 2. Opčine, 3. Sokol B SLIKE OSTALIH ZMAGOVALCEV SO NA 3. STRANI
ORKDNIftlVO: TRSI - UL MONTEOCH1 «, U., TELEFON »34108 In »4-638 - PoStnJ preda 55» - FOUKUŽNII A. GORICA: Ulica 24 Magglo 4/1 tele ton 33 82 UPRAVA; TRST - UL SV FRANČIŠKA »L 20 - Telefon 37-338, »5-823 - NAROČNINA: mesečna 8U0 Ur - vnaprei četrtletna 2.250 Ur, polletna 4 400 Ur celoletna 7 700 lli - SFRJ posamezna številka ? tednu tn nedeljo 50 para (50 stanb dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: založništvo ti-žaškega tiska Trst u-5374 - Za SFRJ: aD)T, ilS, Ljubljana, Stan trg 3/1., tel-.on 22-207, tekoči račun pri Narodni nankj v l.iubljani - 501 3-270/1	OGi.tsi cena ottiasnv: Za vsak mm v širini enega stolpca: tigovskl 150, tlnančnoupravm 250, osmrtnice L5( Ur — Mab uglasi <0 Ur bosec’a — Oglas! tržaške p
goriške pokrajne se aaročajo pri upravi. — Iz vseb drugih pokrajin Italije pri (Socletk Pubbllcith ItaUana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja lr tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst