dolenjka.dd
NOVO MESTO
SEPTEMBER - MEJEČ “KOLINSKE” V “DOLENJKI” goveja kocka 132 g	299,00	SIT
majoneza 630 g	569,00	SIT
2* kr'ma 530 g	429,00	SIT
cokolešnik 1/1	759,00	SIT
margarina Rama 500 g	247,00	SIT
deit pomaranča 1,5 lit.	129,00	SIT
marmelada marelica 700 g	299,00	SIT
V soboto, 4. septembra 1999, v času od 7. do 19. ure odprta prodajalna SAMOPOSTREŽBA ŠMIHEL.
■	H	1	1	i	i	H	M	■	1		H	Ji
												
SPOMINSKA SVEČANOST NA TREBELNEM
NOVO MESTO - Odbor skupnosti Gubčeve brigade skupaj z 12. brigado in Dolenjskim odredom vabi na osrednjo spominsko svečanost pred spomenikom Gubčeve brigade, ki bo v soboto, 4. septembra, ob 11. uri na Trebelnem. Slavnostni govornik bo Lado Ambrožič -Novljan. Nato bo tovariško srečanje pri lovski koči. Avtobusni prevoz ni organiziran.
Berite danes
stran 2:
•Prevoz v pomoč staršem
•Pozdravljeno novo šolsko leto!
stran 3:
•Po mehkem čez železniški prehod
stran 4:
•Kolpa bi konkurenčno firmo kupila
stran 6:
• Vroč krompirček še zboru krajanov
stran 8:
• Tom z Mirne se seli v Mokronog
stran 9:
• Velik uspeh Prusovih vin
stran 18:
•Kar je govoril, je delal, kakor je učil, je živel
stran 24:
•Dojenčka sta v naročju pravih mamic
Obsežen domoznansko zasnovan zbornik je izšel ob 750-letnici prve omembe župnije in kraja - 29 avtorjev, 524 strani, 3000 izvodov - Urednika Marinka Dražumerič in dr. Stane Granda
ŠENTJERNEJ - V okviru prireditev ob prazniku občine Šentjernej so v četrtek, 26. avgusta, predstavili Zbornik župnije Šentjernej. Šentjernejska župnija je med starejšimi na Dolenjskem, Šentjernej pa je sploh starodaven kraj z bogato zgodovino in temu primeren je tudi zbornik: obsežen, pester in vsebinsko bogat. V njem sta predstavljena zgodovinska preteklost in sedanjost šentjernej-ske župnije. Zbornik je izšel ob 750-letnici prve omembe župnije, župnika in kraja, po prepričanju zgodovinarja dr. Staneta Grande, sourednika zbornika in enega od avtorjev, pa je šentjernejska župnija gotovo še starejša. Največ dela za zbornik je opravila urednica, umetnostna zgodovinarka Marinka Dražumerič, tudi avtorica obsežnega prispevka v zborniku.
Razkošni zbornik na 524 straneh, ki ga je izdala šentjernejska župnija, založila pa Družina, je izšel v nakladi 3000 izvodov. Vsebinsko je razdeljen na več sklopov: narava, preteklost, Cerkev, Pleterje, umetnost, narodopisje in vojni čas. Prispevke je napisalo 29 avtorjev, med njimi so tudi vrhunski slovenski strokovnjaki na svojih področjih. Šentjernejski zbor-
fr VREM E
Jutri bo pretežno oblačno, možne so manjše padavine; v soboto in nedeljo se bo vreme izboljšalo.
nik obravnava številne teme, ki govore o bogastvu dediščine in izročila v teh krajih, in večina od njih je prav tu prvič obdelana. Večina avtorjev se je udeležila predstavitve zbornika v Šentjerneju.
Zbornik, ki je zasnovan domoznansko, je nadgradnja Zgodovine šentjernejske fare na Dolenjskem, ki jo je pred 72 leti napisal dolgoletni šentjernejski župnik Anton Lesjak. “Od takrat je prišlo na dan veliko novega in veliko stvari je, ki jih je v zvezi z zgodovino teh krajev še treba raziskati,” je med drugim na predstavitvi dejal dr. Granda. “Če bo takih zbornikov pri nas več, se bomo tudi Slovenci začeli učiti iz zgodovine. Do sedaj se namreč še nismo!” je končal Granda.
PRI VELEPOSLANIKU
VINICA - V ponedeljek, 30. avgusta, je na veleposlaništvu republike Hrvaške v Ljubljani hrvaški veleposlanik v Sloveniji Ivica Maštruko sprejel pobudnika ustanovitve društva slovensko-hrva-škega prijateljstva nekdanjega hrvaškega ministra za notranje zadeve Josipa Boljkovca in nekdanjega predsednika krajevne skupnosti Vinica Jožeta Stegneta. Seznanila sta ga z namenom ustanovitve društva, veleposlanik pa je zamisel pozdravil in obljubil udeležbo na ustanovnem sestanku 24. septembra v Vukovi Gorici. Ta dan pa bo obiskal tudi občino Črnomelj, kjer se bo srečal s podjetji, ki poslovno sodelujejo s Hrvaško ali zaposlujejo hrvaško delovno silo.
ISSN 0416-2242
9 770416 224000
vaš četrtkov prijatelj
dolenjski list
Veselo šentjemejsko praznovanje
Jernejevo, praznik občine Šentjernej - Prireditve so se vrstile 10 dni, udeležilo pa se jih je blizu 30.000 ljudi - Šentjernej in občina je eno samo gradbišče
Na Cikavi pri Novem mestu odpiramo novo mesto nakupov!
„0 RJAL.N1 K - V nedeljo so v koprskem pristanišču naložili na cestni trans-skep r uPabalnik (na fotografiji), ki so ga z ladjo pred dnevi pripeljali iz špari-poj*P™anišča Santander. Uparjalnik je krenil na pot v ponedeljek dopoldne, Cest71 S° zara<ti dežja odložili odhod, prvotno načrtovan za 8. uro zjutraj. Tran0 transPorlna kompozicija z uparjalnikom bo v soboto na Dolenjskem. bro\,j))J,rter'■ ?a bodo pognali tega dne ob 7. uri zjutraj na počivališču v Zado-z°rn 'L°.Pr‘bližno 12 ur pozneje prispel v Trebnje, kjer bo prenočil. Med prevoha ■ ° ° na transportni poti uredili obvoze za ostala vozila. Za osebna, avto-Uro ‘n lavoma vozila največje skupne dovoljene mase do 7,51 bo obvoz med 7. Toma- P° n°voodprtem delu avtoceste iz smeri Zaloga proti krožišču
t občinske ceste.
Ko b Cevo’ s,cer bodo lahko uporabljala tudi regionalno cesto in o ted ( n?Porter z uparjalnikom med Malencami in Smarjem-Sap in pozneje ti-1 ,tnarlem-Sap in Višnjo Goro, bo promet kljub oviram potekal po avtoces-tapre °! Tredvidoma od 8.30 do 14.30. Pozneje, ko bodo izredni tovor peljali Uredil Trebnjega, bodo magistralno cesto zaprli za ostala vozila. Obvoz bodo
4; to naprej
ne j ‘P?. reg‘onalni in lokalnih cestah, vendar le za vozila do največ 7,51 skup-iapot 0 jfne mase. Tudi v nedeljo in ponedeljek, ko bo kompozicija nadaljeva-kiniao i° ‘n P^P^a na dvorišče jedrske elektrarne, bodo posamezni odse-edino ,lra e ces,e zaprti. Obvoz bodo uredili po bližnjih cestah. Obvoza ne bo stadinT^deljek od 10.30 do 12. ure v Krškem, ko bodo uparjalnik peljali od na mostu čez Savo. (Besedilo: L. M., foto: A. P.)
KROP ETO VI OCENI TISKA
Nova napoved
‘Brez lustracije na Slovenskem ne bo šlo. Naš prostor je nujno potrebno miselno in čustveno očistiti. Tako, kot je sedaj, ne more iti več naprej. Ljudje z “edinim znanstvenim pogledom na svet", ki niso sposobni obsoditi laži in zločin, nimajo ,egitimacije za vodstvena mesta v družbi. Morajo se umakniti. 4 se nočejo. Torej jih mora umakniti narod. Po demokratični P°ti- Taka pot je lustracija. Upamo, da bo priložnost za to po volitvah konec prihodnjega leta... ”
Ob teh nestrpnih, surovih, hujskaških, poplitvenih, v svojem bistvu pa globoko nekrščanskih in nespravnih besedah, ki pozivalo k čistki in obračunu s pomočjo nedemokratične lustracije po (m ne na) volitvah, poudarjeno objavljenih v zadnji številki Družine, slovenskega katoliškega tednika, ni mogoče ostati rijvnodušen. Družina naj bi bila pač drugačna od preostalega s,°venskega tiska, ki se, kot je v nedavni brezjanski pridigi trdil nadškof Rode, “izživlja z napadi na Cerkev z namenom, da bi lo moralno diskvalificiral in ji vzel ugled pri ljudeh ”.
S takim pisanjem Družine si Cerkev sama jemlje ugled. Zlasti Zato, ker v svojem učenju poseduje trden verski in splošnocivi-‘zacijski temelj, na katerega bi lahko uprla svoj odnos do a,ugače mislečih ljudi. To je Pavlovo Prvo pismo Korinčanom, natančneje odlomek, ki ga je britanski predsednik Blair pred avema letoma recitira! na pogrebu princese Diane. To so tiste slovite, polnokrvne besede o ljubezni kot temelju krščanstva, iubezni, ki je potrpežljiva, dobrotljiva, ki ni brezobzirna, ki ne Ufe svojega, ne misli hudega, ki vse prenaša, vse veruje, vse upa, 'lubzeni, ki se veseli resnice in ki nikoli ne mine. Lustracijske napovedi Družine dokazujejo, da je ob teh besedah potrebno ,i čisto srce in volja za odpuščanje. Samo tako obstaja upanje, da bomo Slovenci kdaj živeli drugače, brez ideološkega
sovraštva.
MARJAN LEGAN
ŠENTJERNEJ - Letošnje praznovanje šentjernejskega občinskega praznika, ki ga obhajajo na jernejevo, 24. avgusta, je bilo še posebej bogato in pestro. Prireditve v počastitev praznika so se vrstile kar 10 dni, od petka, 20. avgusta, do nedelje, 29. avgusta. Pripravili so kulturne, športne, zabavne, družabne in druge prireditve, ki se jih je udeležilo blizu 30.000 ljudi. Samo na Jernejev sejem v soboto dopoldne je prišlo kakih 5.000 ljudi, prav toliko, če ne več, pa jih je bilo na osrednji sobotni popoldanski prireditvi. Za primerjavo: občina Šentjernej šteje 6.850 prebivalcev.
Prireditve od nastopa Pihalnega orkestra slovenske policije, konjskih dirk in dirke petelinov, predstavitve Zbornika šentjernejske župnije, srečanja oktetov do nastopov estradnih umetnikov Alfija Nipiča in Tereze Kesovije ter finala tekmovanja za najmočnejšega Slovenca Martina Krpana so v veliki meri podprli sponzorji, domači obrtniki in podjetniki pa tudi zunanji, iz Novega mesta, Ljubljane in drugod. Veliko breme zlasti za zabavne prireditve je nase prevzelo gostinstvo Vindiš iz Lenarta, ki je izdatno poskrbelo za vse gostinske storitve v času praznovanja, za postavitev ogromnih šotorov, odrov, za nastop glasbenikov in pevcev. Župan Franc Hudoklin
je na praznovanju v soboto med drugim dejal, da se že celo leto trudijo, da imajo za praznik kaj
pokazati in se pohvaliti z uspehi. “Tako je celo ožje središče Šentjerneja eno samo gradbišče, saj prenavljamo celotno komunalno infrastrukturo.” Po teh delih bo občinsko središče dobilo novo sodobno podobo in ureditev. Dela pa potekajo tudi v drugih občinskih središčih. Vsekakor sta Šentjernej in cela občina v zadnjem času eno samo gradbišče.	a.	B.
JERNEJEVO - Prireditve ob letošnjem šentjernejskem občinskem prazniku so se vrstile celih 10 dni. Prisostvovalo jim je blizu 30.000 ljudi, se pravi, da se je povprečno vsak prebivalec te občine, od dojenčkov do starcev, udeležil štirih prireditev. (Foto: A. B.)
v
Zbornik župnije Šentjernej
V Mercator Centru Novo mesto vas pričakujejo Mercatorjev hipermarket s 1.900 m2 prodajnih površin z živili in tekstilom, odlična ribja restavracija, INTERSPORT, Modiana, Trgoavto, Mercatorjeva tehnična trgovina, Športna loterija Slovenije in skupina prijetnih lokalov, kjer si boste po nakupih oddahnili in malce posedeli.
Dobrodošli v največjem Mercatorju na Dolenjskem!
ercator Center Novo mesto
ŠENTJERNEJSKI ZBORNIK - Razkošni Zbornik župnije Šentjernej, ki je izšel ob občinskem prazniku, so predstavili (z leve): urednik dr. Stane Granda, šentjernejski župnik Anton Trpin, urednica Marinka Dražumerič in predstavnik založbe Družina dr. Janez Gril. (Foto: A. B.)
PREHITRO V OVINEK - Prevelika hitrost je pogost vzrok prometnim nesrečam in tako je bilo tudi v soboto nekaj po peti uri popoldne pri tabli za začetek naselja Krasinec. Čeprav je ovinek pred Krasincem lepo pregleden se tokrat trčenju škode in renaultove devetnajstke ni dalo izogniti, k sreči pa nesreča ni zahtevala smrtnih žrtev, ki smo jih minuli teden na slovenskih cestah našteli devet, letos pa že 236. Z začetkom šolskega leta na ceste spet prihajajo šolarji, ki so jih doma in v šolah sicer seznanili s pravili obnašanja na cesti, a jih razigranost včasih zavede, zato morajo na to računati tudi odrasli, ki držijo v rokah volan. (Foto: I. V.)
Poletje in prireditve
Poletje je bilo tudi letos v znamenju mnogih prireditev. V poletni kulturni utrip koristno vključijo gradove, kjer jih imajo, in takih grajskih poletij je bilo na našem območju kar nekaj, ali s pridihom preteklosti, ali zazrtih v prihodnost, ali pa v dunu sedanjosti. ugi v mestih, zlasti v starih mestnih jedrih, so kot naročeni za poletne kulturne dogodke za vse generacije. Dobra lokacija zlasti za veselice so kraji ob vodi, ki jih zaradi naravnih danosti pri nas tudi ne manjka, da vseh možnosti niti ne omenjamo. Vsekakor organizatorji različnih prireditev, kot so npr, poletne noči, pogosto opravijo pravo kalvarijo, preden dobijo soglasja za pripravo poletnih kulturno-zabavnih dogodkov. Vsemu navkljub se trudijo in poletje je bilo kar na gosto posejano s kulturnimi prireditvami od rocka, baročnega petja, uličnega gledališča do (gasilskih) veselic in kar je še podobnega. Ali ste vedeli za poletne (kulturne) prireditve? Ali ste se udeležili katere od teh? V anketi, ki prihaja med bralce nekako ob koncu sezone poletnih kulturnik dogodkov, smo vprašali prav to. Odgovori kažejo, da glas o poletnih dogodkih seže v javnost, in videti je, da so prireditve kar obiskane. Dejstvo pa je, daje udeležba kulturnih prireditev nemalokrat odvisna od dela v službi in doma na kmetiji, zlasti tedaj, ko dajeta pečat življenju industrijsko delo in kmetovanje.
ANICA BOBIČ, učiteljica razrednega pouka iz Šmarjeških Toplic: “Kulturne prireditve v našem kraju redno spremljam. Zdravilišče Šmarješke Toplice, ki o prireditvah redno obvešča tudi krajane, je letos še popestrilo že tako bogato kulturno dejavnost z glasbenimi večeri, kar je zelo pohvalno. Ob tako bogati ponudbi, kakršne nimajo povsod, je prav gotovo vsakdo lahko našel kaj zase.” BORKA NIKIČ, prodajalka v zlatarstvu Kunaver Trebnje, doma z Vel. Vidma pri Šentlovrencu: “Le poredko grem na kako kulturno prireditev in tudi ne vem, kdaj in kje so. Tam, kjer sem doma, so poleti predvsem veselice. Poznam pa poletno gledališče na Muljavi in bi si ga rada ogledala, a si ne vzamem časa. Osebno ne pogrešam takih prireditev, menim pa, da bi jih morali bolj reklamirati.”
VIDA SIKOŠEK, vodič na gradu Podsreda, iz Kozjega: “Na gradu Podsreda se je julija in avgusta nekaj dogajalo vsak dan v tednu razen ob ponedeljkih. Rada sem se jih udeležila, mogoče bi obiskala manj, če ne bi bila tukaj. Poletnih prireditev je v Sloveniji veliko, vseh pa ni mogoče obiskati. Za ljudi je najbrž kar strošek, če se udeležijo mnogih.”
JANJA PIBERNIK, flavtistka v pihalnem orkestru Kostanjevica na Krki: “Kot članica orkestra veliko nastopam. Letos poleti sem se udeležila številnih kulturnih prireditev v Kostanjevici na Krki in drugje v Posavju, na Dolenjskem in Primorskem. Sodelovala sem tudi v Tolminu na taboru mladih godbenikov Slovenije. Vsi ti nastopi so mi ostali v lepem spominu.”
PETER SIMONIŠEK, papir-ničar iz Pečic pri Brežicah: “V službi v Vipap Vidmu delam v turnusu. Tudi doma na kmetiji je veliko dela. Zaradi vsega tega pogosto ne morem na različne prireditve, tudi če bi mislil iti. Sem tudi član gasilskega društva, in ker smo ustanavljali društvo, smo imeli s tem dosti dela, tako da ni ostalo časa za drugo.”
MARJANA GRAHEK, kmečka gospodinja z Otovca: “Kulturne prireditve so ponavadi ob sobotah in precej jih je predvsem poleti, ko je na kmetiji največ dela. Včasih je imela skoraj vsaka vas gledališko skupino in njihove predstave smo si radi ogledali. Tudi zdaj bi z veseljem šla v gledališče ali na koncert slovenske narodno-zabavne glasbe.” RADOŠ KUŽNIK, marketing manager v Kolpi, iz Rosalnic: “Bil sem na nekaterih prireditvah v sklopu Pridi zvečer na grad, kjer menim, da bi glede na trud organizatorjev moralo biti več obiskovalcev. Osebno me bolj privlači rockovska kultura, pravi kulturni dogodek leta pa je bil zame Rock Otočec, kjer so organizatorji izvrstno opravili svoje delo.”
JANEZ ILC iz Ribnice: “Kot športnik sem pred leti več časa živel na jugu Italije. Kadar jr bila priložnost, sem si ogledal tamkajšnje kulturne posebnosti. Letos sem z družino dopustoval pri nekdanjih prijateljih in seveda soprogi in otrokoma omogočil, da smo skupaj še enkrat občudovali spomenike italijanske kulture. Doma tako ni ostalo časa za obisk kakšne kulturne prireditve.”
MATEJA KRKOVIČ iz Kočevja: “Dvomesečne kulturne prireditve na mestni ploščadi so dodobra popestrile poletni utrip Kočevja. Prireditelji so zadeli v polno, saj so ob glasbenih in plesnih točkah prosti čas lahko prebile vse generacije. Dvakrat sem konec tedna ob nastopu kočevskih glasbenikov preživela v Kočevju. Mislim, da bi lahko pripravili več tovrstnih prireditev”.
Prevoz v pomoč staršem
Novomeška občina je edina občina v Sloveniji, ki je organizirala prevoz gluhih in naglušnih otrok v Ljubljano in domov
NOVO MESTO - Novo šolsko leto se je že začelo. Še pred nekaj leti so se začetka šole zelo bali starši gluhih in naglušnih otrok, ki se šolajo v zavodu v Ljubljani, saj so jih morali v ponedeljek zjutraj pripeljati v Ljubljano, v petek pa so morali ponje. Sedaj teh skrbi že nekaj let nimajo več, saj je novomeška občina - edina v Šloveniji -skrbi za organiziran prevoz teh otrok.
Starši so za pomoč občini zelo hvaležni. Zdenka Čustič iz Novega mesta, mama naglušnega fanta, je povedala, da je bila uvedbe organiziranega prevoza več kot vesela. Poprej je morala z Bojanom zelo zgodaj na avtobus, pogosto pa je s sabo vzela tudi otroka, ki gaje imela v varstvu. Potem ko je pospremila Bojana do šole, se je z avtobusom vrnila v Novo mesto, v petek pa je šla spet ponj. Odkar je organiziran prevoz, ga v ponedeljek zjutraj pospremi do kombija, v petek pa ga počaka na dogovorjenem mestu. “Prevoz teh otrok, ki gaje novomeška občina organizirala pred petimi leti na_ pobudo staršev, društva in Centra* za socialno delo, je staršem v veliko pomoč. Prihrani jim čas in težave, ki bi jih imeli v službi zaradi odsotnosti z dela, hkrati pa so pomirjeni, ker vedo, daje poskrbljeno tudi za njihovo varnost,” je povedala Vesela Banič, sekretarka novomeškega medobčinskega društva gluhih in naglušnih, ki deluje na območju desetih dolenjskih in belokranjskih občin.
Vsak ponedeljek peljeta iz Novega mesta do Zavoda za gluhe in naglušne v Ljubljani dva kombija otrok: v prvem so osnovnošolci, za katere krije stroške prevoza šolsko ministrstvo, v drugem pa srednješolci, teh je letos 5, stroške pa krije novomeška občina. Od letos bosta del stroškov za otroke iz njihovih občin krili tudi topliška
v •	•
in žužemberška občina. To znese na leto dober milijon tolarjev.
Novomeško medobčinsko društvo gluhih in naglušnih skrbi za svoje člane skozi celo leto: posreduje jim zanimive informacije, organizira predavanja, prejšnji mesec pa so skupaj z Mobitelom organizirali predstavitev mobilnih telefonskih aparatov za gluhe in naglušne. V jeseni bodo tako kot lani spet organizirali tečaj znakovnega jezika, poleti pa so že tretje leto zapored uspešno izpeljali petdnevno počitnikovanje gluhih in naglušnih otrok v Taboru
Vesela Banič
mladih v Dolenjskih Toplicah. “Letos je letovalo 26 otrok, starih od 7 do 16 let, iz cele Slovenije. Delo z njimi je bilo naporno in odgovorno, kljub temu smo uspeli, da so se dobro počutili, predvsem pa, da so se prek športa in iger vključili med slišeče otroke, kar ti otroci najbolj potrebujejo,” je poudarila Baničeva. Tabora so bili veseli tudi starši, saj je novomeško občinsko društvo edino v Sloveniji, ki organizira tabore za te otroke.
J. DORNIŽ
Povprašujejo po stanovanjih
V Krškem bodo nadaljevali stanovanjsko gradnjo na Griču - Malo denarja za socialna stanovanja
krški občini veliko. Za gradnjo in nakup socialnih stanovanj je na voljo malo občinskega denarja,
KRŠKO - Občina Krško načrtuje, da se bo nadaljevala stanovanjska gradnja na Griču, kjer naj bi tudi v bodoče nastajale montažne hiše. V ta namen je doslej že prodala Marlesu zemljišča. V tem mestnem predelu so sicer še na voljo zemljišča, tista, kijih občina doslej ni prodala izključnemu graditelju. Te še nezasedene površine namerava prodati za gradnjo znanemu kupcu. Na občini zagotavljajo, da teh prostih stanovanjskih parcel ne bodo prodali komu, ki bi jih pozneje preprodajal.
Preprodaja pač dviguje cene gradbenim parcelam, kar bi Krčani občutili enako boleče kot prebivalci drugih območij, kjer je ponudba povprečno dobrih stanovanj manjša od povpraševanja. Povpraševanje po stanovanjih je v
RAZSTAVA DOLENJSKIH ZGNETENK
NOVO MESTO - V okviru praznovanja 30-letnice organiziranega delovanja obrtništva na našem območju bo danes, v četrtek, 2. septembra, ob 12. uri v avli Zavarovalnice Tilia otvoritev razstave unikatnih keramičnih izdelkov - dolenjske zgnetenke Matjaža Matka, člana Območne obrtne zbornice Novo mesto. Razstavo bo odprl muzejski svetovalec Jožef Matijevič.
TUDI ŽELEZNIČARJI ZA VARNO POT V ŠOLO
LJUBLJANA - Slovenske železnice so pred začetkom šolskega leta poskrbele za večjo varnost vseh, ki se vozijo v šolo in iz nje z vlakom, saj bodo železničarji in policisti vse do srede septembra pozorno spremljali predvsem dijaške vlake po vsej Sloveniji, da ne bi med tradicionalnimi “sprejemi” novih vozačev prihajalo do nasilja in objestnosti. V sodelovanju z ministrstvom za šolstvo in šport pa bodo na posameznih šolah železniški strokovnjaki učence poučili o varni poti v šolo in iz nje.
• V Krškem naj bi nekaj novih stanovanj zgradili v stanovanjskem bloku pri Domu starejših občanov. Blok je nedokončan, vendar računajo, da se ga bodo zidarji kmalu znova lotili.
tako da občina letos za to ne namenja v proračunu ničesar.
L. M.
ZGORELO
GOSPODARSKO
POSLOPJE
VRHJE PRI KAPELAH -
26. avgusta zvečer je zagorelo gospodarsko poslopje v Vrheh pri Kapelah in kljub hitri pomoči gasilcev pogorelo do tal. Lastniku je uspelo na varno spraviti živino in delovne stroje. Po prvih ocenah je oškodovan za okrog milijon tolarjev. Vzrok požara ugotavlja komisija PU Krško.
LIKOVNO SREČANJE RIBNICA 1999
RIBNICA - Galerija Miklova hiša je od 30. avgusta do 2. septembra pripravila likovno srečanje Ribnica 1999 z naslovno temo Upodobiti neupodobljivo. V ponedeljek, 30. avgusta, so v galeriji odprli razstavo Didaktična likovna zbirka po zasnovi Alenke Gerlovič, ki predstavlja uvod v lik-ovnoteoretsko srečanje. Avtor razstave je Gustav Gnamuš. V torek, 31. avgusta, je bil v Kostanjevici pogovor ob razstavi Iva Prančiča, v sredo in četrtek, 1. in 2. septembra, pa so v Miklovi hiši potekali pogovori s številnimi gosti (Zmago Jeraj, Sergej Kapus, Andrej Medved, Jure mikuž, Andrej Smrekar, Ivo Prančič itn.). Na temo Majhno mesto, velik muzej je o arhitektu Franku Gehry-iu predaval arhitekt Tomaž Brate.
Pozdravljeno novo šolsko leto!
Celo tisti, ki so že zdavnaj zapustili šolske klopi in tudi otrok šolarjev nimajo, začutijo posebno valovanje, ko vsako leto odštevamo zadnje avgustovske dni. Ostala množica otrok, staršev in strokovnih delavcev pa celotno svojo vsakoletno skrb posveča prvemu septembru, ki je za mnoge prvo srečanje z vrtcem, obvezno šolo, srednjo šolo. V vsakdanjih pogovorih na cesti, doma, v službi, v medijih vseh vrst se pogosto pogovarjamo o učbenikih, učiteljih, o 9-letni šoli, o stroških za prevoze in bivanje dijakov, o popravnih izpitih... Ob vsem naštetem se na posa*-meznih šolah trudijo, da bi opravili še zadnje priprave na uspešen začetek šolskega leta.
Kaj prinaša sodobna šola v slovenski prostor na prelomu tisočletja? Največ pozornosti gotovo velja programu 9-letne osnovne šole, ki jo na novomeškem področju začenjajo štiri šole: Globoko, Krmelj, Semič in Metlika. V teh okoljih so opravili veliko delo lokalne skupnosti, vodstva šol, učitelji, vzgojiteljski kader in tudi starši. Rečemo lahko, da so te šole zrasle z okoljem. Povečana pozornost javnosti je zato ob letošnjem prvem septembru pričakovana in upravičena. Pripravljeni so tudi programi spremljanja uvajanja programa 9-letne osnovne šole, zato bodo šole, starši in celotna javnost ugotavljali dosežke kakor tudi morebitne pomanjkljivosti, da bi lahko sproti uravnavali šolsko prenovo.
Ob začetku šolskega leta 1999/2000je treba povedati, da je veter šolske prenove zajel tudi vse ostale šole, ki še delajo po programu 8-letne šole. Staršem bodo šolniki poveda-
li, da se pričenja pouk po posodobljenih.učnih načrtih v vseh razredih. Tako že zdavnaj ne velja več predstava o togi šoli, kjer se nič ne prenavlja in izboljšuje. Omenjene novosti lahko strnemo v naslednje značilnosti: učne načrte različnih predmetov bomo vsebinsko približali; odpravljali bomo učenje nepotrebnih podatkov; posodobili bomo vsebine vseh učnih načrtov; v pouk bomo uvajali zanimive oblike in metode dela; učencem bomo omogočili več časa za ponavljanje.
Ko govorimo o novostih v šolstvu na prelomu tisočletja, moramo vsaj omeniti tudi paleto novosti na področju srednjega šolstva od dualnega izobraževanja do prenove gimnazij. Matura, ki je ponovno uvedena, je že postala del šolskega polja v Sloveniji. Brez novosti tudi predšolska vzgoja ne more. Jeseni prično nekateri vrtci uvajati nov kurikulum, ki bo dodobra prenovil dosedanje programe in uvedel posodobljen vzgojni in organizacijski pristop tudi med najmlajše.
Ob vsem navedenem naj vsem, ki delajo v vzgoji in izoj braževanju, zaželim veliko pozitivne energije in ustvarjalnega nemira, hkrati pa jim privoščimo, da bodo država in lokalne skupnosti nenehno skrbeli za dobro materialno osnovo vseh naših zavodov s področja vzgoje in izobraževanja.
Prvi september. Za marsikaterega šolnika je to tudi p^’1 upokojenski dan. Zaslužili ste si ga, hvala za vse, kar ste vložili v naše generacije, uzijte
b°**’>aaU
Zavod RS za šolstvo
predstojnik OE Novo mesto
Ljubljansko pismo
SDS bo (o)klestila pokojnine?
Borce za domovino po svetu častijo, pri nas pa...
LJUBLJANA - Obeta se nam vroča politična jesen, to je že jasno. Napovedal jo je Janez Janša, predsednik SDS, na tiskovni konferenci sredi julija s trditvijo, daje (bo) pokojninska reforma naperjena v škodo mlade generacije, ker ne uvaja drugega naložbenega stebra, ki bi bil ugodnejši za mlade zavarovance. Drugi njegov očitek predlogu pokojninske reforme velja ohranjanju okoli 116.000 “posebnih privilegijev”. Med uživalci “pokojninskih privilegijev” naj bi poleg borcev bile še žrtve 2. svetovne vojne, npr. izgnanci, interniranci, žrtve vojnega nasilja pa tudi takšni prejemniki izjemnih pokojnin, kot so znanstveni in kulturni delavci itd. Za te “privilegije” naj bi šlo iz proračuna najmanj 32,4 milijarde tolarjev na leto. A to, po oceni SDS, pomeni, da nekateri iz pokojninske blagajne dobivajo več, kot so vanjo vložili, in da si sedanji reformatorji pokojninskega sistema prizadevajo ohraniti v njem vse, kar jim koristi, predvsem pa svoje privilegije.
Na takšno netenje razprtij med upokojenci in na trditve, aao breme reforme nosili
da bod
mladi tudi (če ne predvsem) zaradi privilegiranih pokojnin udeležencev in žrtev 2. svetovne vojne, smo lahko prebrali veliko ogorčenih odmevov. Dejstvo je, da so državni organi in zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje že nekajkrat pojasnili, kakšne v resnici so te “astronomske” pokojnine udeležencev NOB, pa so ta pojasnila pri nekaterih po pravilu naletela na gluha ušesa. Zato še enkrat: “Privilegirane pokojnine” prejemajo le tisti udeleženci NOB, ki so vstopili v partizane pred 9. septembrom 1943,
oz. Primorci pred 13. oktobre istega leta. Pa še to samo tis , ki s svojimi prejemki in delovb dobo niso dosegli cenzusa p biižno povprečne pokojnin > torej tisti, ki so bili na delo^,, mestih delavca, vratarja ali or gih, nizko ovrednotenih- v . drugi udeleženci NOB, t.j. tis > ki so vstopili v NOV pozneje, tisti, ki so dosegli s svojmi p jemki višjo pokojnino od p ^ vprečja, nimajo od udeležb NOB nikakršnih “privilegijev
ali koristi razen dvojnega s ja (partizanskih) let’kar j. splošna praksa v vseh dfza v protihitlerjevske koalicij času 2. svetovne vojne. .
Ni namreč države v EyroP. tudi na svetu ne, v kateri bi J. ni branitelji ne bili P?.??ma_ zaščiteni. V sosednji Italiji i jo vsi udeleženci 2. sveto ^ vojne poleg svoje pokojnjn . posebno vojaško v višini n zaščitne, t.j. “privilegir® pokojnine. Prav tako v Fr3 J ’ Kanadi, ZDA... V drugih^.
vah prejemajo branitelji do .
vine 30- do 50-odstotm dodate k pokojnini itd. Na Hivašken-kjer se je vojna komaj k0)1 J so tudi že sprejeli za* zaščiti braniteljev, po kat . se lahko ti upokojijo s 5	•
starosti in z dokaj visoko P nino. Tudi naši branitelji o g vine iz desetdnevne Jun Ljh vojne so z zakonom °,Yteni, veteranih posebno zaS'c -za prav tako kot še živeči bore
severno mejo.	„vakŠ-
Na očitke, da uživajo n ^ ne “pokojninske privilegij odškodnino za medvojn ,j Ijenje, so ostro reagira y predstavniki organizacij vojnega nasilja. Stranki, K ^ prizadeva te “privilegij je vzeti, zastavljajo vPra . j;s|dh bilo življenje v koncentra J jh
taboriščih, v političnih z P na
v izgnanstvu in beguns > jj prisilnem delu in privilegij? Je bil morda je. jev ukaz: “Napravite ni a a|j želo zopet nemško- * jejSt-neovrgljivo zgodovin sk^ (elfl vo? Že samo to, da je eVoj-žrtvam priznan status zr . ^ nega nasilja in ne žrtev' t0o in fašizma, dovoj zg njSo pove, da mnogi še ved mena
dojeli zgodovinskega P ga
in namena
ukaza.
VIP
Novomeška kronika
KITAJCI - Novo mesto ni samo evropsko, ampak svetovno mesto. Na novomeški tržnici Kitajci kupujejo nizozemsko zelenjavo in iz nje pripravljajo k' Jih s plastičnimi palčkami jedo podgorski gurmani. Pekinške račke '
gagajo po mad-ilijanski, prašiči
zarsko, riž je italijanski, prašiči krulijo po podgorsko, kitajska so v glavnem imena jedi. Važno je, da ima podgorska prestolnica svetovljansko ponudbo.
SOSED - Prireditev ob šen-jjernejskem občinskem prazni-u se.Je udeležil tudi župan sosednje škocjanske občine Janez covšič. Imel je kaj videti. Medtem ko je škocjanski občinski Praznik, Knobleharjev dan, etos minil bolj potiho, je bučno sentjernejsko jernejevo trajalo !?r dni. “Lahko šentjernej-skemu županu Hudoklinu, ko prireditev pride toliko mskovalcev, kot je pri nas vseh Deanov,” je bogato šentjernej-ko praznovanje komentiral sosed Povšič.
PODŽUPAN - Štirj e novo-težk po^zuPan' imajo res
in naporno delo. Ne sa-
®°. da morajo župana dr. Starca nadomeščati na številnih pri-uitvah, za čast in slavo novo-,^ke občine, matere dolenj-L1, oočin, se podajajo celo v a?.e Preizkušnje. Med te ne i Prisostvovanje profesio-u . Podžupanje Martine Vr-. VJ" na blagoslovu novega skega kombija na Dolžu ' udeležba Marjana Somraka r °tVor!.tv’ McDonald’sove n| tavracije, kjer je bila najbrž J gova neomajna komunistič-bi zavest na hudi preizkušnji ob 'agoslovu restavracije novo-skega prošta. Za čast in sla-
občine
n„,ul’c|ne pa se je vrli Somrak u J rašn° podal, ko je sode-skih na baških dirkah dolenj-n» sm Posavskih (pod)županov V]j'?nt.)ernejskem hipodromu. (vn, .PrePričljivo največji teži d "*a, ne konja) je zmagal rak.aC1 zPPan Hudoklin, Som-cirt Pa -ie Hilo od vsega tega jmf,iUiSa, ,najb°U všeč to, da je svni i!3 toliko časa vajeti v
ojtn rokah.
vn na 8ospa,je rekla, da so se rtu 'orrieškiporodnišnici konč-so , zam^njave. Za začetek ^menjali dojenčka.
pOHOD ZA SRCE
zdraSV0MESTO- Društvo
PodarV,J,VrCa in ožilJa Slovenije, Pelo k !ca za Dolenjsko in ško ^ .raJtr}°, vabi na pohodni-s°(jQtrireditev Za srce, ki bo v udeip?’ • sePtembra. Start Stukr et)cev pohoda po daljši PainlJfeVl Poti bo ob 9. uri na b°do i!!.PolTrško 8°ro’tisti-ki ianičevi • po kraiš‘ Andri-10. ur- Potk pa bodo krenili ob
°točci!ZP/e,d port botela na športn	J obeh poti bo v
^marieškp-raiiku zdravilišča Udeipi	toplice, kjer bodo za
turnemence P° krajšem kul-toDel ...Programu pripravili b° dohj	vsak pobodnik pa
c°. p„ tudi spominsko maji-jave z.. fat?k bo z avtobusi. Pri-delavniP° , sprejemajo vsak ‘do 12- ure na tel. lU6g) 39 17 205.
Vča
Novoivifi^kr -“ČŽS* r<Oci Ni^fNiCC:
s° vC!!U oc* 'b. do 22. avgusta rodi|P. \0meški prodnišnici br»Vi' »;nita Kozole iz Do-
fcMa™"o
Gnaif S vasi
Malči Zore iz
»odipTr TS?‘' Elaža, Marjanca l'is|ava u ^,rškega - Tilna, Sta-ia' Žan °^orčič iz Žužember-J-Uže, -T-a’ Andreja Starič izrzle NUctsj.V^oteju, Darja Požun s la K(a,.ga'Timona, Klavdi--tUeiu e jz Loke pri Šent-p^izku pbino, Tatjana Jane-^eKar p J<Avasi - Urško, Tanja AniCa vZ Orehovice - Kajo, ■ koei;,„..°Pne iz Zaloga pri
VP;e|,lse
oga pri ana, Polona Juršič esna §b8a Uerovca - Luka,
kuka<1RkuE;a iz Češče vasi vasi. n0Zal|j
 j-, .i.,— „
Sivi, *1' dečka, Berta Hu p> A 'z Brezja - dečka.
la . -a Slak iz Knežje av*da, Mojca Janko iz
Aa,a Bl2n cGA mESTA
Ajd0 atnik
Re-
iz Nad mlini 44 -
Čestitamo!
MAŠIZ N ASIH P B Č I N MMM
MALOMASNO KOSILO NA TRŠKI GORI
TRŠKA GORA - Hotel Krka vabi v nedeljo, 5. septembra, obiskovalce praznovanja Marijinega rojstva na Trški gori na obisk Krkinega hrama. Poleg domačih jedi bo na izbiro tudi malomašno kosilo. Vabljeni!
ŠOLA ZA PSE IN VODNIKE
NOVO MESTO - Kinološko društvo Novo mesto obvešča vse lastnike psov, da bodo tudi to jesen organizirali šolo za pse in vodnike. Vabijo lastnike mladih in tudi odraslih psov, da se udeležijo male šole, začetnega ali nadaljevalnega tečaja pa tudi tečaja za pse reševalce izpod ruševin. Uvodni sestanek bo v ponedeljek, 6. septembra, ob 18. uri na vadbišču na Grabnu. Vabljeni!
Suhokranjski drobiž
NOVA VEŽICA - V vasi Žvir-če se krajani skupaj z občino Žužemberk trudijo, da bi še pred zimo spravili pod streho novo mrliško vežico. To bo za ta konec Suhe krajine pomembna pridobitev, ki jo financirajo krajani z namenskimi sredstvi, seveda pa računajo tudi na pomoč Občine Žužemberk.
MOST - Na Jami pri Dvoru so mladi postavili nov mostiček čez Krko in poskrbeli tudi za svečano odprtje. Trak je ob otvoritvi prerezala 78-letna Amalija Mirtič -Janezova teta z Jame.
ADI SMOLAR V ŽUŽEMBERKU - Za prijeten glasbeni konec tedna bo poskrbel priznani glasbenik Adi Smolar, ki bo nastopil v okviru Poletnih grajskih prireditev v Žužemberku, in sicer v petek, 3. septembra, ob 19. uri v vinski kleti gradu Žužemberk.
BO LETOŠNJI PRORAČUN SPREJET? - Danes bo sedma seja občinskega sveta Občine Žužemberk, na kateri bo med drugim na dnevnem redu tudi sprejem proračuna.
PRIZNANJA OBČINE ŠENTJERNEJ - Ob prazniku šentjemej-ske občine so podelili dve nagradi ter plaketo občine Šentjernej. Nagradi sta prejela Leopold Svalj (na fotografiji desni, ko mu nagrado izroča šentjernejski župan Franc Hudoklin), dolgoletni dejavni in prizadevni član mnogih šentjemej-skih društev, in Lidija Kovačič, dobitnica številnih priznanj in nagrad na srednješolskih tekmovanjih iz znanja matematike, fizike in kemije doma in po svetu. Plaketo občine pa je prejela šentjernejska ekipa na tekmovanju Igre brez meja. (Foto: A. B.)
Po mehkem čez železniški prehod
V Šmihelu prvo gumi vozišče na železniškem prehodu na Dolenjskem - Bistveno manj hrupa - Bo sedaj občina razširila cesto? - Kar 85 odst. prehodov nezavarovanih
NOVO MESTO - Pred dnevi je Sekcija za vzdrževanje prog v Novem mestu ob sodelovanju novomeške občine na novo uredila vozišče na železniškem prehodu pri Šolskem centru v Šmihelu. Ta prehod je sicer že dolgo zavarovan z zapornicami, je pa bilo vozišče v tako slabem stanju, daje bila to že kar prava kritična točka. Pri ureditvi pa niso le vozišče na prehodu prilagodili niveleti cestišča in proge, ampak so prvič na Dolenjskem vgradili tako imenovano gumi vozišče.
Med železniške tirnice in 60 cm na vsako stran tirnic so položili montažne gumijaste elemente nemškega proizvajalca. “To gumi vozišče sedaj avtomobilom in drugim cestnim vozilom omogoča lepši, bolj tekoč in tako rekoč ne-tresoč prehod čez železniško progo, predvsem pa je ob tem bistveno manj hrupa kot prej, kar je zlasti za okolico zelo pomembno,” pravi inž. Marjan Žaletelj, šef novomeške Sekcije za vzdrževanje prog pri Slovenskih železnicah. Skupna širina na novo urejenega železniškega prehoda v Šmihelu je nekaj več kot 7 metrov. Ta železniški prehod je torej na novo urejen in razširjen, sedaj bi bilo prav, ko bi občina razširila še cesto na obeh straneh prehoda.
Poleg tega ne bo treba več ob strojni regulaciji nivelete in smeri tira, kar opravljajo najmanj enkrat na dve leti, med tirnicama in ob njih rezati in odstranjevati asfalta in ga po opravljenem delu ponovno polagati, saj bodo poslej le odstranili montažne elemente gumi vozišča in jih potem ponovno namestili.
Dela pri sanaciji tega šmihel-skega prehoda so veljala okoli 3 milijone tolarjev, od tega so približno polovico stali gumi elementi. “Po zakonu mora za vozišče na železniških prehodih skrbeti
1. POHOD
ŠENTJERNEJSKE
KONJENICE
ŠENTJERNEJ - Šentjernejska konjenica - društvo prijateljev konj Šentjernej organizira 10. in 11. septembra 1. pohod šentjernejske konjenice. V petek, 10. septembra, bodo krenili s hipodroma v Šentjerneju ob 9. uri, nadaljevali pot po dolini Krke, proti Otočcu in nato v Brusnice, kjer bodo pri Ivanu Kralju imeli počitek in zakusko, potem pa bodo odšli proti Miklavžu, kjer bo družabno srečanje s prenočitvijo. V soboto, 11. septembra, bodo ob 9. uri odšli na pot proti Javorovici, sledila bo pot proti Velikemu Banu, cerkvi sv. Štefana v Dolenji Stari vasi, Grobljam, popoldne pa se bodo vrnili na šentjernejski hipodrom. Pot bo dolga 45 kilometrov in z višinsko razliko 760 metrov. Prijave zbirajo do 5. septembra, prijavnina, ki vključuje hrano in prenočišče, pa znaša 5.500 tolarjev na osebo. Informacije na tel.: 068/81-833 (Milan Kranjc), 041/538-902 (Janez Kavšek).
©
MARTIN KRPAN 99 - Na finalnem tekmovanju za najmočnejšega Slovenca Martin Krpan 99 se je v soboto v Šentjerneju pomerilo 10 zmagovalcev regionalnih tekmovanj. V hudem in izenačenem boju je postal zmagovalec Denis Udovič iz Hrvatinov pri Kopru, izvrstno pa se je odrezal tudi Gregor Novak, silak iz Žužemberka, ki je osvojil 3. mesto. Prireditev je spremljalo veliko število ljudi. Eno najzanimivejših tekmovanj je bilo prenašanje Krpanove kobilice, otovorjene z vrečami soli. Največja skupna teža je celo presegla 100 kg. Krpani so čim bolj otovorjeno kobilico morali čim hitreje prenesti okoli avtomobila Volkswagen cady, ki je na koncu pripadel skupnemu zmagovalcu. (Foto: A. B.)
upravljalec ceste, čeprav ljudje pa tudi upravljalci napačno mislijo, da je to naloga železničarjev,” je povedal Zaletelj. V tem primeru gre za občinsko cesto in so si stroške za ureditev prehoda delili. “S tem bi radi spodbudili tudi druge upravljalce cest, da bi se na železniških prehodih odločili za tako rešitev.”
Kot rečeno, gre za prvi tako urejen železniški prehod na Dolenjskem, v celi Sloveniji pa je prehodov z gumi voziščem okoli 50, vseh prehodov pa 1070.
Sekcija za vzdrževanje prog v Novem mestu skrbi za vzdrževanje vseh dolenjskih železniških prog. To so proge Ljubljana - Metlika, Grosuplje - Kočevje, Sevnica - Trebnje in Novo mesto - Straža v skupni dolžini 213 km. Na teh prograh je 336 železniških prehodov oz. križanj s cestami, od tega jih je okoli 270 ali kar 85 odst. prehodov nezavarovanih oz. so zavarovani samo z Andrejevim križem. Torej je manj kot 40 prehodov zavarovanih z zapornicami ali avtomatsko cestno signalizacijo (utripajoča luč). Zavarovanje enega železniškega prehoda z avtomatskimi zapornicami stane okoli 30 milijonov tolarjev, z avtomatsko cestno signalizacijo pa ne dosti manj.
A. B.
GUMI VOZIŠČE NA PREHODU - Pri ureditvi vozišča na železniškem prehodu pri Šolskem centru v Šmihelu so prvič na Dolenjskem uporabili montažne gumijaste elemente. V Sloveniji je tako urejenih prehodov okoli 50. (Foto: A. B.)
TENIS POD TRIGLA VOM - Zavarovalnica Triglav že več let pripravlja teniški turnir, na katerem sodelujejo njeni poslovni partnerji in drugi ugledni gostje. Iz vsakega satelitskega turnirja, ki ga pripravijo na območju Triglavovih devetih območnih enot, se zmagovalci v posameznih kategorijah uvrstijo na zaključni turnir. Prejšnjo soboto se je na Otočcu turnirja novomeške poslovne enote udeležilo 77 igralcev, skupaj pa je bilo vseh gostov več kot 100. Športno tekmovanje je preraslo v prijetno celodnevno družabno srečanje. (Foto: A. B.)
Vlasta Stokanovič
Dobrodošli učbeniški skladi
Na OŠ Center že peto leto
NOVO MESTO - Vsi starši, ki imajo doma šolarja, vedo, da šola ni poceni. Največ stroškov pa imajo ravno ob začetku šolskega leta. Ministrstvo za šolstvo skuša od leta 1994 staršem pomagati z ustanavljanjem učbeniških skladov, ki na večini slovenskih šol že zelo dobro delujejo. Ponavadi zanje skrbijo knjižničarke in tako je tudi na novomeški osnovni šoli Center, kjer učbeniški sklad že od samega začetka v šolskem letu 1994/95 vodi njihova knjižničarka Vlasta Stokanovič.
Prvo leto so iz učbeniškega sklada ponudili učbenike osmošolcem, ki potrebujejo največ knjig, naslednje leto še šestošolcem in sedmošolcem, pred dvema letoma pa vsem razredom. V tem šolskem letu bo njihovo šolo skupaj s podružnično šolo na Malem Slatniku obiskovalo 673 učencev, kar 430 učence ali 64 odst. pa si je šolske knjige sposodilo preko učbeniškega sklada. “Za izposojo učbenikov se najpogosteje odločajo učenci višjih razredov, skoraj 80 odst. vseh, saj bi komplet 7 do 13 knjig, kolikor jih potrebujejo, v knjigarni stal kar precej, preko učbeniškega sklada pa plačajo le tretjino tega zneska, in sicer za obrabnino. Manj se za sposojo knjig odločajo učenci oz. njihovi starši v nižjih razredih - letos manj kot polovica,” je povedala Stokanovičeva.
Ob koncu šolskega leta učenci knjige vrnejo, v primeru, da je knjiga poškodovana, pa morajo zanjo plačati polno ceno. “Posamezen učbenik mora biti v uporabi vsaj tri leta, čeprav se dogaja, da moramo nekatere učbenike izločiti že prej, ker jih zamenjajo novi,” je še povedala Stokanovičeva. Sicer pa sklad deluje po pravilniku ministrstva, ki velja enotno za celo Slovenijo. In po tem pravilniku ima šola možnost, da učencem iz socialno ogroženih družin učbenike posodi brezplačno. Na osnovni šoli Center bodo na ta način v letošnjem šolskem letu pomagali 25 otrokom, j
Od gradu do cest in vodovodov
Dela v žužemberški občini - V naslednjih štirih letih 300 milijonov tolarjev za obnovo gradu - Cesta za Brezovo Reber, vodovod za Križe
ŽUŽEMBERK - V žužemberški občini imajo kup del in načrtov. Tako bo te dni v grobem končan prizidek k telovadnici žužemberške osnovne šole, do srede septembra pa bo prizidek telovadnice tudi opremljen. V spodnjem delu bo moč postaviti montažne tribune, v zgornjem delu pa bosta vadbeni prostor in klubska soba. Prizidek bo stal 43 milijonov, oprema zanj pa 5 milijonov tolarjev. Večji del potrebnega denarja je oz. bo prispevalo ministrstvo za šolstvo in šport.
Eno večjih stalnih del v Žužemberku je obnova tamkajšnjega mogočnega gradu, najpomembnejšega zgodovinskega spomenika občine in Suhe krajine sploh. Sedaj poteka sanacija zahodnega grajskega stolpa in povezovalnega zidu. Ta dela bodo končana do konca septembra, veljala bodo 12 milijonov tolarjev, večji del bosta prispevala ministrstvo za kulturo in za kmetijstvo (iz projekta CR-POV), del pa občina oz. odbor za obnovo gradu, ki deluje od leta 1995, sprva pri krajevni skupnosti, sedaj pri občini. “Če bo le mogoče, bomo letos pridobili projekte za sanacijo grajske kleti,” pravi žužemberški župan Franc Škufca.
Na ministrstvu za kulturo je v naslednjih štirih letih zagotovljenih za obnovo gradu 150 milijonov to-
Franc Škufca
larjev, pogoj, da bo ta denar tudi prišel v Žužemberk, pa je, da toliko zberejo še sami. “Računamo na obljubljeni denar iz programa CRPOV in od ministrstva za evropske zadeve,” pravi Škufca.
Sredi septembra bo zaključen razpis za nadaljevanje gradnje ceste Ajdovec-Brezova Reber v dolžini enega kilometra, najkasneje v mesecu dni pa naj bi bil ta del ceste zgrajen in asfaltiran. Ker so že prej zgradili kilometer in pol te ceste, bo ostalo za izgradnjo še kilometer, to pa naj bi naredili prihodnje leto. Večino stroškov nosi občina, ministrstvo za ekonomske odnose pa naj bi iz sklada za demografsko ogrožene za to delo prispevalo do tretjine potrebnega denarja. Prav tako bodo ta mesec razpisali natečaj za nadaljevanje gradnje vodovoda Vrhovo - Križi v vrednosti 15 do 20 milijonov tolarjev.
A. B.
MAŠ IZ MAŠI H OBČI M
Razgibano poletje gre h koncu
Metliške poletne kulturne prireditve “Pridi zvečer na grad” so bile, kljub temu da niso bile na grajskem dvorišču, dobro obiskane - Na pomoč priskočilo 54 sponzorjev ■ V soboto zadnja prireditev
METLIKA - Čeprav se bo bogat program sedmih metliških mednarodnih poletnih kulturnih prireditev “Pridi zvečer na grad” končal šele v soboto, 4. septembra, pri Treh farah s koncertom v počastitev 100-letnice rojstva skladatelja Matije Tomca, pa je bil svečani zaključek že teden prej. Petkov večer pretekli teden, ki so ga naslovili “Naj zapoje tamburica”, je bil namreč še posebej namenjen sponzorjem, ki so kakor koli pomagali, da so bile poletne prireditve zopet uspešne.
Sponzorje je sprejel tudi metli-	Tako kot že leta doslej je bil tudi
ški podžupan Martin Črnugelj in	letošnji program poletnih priredi-
poudaril, da poletne prireditve pomembno prispevajo k razgibanemu kulturnemu življenju v Metliki, hkrati pa mesto in občino predstavljajo tudi navzven. Zahvalil seje članom prireditvenega odbora Toniju Gašperiču, Matjažu Rusu, Marti Strahinič, Rudiju Vlašiču, Martinu Skolibru, Stanetu Križu, Andreji Brancelj-Bed-naršek ter predsednici Anici Kopinič, ki so delo sicer opravili ljubiteljsko, a zato nič manj uspešno. Sponzorje, ki jim je Kopiničeva na prireditvi podelila zahvale, pa je povabil, da prihodnje leto znova pripomorejo k uspešnosti kulturnega poletja. Letos je priskočilo na pomoč kar 54 podjetij, zasebnikov, organizacij, zavodov, društev, gostinskih obratov, časopisnih podjetij, radijskih hiš, TV postaj. 31 jih je prireditve denarno podprlo, med njimi najizdatneje občina Metlika, ministrstvo za kulturo in Beti Metlika, 23 pa jih ni zaračunalo storitev.
tev izjemno pester. Predstavili so se dirigenti, režiserji, umetniški vodje, solisti, samostojni ustvarjalci, kantavtorji, in sicer z vrhunskimi izvedbami komornih, simfo-
• Od načrtovanih 17 prireditev letošnjega kulturnega poletja je odpadel le koncert Mirana Ruda-na, ki se je hudo poškodoval v prometni nesreči. Le ena prireditev je bila zaradi slabega vremena namesto na prostem v kulturnem domu. Sicer pa so bili najbolj obiskani koncert Big banda RTV Slovenija, koncert Mestne godbe Metlika z Ivom Godničem, komedija Žurka za punce, ki jo je režirala Metličanka Violeta Tomič, ter nastopa Adija Smolarja in klape Sinj. Najmanj obiskovalcev pa so imele otroške lutkovne predstave in gledališka, namenjena osnovnošolcem, medtem ko so bile brezplačne filmske predstave za otroke dobro obiskane.
ničnih, dramskih in lutkovnih del. Čeprav je bila zaradi popravila strehe na metliškem gradu večina prireditev na igrišču pri kulturnem domu, pa ni bilo obiskovalcev nič manj kot pretekla leta: našteli so jih okrog tri tisoč. Vendar se prireditelji zavedajo, da prireditve pod skupnim naslovom “Pridi zvečer na grad” sodijo v okolje, “ki izžareva lepoto s svojo arhitekturo in zgodovinsko pomembnostjo in se ponaša z odlično akustiko,” kot je dejala ob uradnem zaključku Kopiničeva. Zato upa, da bodo ljudje po obnovi grajske strehe zopet radi prihajali na kulturne prireditve na grajsko dvorišče pa tudi v cerkve, kot so metliška župnijska cerkev in Tri fare.
M. B.-J.
V
VEČER TAMBURIC - Pretekli petek so ob svečanem zaključku sedmih metliških poletnih kulturnih prireditev “Pridi zvečer na grad” nastopile belokranjske tamburaške skupine Varalo iz Črnomlja, Dobreč iz Dragatuša ter tamburaši metliške folklorne skupine “Ivan Navratil” (na fotografiji). Iz hrvaškega Slavonskega Broda pa so prišli v goste veliki orkester glasbene šole Ivan Zajc pod vodstvom Nenada Seletkoviča z vokalnima solistoma osiješke opere Sanjo in Vlahom Ljotičevima ter ansambel Arteški bunar. V soboto je na igrišče ob metliškem kulturnem domu privabil številne obiskovalce še kantavtor Adi Smolar. (Foto: M. B.-J.)
Kolpa bi konkurenčno firmo kupila
Kolpa iz Rosalnic tudi letos uspešno posluje ■ Dolgovi poplačani z delom lanskega dobička • Kerrock po novem tudi kot fasadni element • Med petimi kopalničarji v Evropi
$
ROSALNICE - V podjetju Kolpa iz Rosalnic tudi letos nadaljujejo z dobrim poslovanjem, saj načrte presegajo za 15 odst., latošnja proizvodnja pa je v primerjavi z enakim obdobjem lani za 8 odst. večja, tako da se nadejajo podobnega dobička kot je bil lanski, s katerim jim je uspelo poplačati tudi vse dolgove iz prejšnjih let. Med bistvenimi novostmi proizvodnjega programa štejejo uporabo kerrocka kot fasadnega elementa.
ŽEGNANJE PRI TREH FARAH - Minulo nedeljo je Rosalnice pri Metliki preplavila pločevina, saj je bilo v znamenitih Treh farah tradicionano žegnanje, eno največjih v vsej Beli krajini. Mlado in staro, ki se je zgrnilo k prazničnemu dogodku, je po maši klepetalo v nepopisnem vrvežu, otroci in starši so barantali pri kramarjih, tisti, ki so imeli na skrbi prehrano družinskih članov, pa so se potegovali za boljše kose svinjske ali jagenjčkove pečenke, ki je dišala po vsej vasi. Za zabavo in veselico so poskrbeli gasilci. (Foto: B. D. G.)
Prav proizvodnja kerrocka je, kot kaže, pradni konj Kolpine poslovne dejavnosti, saj Rosalniča-nom celo največji svetovni proizvajalec tega materiala priznava konkurenčnost. S kerrockom sodelujejo tudi z več srednjimi šolami in fakulteto za oblikovanje, ki ji bodo podarili 20 m: kerrock
LIKOVNA RAZSTAVA
SEMIČ - Društvo likovnih ustvarjalcev iz Semiča vabi v soboto, 4. septembra, ob 19. uri na otvoritev likovne razstave Antona Ger-šiča iz Semiča in ostalih članov društva, ki bo v gostišču Ogulin na Cerovcu pri Semiču. Po odprtju razstave bo na vrtu gostišča koncert treh belokranjskih rokovskih skupin, in sicer Dust-baga iz Metlike, Deserta iz Semiča in Broken locka iz Črnomlja.
plošč, izdelki študentov pa bodo razstavljeni na Kolpinem razstavnem prostoru na pohištvenem sejmu v Ljubljani. Trenutna rast proizvodnje kerrock plošč je 30 odst. letno.
Mirjan Kulovec
Na področju kopalniške opreme Kolpa san so razvili vrsto novih modelov kopalnih kadi in tuš kadi, lepo priložnost pa vidijo tudi v razvoju masažnih kadi in tuš kabin z vgrajeno turško savno in masažo, kjer poskušajo kar najbolje slediti svetovnim smerem razvoja. Kar se tiče novosti v proizvodnji kopalniškega pohištva velja omeniti pohištvo z vgrajenimi keramičnimi umivalniki, ki ga bo Kolpa poslala na trg ob koncu leta. Na področju proizvodnje tuš kadi in kopalnih kadi ter ostalih termoprofiliranih izdelkov se Kolpa s 130.000 elementi uvršča med pet največjih proizvajalcev v Evropi.
Kljub nerešenemu lastniškemu statusu tudi proizvodnja v Rada-tovičih, kjer dela 26 delavcev, teče normalno. Glede na uspešno poslovanje se po besedah dirketorja Mirjana Kulovca v Kolpi ne mislijo povezovati s konkurenčnimi proizvajalci, radi pa bi del dobička vložili v nakup katerega izmed manjših konkurentov. Nekaj firm so si že ogledali, vendar se za nakup še niso odločili.
I. V.
SREČANJE DOMICILNIH ENOT NOV IN POS *
ČRNOMELJ - V nedeljo, 5. septembra, ob 11. uri bo v jurjevanjski dragi ali v primeru dežja v avli srednje šole v Črnomlju jubilejno 40. srečanje domicilnih enot NOV in POS belokranjskih občin. Ob tej priložnosti bodo posebno pozornost namenili 55. obletnici ustanovitve partizanskih enot, ki so bile formirane v Beli krajini ali pa so delovale na tem območju. Nastopali bodo godba na pihala iz Črnomlja, tamburaški orkester glasbene šole Črnomelj, Partizanski pevski zbor in recitatorji Srednje šole Črnomelj.
Kmetice v koruzo na Otovcu
Črnomaljsko društvo kmečkih žena pripravilo tekmovanje v spravilu koruze - Ohraniti spomin na pozabljena opravila
OTOVEC - Društvo kmečkih žena iz Črnomlja je pred gasilskim domom na Otovcu v nedeljo popoldne že tretje leto zapored pripravilo tekmovanje v spravilu koruze, ki se je potem nadaljevalo z družabnimi igrami in veselico. Društvo kmečkih žena Črnomelj je razmeroma mlado, saj je bilo ustanovljeno pred sedmimi leti, je pa vsekakor eno bolj dejavnih.
Ena izmed pomembnejših nalog društva kmečkih žena je tudi ohranjanje tradicije in obujanje spomina na nekatera kmečka opravila, ki živijo le še v spominu starejših ljudi, saj so pridne kmeč-
ŽENSKE KOT KOMBAJN - Vprašanje je, če bi kombajn z njivo koruze opravil hitreje, kot so to v nedeljo na Otovcu s srpi in rokami zmogle članice belokranjskih društev kmečkih žena. Vsako ekipo je sestavljalo osem žensk in moški, ki je bil zadolžen za koš. Koruzo je bilo treba obtrgati, zličkati in obesti na kozolček, koruznico pa požeti in zvezati v snop. Svoje delo so najhitreje in najnatančneje opravile Dragatuščanke in Črnomalj-ke. (Foto: I. V.)
ke roke že skoraj povsod zamenjali stroji. Ker je bila -lUlruzna njiva v neposredni bližini gasilskega doma na Otovcu, kjer je doma predsednica črnomaljskega društva, so se ženske pred dvema letoma domislile, da bi pripravile tekmovanje v pospravljanju koruze.
Prva prireditev pred dvema letoma je uspela in počasi že postaja tradicionalna. Letos so se na Otovcu najprej v povorki, potem pa še na njivi predstavile ekipe društev kmečkih žena iz Dragatuša, Semiča, Metlike, Adlešičev in domačega društva iz Črnomlja. Kasneje se se iste ekipe pomerile še v zbiranju krompirja, skakanju v Žakljih, pitju brizganca s slamico in vlečenju vrvi. V končnem vrstnem redu so zmagale Dragatuščanke nad Semičankami in Črnomaljkami, Metličanke so bile četrte in Adlešičanke pete.
Društvo kmečkih žena Črnomelj je aktivno celo leto, še posebej pozimi, ko je na kmetiji manj dela in ob večerih več časa. Tedaj ob izdatni pomoči Kmetijske svetovalne službe Črnomelj pripravijo vrsto predavanj na različne teme, vsako leto pa tudi kuharski tečaj. Članice društva vsako leto pripravijo kulinarično razstavo na jurjevanju in martinovanju, če jih povabijo, pa sodelujejo tudi na drugih prireditvah, kjer domače pecivo in kruh tudi prodajo in tako pridejo do za delo društva prepotrebnega denarja. Vsako leto se odpravijo na dva izleta, pred kratkim so obiskale Bled in Vintgar, čaka pa jih še vožnja po vinski cesti na bizeljskem koncu.
I. V.
POD DOMAČE NA ZILJAH - Pred tremi leti je s srečanji narodnozabavnih ansamblov in harmonikarjev na Ziljah začelo tamkajšnje društvo kmečkih žena, letos pa so njihovo delo prevzeli ziljski gasilci. Na srečanju sodelujejo tako že uveljavljene skupine, kot ansambli, ki se publiki predstavljajo prvič, osnovni namen srečanja pa je druženje med glasbeniki in prebivalstvom, zato srečanje nima tekmovanega značaja. Tako so v soboto, 28. avgusta, na Ziljah nastopili duo Baron in Martini iz Metlike, Maj iz Butoraja (na sliki), Trio Kristal iz Novega mesta in Poljub iz Žužemberka. (Foto: I. V.)
m
VESLALI V BANAH - V soboto, 28. avgutsa, je podjetje Kolpa v kampu v Podzemlju pripravila tradicionalno srečanje delavcev in poslovnih partnerjev, tako kot lani pa je tudi tokrat največ zanimanja udeležencev veljalo tekmovanju v veslanju v Kolpinih kadeh po Kolpi. Nerodnejši tekmovalci so povzročili salve smeha, aplavz zmagovalcem pa je pripadel Novomeščanoma Gorazdu Bratožu in Radu Medletu (na skrajni desni). (Foto: I. V.)
Sprehod po Metliki
Ko se je prireditev Kolpa na Kolpi v Podzemlju bližala vrhuncu, je bil njen voditelj Jože Vrani-čar-Luidži že precej dobre volje, zato je v svoj govor vnesel marsikaj, s čimer je dobro nasmejal občinstvo, pa tudi kakšna kletvica mu je ušla. Ko mu je začelo zmanjkovati štrene, je govor zaključil: “Kar pa sc mene tiče, ja vas mam rad. Kaj me gledate? Če vas ma lahko rad papež, vas ma lahko rad tudi Luidži.” Dežurni zlobnež pa je na to pripomnil, daje papež ob teh besedah mislil na slovenske gozdove, Luidži pa na Kolpine delavce in njihove bone za pijačo.
KOT CANKAR - Gašperičeva Jana si je zaželela iti v disko poslušat priljubljenega hrvaškega pevca Petra Graša. Ko je njeno željo slišal sin, ji je dejal, da bo, če jo sreča v disku, naredil isto kot Ivan Cankar. “Kaj mi bos naročil skodelico kave?” ga Je vprašala mati. “Ne, zatajil te bom,” ji je odvrnil sin.
ČOP SE JE SPREMENIL-Ko je Toni Gašperič na obrežju Kolpe slišal, da sta Čop in Spik osvojila naslov svetovnih prvakov v veslanju, je hitro pripomnil: Se je pa spremenil tale Čop. Ko seje družil s Prešernom, se je utopu v Savi, zdaj, ko se pajdaši s Špikom, pa kar dobro vesla."
-s------------------
Črnomaljski drobifj
DEKLETA ZANIMA NEKAJ DRUGEGA - Včasih so na podeželju ustanavljali društva kmečkih žena in deklet, v Črnom-Iju in še marsikje okoli pa imajo zdaj le še društvo kmečkih žena. Predsednica črnomaljskega društva Marjana Grahek je zadevo razložila tako: “Deklet v društvi kmečkih žena tako ni, saj jih boj kot stari običaji, kuha in kmečka opravila zanima nekaj drugega. Ni pa povedala, kaj bi to bilo. Najbrž to, kako iz kmečkega de kleta postati mestna gospa m n kmečka žena.	D
RAD JE PREDSEDNIK - Potem ko Viničani Jožetu Stegne ^ niso več zaupali še enega man a ta na čelu krajevne skupnos , neutrudni Jože kljub berglam, s katerimi si zaradi nesreče P°m? ga pri hoji, ne miruje. Zgleda, bi bil rad spet predsednik. K mu predsedovanje prireditveni odborom prireditev, ki si J1 zamisli in jih tudi izpelje sko J sam, očitno ne dajejo trajneS predsedniškega zadovoljstva, zdaj na vse kriplje prizade ustanoviti društvo slovens hrvaškega prijateljstva. Ni vr'8' da ga ne bi ob vsej zagretostii z stvar doletelo vsaj PoclPr®<Ls niško mesto, če bi si že ne , i hrvaški notranji minister Jo l Boljkovac zaželel predsedo društvu, ki naj bi po Stegnejo besedah pripomoglo k b°J medsosedskim odnosom m so lovanju med ljudmi z obeh s meje.
Semiške tropih
iptej
KAJ SO MERILE? - S^'' ške kmečke žene so ekip tekmovanje v pospravlja'J koruze sestavile na sobo izletu, dan pred tekmovanje
na Otovcu, a so bile kljub c prepričane, da bodo zmag ^ Svoje prepričanje so pojasm ^ dejstvom, da imajo v svoj' . stah največjega kmeta naokoli. Ko jih je voditelj P ^ šal, če je možakar potem ' višji od dva metra, se J • izmed njih hotela na hitefjle voriti, češ da kmeta n's°merjle v višino, ampak da so . jjjtro njegovo žival. Čeprav se je popravila, da so štele nj S ., živali, je bilo že prepozno, ^ marsikdo pred tem pomts' nekaj drugega	Q	KO-
VAŠKA VESELIC A PD ve. VEM - Včasih je na vasMi selicah pela frajtonarica, ki pobje pa so dekline vr s0
taktu polk in valčkov, objnu
kakšnega odojka in jag j se popili kupico ali dve vin e
L koncu š.- malo/ravsal', pa j
Iiu nv/uvu uv  -------  ,	j	n«V3'
bilo. A novi časi z noVinl jjraj0 dami in novo glasbo PL, [0Vctt tudi na podeželje. Na L ^ bodo v soboto harmon izmenjale hreščeče c tr'rlleče tare, poskočne polke pa g h()(|0 rokerske melodije, k' J1 udili tamkajšnji mladim P metliški indusbagovci ‘ esert
ški puščavski lisjak'1	.	^
Fox). Ropotalo bo faW. djna
eerovško veselico slišat	a
Krvavčji Vrh in Črešnj,^ kako na plesišču, ne ve
Drobne iz Kočevja
PODIVJANI MOTORISTI jJJ) 7vOni dan popoldne je v Kibniško-Kočevski dolini donelo °d siren reševalnih vozil, ki so z regionalne ceste Kočevje-Dvor Pn Mlaki drvela proti ljubljanskemu Kliničnemu centru. Na ravnem delu te ceste, po kateri ni veliko prometa in je kot nalašč za sprostitev nepotešenih hitrosti strastnih motoristov, so se zaradi prevelike hitrosti težje ali lažje ' Ppsirodovali trije motoristi iz c'evja, ki so vadili za bližajoče se dirke na reškemu Grobniku. Dirko so torej končali preden se le začela!
. ZUPANOVA BRADA - Kočevski župan Janko Veber je tik pred vrhuncem letošnjih počitnic Poskrbel, daje moral na “zatožno l0P kmetijski minister Ciril mrkolj. Interpelacija proti njegovim grehom je tehtala nekaj sosmatih kilogramov obreme-jujočih dokazov, torej imela je glavo in rep, pa tudi “trebuh” (vsa emlja je lasti države), ki se vali P°ysej Kočevski in je v lasti Smr-oljevega Sklada kmetijskih zem-J sc m gozdov, razvpitega para-rzavnega mastodonta, ki je tujek ^večini slovenskih občin. Kmalu P neuspeli “odstrelitvi” bradate-nh?mistra ie Prvi mož kočevske nirClne odšel na zaslužene počit-e >n se v službo vrnil s nekaj centimetrov dolgo črno brado, hi t ?a Eavtar> Ki po novem skr-i , 1 za občinski protokol - lani v asPc_šn° debitirala ob prazno-7h?U • ' obletnice kočevskega , ra -je povedala, da jih je Jan-j Presenetil tudi lani. ko seje po ln?US!u “Pozabil” obriti. Ni raz-d ga, da tega ne bo storil tudi te še»’ sal,nal bi predstavnice lepša pola občinske uprave župa-hroa aiJ1'8nile, da je tudi brez Trr- 0 v redu.
ZVc^S IN vasko GLAVNI DnHi 01: Matija Krkovič - Tiče, skn d1?-1. 'z Morave in Vasilj Va-RadW° C’ Ulmskega igralca stela sta bda glavni zvezdi ko-Drir a-8a nast°Pa na zaključni DlrJj j-v’ Poletnih večerov na Medtem ko je Tiče vle-jn .eb 120 let stare frajtonarice
zablienih' n-ekai že zdavnaj pojoči ?riV1Z’ se Je Vasilij na vso tnk,„r. da se predstavi kot av-
r°du Belnv’Ste!eC' ČePrav ie P°
1 že vi? t anJee> ni zatajil, daje stela- v tr‘deset let zvest ko-ciii \ !- turi’ izročilom in tradi-vasj.^ljrea družico iz obkolpske PolHn či. Vaško je v več kot Kostela« Uir° trajajočem nastopu dtiral S Plne Dupiak pel, re-žela« PriPovedoval šale in podobi za; z®u0tlbe. Vse, kar se spodo-skega kmaženca’Pisatelja, ljud-
! >3®S£ns”ri‘lca in
VALI dAČI BODOTEKMO-
1 PronaH«, •0rJ°č?li smo ze> da Je
Drrj j, e . tudi drugi razpis pri iz-keeljjz,aJal.ca za obnovo stavbe Klinh ?av športnemu parku Gaj. konč„ emu Pa še ni znana do-katereo t!soda tega objekta, za bilo na t, ,®8Uači menijo, da bi ga Zgradi*■0 Je opustiti in na novo dvoran' v°kv|ru nove športne mQVa|pe' tla bi lahko članice tekačice fV g' l'gi oziroma keg-tekmc ,rentrale za prvenstvene občina ,11 igrajo v Cerknici, je jev 2a agotovila 200 tisoč tolar-tuinno113 avo časovne ure in
0 sanacijo kegljišča.
Jtoiški zobotrebci
čez most v žle-
bltrati ž ^ebruarja letos sta se bržavn1 i. obnovi mostov na železnia CStl tirugoga reda čez Bistrici r\Prog0 v Žlebiču in na so S|e ,v y°riči vasi. Medtem ko konča]|nle8a delavci Gradisa PrviDf.i v.Predvidenem času, v tl0(ijeti»Vle' maia7 je neko celjsko !°žele v m?st v Žlebiču obnovile bi) zaretku avgusta. Seveda
tajvečie radi tega tu<Ji v času
ten, Pot 1* Prometa promet moli so nr . je enosmerno, vozni-jern) p ®.d rdečo lučjo (semafor-tiso n« tajal'- Čeprav se dela dV|la niti oh <!<•!* nmtih
levih i
avna niti ob dela prostih Polž«? Praznikih, so se vlekla k°niu7V: “Kolikor denarja, to-tikdcir,, j’, je povedal namest-va sprot• Jc> češ da jim je drža-z°vala «i drobtinicah naka-Z u ar-
TejNpDBlTEL°M v kon-
a^bneiše', .asih je bilo po-i- uttenit i P,sati se v telefon-Judje , kot v zgodovino. Tudi ^etku ,i° luim telefonom so v ?°Sebnež?Ve,Bcselib sodili med P^ezav-,6, tlaues pa brezžična 'ttboi uikakršen statusni ?uboen,,*? ga imajo mnogi za ribni?L-,rlcvnico. Celo nekatc-
j ‘Onia- rl 0- v-cio ncKate-rrd i?h?'i> 0011 so si svoj stanca; p , jsali z nakupom mobi «!ke za sr,, a?engo” v večje zaboj-r, Pičev^u 0krog stanovanjskih PPtemo Jodijo s telefonsko v>domaK° v,dprCj° Pokrov,
(ik!aNo a.pok |cejov“bazo” in °b .Lah nai	*...
"blek^- naj prinesejo čevlje,
MŠŠ	IZ MAŠI	H	O S C 1	m
SREČANJE Z ODLIČNJAKI - Potem ko je ob koncu šolskega leta kočevski župan Janko Veber sprejel ravnatelja in najboljše učence osmih razredov, je v petek gostil tudi ravnateljici gimnazije Kočevje Meto Kamšek in srednje šole Tatjano Patafta ter njunih enajst odličnjakov, med njimi Mojco Bartol, ki je od 34 maturitetnih točk osvojila kar 33 in jo bo skupaj z drugimi sprejel predsednik države Milan Kučan. Zahvalil se jim je za dosežene uspehe in jim “priporočil”, da bi bilo za Kočevsko koristno, če bi se po visokošolskem študiju na delovna mesta vrnili v mesto ob Rinži, saj bodo njihovo znanje potrebovala domača podjetja. Kmalu bo župan pripravil sprejem še za kočevske študente; v prihodnje namreč ne sme biti pretrgana nit med “pametnimi možgani” in lokalno skupnostjo. (Foto: M. Glavonjič)
POLETNE VEČERE BODO PODALJŠALI
KOČEVJE - Poletni večeri na Mestni ploščadi bodo postali tradicionalna kulturnorazvedrilna popestritev kočevskega poletja, saj so Občina Kočevje, območna izpostava Sklada za ljubiteljske in kulturne dejavnosti, Center za razvoj in promocijo turizma ter radio Uni-vox več kot uspešno prebili led in v dveh mesecih tako po okusu kot po vsebini pripravili za vsakogar nekaj. Zadnji avgustovski nastop otroškega gledališča, kočevskih mažoretk, ki se pripravljajo za nastop na svetovnem prvenstvu, skupine Duplek iz Kostela z Vaskom Poličem, Matijo Krkovičem in pevkami ter kočevskega pihalnega orkestra, je vnovič na mestno ploščad pritegnil veliko število ljudi. Ker so se poletni večeri zelo obnesli, jih bodo podaljšali tja do občinskega praznika 3. oktobra. V primeru slabega vremena ne bodo potekle na ploščadi. Pri organizaciji prireditve so sodelovala kočevska podjetja in posamezniki. Pomagali so, da so bili dejanski
Simona Skrabec
Kako zgraditi izmišljeni svet
Predavanje Simone Škrabec v Miklovi hiši
RIBNICA - Enomesečni obisk v domovini je Ribničanka Simona Škrabec, ki že deset leti živi v Barceloni, med drugim izkoristila tudi za predavanje v Miklovi hiši pod nazivom Kako zgraditi izmišljeni svet.
Simona je v Ljubljani študirala primerjalno književnost, po poroki v Španiji je začela veliko prevajati, prevode pa objavljati v Novi reviji, redno sodeluje tudi v kulturnih oddajah Radia Slovenija. Na drugo domovino se je dobro privadila; pravi, da med Slovenijo in Španijo ni velikih razlik.
Simona ima dela čez glavo in politiko pušča ob strani. Ustvarjalna žilica ji ne da miru zlasti, ker želi preko medijev ohraniti tesne stike z matično domovino. V predavanju je opisala usodo dveh pisateljev. V njih pripovedujeta o stvareh, ki sta jih videla na lastne oči in jih doživela na lastni koži. V svetu, v katerem živimo, velja, daje sleherna stvar, ki smo ji bili priča pri polni zavesti, verodostojna.
“A kadar nam v literarnem besedilu kdo zatrjuje, da lahko želja, izrečena v zvezdnem utrinku, premakne hišo za več kilometrov stran ali da je mogoče v kovinski okvir ujeti človeško dušo in s tem omogočiti osebam neke vrste okrnjeno nesmrtnost, nas ne bo nihče prepričal o verjetnosti takšne izjave. Ravno zato se ne splača trošiti moči, da bi ugotovili, koliko je pri vsej stvari resnice in kaj naj bi ta pomenila. Veliko zanimivejše je upreti oči v tistega, ki nam pripoveduje zgodbo”, je ob predavanju Kako zgraditi izmišljeni svet, dejala Simona Škrabec.
M. G.
RIBNICA SE PREDSTAVLJA
RIBNICA - Tudi Ribničani se zavedajo, kako pomembno je biti pomemben. Njihove množične in že uveljavljene prireditve so dobile svoje stalno mesto v letnem koledarju turistične zveze Slovenije, o njih pa kar obširno poročajo skoraj vsi slovenski mediji. V prihodnjem letu bodo pripravili posebno dokumentarno oddajo ob 25-letnici suhorobarskega sejma, že v soboto 14. septembra pa bodo v oddaji TV Genij slovenske televizije predstavili Ribničane in njeno okolico. Posebne predstavitve pa bo Ribnica deležna v nedeljo, 19. septembra, v turističnemu kvizu Potepanja. V spoznavanju lastnega in nasprotnikovega kraja se bo ekipa Ribnice pomerila proti ekipi Črne na Koroškem. Ribnico bodo zastopali Danica Čampa-Marinc, Zdenka Mihelič, Miha Klun in Marko Modrej.
stroški poletnih večerov, okrog 800 tisoč tolarjev, poplačani, od tega je občina prispevala 200 tisoč tolarjev.
LIP Podpreska stoji že 17 mesecev
PODPRESKA - Odpuščeni delavci žive zgolj od upanja, da bo njihova “fabrika” spet začela obratovati, sicer slabše, nikakor pa ne od prejemkov iz Zavoda za zaposlovanje, ki znašajo borih 22 tisočakov mesečno.
Te dni smo se zopet pogovarjali z go. Evelin Vesenjak, ki zastopa te delavce v imenu sindikata Neodvisnost. Govorili smo o raznih poskusih reševanja tega gordijskega vozla, ki je menda edinstven vsaj v tem delu Slovenije.
"Pričakujemo, da bo oktobra socialno in delovno sodišče odločalo o zakonitosti stavke, stavkovnih zahtev in (ne)zakonitosti odpusta vseh delavcev, ki ga je najemnik obrata Darko Ukmar utemeljil zgolj na dejstvu, da je bila stavka nezakonita in povzročena velika škoda. Sedanji prejemki ali nadomestila prav tako niso realni. Uspelo nam je pridobiti podatke o treh izplačanih plačah pred stavko in že iz teh podatkov - ti naj bi bili podlaga za obračun - je razvidno, da sedanji prejemki niso realni in bi morali biti bistveno večji,” pravi Vesenjakova.
Nekdanji delavci pa pravijo, da je resen kupec celega obrata znan. Znan je sicer samo priimek Resnik in daje Ljubljančan. Do kupčije pa ne pride, dokler ne bodo razčiščene stvari na sodišču. Sindikat in seveda delavci vztrajajo na stečaju, nekdanji najemnik pa vztraja na prisilni poravnavi. Kljub temu pravijo, da bo žagarski obrat začel poskusno obratovati septembra, s tem pa se odpira možnost, da se bo nekaj delavcev le vrnilo na stara delovna mesta.
A. KOŠMERL
Iščejo trajen prostor za odlagališče
Država nima enotne zamisli, kako ravnati z odpadki - Nujna sanacija deponije v Mozlju - Problem je (ne)propustnost tal
KOČEVJE - Pred leti so “minuto pred dvanajsto” (začasno) opustili lokacijo novega odlagališča smeti v gozdu pri Šahnu med Livoldom in Mozljem. V projekt je občina vložila kar precej proračunskega denarja, in ko je kazalo, da bodo končno na novi lokaciji pričeli sortirati smeti in zmanjšali njihov vpliv na okolje, seje zapletlo.
Krajani so bili odločno proti smetišču pred svojim pragom, kar ni nič novega, saj v nove posege ne privolijo skoraj nikjer po državi. Občina je upoštevala njihovo voljo, a ni opustila iskanje novih lokacij, saj so v prostorskih dokumentih, ki bodo kmalu v obravnavi, določili, da sta poleg Šahna lokaciji še pri Starem Bregu in v peskokopu pri Mozlju; po temeljito opravljenih strokovnih preso-
Voda iz Jakšičev bo zdrava
Razkužena bo z UV žarki
- Priključiti potrebno le
še elektriko
KOSTEL - Že pred okoli štirimi leti je bilo ugotovljeno, da je voda iz zajetja Jakšiči oporečna, se pravi, da ni zdrava in jo je treba pred uporabo prekuhavati. Nato so najprej uredili razkuževanje vode z UV žarki za vasi na višinskem območju, ki se napaja iz tega zajetja. Zdaj, predvidoma že ta teden, pa bo s priključitvijo elektrike urejeno tudi napajanje z zdravo vodo nižinskega območja (območje naselij Fara, Vas, Pirče, Petrina).
Zdrava pitna voda je še posebnega pomena za šolo in za Center šolskih in obšolskih dejavnosti, kjer se občasno zbirajo mladi iz vse Slovenije. Na vodovodnih pipah pa je mlade opozarjal napis, da voda ni primerna za pitje.
“Zadeva je bila že zelo nenavadna, da ne rečem kaj drugega, saj smo plačevali pitno vodo, pili in plačevali pa smo ustekleničeno vodo Zala,” pravi predsednik Turistično-športnega društva Kostel Stanko Nikolič in dodaja, da bo zdrava pitna voda izrednega pomena tudi za razvijajoči se turizem v Kostelu.
J. P.
PRIDOBITEV ZA SLEMENSKE GASILCE
SV. GREGOR - Gasilski dom pri Sv. Gregorju je ob neurejeni večnamenski dvorani, ki tudi zaradi trajajoče denacionalizacije propada, edini prostor, kamor rado zahajajo mladi s tega območja ribniške občine. Gasilci se poleg doma lahko pohvalijo tudi s pomembno pridobitvijo, saj so pred dnevi prevzeli sodobno gasilsko vozilo MAN, 230 kw moči, s pogonom na vsa štiri kolesa. Opremljena je z rezervoarjem za vodo (5 tisoč litrov), visokotlačno črpalko in agregatom. Za nakup sodobnega večnamenskega vozila, s katerim bodo lahko kadarkoli in kjerkoli pomagali pri gašenju požara, so več kot dvanajst milijonov tolarjev prispevale številne ustanove, organizacije in društva, del denarja pa so zbrali gasilci sami.
Dobrepoljski
krompirčki
KONJENIŠKO TEKMOVANJE
- V nedeljo, 5. septembra, se bo ob 14. uri začelo na hipodromu v Kompoljah konjeniško tekmovanje, ki ga organizirata konjeniško društvo Dobrepolje in turistično društvo Dobrepolje. Na programu so galopske dirke raznih skupin konj, dobrepoljska alka, viteške igre, dirka z vpregami itd.
EKSTEMPORE V DOBREPOLJU - Minulo soboto se je začelo v Dobrepolju tradicionalno srečanje slikarjev Ekstempore, ki bo trajalo do nedelje, 5. septembra, ko bodo ob 19. uri odprli razstavo ustvarjenih del. Slikarsko srečanje organizirata kulturno društvo Dobrepolje in Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti - izpostava Ivančna Gorica.
DOBREPOLJSKI TURISTI V ROBU - Srečanja v Robu se je udeležilo tudi turistično društvo Dobrepolje, ki je ob tej priložnosti predstavilo svojo dejavnost, razglednice, letos nagrajene turistične spominke itd.
jah pa se bodo odločili za najprimernejše.
Večletno odlagališče Golobja jama pri Mozlju, kamor odvažajo vso kočevsko nesnago, če ne računamo številnih divjih odlagališč, je že zdavnaj polno, saj so nerazvr-ščeni (gnili in tekoči) odpadki prebili spodnjo plast in odtekajo v kraške vrtače, kar lahko ogroža podtalnice v sosednjih občinah. Kočevski župan Janko Veber je povedal, da na tem smetišču že izvajajo nujne sanacijske ukrepe, kljub zatezovanju pasu zaradi pomanjkanja denarja pa bodo z njimi letos prednostno nadaljevali.
“Država še nima enotne zamisli, kako ravnati z odpadki. Nikakor ne bo mogla financirati gradnje medobčinskih deponij, ker se ta račun ne izide. Potreba po centralni sežigalnici za vso Slovenijo je nujna kot nikoli doslej; če bi se ji odpovedali, bomo morali določene smeti izvažati”.
To, kar od smeti ostane v občini, pa bi lahko odvažali na nova urejena odlagališča bodisi na Rigelj pri Starem Bregu, bodisi v peskokop pri Mozlju. Čeprav je prva lokacija ohranjen prostor s kmetijskimi površinami in dragocenimi izviri vode in kot takšen sploh ni primeren za načrtovano dejavnost, pa Veber poudarja, daje to eno redkih območij v občini, kjer je zadovoljiva nepropustnost tal (Kočevska leži na kraškem terenu). Tudi če bi izbrali lokacijo v peskokopu pri Mozlju - najemnik
Janko Veber
je dal opraviti presojo primernosti terena, prve ocene so zelo ugodne - bi ne mogli tam “shranjevati” vseh smeti.
M. G.
LIKOVNA DELAVNICA V OKOLICI RUDNIŠKEGA JEZERA
KOČEVJE - V okolici rudniškega jezera se je v organizaciji kočevske območne izpostave Sklada za ljubiteljske in kulturne dejavnosti končala tridnevna likovna delavnica pod mentorstvom akademskega kiparja Staneta Jarma. Dvanajst ustvarjalcev mlajše in srednje generacije je oblikovalo iz gline, slikalo z oljem na platnu in prisluhnilo teoretični razlagi osnov skiciranja in likovnih zakonitosti. Razstavo ustvarjenih del bodo pokazali v torek, 31. avgusta, v prostorih Likovnega salona v Kočevju.
PO ASFALTU PROTI BLOKAM - Tudi v velikolaški občini bo letošnji levji proračunski delež namenjen za posodobitev cest. Nedavno so odprli kilometer asfaltirane ceste skozi vas Podstrmec (za dela so porabili 15 milijonov tolarjev), ki je čez Bloke najkrajša povezava med Dolenjsko in Notranjsko. V Velikih Laščah si bodo na vso moč prizadevali, da bi do izteka mandata temu občinskemu svetu našli skupen dogovor tako kot pri vseh letošnjih načrtih in da dobi Lužarjev, občinske meje, asfaltirali še tri kilometre ceste. Tako bi dokončno povezali Bloke in Velike Lašče. Na posnetku: posodobljeno cesto sta uradno odprla župan Anton Zakrajšek in 76-letna Tončka Kraševec. (Foto: Milan Glavonjič)
RIBNIČANI NA KREDARICI - Mladinski odsek PD Ribnica je na Rudnem polju na Pokljuki organiziral že peti tabor, katerega se je skupaj z vodstvom udeležilo 33 planincev. V desetih dneh nepozabnih utrinkov so se udeleženci tabora med drugim povzpeli na skoraj vse pomembnejše očake okrog Triglava, 14 planincem je tudi uspelo osvojiti najvišji slovenski vrh. Ob tem so se seveda izobraževali kar v petih delavnicah (kaj v nahrbtnik, nevarnost v gorah, vama hoja in naravoslovna vzgoja, živali in rastlinstva gora, orientacije). Nekaj časa pa so našli tudi za sprostitev. Ob koncu so v planinski zakon združili osem parov in krstili šest mladih planincev. Sicer je skupina upoštevala “pravila narave", ves čas so v dnevnik zapisovali ugotovitve o tabornemu prostoru in še kaj. Najbolj so veseli, da razen nekaj žuljev in utrujenih nog ni bilo zdravstvenih težav, v podrobnostih nepozabnega bivanja pa bo možno brati še čez leta, saj so ob koncu izdali priložnostni časopis.
HMti
IZ NAŠIH OBČIN
Vroč krompirček še zboru krajanov
Za kaj gre pri ureditvenem načrtu za center, bodo poskušali pojasniti zboru krajanov - Krajevna skupnost TVebnje v minusu in začasno brez prilivov
TREBNJE - Sredi poletja seje KS Trebnje, pri tem ni bila izjema v občini, znašla v nelikvidnosti. Ker lastnih sredstev nima, saj občina iz proračuna financira vnaprej dogovorjene naloge, seje zataknilo, ko so zamujala letošnja sredstva od nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča. Krajevna skupnost Trebnje je imela sredi poletja skoraj za 3 milijone nekritih računov, za povrh pa je prejemala še redne mesečne račune za porabljeno elektriko v javni razsvetljavi, za njeno vzdrževanje ter čiščenje ulic, pločnikov, zelenic, parkov, avtobusne postaje in tržnice. Ker je denar iz sklada stavb- prejetih računov in rednih stro-
nih zemljišč mogoče pričakovati šele po 15. septembru, je krajevna skupnost začasno prekinila vzdrževanje objektov skupne rabe in ustavila asfaltiranje, le malo je manjkalo, pa bi ugasnila še javna razsvetljava. Zaradi tega se je obrnila na občino z vlogo za začasno regresiranje že
• Svet krajevne skupnosti je pred tednom dni sprejel sklep, da je treba nujno sklicati zbor krajanov, na katerem bi jim strokovnjaki pojasnili, za kaj gre pri ureditvenem načrtu za center Trebnjega. Imenovali so tudi skupino, ki bo v najkrajšem času pripravila vse potrebno za ta zbor. Potem ko je občinski svet zavrnil ured-nitveni načrt za center, je namreč krajevna skupnost zahtevala izredno sejo in ponovno obravnavo. Na njej so svetniki še enkrat zavrnili predlagani ureditveni načrt, češ da ob pripravi niso bila dovolj upoštevana mnenja krajanov. Vodstvo krajevne skupnosti očitke zavrača, ker je obravnavalo vse prispele pripombe, ki so jih arhitekti tudi kar v največji meri vključili v načrt. Svetnikom krajevne skupnosti se zdi potrebno, da se ureditveni načrt čimprej sprejme, da bi center lahko doživel potrebne spremembe in razvoj. Nove prostore namreč potrebujejo pošta, geodetska uprava in upravna enota, medtem ko naj bi se tehnične službe Komunale in Betonala selile iz strogega centra na ustreznejše mesto. Nujno je treba urediti tudi tržnico in avtobusno postajo ter omogočiti razvoj trgovskega centra, v katerega je Mercator Dolenjska pripravljen vložiti 7 milijonov mark.
OBLETNICA GASILCEV
LOG PRI SELIH-ŠUMBER-KU - Tukajšnje prostovoljno gasilsko društvo je v soboto obeležilo 45-letnico delovanja. V počastitev obletnice so člani društva ob 18. uri pripravili gasilsko parado, nato pa so razvili še prapor, blagoslovili kip sv. Florijana in prisluhnili pevskemu zboru iz Velikega Gabra. Po slovesnosti so pripravili zabavo z ansamblom Večerni zvon.
ŽIVŽAV ZA OTROKE
OSTROŽNIK PRI MOKRONOGU - Preteklo soboto je bilo živahno pri gostilni Mravljica, kjer seje opoldne začel otroški živžav. Poskrbeli so za glasbene goste, postavili otroški grad, pripravili srečelov in poskušali v igre z otroki vključiti tudi starše. Večer pri gostišču Mravljica je popestrila Irena Vrčkovnik.
škov. Kot sta povedala tajnik KS Ivan Zajc in predsednik Stane Sitar, se je občina na dopis odzvala.
Kljub začasni premostitvi težav se v krajevni skupnosti zavedajo, da imajo zdaj že 6 milijonov tolarjev “primanjkljaja”, saj načrtovana dela tečejo, denarja iz občine pa ni. Ko bo denar na razpolago, se bo seveda razpoložljiva vsota za ta
Plemensko živino na ogled in v ocenjevanje
V Trebnjem bodo pokazali napredek v živinoreji
TREBNJE - Po petih letih bodo v Trebnjem spet pripravili razstavo plemenske živine. Dogodek se bo pričel v nedeljo med 9. in 10. uro, ko je predviden dogon živine na prizorišče pri motelu Hribar. Ocenjevanje in razstavo pripravljajo: Govedorejsko društvo Trebnje, ki zdaj združuje že 145 rejcev, konjerejski društvi iz Trebnjega in Šentruperta ter Društvo rejcev drobnice Trebnje.
Od 10. do 11.30 do potekalo ocenjevanje krav in plemenskih telic, v naslednji uri bodo ocenjevali plemenske kobile, ob 13. uri pa bodo odprli razstavo krav in plemenskih telic, plemenskih kobil z žrebeti, plemenskih žrebcev ter ovac in koz. Čeprav so se tudi rejci drobnice zadnja leta dobro organizirali, bo drobnica na razstavi tokrat bolj za popestritev dogodka.
Pokrovitelj prireditve je občina, medtem ko je glavni sponzor Kmetijska zadruga Trebnje. Kot je povedala dipl. inž. kmetijstva Ana Moder iz Kmetijske svetovalne službe v Trebnjem, je govedoreja dohodkovno glavna panoga trebanjskih kmetij. Mlečnost krav narašča in tudi količine odkupljenega mleka se povečujejo. Število krav ob tem vztrajno pada, istočasno pa se povečujejo črede na večjih kmetijah. Razveseljivo je tudi, da se na območju občine gradijo in se bodo še gradili večji hlevi.
Z nedeljsko razstavo bi v Trebnjem radi pokazali, kakšno je stanje v živinoreji, kako se je izboljšala mlečnost krav in kakšna je struktura pasem. Organizatorji načrtujejo, da bodo podobno razstavo spet pripravili čez pet let, saj je to ravno obdobje, v katerem lahko zaznajo napredek ali nazadovanje.
B. D. G.
%
:w
VESELI V VLAKU IN OB NJEM - S počitniškim muzejskim vlakom, ki je ob sodelovanju Slovenskih železnic ter društev zagon Tržišče in Interes Ljubljana v soboto pripeljal iz Ljubljane v Sevnico in Tržišče, je potovalo okrog 600 otrok, vzgojiteljev in drugih, ki so dodali kamenčke v mozaik veselja. Vlak je peljal socialno ogrožene, begunce in tudi druge otroke, pač z geslom, da smo vsi enaki. Na dvorišču sevniškega gradu ni bilo več meja za otroštvo in mladost. Sklenjene in razprte roke, glasovi, obrazi, vse je govorilo o tem, da je bil ta dan res dan veselja, brezskrbnosti in zanosa. - “Za nekatere teh otrok mogoče edino ta dan v letu, ” so grenko pripomnili organizatorji vlaka. (Foto: L. M.)
znesek zmanjšala. Člani sveta KS, ki so se sestali pretekli četrtek, so menili, daje treba zahtevati, naj krajevne skupnosti dobijo več denarja, saj bo po novem odloku o stavbnih zemljiščih sklad bogatejši. Zato zahtevajo od občine odgovor, za koliko, pa tudi podatke o tem, ali podjetja, kot so Komunala, Akripol ali Trimo, redno plačujejo nadomestila.
Krajevne skupnosti morajo do 20. septembra pripraviti finančni plan za naslednji dve leti. Že zdaj je jasno, da bo potreb po naložbah veliko več, kot bo denarja. KS Trebnje bo med večje naložbe uvrstila ureditev kanalizacije na območju Pristave in dela Rimske ceste, verjetno pa tudi sanacijo javne razsvetljave, ki bo trajala vsaj 5 let.
B. DUŠIČ GORNIK
I
PO BARAGOVIH ŽIVLJENJSKIH POSTAJAH - Podružnica SLS iz Trebnjega je minulo nedeljo pripravila že 4. pohod po Bragovi pohodni poti. Kakih 40 ljubiteljev hoje in častilcev Barage se je zjutraj ob 8. uri podalo na pot izpred motela in pot zaključilo popoldne na Vrhtrebnjem. (Foto: B. D. G.)
Trebanjci po Baragovi poti
Že četrti pohod v organizaciji podružnice SLS
RADIO MAX
88,9 FM 87,6 FM
TREBNJE - Kakih 30 do 40 pohodnikov se je preteklo nedeljo zjutraj odpravilo na pohod po Baragovi poti, ki ga je že četrtič zapored pripravila trebanjska podružnica SLS. Na 19 km dolgo pot, ki vodi skozi 12 vasi, so krenili v smeri proti Luži, Mali vasi in Dobrniču, po poti pa se jim je pridružilo še nekaj ljubiteljev hoje.
Udeleženci so se ustavili v štirih cerkvah ob poti, si v dvorcu v Mali vasi ogledali Baragovo spominsko sobo in se povzpeli do planinske točke Trebni vrh. Med potjo so jih ustavljali tudi domačini, ki so poskrbeli, da pohodniki niso opešali. Zaključek pohoda je bil okrog 14. ure na Vrhtrebnjem, zanj in za golaž v gasilskem domu pa so poskrbeli člani GD
Repče. Kot nam je v imenu organizatorjev povedal Tone Zaletelj, je hoja počasna z veliko ustavljanja, pot pa le redkokje zaide na asfalt. Kar dve tretjini poti poteka po gozdu. Pohodniki morajo pridobiti žige v Mali vasi, v gostilni Škrjanc v Dobrniču in gostilni Cugelj na Odrgi.
Pohodno pot po Baragovi življenjski poti je mogoče ubrati v obeh smereh. Nastala je v okviru projekta Celostnega razvoja podeželja in obnove vasi in zajema tri življenjske postaje misijonarja in škofa Friderika Barage: Trebnje (v gradu je živel in ga imel tudi v lasti), Malo vas (v tamkajšnjem dvorcu se je rodil) in Dobrnič (v cerkvi sv. Jurija je bil krščen).
B. D. G.
DOLENJSKI LISTI'
Loka je skoraj kot svet v malem
V Turističnem društvu Loka pri Zidanem Mostu prepričani, da bi tukajšnje lokalne posebnosti zanimale turiste - Le dva kraja bolj urejena - Avgust v znamenju Loške noči
LOKA PRI ZIDANEM MOSTU - Pred dvema letoma je nekaj zanesenjakov ustanovilo Turistično društvo Loka pri Zidanem Mostu, katerega predsednik je postal Franci Strajnar. Z ustanovitvijo društva so želeli ljudi spodbuditi k razmišljanju o turizmu in poskrbeti za promocijo krajevne skupnosti Loka pri Zidanem Mostu in tega dela sevniške občine. Ustanovitelji so namreč prepričani, da bi to območje lahko zelo popestrilo turistično ponudbo Posavja Z društvom želijo tudi spodbu- zamolčal Loške noči, tradicional-
diti ljudi za urejanje okolja. Ljudje so sprejeli ta izziv in so že vidni sadovi navdušenja. Letos je Loka kot naselje sodelovala v tekmovanju za najbolj urejen kraj in se uvrstila na 3. mesto v Posavju, za Artičami in Cerkljami ob Krki.
Pred ustanovitvijo društva v Loki niso posebej razmišljali o turizmu, kar je po mnenju članov turističnega društva škoda, saj je to območje nekako “svet v malem”. “Nimamo vinske ceste, imamo pa veliko drugih zanimivosti,” zagotavljajo v društvu in zato tudi napovedujejo, da bodo na lokalno naravno in kulturno bogastvo opozorili s svojim bodočim turističnim prospektom. Drobec iz celovite podobe širšega območja Loke že predstavlja razglednica, ki jo je založilo društvo.
Med zanimivostmi, ki jih bo nakazal turistični prospekt, so pohodniške poti po okolici, katerih označitev načrtuje društvo. Prospekt bo bržda obelodanil tudi, kaj kraj Z okolico lahko ponudi lovcem, in ta ponudba je poleg lepe narave - tu prebivajo celo gamsi - med drugim tudi koča z lepim razgledom, ki sojo zgradili krajevni lovci in ki lahko sprejme tudi večjo skupino obiskovalcev. Turistična informacija ne bo mogla mimo možnosti za ribolov in čolnarjenje na umetnem jezeru na bližnji Savi pri hidroelektrarni Vrhovo. Vsekakor prospekt ne bo
* Turistično društvo, ki stavi na naravno in kulturno dediščino in ki si zato prizadeva za njeno ohranjanje, je vzpodbudilo lastnika enega od starih mlinov, da bo obnovil propadajoči objekt, ki je nekoč dirjal svojstven pečat lokalnemu gospodarstvu in življenju.
ne prireditve v središču naselja Loka 2. soboto v avgustu.
Loško noč je začela Albina Potočnik, gostinka iz Loke pri
Zidanem Mostu v sodelovanju z gasilci, zdaj jo pomaga izpeljati tudi turistično društvo. Turistično društvo je pobudnik in organizator kulinarične razstave, ki jo pripravljajo aktivi žensk, ki v krajevni skupnosti Loka pri Zidanem Mostu delujejo v naselju Loka ter na Bregu in Razborju. Loška noč je bila letos prvič tudi v koledarju prireditev Tbristične zveze Slovenije.	l.	M.
Trebanjske iveri
KRPAČ - Med mnogimi, ki potujejo po tem svetu od rojstva do smrti, je tudi Stane Sitar, predsednik KS Trebnje. Sredi avgusta je na svoji poti srečal Abrahama, zaradi česar je sotrpine v svetu krajevne skupnosti počastil s kapljico zlate šmarnice (lastni pridelek), nato pa še z vinom in prigrizkom. Voščili so mu vse najboljše, predvsem pa, da bi pokrpal čimveč lukenj. Tistih v asfaltu.
ODKLOP - Delček Mirne je precej odklopljen. Na podirajoči se hiši na primer vse raste in cvete kot za stavo. In to brez posebne
oskrbe ali dognojevanja. Hise
čudes se neposredno drži tudi obljudeni del stavbe, ki se mu reče Odklop bar. Kdor ga M šankom da malo preveč na jezik in se tako odklopljen opoteka mimo “cvetoče” hiše, ima hitro dokaz za to, daje v rož’cah.
KADRI - V Trebnjem se strogo držijo pravil. Ta pravijo, da mora vsako javno delo po krajevnih skupnostih imeti svoj grad' beni odbor. Ker je dela in razdrapanih cest veliko, še posebej manj obljudenih vaseh, so ponekod že sprožili alarm. Menda nimajo dovolj prebivalcev, da popolnih vse zahtevane gradben odbore.	.	•
POVEZAVA - Med mnogi®1 zelo pomembnimi vprašanji tre^ banjške občine ima posebno me sto eno: “Kakšna je povezav med ureditvenim načrtom za ce ter mesta in pobočno različico
toceste?” To vprašanje je na sestankih, na
visi v zraku. Nepoučenimse^
asa lij-- J—
ulici ali pa
zdi,
da povezave ni. Poučeni trdijo,1 povezave ni in še, daje vprašanj povsem nesmiselno. Nekateri p ga še naprej vztrajno ponavljaj
Sevniški
^abcfkT]
MOKRA VAJA - Mal0^ znajo pripraviti tako mokro v j kot na gasilskem tekmovanju
Loki pri Zidanem mostm i
gasilske ekipe tekmujejo pa .
v veslanju po Savi. V tolik*® vodi človek težko ostane suh,
'^GRAŠČAKI NE,
Tudi Sevnica si želi, da 1,1 mestnem gradu poročali lju J čim večjem številu. O raz & zakaj so na svetu in predvse» Sloveniji dobre poroke, bi se: veliko povedati. Vendar i nekateri v tem pogledu po®j ke, predsem tisti, ki imal?knav-vozila. Pri zavijanju na grajs , tomobilsko parkirišče se na• podvozje vozila kaj lahko za aw ob asfaltni rob. Če ne b. b.l° £ falta, bi si človek mislil, daj| glasni rob ostal še iz časov g .. y kov. Vendar se tem n's°fa.pC|aj avtomobili in kočije so bile na visokih kolesih, druga e:
dali poravnati cestno oviro-	.
bo pomote: nihče ne khce
starodavnih	graščakov,	kvečjen
sodobne asfalterje. ,nr)on SAMOOBRAMBA - 'VV
Rucanor, klub, ki uči sa	v
rambo, vpisuje nove čla.ne koii-treh krajih. Sevniškim m ^
škim cestnim ‘"Pr0. -eIT1bo
Iz treh občifl in petihjg^
Obletnica zbora izjv^.
LOKA PRI ZIDANEM M0^aUr - Mešani pevski zbor Prl®° h0 pri-iz Loke pri Zidanem Mostu b V .
iz Loke pri Zidanem M1os ,etnico hodnje leto praznoval z ■ • ray delovanja. Na to se začenja P. .cal-Ijati že takoj po letošnjih p aj3 in	Hitri	7,- nrva pevska t.
in tako bo jutri že prva P,e.v^Jrebit' na katero so povabili tudi ova-ne nove pevce. V okviru Praz za
,Hn ,wii več koncertu >
nja bodo imeli več k°n^‘‘fain1 katere pripravljajo nov p j(oZ-novo zborovodkinjo Ma J ,e(])jje, mus, študentko glasbene a s ki vodi zbor od od spon®la . [,j|o Celotno delovanje zb°r®.JnekaJ vseh dvajset let uspesn ’ reki-poneni že to, da je ddova ^ka
njeno. Tako majhen kraj, JeII,ore
pri Zidanem Mostu, P . resnično dober mešam P ,. gteje ki mu ni para daleč na0 J)arj|b trenutno 35 do 40 članov; zaprt Y je imel že tudi 45. Zb°r tud1 meje Loke, ampak sprej fako glasove iz sosednjih kr J bar mešani pevski zbor Predstavljaj0 Loke pri Zidanem mosltu . zbot
pevci iz treh občin in pe poS|ejje
pa je nastopal tudi v tujin'- fez posnel zgoščenko, ki po a| ie
OBNAVLJAJO KAPELICO - Na Bregu blizu Loke pri Zidanem mostu obnavljajo kapelico. V teh dneh odstranjujejo stari omet; pri tem delu je enega od domačinov poiskal prejšnji teden tudi fotoaparat. Pozneje bodo obnovili pročelje in zunanjost, vse skupaj pa naj bi predvidoma končali v kakem mesecu dni. (Foto: L. M.)
Krške
novice
medijska fronta - v
Posavje še ni prešla medijska tronta. Tu je vse v pričakovanj u tukajšnjega novega časopisa, ki uaj bi zagledal luč sveta 15. septembra. V zakulisju se kujejo nova, še včeraj nemogoča poli-cna prijateljstva. Krška LDS se postopoma prebuja, ko ji v J medijski fronti domnevno njihovi ljudje uhajajo na desno.
o tem, ko Posavje dobiva nov medij, tudi sedanji trdoživi medij ne miruje, ampak pripravlja učinkovit protiudarec ukrepom, ki jih režira najnovej-sidesno-levi medijski koncern. Konec sedanjega medijskega vrenja pa je zazdaj še skrbno varovano presenečenje, zato ga Počakajte v miru, če je v Krškem ob zadnjih dogodkih sploh še kje kaj miru. POLITIKA IN POLITIKI -e veliko politike v delo upo-ojencev! V tem smislu je krški upan Franci Bogovič nagovoril soboto udeležence sobotnega Mav Kostanjevici na Krki.
inče ni nič rekel, ali bodo šli upokojenci v politiko. V Kr-t em P*1 je v politiki vpreženih r fekaj. Pošteno mešajo štre-i ’ a*t pa pri tem vlečejo bolj v r aJt bolj v desno, bi težko .*'• Štetje predvolilnih plaka-.'b'tu že kaj pomagalo. NAPISI - Obcestna tabla pri hi;4?-?n'c'’ ki opozarja ljudi na muzej političnih zaporni-u 'n lzgnancev na gradu Raj-nburg) je mai0 zbledela. Se k°maj kdo vidi, so spo-si t,erena- Mogoče so napi-^ zbledeli zaradi barve. Tista Hirt,?’ nPr->s katero delajo kan-ate na predvolilne plakate, mJif malodane večna. Po od-liJnjenih kozolcih, pozab-sp r! sv,njakih in trhlih tepkah na a!Preč kandidati ne glede a njihov vopini uspeh s piaka_
dni SrneJ‘j° ljudstvu še dolgo
a°lgo po volitvah.
lovo v Brežicah
tern”*^ ^P KOGA - Na sobot-SnnH8as“skem tekmovanju v
kazahJnK°^anci so gasilci P°'
obkiz^ ,,lskovalcem in zlasti jo n "va|kam, kako dobro zna-g0	za	cevi in dru-
Pr&L • ■0 opremo, s katero Ker nnjaj0 fdečega petelina. stvar le gasilstvo zelo resna tev ’ S1. ysaka gasilska priredi-del 7aJUzi tud* nien zabavni Pom,Jv so se na tekmovanju dane 11 l,udis hoduljami. Seve-Vsepn kU’ampak v hitri hoji. bok0„°Je hilo zelo napeto, kdo pri?SsPodaljšanimi nogami. koS NE ČRTE-Tisto širo-ci v g' .Y križišču pri Blagovni-Se je neZ!w |ZeI° sPoštujejo in
e _ r	»uumu	c u m
jeti "e dotaknejo. Kdo? Ver-doslej ;eSvtarj.‘- Kdor koli že je, s kakr$ • n’ Pomazal s črtami,
kZnafuje™i marsikje drugje
hode 7.leJ°.vozne pasove, preža. vSp Pu^ce in kar je še take-nakajo cestne oznake so tu le kje na p.e s Pikami. Če bi bilo to li, v Rporenjskem, bi razumevanj,, , fZlcah pa tako varče-K z barvo ni običaj.
S t>i<odiNi^Nlce
v brežini!° d° 26. avgusta so Baria i/1 Porodnišnici rodile: Janja v.*.’ j2 Brežic - Luka, Ja, M,, av K iz Orehovca - Mit-An0 J ,a Radej iz Sevnice -
• Rok ‘j ame Mramor iz Kozja
• Bot,:’. ta Rupar iz Krškega Bo| i ar?a’ Danijela Kodrič iz Slarci',!)vca - Niko, Katarina žlobi,,, . ,.rezia ‘ Lavro, Janja tiho p ,S c Naklega - Valen-Pri to,.£n.ata Bajs iz Nove vasi Sar;lm.,.ricah' Glorijo, Fatima ?°’ Ircn-,'1 Dolenje vasi - Dafi-
°ža \!i anc z Raven - Ant hepa arjeta Kranjc"'D~* ^2al°.Nat&Zc iz vJu! ^ano’ Tatjana Lon-v t^nk-. e ' ga Podloga - Žiga, eK'aMZOks lz Dol. Brezova -' Taj0' a,aša Turk iz Brezovca ?tfan;’ abrijela Hictaler iz ?teri£ :	leksandra,	Irma	Šu-
l4,’'KarolinrS®nbrega - Gregor-atjo ' zerle iz Pristave
Rož-
avkovič
Čestitamo!
i Z M A
“Sodelovati, to je naša pravica!”
Zbor upokojencev iz krške občine - Socialna izplačila ločiti od pokojnin - Državno pokojnino naj plača država - Obsodba “cinizma prve vrste” - Zmeda ob Vzajemnosti
KOSTANJEVICA NA KRKI - Upokojenci iz krške občine so se v soboto v Kostanjevici na Krki zbrali na tradicionalnem srečanju, šestem zapored. Udeleženci so povsem napolnili prostor pod šotorom na grajskem dvorišču, in če k temu dodamo še ognjevite govore, je jasno, da se upokojenci ne dajo zriniti na stranski tir družbenega dogajanja.
Ob tem so upokojenci dobro zapisani tudi pri lokalni krški oblasti, če sodimo po besedah slavnostnega govornika Francija Bogoviča, župana občine Krško. Bogovič se je na srečanju zavzel za upokojence, rekoč, da jih je treba upoštevati, prav tako njihovo minulo delo.
Franc Sotlar, tajnik Zveze društev upokojencev Slovenije, je na srečanju obljubil, da bodo upokojenci posegali v družbeno življenje, tako da bodo prepoznavni. “Upokojenci smo najpomembnejša in najštevilnejša organizacija civilne družbe, zato imamo pravico vplivati na družbeno dogajanje,” je pribil na koncu. Predtem je med drugim odločno zahteval, naj se v Sloveniji socialna izplačila
Približno toliko prošenj kot lani
Srednješolci za republiške štipendije do 5. septembra
SEVNICA - Sevniška območna enota Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje je na svojih uradih v Brežicah, Krškem in Sevnici prejel do 19. avgusta okrog 550 vlog srednješolcev za pridobitev republiške štipendije. Lani je takih prošenj prejela v določenem roku skupno 2.350. Po lanskem podatku sklepajo v sevni-ški območni enoti tudi o letošnjem končnem številu prošenj za štipendijo, in sicer menijo, da bodo uradi za delo v Brežicah, Krškem in Sevnici prejeli še približno 1.700 do 1.800 vlog srednješolcev.
V sevniški območni enoti poudarjajo, daje rok za oddajo vloge za štipendije za vajence in dijake 5. september in za študente 30. september. Prosilci oddajo vloge na uradu za delo Zavoda za zaposlovanje, kjer imajo stalno bivališče.
Kandidati zaprosijo za omenjeno štipendijo na obrazcu “Vloga za uveljavitev republiške štipendije”, št. 1,51, ki je na voljo v papirnicah in knjigarnah. Vlogi kandidati priložijo dokazila o bruto dohodkih družinskih članov v letu 1998, potrdilo matične službe o družinskih članih v skupnem gospodinjstvu, potrdilo o vpisu za šolsko leto 1999/2000 za kandidata in njegove brate in sestre, ki imajo status dijaka ali študenta, fotokopijo spričevala oz. potrdilo o opravljenih izpitih, dokazilo o morebitnem začasnem bivališču in kopijo bančne kartice ali tekočega računa.
Republiške štipendije so namenjene vajencem, dijakom in študentom, ki izpolnjujejo predpisane pogoje. Prosilci morajo biti državljani Republike Slovenije ali Slovenci brez slovenskega državljanstva. Ob vpisu v 1. letnik poklicne ali srednje šole ne smejo biti starejši od 18 let, in ob vpisu v 1. letnik višje ali visoke šole ne starejši od 26 let. Dohodek na družinskega člana v lanskem letu ni smel preseči 577.902 tolarja v bruto znesku, ko gre za nove prosilce. Pri štipendistih, ki so republiško štipendijo dobivali že v preteklem šolskem letu, je cenzus 635.692 tolarja. Pogoji za pridobitev republiške štipendije, kot jih omenja letošnji razpis, so tudi, da
* Judi če starši prosilca še niso prejeli odločbe o odmeri dohodnine, mora šolar oddati vlogo v predpisanem roku, manjkajočo odločbo pa bo uradu za delo dostavil naknadno.
prosilci niso v delovnem razmerju ali samozaposleni, da niso vpisani v evidenco brezposelnih oseb na zavodu za zaposlovanje in da ne prejemajo druge štipendije.
L. M.
ločijo od pokojnin. “Pokojnina ni mogoča, če niso bili vplačani prispevki,” je rekel Sotlar. O državni pokojnini je menil, da naj le bo, če jo bo plačala država iz državnega proračuna. Po Sotlarjevih besedah so upokojenci užaljeni, ker se govori, da državo veliko stanejo. Pravo ogorčenje pa se upokojencev loteva ob pobudah za upokojevanje poslancev po skrajšanih postopkih. Uresničenje takih pobud, ki so “cinizem prve vrste”, pomeni kršenje načela o enakosti vseh državljanov. Sotlar je še navedel, da je regres upokojencev manjši, kot ga je zahtevala Zveza slovenskih upokojenskih društev.
Sotlarje omenil tudi precejšnje nezadovoljstvo in zmedo med naročniki revije Vzajemnost. Take razmere v zvezi z revijo, do kate-
OBCINSKE TURISTIČNE IGRE
PODVINJE PRI KAPELAH -Turistično društvo Kapele je s sodelovanjem občinske turistične zveze Brežice pripravilo v nedeljo tekmovanje v odbojki. Poleg organizatorja sta se tekmovanja udeležili še turistično društvo iz Brežic in iz Velikih Malenc, s tem da so Kapelci in Brežičani nastopili s po dvema ekipama. Najbolje se je odrezala prva ekipa iz Kapel, 2. in
3. mesto sta zasedli ekipi iz Brežic,
4. pa Velike Malence. Po tekmovanju je tajnik občinske turistične zveze Brežice Vili Pavlič tekmovalcem podelil nagrade. Turistično društvo Kapele je udeležencem nudilo pijačo in hrano.
B. H.
Ogenj “vpoklical” gasilce v Križah
rih so pripeljali spori med upokojensko organizacijo in izdajateljem, utegne posameznega naročnika revije celo nekoliko udariti po žepu.
Direktorica Doma starejših Krško Jožica Mikulanc, ki je iz vrst gostov na srečanju tudi pozdravila udeležence, je poudarila pomen srečanj, kakršno je bilo sobotno v Kostanjevici na Krki. Tako posebno mesto daje tovrstnemu druženju dejstvo, da je letošnje leto leto starih. Kako se da preživljati starost v krškem domu starejših, bodo lahko videli obiskovalci, če bodo prišli v dom na dneve odprtih vrat v septembru, kot je povedala direktorica.
L. M.
O
&
NAJSTAREJSI - Na srečanju upokojencev krške občine v Kostanjevici na Krki so podelili štiri priznanja za prizadevno delo v upokojenskih društvih v občini. S priložnostnim darilom so se spomnili dveh najstarejših na srečanju, in sicer so na odru pozdravili Marijo Tomažin z Rake in Ivana Jereba iz Kostanjevice (na fotografiji s klobukom, ob njem Marija). Najstarejša je v 87., najstarejši v 92. letu. (Foto: L. M.)
Zamašek povzročijo nedisciplinirani
Šolski prevozi z avtobusi brežiškega Brebusa letos ne doživijo sprememb - Težave avtobusov na poti skozi Brežice - Zapiranje tovarn oskublo medkrajevni promet
BREŽICE - Kar zadeva prevoze šolarjev v pravkar začetem šolskem letu, glede na lani ni sprememb in ukinitev, zaradi katerih bi se šolarji vozili slabše kot v preteklem šolskem letu. Tako zagotavljajo v brežiškem avtobusnem prevozniškem podjetju Integral Brebus, katerega dejavnost obsega tudi prevoze šolarjev.
V šolske proge je bilo lani vključenih dnevno okrog 25 Bre-busovih vozil, ki so vozili osnovnošolce in srednješolce. Prve v občini Brežice, druge pa šole v Brežice, Krško in Novo mesto. Letos ostaja število “šolskih” avtobusov enako, ker ni niti novih šol niti drugih novosti, ki bi narekovale spremembe pri prevozih.
Nekaterih sprememb, ki niso povezane z začetkom šolskega
Črpalka za polovico stoletja
leta in ne s šolo, bi se v Brebusu naravnost razveselili, in sicer bi pozdravili drugačne, boljše prometne razmere v Brežicah. Tovrstne spremembe bi olajšale pot mestnim vožnjam, ki poleg šolskih prevozov pomenijo eno Brebuso-vih dejavnosti v avtobusnem prometu.
Zdajšnje prometne razmere v mestu nemalokrat spravljajo voznike avtobusov ob živce in potnike v teh vozilih ob dragocene minute, saj avtobus na poti skozi mestno jedro pogosto obtiči pred
Najmlajše gasilsko društvo 50 let PGD Spoditja Pohanca
KRIŽE - V brežiški občinski gasilski zvezi je naj mlajše gasilsko društvo “Prostovoljno gasilsko društvo Križe 1999", ki so ga kot 33 gasilsko društvo v brežiški zvezi ustanovili letos februarja. Zanimivo je ime, o čemer so povedali v društvu: “Na Gorenjskem že obstaja gasilsko društvo Križe in računalnik ni dopustil, da bi se naše društvo imenovalo enako kot gorenjsko. Zato smo v ime dali še letnico ustanovitve 1999.”
Tečaj, kakršen je predpisan za usposabljanje gasilcev, je ob ustanovitvi društva končalo 22 kriških gasilcev. Ob tej začetni skupini prekaljenih gasilcev se društvo ne boji, da bi bilo brez podmladka.
Predsednik društva je Peter Simonišek, tajnik in blagajnik Jože Lah, poveljniško funkcijo je sprejel Darko Umek, podpoveljnik je Bojan Zupan.
Kriško gasilsko društvo bo v bodoče poskrbelo zlasti za to, da bo kaj imelo vzeti v roke. “Imamo terenski avtomobil,” pravi Darko Umek. “Zdaj je naš prvi cilj, nabaviti motorne brizgalne cevi, požarne metle in drugo gasilsko opremo.” Opremo bi radi imeli čimprej, saj društvo deluje na ob-
SPODNJA POHANCA - Prostovoljno gasilsko društvo Spodnja Pohanca je v soboto organiziralo odprto meddruštveno tekmovanje, ki sodi v sklop prireditev v počastitev 50-letnice delovanja. Med 12 nastopajočimi ekipami je bila celo gasilska vrsta iz Idrije. Z idrijskimi gasilci so pohanški gasilci pobrateni in prihodnje leto bodo oboji počastili že 20-letnico tesnega sodelovanja, kot je o tem povedal Jože Žerjav, predsednik PGD Spodnja Pohanca.
DAROVANJE KRVI
BREŽICE, TREBNJE -Rdeči križ Slovenije bo tudi v septembru in oktobru organiziral krvodajalske akcije. Tako bo akcija v Trebnjem
14.	in 15. septembra in v Brežicah 25. in 26. oktobra. Rdeči križ Slovenije, ki poudarja, da z udeležbo v omenjeni akciji lahko darovalci pomagajo sočloveku, se zahvaljuje za darovano kri.
parkiranimi vozili. Cokla prometa so včasih dostavna vozila, vendar ta niso največja težava za mestni avtobus, saj je voznik dostavnega vozila običajno zraven in pomaga odpraviti nastali prometni zamašek. Hujše zlo so vozniki, ki puščajo osebna vozila na cesti in odhajajo za dalj časa neznano kam. Edini razlog za
* Brebus, ki ima tudi turistično agencijo, opravlja tudi turistične vožnje.
omejene zastoje v mestu je po mnenju Brebusovih ljudi nedisciplina voznikov, kajti na cesti so talne označbe.
Avtobus, ki, kot rečeno, vozi skozi mesto, odpelje vsake pol ure z avtobusne postaje ter potem obišče železniško postajo in Čate-ške toplice, tako daje možnosti za mestni zastoj precej.
Že omenjene šolske vožnje predstavljajo glavnino dela v Brebusovem medkrajevnem avtobusnem prometu. Medkrajevne vožnje so sicer včasih zaposlovale Brebus bolj kot zdaj. Upad tega prometa je razumljiv. Veliko ljudi namreč potuje z osebnimi avtomobili, delati pa so nehale tudi nekatere tovarne, katerih delavci so se v Brežice vozili z avtobusi.
L. M.
Darko Umek
močju z veliko požarno ogroženostjo in na zahtevnem hribovitem terenu, kjer se nadmorska višina giblje med 200 in 700 m. Mnoge od domačij, ki so na samem in ob gozdu, so povezane s svetom s sla-bimi potmi. Na območju, kjer deluje PGD Križe 1999,je bilo vzad-njih letih nekaj požarov, zaradi katerih so se domačini tudi odločili ustanoviti gasilsko društvo.
L. M.
Jože Žerjav
Društvo ima po Žerjavovih besedah za prireditve premalo prostora v gasilskem domu v Arnovem selu in ob domu, zato si je za sobotno tekmovanje izbralo travnik v Spodnji Pohanci. Tu se udeleženci niso počutili utesnjene, saj je bilo na tekmovališču in ob njem živahno, kot se spodobi za take priložnosti.
PGD Spodnja Pohanca, ki bdi nad požarno varnostjo in ogroženostjo v 6 okoliških vaseh, je sicer ob 50-letnici organiziralo osrednjo svečanost 21. avgusta. “Takrat smo imeli slavnostno sejo društva, na kateri smo podelili priznanja. Prevzeli smo tudi visokotlačno črpalko na gasilskem vozilu. Črpalko nam je podarila Občinska gasilska zveza Brežice,” je povedal Jože Žerjav.
L. M.
POZORNOST SV MIHAELU - Za obnovo cerkve sv. Mihaela v Stari vasi je naredil skico Dane Mižigoj (na fotografiji levo). Ta je pred dnevi krajanom pojasnjeval, v čem bo mogoče že o letošnjem sv. Mihaelu drugačen prostor pri vaški cerkvi, v kateri mašuje Damjan Ratajc, kaplan na Vidmu (tretji z leve). (Foto: L. M.)
Naredili bodo prostor ob cerkvi
Akcija v Stari vasi
KRŠKO - Vaščani Stare vasi v Krškem so ob zadnjih polnočnicah uvideli, da bodo morali nekaj ukreniti pri cerkvi sv. Mihaela v svojem kraju. Ob takratnih mašah so namreč zaradi številnega obiska stali ne le okrog cerkve, ampak skoraj že na bližnji zelo prometni cesti. Po tistem so pomislili, zavihali rokave in v prvi polovici tega meseca naj bi začeli urejati okolico omenjene cerkve.
Pri ureditvi bodo pridobili prostor, ki bo varnejši - pač v
zvezi s prometom na bližnji cesti - in večji od sedanje zelenice ob zgradbi. Pri cerkvi bodo naredili pločnik in stopnice do glavnih vrat ter pred vhodom plato, s katerim bodo nekoliko izravnali sedaj nagnjena tla. Začetek del je bolj ko ne samo še vprašanje časa, saj so prizadevni vaščani že pridobili dovoljenja upravne enote in soglasje ljubljanskega zavoda za spomeniško varstvo, volje za delo pa je v domačinih očitno tudi zadosti.
L. M.
OMl
Sl
h
OBRTNA ZBORNICA
Največje podjetje v krški občini
Ko so odpovedali gospodarski giganti, so se mnogi zatekli v malo gospodarstvo - Zakonodaja obrt še vedno bolj zavira kot vzpodbuja - Jutri proslava 30-letnice OOZ Krško
NAJBOLJ ZMANJŠALI BREZPOSELNOST
BREŽICE, LJUBLJANA - Po podatkih zavoda za zaposlovanje se je julija v primerjavi s preteklim mesecem število brezposelnih v Sloveniji povečalo za odstotek in je doseglo 118.122 oseb. V posameznih občinah so bili različno uspešni pri zmanjševanju brezposelnosti. Med vsemi enotami izstopa brežiška, saj se je tam v juliju število prijavljenih brezposelnih oseb zmanjšaloza 96 oseb ali kar za 6,1 odst. Število prijavljenih brezposelnih oseb seje v istem času najbolj povečalo v Postojni, in sicer skoraj za 13 odst.
KRŠKO - “Območna obrtna zbornica Krško je danes podjetje, ki v naši občini zaposluje največ delavcev,” ob 30-Ietnici organiziranega delovanja obrtnikov v tej občini ugotavlja krški župan Franci Bogovič. Občina je namreč v zadnjih desetih letih doživela gospodarski zlom in od gospodarsko ene najmočnejših slovenskih občin padla tako rekoč na rep. Ko so odpovedali gospodarski giganti, je bilo na razpolago vse manj kapitala, krčilo se je število delovnih mest, zmanjševala kupna moč, hkrati pa je naraščala brezposelnost in z njo socialne stiske. Vse to je pospešilo razvoj malega gospodarstva, ki ga danes v občini opredeljujejo kot steber razvoja.
ZAKLADNE MENICE
LJUBLJANA - Ministrstvo za finance je objavilo, da je bila za 16. avkcijo razpisana izdaja trimesečnih zakladnih menic v skupni vrednosti 3,5 milijarde tolarjev oz. 35.000 lotov po 100 tisočakov. Na avkciji (24. avgusta) so pooblaščeni vpisniki prijavili 43.967 lotov naročil vlagateljev, od tega je Ministrstvo za finance sprejelo 35.003 lotov v skupni vrednosti 3,43 milijarde po enotni ceni 97,88. Na podlagi cene, sprejete na avkciji, znaša nominalna obrestna mera za vpisane menice 8,69 odst. Za izplačilo, ki bo 25. novembra letos, jamči država.
SKB IN LETO 2000
LJUBLJANA - V SKB banki naj bi v septembru zaključili še zadnje prilagoditve svojega informacijskega sistema, ki bodo pomagale zaobiti problem leta 2000 v računalništvu. Zadnja dela so opravljali v informacijski podpori internega značaja in pri nadgraditvi bankomatov, medtem ko je bil osrednji projekt Leto 2000 končan že junija letos. Računalniško in komunikacijsko opremo ter aplikativno programsko opremo za podporo poslovanju so ustrezno prilagodili, jo preizkusili v testnem okolju na simuliranih kritičnih datumih, nato pa jo začeli že uporabljati.
V praksi pa vedno ni tako. Župan Bogovič se zaveda, da je treba narediti več za izboljšanje pogojev za razvoj obrti in na sploh drobnega gospodarstva. V prvi vrsti pri tem misli predvsem na pospešeno izdelavo prostorske dokumentacije in ureditev obrtnih con. Tudi Dušan Arh, predsednik Območne obrtne zbornice Krško, ki se kot obrtnik ukvarja z elektroinstalacijami in elektrome-haniko, poudarja, da tudi sedanja zakonodaja obrtništva ne vzpodbuja, temveč prej zavira, položaj obrtnika pa je še vedno nekako odrinjen. Kljub vsemu meni, da se je v 30-letih organiziranega delovanja obrtnikov uresničila želja nekdanjih stanovskih kolegov, ki so v letu 1969 po mnogih zapletih le uspeli ustanoviti in registrirati Društvo zasebnih obrtnikov in gostincev Krško. To je do sredine sedemdesetih let združevalo tudi obrtnike iz brežiške in sevniške občine, kjer sta pozneje nastali samostojni zbornici.
Predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miha Grah poudarja, da so obrtnike k organiziranosti prisilile razmere, saj so se želeli zoperstaviti odklonilnemu odnosu državne politike. Obrtniška stanovska organizacija še danes spremlja in se odziva na nastajajočo zakonodajo in podzakonske akte. Država po eni strani zbornici prepušča vse več nalog, po drugi pa ob ključnih odločitvah za razvoj obrti pozablja na interese tega dela gospodarstva.
KDAJ BODO SKUPŠČINE DELNIČARJEV?
NOVO MESTO - V torek, 31. avgusta, se je ob 12. uri sestala skupščina delničarjev družbe Pohištvo Brežice, preteklo sredo, 25. avgusta, pa so se sestali na skupščini delničarji Tovarne čevljev BOR iz Dolenjskih Toplic. 22. septembra bo ob 12. uri na sedežu družbe v Sevnici skupščina SGP Posavje, 28. septembra pa bo ob 13. uri 1. seja skupščine družbe pooblaščenke Dolenjka-Izbira.
KAKO KAZE NA BORZI?
Spet odločitev
Ste med tistimi nesrečniki, ki ste svoj certifikat zaupali v pooblaščeno investicijsko družbo ter ga obdržali vse do danes? Ponovno ste pred odločitvijo, ali boste del delnic, ki še niso pokrite s premoženjem, zamenjali za pokojninske bone ali pa jih boste pustili v pooblaščeni investicijski družbi.
Morda ste tudi prezrli število delnic. Tudi to se je spremenilo, in sicer se je povečalo za desetkrat, zato se je tudi vrednost delnice zmanjšala za toliko. V zadnjem času se je vrednost vseh delnic močno okrepila, zato tisti, ki ni spremljal tekočih dogajanj na borzi, težko razume, kaj pomeni trenutna cena. Če ste prejeli za certifikat prvotno 300 delnic, vam na obvestilu piše, da imate po novem 3.000 delnic. Del teh je pokrit s premoženjem, preostali del pa lahko zamenjate za pokojninske bone po nominalni vrednosti 100 tolarjev, s katerimi bo ravno tako mogoče trgovati do 3. julija 2002. Takrat bodo vsi še ne prodani pokojninski boni zamenjani za polico pokojninskega zavarovanja Prvega pokojninskega sklada. K njim naj bi država primaknila še 20 odst. delnic.
Težko boste dobili odgovor, kaj je prava odločitev. Kako se bodo
v prihodnje oblikovale cene delnic pooblaščenih investicijskih družb (pidov) kakor tudi bonov, bo odvisno od upravljalcev, prodajalcev in kupcev, od donosnosti premoženja... Vsekakor gre za preveč neznank, da bi bili mogoči natančni izračuni, zato se bo tudi tokrat potrebno odločiti na pamet.
Če sodimo po klicih mnogih nesrečnih investitorjev, ki se zatekajo k nam po nasvet, so investitorji izredno razočarani in ne zaupajo državi, saj jih je pustila na cedilu pri privatizaciji. Morda bodo prav zato delnice pustili tam, kjer so.
Vsem delnicam se je v zadnjem času vrednost okrepila, enim bolj, drugim manj. Najbolj so pridobile delnice pidov, a so njihove vrednosti še vedno nizke, saj je tržna vrednost močno pod knjigovodsko vrednostjo, zato ne hitite s prodajo. Če bi delnice radi prodali v najkrajšem času, počakajte do sredine novembra, ko bo sproščena prodaja vseh delnic, da ne boste imeli dvojnih stroškov s provizijo.
LJUDMILA BAJEC Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto Tel. (068) 371-8221, 371-8228
Poleg vsakodnevnega boja za izboljšanje pogojev za razvoj in delo obrtništva zbornica bije bitke še na številnih drugih področjih. Območne zbornica, med njimi tudi krška, skrbijo za izobraževanje članstva in za davčno svetovanje, vzpodbujajo dualni sistem izobraževanja, sodelujejo v projektih za pospeševanje razvoja malega gospodarstva ter rešu-
jejo odprta vprašanja, s katerimi se srečujejo obrtniki pri svojem delu (finančna nedisciplina, šuš-marstvo, delo na črno ipd.). Krški
• Območna obrtna zbornica Krško bo 30-letnico ustanovitve obeležila s proslavo, ki bo jutri, 3. septembra, ob 19. uri v veliki dvorani krškega kulturnega doma. V kulturnem programu bodo sodelovali: solistka mariborske opere Andreja Zakonjšek, godalni kvartet Glasbene šole Krško in recitatorji.
obrtniki že dalj časa zahtevajo tudi prostorsko ureditev obrtnih območij, še posebej tistega v Leskovcu.
B. D. G.
UNCR.R51
KRZRNJ0ZE
OBRT Z BOGATO TRADICIJO - V letu, ko Območna obrtna zbornica Krško praznuje 30-letnico, se vanjo vključuje okrog 800 članov, samostojni podjetniki posamezniki pa zaposlujejo tudi okrog 1.500 oseb. Pri zbornici delujejo prevozniška, frizerska, gostinska, kovinarska in tekstilna sekcija, strokovna služba zbornice pa je obrtnikom na razpolago vsak delovni dan. Od leta 1985 imajo krški obrtniki tudi dom obrtnikov. (Foto: B. D. G.)
Splavarje zapeljal v irske vode
V Brežicah odprli prenovljeni lokal družine Doberšek - Restavracija opremljena kot pub, postrežba pa klasična - Tudi penzion z 28 ležišči - Poldrugi milijon mark za naložbo
BREŽICE - Zakonca Milan in Liljana Doberšek sta kot dobra gospodarja sledila najnovejši modi in v nekdanjem lokalu Splavar zasnovala pub (Splavar Rafter’s Pub), nad njim pa še penzion Splavar. Za obmejne Brežice, ki vse bolj postajajo trgovsko, turistično in tudi poslovno mesto, je 28 uglednih ležišč v dvanajstih sobah in dveh apartmajih velika pridobitev, saj po zaprtju nekdanjega hotela Turist gostom niso imele kaj ponuditi.
Kot je ob otvoritvi dejal podžupan za gospodarske zadeve mag. Andrej Vizjak, bo občina morala končno doreči, kaj z mestnim jedrom. Poglobljeno naj bi se tega problema lotili že to jesen, ko bodo spet poskušali določiti prometno ureditev v mestu ter opredeliti dejavnosti, ki sodijo v staro mestno jedro.
Milan Doberšek, lastnik Splavarja, poudarja, da podobna mesta po Sloveniji ne zapirajo mestnih jeder za promet. “To so storili
• V družinskem podjetju Dober-’ škovih je zdaj skupno redno zaposlenih 17 oseb, ki delajo tudi v piceriji Pepe v nakupovalnem centru Intermarket. V penzionu Splavar in Splavarjevem Rafter’s Pub bo delalo 9 zunanjih delavcev in še 4 člani družine. Družinsko podjetje je v prenovo in v nakup stare stavbe, v kateri so imeli prej del prostorov v najemu, vložilo okrog poldrugi milijon mark. Zaradi prenove je bil lokal 5 mesecev zaprt, v tem kratkem času pa so lastniki morali temeljito predelati dotrajano mestno hišo. Do-berškovi pravijo, da niso imeli slabih izkušenj s spomeniškim varstvom, vseeno pa je bila prenova v zaščitenem mestnem jedru zahtevno in drago delo. Thdi zaradi tega jih čaka še nekaj dela, da bi projekt dokončali in med drugim v naslednjem letu uredili še teraso pred vhodom v lokal, ki zazdaj ostaja še v starem stanju.
v Krškem in staro mesto je izumr-
lo.	Treba bi bilo urediti prometni režim in uvesti plačevanje pri vstopu ali izstopu v jedro, pri čemer bi bilo zadrževanje do 15 minut zastonj. Vzporedno bi morali zagotoviti parkirne prostore
INFLACIJA V AVGUSTU
LJUBLJANA - Kot so sporočili iz Statističnega urada, so se cene življenjskih potrebščin v avgustu v primerjavi z julijem povprečno povečale za 0,9 odstotka. Najbolj so se podražile najemnine in energija, med pocenitvami pa so bile najopaznejše tiste pri zelenjavi in sadju.
STEČAJI IN PRISILNE PORAVNAVE
NOVO MESTO - 20. julija se je začel stečajni postopek za novomeško družbo Tens, d.o.o.. Sredi julija se je končala tudi prisilna poravnava za družbo IMP Livar iz Ivančne Gorice, ki se je začela lanskega septembra. S prisilno poravnavo (začela se je
15.	julija letos) bo poskušala svoje finančne težave rešiti tudi družba Pohištvo Brežice.
na obrobju, saj bi le tako sprostili dovolj parkirnih mest, ki jih zdaj večinoma zasedajo delavci lokalov in ustanov v mestu. “Z odlokom bi morali določiti, kdaj je dovoljena dostava, ki zdaj ovira pretok prometa,” meni Doberšek.
Kot je poudaril Vili Pavlič iz Občinske turistične zveze, občinski odlok dovoljuje dostavo v mestnem jedru le do 10. ure, vendar tega nihče ne upošteva. Predsednik Turističnega društva Brežice Ivan Tomše se zavzema za mestnega arhitekta, takega, ki bi z mestom živel, namesto da mestno jedro oblikujejo zavodi in ustanove. Po njegovem bi morali z odlokom prepovedati neokusne posege v prostor.
Kot je ob otvoritvi prenovljenega in obogatenega lokala dejal podžupan mag. Vizjak, so v Brežicah zelo zadovoljni s popestritvi-
jo mestnega jedra, za katero so poskrbeli pri Splavarju, ki v mestu kot lokal deluje že od leta 1986. Od takrat je po okolici in tudi širom Slovenije lokal postal znan po sladoledu in slaščicah. Kot je zagotovil Milan Doberšek, bodo ta program zadržali, še več, v lokalu so mu dali posebno mesto. Restavracija s 60 sedeži (20 dodatnih je v točilnici in še 45 na letni terasi) je pub le po izgledu in morda še po ponudbi irskega in angleškega piva, nikakor pa ne tudi nasploh po ponudbi. Ta bo poslej veliko bolj raznovrstna. Poleg malic in tradicionalnih vampov ter golaža bodo pripravljali vse vrste jedi iz mesa, rib in zelenjave, poskrbeli pa bodo tudi za vegetarijance in se poskušali prikupiti mladim s posebnimi meniji zanje. Za zadovoljstvo gostov bo skrbelo izkušeno osebje, v prvi vrsti vodja kuhinje Darko Pšeničnik in vodja strežbe Milan Šafar, oba dobra znanca iz priznanih lokalov.
B. DUŠIČ GORNIK
Novomeška obrt praznuje okroglo obletnico
Tudi razstava in srečanje
NOVO MESTO - Območna obrtna zbornica Novo mesto bo ta konec tedna praznovala 30-letnico organiziranega delovnja obrtništva na novomeškem območju. Udeleženci se bodo zbirali v soboto od 16. do 17. ure v športni dvorani Marof, kjer se bo nato z Zdravljico Dolenjskega okteta pričela proslava.
O treh desetletjih zbornice bo govoril predsednik OOZ Novo mesto Ivan Krajnc, prisotne pa bosta pozdravila tudi predsednik
OZS Miha Grah in v imenu vseh šestih občin, na območju katerih deluje zbornica, še novomeški župan Tone Starc. Ob tej priložnosti bodo razglasili najboljše naloge osnovnošolcev in podelili priznanja za 30 in 35 let dela v obrti.
Ob 19. uri se bo pričelo 4. srečanje obrtnikov, pri njih zaposlenih delavcev ter upo-kojenih obrtnikov. V tem delu prireditve bodo podelili priznanja za 10,20 in 25 dela v obrti, medtem ko bodo člani sekcije frizerjev pripravili revijo pričesk. Večer se bo nadaljeval z zabavo ob ansamblu Igor in zlati zvoki, mladih Mačkonih in ciganu
Brajdimirju. Praznovanje
obletnice bo obogatila tu 1 razstava unikatnih keramičnih izdelkov Matjaža Matka, ki je tudi sam član nov°?’e ške zbornice. Razstava Do
lenjske zgnetenke”, ki J° bodo v avli Zavarovalnice D lia odprli danes ob 12. uri, 0 na ogled do 16. septembra B. D. G-
HLADILNICA
ŠENTLENART - SvadJarffa zadruga Posavje s sedežem v novem selu pri Artičah priPj ^ ja za jutri, 3. septembra, ob D-uradno otvoritev hladilnice v lenartu, ki je na veselje posa”v0 sadjarjev pripravljena na sezono.
Tom z Mirne se seli v Mokronog
Jutri slovesna otvoritev - Letos načrtujejo 1,1 milijarde tolarjev prihodkov - Stajn8
rast proizvodnje - Z oblazinjenim pohištvom zdaj v višjem kakovostnem ra
zredil
MIRNA, MOKRONOG - Že v začetku tega tedna je v nekdanjih Iskrinih prostorih v Mokronogu stekla proizvodnja oblaznjenega pohištva mirnskega Toma, jutri pa bodo ta dogodek slovesno obeležili. Podjetje Tom, oblazinjeno pohištvo, se je tako še Fizično ločilo od nekdanjih družb Tom Oprema in Tom Plastika, ki imata zdaj novega lastnika in novo ime - Prevent. Selita se tudi družba Tom Commerce in prodajni salon; tega bodo jutri odprli na Puščavi pri Mokronogu.
Zakaj selitev? Bruno Gričar, prokurist v družbi pravi, da zaradi več lastnikov na isti lokaciji in utesnjenosti. Eni in drugi bi se radi širili in zdaj bo to mogoče. Toip je lastnino na Mirni prodal Preventu, sam pa v začetku spomladi kupil 3.600 kv. metrov pokritih površin nekdanje mokrono-ške Iskre Elektroliti. Ker so objekt lahko prevzeli šele 2. avgusta, so imeli za dograditev, preureditev in selitev proizvodnje na razpolago borih 20 dni.
V Tomu, ki je v lasti 10 fizičnih oseb (štiri imajo v lasti polovico družbe), je zdaj zaposlenih 120 delavcev. Zaposlili so tudi 17 delavcev Iskre, čeprav so jih nameravali okrog 40, a niso našli primernih ljudi. Že dalj časa so brez uspeha povpraševali po šiviljah, zato si se lani raje odločili za kooperante v Braslovčah (10 delavcev) in Karlovcu (35 delavcev). Ker bodo imeli zdaj v Mokronogu več prostora, nameravajo zaposliti še 15 do 20 oseb.
Gričar ocenjuje, da v nekaj naslednjih letih lahko računajo na dokaj stabilen trg. V zadnjih letih so poslovali brez večjih pretresov in dosegali 10- do 15-odstotno letno rast proizvodnje in prihodkov. V letošnjem letu naj bi dosegli 1,1 milijarde tolarjev prihodkov, po Gričarjevih besedah pa naj bi vsa-
ko leto ustvarili tudi najmanj 50 milijonov tako ali drugače prikazanega dobička.
V Tomu, ki izdeluje sedežne garniture, program za prikolice in otroški program, se zanašajo predvsem na kombinacijo več programov in s tem na boljšo izkoriščenost zaposlenih. Kar četrtina vse proizvodnje je za novomeško družbo Adria Mobil, ki se je po stečaju Adrie Caravan umestila na trgu. Povečuje proizvodnjo in uvaja izdelavo avtodomov, kar je za Tom zelo vzpodbudno. Veliko delajo tudi za drugega stal-
nega kupca - švedsko Ike0' Gričar poudarja, da je y. Ikeo zdaj donosno, saj so	^
šali tehnologijo in skrajs	c
proizvodnje. Tako velik e . ^0 jim poleg trga utjra
ugodnejših dobaviteljev
Ostalo oblazinjeno dajo doma (30 odst.) m n . (20 odst.). Največ izvažajo^ •
----------------------- 1	Ha	sto0
• “Končno nam je uspelo*u	.
naredili preskok iz nizj tneniU novnega razreda h kakovo> pohištvu in dobrih materi ^ trgu opažamo, da tudi kup ^ ^, znavajo in prepoznavaj0 pfj. kovost, k lažji odloC'*^1 ser-speva tudi možnost sta n ^ visa. Zdaj 80 odst. vse^nih in prodamo v lastnih sa c|0ve-
franšiznih prodajalnah P „af
niji. Po trgovinah 'ma,n.( v svoji*1 no za 70 milijonov tolarj izdelkov,” je povedal I r JO čar. Dnevno izdelajo _ sedežnih garnitur za zna Za razvoj in oblikovanj ja sami, kar pa ni poceni, *	s*’
se jim bo obrestovalo. ‘	p0|c»-
dove bodo želi, sc bo mo i,jjtve( zalo že na skorajšnjem !’ _a tud' nem sejmu v IjubU^m
na sejmu v Kdlnu.
sko, v Švedsko in v Bosno, na Hrvaško, ntoni^ garijo. Otroški program	trgjn,
prodajajo predvsem ?a	Ffan
zato so ga zaščitili v Nemčij*-naciji in nekaterih
Bruno Gričar
ga zaščitili v Nemcu-dfža-ickaterih drugih tuJavice v
vah ter odkupih tudi P zvezi s proizvodnjo^^,
1»°
Med jeleni, mufloni in prašiči
Obora Ruperčvrh je najbolje urejena v Sloveniji in bo v kratkem odprta tudi za obiskovalce - Živali se človeka ne bojijo in celo jedo iz roke - Neke vrste živalski vrt
OD BILKE DO PLATNA
ADLEŠIČI - Društvo kmečkih zena Adlešiči bo v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo Črnomelj in Društvom rejcev drobnice Bele krajine v nedeljo, 5. septembra, ob 14. uri v Adlešičih pripravilo etnološko-turistično prireditev Od bilke do platna, na Kateri bodo pokazali tučnjo lanu, izdelavo domačega platna in predelavo ovčje volne. Na priredtivi bodo sodelovali tudi tamburaši iz Adlešič, člani tamkajšnjega turističnega društva in pevska skupina Kresnice. Na družabnem srečanju po prireditvi bo igral trio Breza.
NOVO MESTO - Popotnik, ki se pelje po cesti med Škrjančami pri Novem mestu proti Ruperčvrhu, ne more spregledati ograje ob cesti v dolini in živali, ki se predvsem ob jutrih in proti večeru zberejo na pašniku ob gozdu za ograjo. Marsikdo se ustavi in si nenavadni živalski vrt ogled z roba ceste, le malokdo pa ve, da gre za oboro, v kateri je dipl. inženir gozdarstva Vlado Pavec iz Novega mesta na 37 hektarih gozda pred dvema letoma naselil 40 damjakov, muflonov in divjih prašičev, ki jih je kupil v različnih oborah po Sloveniji. Do sedaj pa se je število živali potrojilo.
Vlado Pavec je že v otroških	poklic, ki si gaje zbral. Z očetom
letih rad zahajal v naravo, pred-	sta tudi člana zelene bratovščine,
vsem v gozd, zato ne preseneča	Poznavanje gozda in živali ter
jNOVOMESKE TRŽNICE
Minuli ponedeljek je bila tržnica zelo dobro založena s sadjem m zelenjavo. Branjevke so prodajale: nektarine po 250 tolarjev ki-‘ogram, breskve po 130 do 180, ^nn6 P0 jabolka po 100 do finn’	po	120 do 150, fige po
00, košarico vrtnih jagod po 350, Kozarec vrtnih borovnic po 500, omače grozdje po 300 tolarjev Oogram, rumeno papriko po 170 3sn ’ rt*e<-° papriko po 250 do n n omPir po 70 do 80 oz. vrečo !	^8) po 650, vrečo čebule (10
P° 1.000, kumare po 100 do Kn’ Para<Jižnik po 200, bučke po B do 200, rdečo peso po 150, ,i?čji fižol po 250 do 400, zelje po
15°' blitv° P° 30°’ radič P° f*u do 300, solato po 200 do 300, rno redkev po 200, sveži fižol v rnju po 500 do 600, česen po 400,
1 nnn°°	P° 300, med po
..00 do 1.200 kozarec in steklenko propolisa po 300 tolarjev.
DIVJI PRAŠIČI V OBORI - Medtem ko so se divji prašiči sprva svobodno gibali v obori pri Ruperčvrhu skupaj z damjaki in mufloni, so jih morali lani zaradi prenaseljenosti ločiti v posebno oboro, kjer se prav dobro počutijo pa tudi obiskovalci si jih tako lažje ogledajo. (Foto: I. V.)
Velik uspeh Prusovih vin
Od belokranjskih vinogradnikov na radgonskem sejmu sodelovali le metliški - Osem velikih zlatih medalj za Prusove s Krmačine
BREŽICE - Minulo soboto so eJ« pripeljali 122 pujskov, starih i”3mesece, prodali pa sojih44, lo S,Cer 300 do 310 tolarjev ki-gfam žive teže. Do 5 mesecev
starih 18.
prašičev je bilo naprodaj danih je bilo 8 živali po 240 0» tolarjev kilogram. Pri ki, .	’ starih nad 5 mesecev, so
Pci lahko izbirali med 23 žival-> prodanih pa je bilo le 6 praši-v> in sicer po 170 tolarjev kilo-sram žive teže.
GORNJA RADGONA, METLIKA - Minulo nedeljo se je končal 37. mednarodni Kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni, na katerem so med drugim ocenjevali tudi vina. Pri tem so se vinogradniki iz metliške občine, ki so edini od številnih belokranjskih vinogradnikov dali vzorce v ocenjevanje, dobro odrezali. Najuspešnejša pa sta bila Anica in Jože Prus s Krmačine pri Metliki, ki sta kar za osem od enajstih vzorcev vin dobila velike zlate medalje. Toliko tovrstnih žlahtnih odličij ni na letošnjem sejmu uspelo dobiti nobenemu drugemu slovenskemu vinarju.
Anica in Jože Prus sta prejela velike zlate medalje za laški riz-ling-ledeno vino (19,46), letnik
97, kije bil hkrati tudi prvak sorte; za rumeni muškat-posebno vino (19,40), rumeni muškat-jagodni izbor (19,28), renski rizling-jagod-ni izbor (19,22), renski rizling-iz-bor (19,10), vsi letnik 97, ter za rumeni muškat-suhi jagodni izbor (19,28), sovinjon-jagodni izbor (19,26) in renski rizling-ledeno vino (19,04), vsi letnik 98. Za rumeni muškat-izbor (18,52), letnik
98, sta prejela zlato medaljo, za modro frankinjo (17,32), letnik
i nasvet
^MIG za setev
Motovilec nima tekmeca
nien°,0V’*ec Je skromna, s hranilnimi snovmi bogata in zato češe e so*atn'ca zlasti v poznojesenskem in zimskem času. Ima pa bal 1°- *astnost' ki izvira iz njegovega botaničnega sorodstva z nek nom: deluje pomirjevalno, kar je v prehrani dandanes tudi C J)J vredno. Izmed vseh solat pa vsebuje tudi največ vitamina n,'a H apoštevamo še njegovo okusnostjo dovolj razlogov, da ne Bfu/i na nobenem vrtu, zlasti ker ga lahko sejemo še po spravilu bru vrtnin, za zimsko in spomladansko porabo še celo v okto-
Iz
Plot ..m^-ine prevedena knjiga Zelenjava in zelišča svetuje, naj s pr sejemo na sončne grede, kjer ni plevela, najbolje v vrste Žemr ^ * do 20 cm, lahko pa seveda tudi po vsej širini gredice. niln naJbo dobro zrahljana in obogatena s kompostom ali hra-l2(j,P su&stratom, ki ga naredijo deževniki. Motovilec kali do do n i Setve d° spravila traja 8 do 28 tednov, pridelek pa znaša jP 1 kilograma na kvadratni meter. line11 2lrnsko ali zgodnjespomladansko porabo morajo biti rast-Ne s v!0*j razvite in utrjene, sicer ne zdržijo najhujšega mraza, to 1. eJo biti pretegnjene, ampak čvrste in z dovolj razvito roze-le’ ‘Pa nc sme prehitro uiti v cvet. Dobro pripravljen motovi-nobe fZI lU^‘ 'n ve^ st0P'nj P°d ničlo, pri čemer ga ne dosega p na druga nežna zelenjadnica. lec a?s sla priporočeni sorti holandski in ljubljanski motovi-ttirL Pplar, ki je posebno močno odporen proti zimskemu m; g|a\odlikuje pa se tudi s sicer manjšimi, a prijetno hrustljavi-12. y kimi in svetlečimi se lističi. Rozeta naj bi jih imela 10 do Pobi ,a*cc.m razvojnem štadiju je zato tudi najprimernejša za "toniš*6 'n- “Ivanje. Vedeti pa je treba, da preredka setev daje -PaniG	prevelikih rozet, ki za jed niso tako cenjene kot
Prid i rcj m°ra biti setev primerno gosta, to pa velja zlasti nin .delovanje za trg, kjer je motovilec ena najbolj cenjenih vrt-1 običajno dosega tudi za pridelovalca kar spodbudno ceno.
Inž. M. L.
97, srebrno medaljo ter za metliško črnino (16,90), letnik 98, bronasto medaljo.
Poleg Prusovih so na letošnjem radgonskem sejmu od Belokranjcev prejeli medalje še Stanislav Bajuk iz Metlike za beli pinot letnik 98 (17,78) srebrno medaljo; družina Kostelec iz Drašičev za
* Na Kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni sta z mesnimi izdelki sodelovali tudi Kmetijski zadrugi iz Črnomlja in Metlike. Prva je za črnomaljsko klobaso prejela bronasto medaljo, druga pa za svinjski jezik s šampinjoni in vrat v ovitku srebrni medalji, za kranjsko klobaso pa bronasto medaljo.
laški rizling-suhi jagodni izbor (19,26) veliko zlato medaljo, za sivi pinot-jagodni izbor (18,82) in šardone-izbor (18,78) zlati medalji, za modro frankinjo (16,36) in šardone-pozno trgatev (16,06) (vsi letnik 97) pa bronasti medalji; Vinska klet Kmetijske zadruge Metlika za laški rizling izbor-kolednik (18,78) in laški rizlin^ jagodni izbor-kolednik (18,76 (oba letnik 97) ter za rumeni muškat ledeno vino-kolednik (18,60), letnik 98, zlate medalje, za metliško črnino (17,76), letnik 90, srebrno medaljo ter za metliško črnino (16,96), letnik 97, bronasto medaljo; Jože in Tatjana Šuklje iz Trnovca sta prejela za sovinjon-jagodni izbor (19,04), letnik 98, veliko zlato medaljo; Milan Vajda iz Metlike za šardone, letnik 98 (17,88), in šardone, letnik 97 (17,62), srebrni medalji.
M. B.-J.
obisk nekaterih obor v tujini, gaje privedlo do ideje, da bi nekaj podobnega postavil tudi v neposredni bližini mesta. Graščak Anatol Fabjančič, ki mu je denacionalizacija vrnila gozd in pašni-
Vlado Pavec
ke med Škrjančami in Ruperč-vrhom, je bil nad njegovo idejo navdušen, Pavec pa je leta 1996 zbral vsa potrebna dovoljenja za postavitev ograje in ureditev obore. Sprva so želeli v oboro vključiti tudi večji del pašnikov, vendar se vsega s pristojnimi inštitucijami ni dalo uskladiti.
Primestni gozd je bil prav zaradi bližine mesta pravo smetišče, zdaj je skoraj vse očiščeno in urejeno ter tako pripravljeno, da oboro odprejo za obiskovalce. Kot pravi Vlado Pavec je obora urejena kot neke vrste živalski vrt, v katerem lahko obiskovalci v naravnem okolju srečajo jelenjad, muflone in divje prašiče, poleg tega so v obori ostale lisice, jazbec, zajec in številni drobni gledalci ter ptice, ki sicer naseljujejo tukajšnje gozdove. Ker ima obora premalo pašnih površin za tako število divjadi, Pavčevi krmijo živali dvakrat dnevno, letošnjo jesen pa bodo morali predvsem čredo damjakov razredčiti. Odvečne živali bodo morali prodati, kar bo vsaj delno povrnilo velike stroške, ki jih imajo z vzdrževanjem obore in krmljenjem divjadi v njej.
Ob stalnem stiku s človekom kot prijateljem so živali izgubile strah pred njim, zato se obiskovalcu popolnoma približajo in človeku jedo iz roke. Oboro si je brezplačno ogledalo večje število otrok iz novomeških vrtcev in šol pa tudi nekaj gostov Krkinih Zdravilišč, v kratkem pa naj bi oboro za obiskovalce odprli tudi uradno. Kdor bi želel stopiti med živali, lahko pokliče na telefon 342 692 in nekdo izmed Pavčevih mu bo oboro z veseljem razkazal.
I. V.
1,40 KILOGRAMA NA ENEM PECLJU - Na uredništvu se je ponosen na svoj pridelek paradižnika prejšnji teden oglasil Jože Prelog iz Novega mesta. Na njegovem vrtu na Grmu je zrasel tudi tako velik paradižnik, kot je na sliki - tehtnica je pokazala 1,40 kg. Zanimivo je, da je na tej paradižnikovi gmoti manjši del še nedozorel, medtem ko je večina zrelega. (Foto: L. M.)
N
HRIBČEK BOM KUPIL...
Ureja: dr, Julij Nemanič
Načrt za trgatev
V prejšnjem članku je bilo nakazano, da vsak “korak” pri trgatvi in predelavi grozdja vpliva na kakovost in karakter vina. Ker je pri nas površnosti pri trgatvi vse manj, bo verjetno tudi kakovost vina iz leta v leto boljša. Rezultati raziskav po svetu so nam dali v lanskem letu veliko informacij o vzrokih nastajanja neljube napake v mladem vinu zaradi žveplovodika (HjS). Ob opisovanju posameznih faz trgatve, predelave grozdja, nege mošta in mladega vina bom sproti nizal nasvete za zmanjševanje pojava H2S v vinu.
Žveplanje grozdja na trti z žveplom v prahu povečuje možnost za H S posebno če ni bilo dovoj padavin, ki bi izčrpale žveplasti prah z grozdja. Vinogradniki prakticirajo žveplanje gnilega belega grozdja sproti ob trgatvi. Čim večja je količina žvepla na 100 kg grozdja, bolj pogosto se bo pojavila v vinu napaka H2S. Doza čez 10 g kalijevega metabisulfita (KMS) na 100 kg je že zelo velika. Važna je tudi porazdelitev žveplastega pripravka po grozdju. Če se trga v kadi, ki so na traktorju, in se da na dno vsa količina KMS, potrebna za polno kad grozdja, bo pojav H,S bolj pogost. Če enakomerneje porazdelimo KMS med grozdje, ne bo toliko negativnih posledic. Odsvetujem pa žveplanje zdravega grozdja ob trgatvi, ker je to nepotrebno in škoduje kakovosti vina. Pecljanje grozdja je grob poseg, ki se kaže v količini usedline ob razsluzenju mošta. Čimveč obratov ima pecljalnik na minuto, več bo usedlin, čim manj je usedlin, boljši je pecljalnik! Koliko je usedlin, je odvisno tudi od sorte grozdja, zravstvenega stanja itd. Pri gnilem grozdju je več usedlin.
zato svetujemo odbiro gnilega grozdja med trgatvijo in ločeno predelavo.
Usedline imajo pomemben vpliv tudi na kakovost vina. Čim večji je delež usedline v moštu, tem pogostejši je pojav H,S v vinu. Toda usedlina se razlikuje od usedlin. Pecljalniki z velikim številom obratov na minuto bolj razcefrajo grozdje. Veliko je finih delcev kaleža, ki se ob razsluzenju ne sesedejo na dno posode in tudi kasneje po končanem alkoholhem vrenju mošta lebdijo v mladem vinu. Vse to govori o pomembnem vplivu pecljalnika na kakovost vina. Pecljalnik lahko sami preuredimo, da bo manj cefral grozdje. To se nam bo bogato poplačalo.
Pecljanju belega grozdja sledi prešanje. Ali je potrebno belo drozgo žveplati pred pre-šanjem? Samo izjemoma: to je v letih, ko je grozdje v vinogradu poškodovano od toče ali os in že grozdje cika. Z žvepla-njem namreč preprečimo bakterijam nadaljnje cikanje. Menim, da v naših krajih nimamo stisalnic (preš), ki bi grobo cefrale jagodne kožice in večale delež usedlin v moštu. Gotovo imamo pri nas bolje urejeno prešanje kot pa pecljanje.
Odcejeni beli mošt ponavadi žveplamo, da bi ga laže razsluzi-li. Količina žvepla na 1 hi mošta je različna, odvisna od več dejavnikov: od sladkorne stopnje mošta, kislosti, temperature in časa, ki smo ga predvideli za razsluzenje. Za mošt iz manj zrelega zdravega in hladnega grozdja (do 15° C) je potrebno malo S02, zadostuje 1 del 5-odst. raztopine S02 za 2 hi. Za zelo sladke mošte z manj kisline, kijih nameravamo razsluze-vati 24 ur, je potrebno najmanj 1 del 5 % žveplaste raztopine/ hi.
(Nadaljevanje sledi) dr. JULIJ NEMANIČ
IZŠLA NOVA ŠTEVILKA REVUE SAD
KRŠKO - V zadnji številki revije za sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo Sad bodo bralci med drugim lahko prebrali prispevek mag. Zlatka Gutmana - Kobala o izmenični rodnosti jablanovih nasadov in o obrezovanju marelic, o čemer piše mag. Nikita Fajt. O vzrokih in posledicah zastojev pri alkoholni fermentaciji in o možnih rešitvah pa v svojem sestavku razmišlja dr. Julij Nemanič.
VEC DESET SADIK KONOPLJE
SPODNJI STARI GRAD - V bližini Spodnjega Starega Gradu pri Vrbini v Krškem so policisti in kriminalisti 24. avgusta poželi več deset sadik indijske konoplje, visoke od pol metra do treh metrov. Sadike so komisijsko uničili, lastnika nasada pa še iščejo.
TAKEGA PARADIŽNIKA PA SE NE! - Tako pravi Novomeščan Stane Tramte, ki je na uredništvo pred dnevi prinesel pokazat svoj pridelek, na katerega je res lahko ponosen. Čeprav se letos redki lahko pohvalijo z lepim paradižnikom, je v njihovem vinogradu v Gabrski gori zrasel prav takšen - velik, debel, pa tudi zdrav, brez rje. Stane na sliki kaže dva: eden tehta 1,30 kilograma, drugi malo manj kot kilogram. Pravi, da doma raste eden še večji, ampak še ni dozorel. “Takega z ženo še nisva pridelala. Vse kaže, da v goricah bolje uspeva kot doma na vrtu. Je pa res zdrav, saj ga nikoli ne škropim, "pravi. (Foto: L. M.)
HELENAMRZLiKAR gospodinjski kotiček
Sveže zelje za sok in jedi
Tri zeljnice, ki se v tem času še posebej odlikujejo po svoji zdravilni moči, so belo in rdeče zelje ter ohrovt. Sveže zelje vsebuje veliko vlaknin, vitamine A, B, C in minerale. Posebno zdravilno moč v zelju pripisujejo gorčičnemu olju. Vsakodnevno uživanje svežega zelja ohranja zdravo črevesje, ker spodbuja prebavo. Tako se prebavni trakt čisti in razstruplja na najbolj naraven način.
Nekoč so bili v domačem zdravilstvu še posebno cenjeni zeljni obkladki. Dva do tri zeljne liste so zmehčali s tolkačem ali jih segreli na peči in položili na boleče mesto. Za boleče sklepe je priporočljiv obkladek, ki ga pripravimo iz sesekljane zeljne glave, žličke olivnega olja ali olja iz pšeničnih kalčkov.
Poživljajoče pa vpliva na telo svež zeljni sok. Kdor hoče shujšati ali ima težave s prebavo, naj poskusi s svežim zeljenim sokom. Dva tedna vsak dan popijemo dva do tri kozarce soka, stisnjenega iz svežega zelja. Če se pojavi napihnjenost v črevesju, dodamo soku nekaj hladnega kuminovega čaja. Iz srednje velike zeljne glave dobimo približno liter soka. Tega pa ni priporočljivo
pripravljati s pomočjo vročine, saj tako izgubi veliko koristnih snovi. Sok se hitro pokvari, zato pripravimo vsak dan svežega. Iz 40 g svežega zeljnega soka, 5 g čebeljega voska, 20 g lanolina, 50 g mandljevega olja in 3 g medu so si ženske nekoč pripravljale kremo. Čebelji vosek, lanolin in olje segrejemo v vodni kopeli do 45° C. Nato dodamo še segret zeljni sok in med. Maso dobro premešamo in ohladimo ter z njo napolnimo steklen ali plastičen lonček. Ta krema za utrjevanje in čiščenje kože je uporabna tri tedne, če jo hranimo v hladilniku.
Zelje v mleku je primerna jed za vse tiste, ki ne prenesejo izrazitega okusa po zelju. Zeljnato glavo kuhamo pet minut v vodi, nato jo položimo v posodo in prelijemo z mlekom. Zelje kuhamo toliko časa, da posrka vse mleko in postane blagega okusa.
Za pripravo rdečega zelja z jabolki potrebujemo narezano glavo rdečega zelja, pet jabolk, žlico olja, nekaj klinčkov in sol. Vse sestavine kuhamo do mehkega in ob koncu v skodelici razžvrkljamo žlico kisa, žlico ribezovega želeja in žličko jedilnega škroba. Dobro prevremo in s tem prelijemo jed.
.
Na Studiu D deluje oddaja Mladi pripravljajo in vodijo
za osnovnošolce Frkolin -- Ljubezen do slovenščine
NOVO MESTO - Pred dvema letoma je na OŠ Šmihel pod mentorstvom profesorice slovenskega jezika Tine Husu začel delovati šolski radio, imenovan Šmihec. Mladi so vsak dan pripravljali program, in ker jim je šlo dobro od rok, se jim je že čez nekaj mesecev uresničila ideja, da so oddajo razširili na lokalni radijski postaji Studio D. Tudi akcija Unicefa Otroci v medijih je pokazala veliko zanimanja mladih za takšne oddaje.
27. februarja lani je tako ekipa iz OŠ Šmihel pripravila prvo oddajo Frkolin, ki ji je bilo na frekvenci 103 MHz mogoče prisluhniti vsako soboto ob 16. uri, od zdaj naprej pa bo ob 9. uri dopoldne. Kot je povedala mentorica Tina Husu, so navezali stike z vsemi osnovnimi šolami na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju, odzvalo se jih je petindvajset. Pošiljajo prispevke, novice, ob koncu šolskega leta pa so pričeli s predstavitvijo šol, kar bodo še nadaljevali. Oddajo pripravijo sami mladi in jo tudi vodijo. Glavnino Frkolinov predstavlja 12 šmihelskih osnovnošolcev, v glavnem sedmarjev in osmarjev. Ponavadi oddaja sloni na določeni temi, povezani z življenjem osnovnošolcev. Imajo tudi kontaktne oddaje s poslušalci, ki niso le mlajši. “Prijetno je delati z mladimi. Mnogokrat sem presenečena nad njihovo ustvarjalnostjo in resnično so dosegli zelo velik napredek,” jih je pohvalila men-
torica. Razveseljive so tudi izjave voditeljic, da so zaradi oddaje še bolj vzljubile slovenski jezik.
Njihovo dobro delo pa so opazili tudi drugi. Lani so se kot Šmihec, letos pa kot Frkolin predstavili na Celjskem sejmu in pripravili štiri ure programa sejemskega radia, ustvarjalce Frkolina pa je letos z izletom v Gardaland nagradil tudi Studio D. Glavnina ekipe bo kmalu postala srednješolska mladina, toda ker želijo druženje ob radijskem delu ohraniti, se že dogovarjajo, da bi ustanovili še podobno oddajo za srednješolce. Tbdi tokrat računajo na razumevanje Studia D.
L. M.
NESKONČNOST PESNIKA DAVIDA BEDRAČA
NOVO MESTO - Literarni klub Dragotina Ketteja je v sredo, 1. septembra, v Kulturnem centru Janeza Trdine priredil literarni performance Neskončnost ptujskega pesnika Davida Bedrača. Poezijo so ob glasbi skupine Pink Floyd in Prodigy poleg avtorja brali še Andrej Žerak ter Karmen in Tatjana Kodrič.
ZAKLJUČNI KONCERT
PODSREDA - V nedeljo, 29. avgusta, se je z zaključnim koncertom seminarja za klavir končal seminarski del programa Glasbeno poletje na gradu Podsreda 99. Predstavilo se je 15 slušateljev seminarja, ki ga je med 22. in 29. avgustom vodil prof. Arbo Valdma.
PRIPRA VE NA ODDAJO - Zadnjo oddajo pred začetkom šolskega leta so vodile Žana Košak, Ada Zupančič in Tina Antončič. Na sliki so skupaj z mentorico prof. Tino Husu (druga z desne). (Foto: L. M.)
Jože Kotar
na ženska figura, sicer v zgo^ dovini umetnosti veliko upodobljena. Kotar p' umesti v posebno vzdušje terierov pariških ali lta j|„v. skih kavarn ali v PrePt!z' re. no atmosfero evropskih p stolnic in mest; je graCl0tudi veličastna, skrivnostna, nedosegljiva, je dama,kstane ca, ljubimka, mati. 1 1	•
nosilka intimnih hrepe želja, predstav <n sa£,pi. spontanimi potezami s čem, s katerimi doseg ^ skretne shematizacije» . izbranimi skladnimi ba mi vrednostmi dodaja P .
bi še posebno svetlobno razpoloženjsko atmos kar gledalcu dopušča lična čutenja m komu kacije.
Trobiševo Očiščeno jutro
Založba Erro je izdala tretjo pesniško zbirko Smiljana TVobiša
Že nekaj časa je na knjižnem trgu nova pesniška zbirka Smiljana Trobiša, novomeškega besednega ustvarjalca, ki se vse opazneje vpisuje v dolenjsko literarno dogajanje. Kot plodovit ustvarjalec in eden redkih, ki se je poeziji zapisal tudi poklicno, je redno prisoten v dolenjskem literarnem dogajanju, pogosto javno nastopa, redno objavlja v revialnem in drugem tisku, občasno pa se predstavi tudi s pesniško zbirko. Trobišev pesniški knjižni prvenec je izšel leta 1994 pod naslovom V modro, leto kasneje mu je sledila zbirka Srečanja, zdaj pa je tu najnovejši izbor Trobiševih pesmi, združenih pod naslovom Očiščeno jutro. Knjiga je izšla v zbirki Veronika pri založbi Erro, izbor in ureditev je opravila Nataša Petrov, spremne besede pa so napisali kar trije avtorji: Tomaž Koncilija, Nataša Petrov in Milček Komelj.
Tudi v tej zbirki Smiljan Trobiš ostaja pri poeziji, kot jo poznamo že iz njegovih prejšnjih zbirk. Opazen je sicer oblikovni premik k nekoliko daljšim pesniškim zapisom in mestoma k zahtevni sonetni formi, vsebinsko pa se ni odmaknil od
zanj značilnega vpesnjevanja metafizičnih občutij, ki se mu porajajo ob najrazličnejših življenjskih izkušnjah in doživetjih. Pri tem Trobiš ne išče neznano, s svojimi verzi ne prevaja nepoznano v pesniške podobe, da bi se mu razkrilo, ni bogoiskatelj, ki bi se lomil med vero in nevero ali bi se mučil z vprašanji smiselnosti iskanja boga, Trobiš je absolutum že našel in se mu predal (“Brez besed molitve/ bom zaspal/ miren/ vdan/ v voljo/ ljubega Boga”). Njegov bog je krščanski Bog ljubezni in odrešenja, z njim se srečuje in ga prepoznava v vsem, kar mu življenje in misel prineseta naproti. Trobi-ševa poezije je zato ljubeča, sočutna do vseh in vsega (“Jaz sem vesolje/ stisnjeno v ljubeč objem”), in hkrati iz odrešenj-skosti Boga v temelju optimistična, četudi se vanjo občasno zapisujejo temnejši toni, a služijo le kot kontrast za dokončno potrditev svetlobe. Takole zapiše v pesmi Po milosti: “Zmagal bom! A ne brez tiste neskončne milosti, ki najbolj deluje, ko mislim, daje ni...”
MILAN MARKELJ
DESETI BRAT IN KUNAVERJEVA RAZSTAVA
MULJAVA - Jutri, v petek, 3. septembra, bo ob 20.30 še zadnja ponovitev Jurčičevega Desetega brata v Letnem gledališču na Muljavi. Predstavo - v primeru slabega vremena bo odpadla - je pripravil režiser Janez Eržen z igralci KD Josipa Jurčiča z Muljave. Do 3. septembra pa je v Galeriji Kresnička na Muljavi na ogled še razstava ilustracij akademskega slikarja Franceta Kunaverja. Ilustracije so nastale po motivih Desetega brata med leti 1930 in 1950.
KO BO CVETEL LAN
NOVO MESTO - Dolenjski muzej Novo mesto in Slovenska prosvetna zveza iz Celovca vabita v petek, 3. septembra, ob 19. uri v predavalnico Dolenjskega muzeja na otvoritev dvojezične etnološke razstave o lanu in ovci iz Narodopisne zbirke Slovenske prosvetne zveze iz Celovca Ko bo cvetel lan.
Silvester Mihelčič v Kanadi na JMI
ČRNOMELJ - 54. kongresa Glasbene mladine sveta (JMI), ki je v kanadskem mestu Chicoutimi potekal od 9. dO 14. avgusta, seje udeležil tudi Silvester Mihelčič iz Črnomlja, predsednik Glasbene mladine Slovenije. Slovenija je ena od 41 članic od leta 1992.
Mihelčič je na kongresu s ponosom poročal in predstavil slikovno in reklamno gradivo o delu Svetovnega zbora mladih v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu pri Ljubljani in njihovi uspešni evropski turneji, v okviru katere je imel zbor tri koncerte tudi v Sloveniji. Dobesedno evforično so ga sprejeli v Ljubljani. Sočasno s svetov-
NA SLOVENSKI STOJNICI - Na stojnici Glasbene mladine Slovenije je zraven Silvestra Mihelčiča (na desni) predsednik mednarodne organizacije JMI PierreA. Goullet.
nim kongresom glasbenih mladin sveta je končal vaje v Kanadi tudi stočlanski Svetovni orkester mladih Glasbene mladine sveta. Med mladimi glasbeniki iz 40 držav je bil posebne pohvale deležen ro-gist Boštjan Likovšek iz Slovenije. Kongres glasbenih mladin sveta je tudi počastil 50-letnico Glasbene mladine Kanade, kiji predseduje svetovno znani operni basist Joseph Rouleau.	§
RAZSTAVA DEL ERIKE OMERZEL
ŠMARJETA - Na prvi šolski dan, v sredo, 1. septembra, so v OŠ Šmarjeti na ogled postavili razstavo ilustracij slikarke Erike Omer-zel iz Metlike. Otvoritev razstave je z glasbo popestril Lado Jakša.
Wildove Pravljice prvič na ogled
V Galeriji Krka je do 27. septembra na ogled razstava ilustracij Alenke Sottler Pravljice Oscarja Wilda - Slog tedanjega časa in sodoben pristop - Zanimiv otvoritveni program
19.
Srečanje oktetov
Društva Gallus Bartholomaeus ob šentjernejskem občinskem prazniku - Sodelovalo šest priznanih slikarjev
ZDRUŽENI OKETETI - Še posebej lepo je bilo prisluhniti skupnemu petju vseh dvajsetih oktetov. (Foto: L. M.)
Glasba slovenskih oktetov
erih je umetnica združila slog tedanjega časa in sodoben pristop. “Sottlerjevi je uspelo, daje z ilustracijami naredila zgodbo še bolj dostopno. Pravljični junaki so oživeli,” je ob razstavi spregovoril pesnik Boštjan Leskovšek.
Barbara Barbič Jakše, ki je vodila otvoritveni program, je avtorico predstavila kot umetnico, ki uspešno razstavlja doma in v tujini. V Krkini galeriji se je s samostojno razstavo predstavila že pred desetimi leti. Alenka Sottler je v času študija za slikarstvo prejela študentsko Prešernovo nagrado. Do sedaj je ilustrirala že preko trideset knjig. Redno razstavlja na Bienalu slovenske ilustracije, kjer je leta 1993 dobila nagrado za ilustracijo knjige Lojzeta Krakarja Prišel je lev.
Otvoritev petkove razstave so dopolnili s predstavitvijo pisem Oscarja Wilda, ki jih je napisal prav v zvezi s prvo izdajo knjige Hiša granatnih jabolk 1891. Tekste v prevodu Marka Trobevška, v katerih Wilde razgrinja svoje tudi danes aktualno videnje umetnosti - in umetnosti ilustracije ter nasploh opremljanja knjig, je opravil dramski igralec Boris Ostan. Razstava bo na ogled do 27. septembra.
PLETERJE - Kulturno in etnološko društvo Gallus Bartholomaeus iz Šentjerneja so zagnani posamezniki ustanovili letos aprila, v tem kratkem času pa so organizirali že več prireditev, ob praznovanju šentjernejskega občinskega praznika pa tudi prvo slikarsko kolonijo. Potekala je od 18. do 22. avgusta, na njej pa je sodelovalo šest priznanih slovenskih slikarjev: Aleš Sedmak, Janko Orač, Jerca Šantej, Martina Koritnik Fajt, Drago Mom in Jožica Medle, ki je bila tudi idejni vodja.
Otvoritev razstave slik s te kolonije, s pomočjo katere želi društvo promovirati svoje delovanje, širiti zanimanje za likovno umetnost, pa tudi še kulturneje poudariti praznovanje Jernejevega in popularizirati enega najvidnejših simbolov šentjernejske občine -petelina, je bila prejšnjo sredo, 25. avgusta, v prenovljeni galeriji kartuzije Pleterje. V kratkem kulturnem programu sta nastopila Vinogradniški oktet in pesnik Jože Grgovič, slikarje in razstavo pa je predstavil umetnostni zgodovinar, kustos dolenjskega muzeja Jožef Matijevič. Poudaril je,
19. Srečanje oktetov v Šentjerneju ■ Prvič v okviru Jernejevega - Manj nastopajočih kot lani - Februarja seminar
NOVO MESTO - “Knjiga Oscarja VVilda Pravljice je združila prevajalca, ilustratorja in igralca,” je v pozdravnem nagovoru ob otvoritvi razstave ilustracij Pravljic Oscarja VVilda ljubljanske akademske slikarke Alenke Sottler dejal Mitja Pelko, ki v KUD Krka skrbi za galerijsko dejavnost. Prav z omenjeno razstavo so v Galeriji Krka v petek, 27. avgusta, začeli novo razstavno sezono.
Oscar VVilde se je kot izjemen delo v prevodu Cirila Kosmača.
pravljičar uveljavil z zbirkama Srečni princ in druge zgodbe ter Hiša granatnih jabolk. Leta 2000, ob stoletnici njegove smrti, bo založba Mladinska knjiga ponovno izdala to njegovo priljubljeno
Ilustracije Pravljic so zaupali priznani umetnici Alenki Sottler in spadajo med njena najbolj kvalitetna dela, tokrat pa so razstavljene prvič. Gre za pretanjene črno-bele ilustracije, v kat-
OTVOR1TVENI PROGRAM - Na otvoritvi razstave ilustracij Pravljic Oscarja Wilda je nekaj besed spregovorila tudi avtorica Alenka Sottler (spredaj). (Foto: L. M.)
Prva slikarska kolonija
Od Šmihca do Frkolina
ŠENTJERNEJ - Šentjernej je desetdnevno praznovanje prve pisne omembe svoje župnije oplemenitil s številnimi kulturnimi dogodki, med drugim tudi z 19. Srečanjem oktetov, ki so ga Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, društvo Šrečanje oktetov Šentjernej in tamkjašnja občina priredili v soboto, 28. avgusta.
Za razliko od preteklih let je tokrat nastopilo manj oktetov -dvajset, kar gre po mnenju organizatorjev pripisati spremembi običajnega datuma šentjernejskega srečanja oktetov, ki je bilo junija, lani pa septembra. Lani je nastopilo kar 35 slovenskih oktetov. “Srečanje smo prvič vključili v Jernejevo in tako še bolj poudarili veličino te prireditve,” je ob uvodnem pozdravu dejal šent-jernejski župan Franc Hudoklin. Prireditev je povezovala Jerica Pezdič, vsak oktet pa se je predstavil z eno pesmijo. Ob koncu so združeni zapeli pod taktirko prof. Igorja Švare in poželi velik aplavz poslušalcev. Prof. Igor Teršar, svetovalec za zborovsko petje na Skladu RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, je strokovno spremljal petje oktetov. S kvaliteto petja je bil zadovoljen, čeprav je dejal, da si želijo pri Skladu to še zviševati. Prav zato nameravajo februarja v
Šentjerneju organizirati enodnevni državni seminar za vodje oktetov iz vse Slovenije - deluje Jih okrog šestdeset. “Razmišljamo pa tudi o državnem tekmovanju za tovrstno zasedbo, kajti v Mariboru je le zborovsko tekmovanje za zasedbe z nad osemnajstimi člani,” je povedal Teršar.
19. Srečanja oktetov v Šentjerneju sta se od sedmih oktetov z območja širše Dolenjske udeležila le dva: Dolenjski oktet pod vodstvom Petra Cigleija in Šentjerne-jski oktet pod vodstvom Milana Pavliča.	MURN
PTICA NA STRUNI
BRESTANICA - Ptica na struni je naslov koncerta, ki bo v okvi ru Jesenskih serenad v petek. ■ septembra, ob 20. uri potekal n gradu Rajhenburg. Na flavti igral Matej Grahek, na violonce pa Gregor Marinko. Koncert z besedo povezovala Tina Ursic.
Kotarjeve ženske
da so v petih dneh nastala zelo kvalitetna dela. “Slikarska kolonija v Šentjerneju je ponovno opozorila na nujnost medsebojnega druženja in dopolnjevanja, skupnega iskanja novih izvirnih poti in možnosti, ki se na pričujoči razstavi kažejo kot neobremenjena ustvarjalnost.”
J. D.
Na ogled do 28. septembra
SLIKARSKA RAZSTAVA - Na različne načine upodobljeni šen-tjernejski simbol - petelin je na razstavo privabil številne obiskovalce. Na otvoritvi se je organizator še posebej zahvalil pokrovitelju Gašperju Majzlju. (Foto: J. D.)
O ZGODOVINI ŽELEZARNE NA DVORU
LJUBLJANA - V sklopu serije predavanj “Prvi torek v mesecu” Narodni muzej Slovenija vabi v torek, 7. septembra, ob 18. uri na predavanje Zgodovina železarne na Dvoru ob Krki in njeni izdelki. Predaval bo dr. Matija Zargi.
STRUNJAN-V torek, 31-avgusta, so v Krkinem zdravilišču v Strunjanu odprli razstavo slik novomeškega slikarja Jožeta Kotarja, ki bo na ogled do 28. septembra.
Kot uveljavljen krajinar tako svojo rodno Dolenjsko
kot druge pokrajine upodablja na številnih pejsažih m vedutah, kot plenerističn' slikar pa ohranja tradiciona -ni prostop v upodabljanju i se s tem zavezuje bogati tra^ diciji slovenskega realistične ga krajinarstva. Tokrat v Kf kinem zdravilišču ra?staVt novejša platna, ki jim je skup
POTA
dežurni poročajo
OB TELEFONSKI KABEL - V i na 29. avgust je prišel neznanec na ravnik v bližini gasilnega doma v verkviščij ter ukradel dva koluta, na aterih je bil navit zemeljski telefonski kabel v dolžini 1800 metrov. KS erkvišfe je oškodovana za 200 tisoč tolarjev.
. OKRADLI GOSTA - V Termah aJez so neznanci zopet izkoristili ul ar°st m ’z kamp prikolice gosta kradli denar in osebne dokumente, rvasketnu državljanu pa je zmanjka-_ moška torbica z mobitelom, dvema listoma in osebno izkaznico. OB DOKUMENTE, DENAR - Na gu svobode v Črnomlju je 29. avgustu?0'1?^ n.eznanec na parkirnem pros-D u v*°mil v osebni avto in ukradel J|.,° P°moč, vetrovko in denarnico z 0|, menti in denarjem. Lastnik je n{j?oan za okrog 50 tisoč tolarjev. OBISK VIMP LIVAR - Avgusta je lf."an« iz poslovnih prostorov pod-Lj® ™ Livar v Črnomlju ukradel tri n. „ viličarja in dve vedri po 25 tiJju, ^ barve. Škoda znaša 175 tolarjev.
Lattli^ MIZE IN STOLOV -trm, »■ varne Tratnik na Glavnem J5 v Novem mestu R. T. iz okolice 5 Je oškodovan za 120 tisoč tolar-0d’ er|®a)e neznanec avgusta s terase ov^mizi in osem stolov.
, PRAŠIČA - A. V. iz Šmarjete ni avvii "1 Ver)etlj Lo v svojem svinjaku 24.
avjhic* •	»vujcui	aviujdKU
7„ ,. n' našla dveh manjših prašičev, obiska TlPTnanca i»» nh 1 A ticnr*
PRIP;
PEŠKA umrla
P GROBLJE pri preko-
ai i av8usta ob 20.10 je 'letna V. A. iz Grobelj preč-a a regionalno cesto izven
ne se PrePr'-^ a> če to lahko stori varno.
'steni trenutku je iz Ko-'anjevice pripeljal voznik
zariiega.aVta B‘ K' ,er ,a el z levim vzvratnim ogle-
°m, tako daje med prevo-
„Tnlv "ovomeško bolnišnico "mrla.
po dolenjski deželi
hjtl£E strinjal s soje-
hit L^° L°nčazi/ nogomet-va/j 'na stadionu v Porto-Ela U V y°vem mestu med Je ed>m ‘n Montovar Rogozo en °d spoznorjev kluba Ma*'l?var Rogoza G. M. iz (J9r ra preskočil varovalno stot10 ‘n sloPtll’ službene pro-na^. garderobo. Njegov sodJ? ie bil jasen: čakal je garj ' lt‘ so prišli z igrišča v *tioŽn° Roje zagledal po-LiuHrga ^nika D. R. iz
ozmjrrsa je p‘iunii in
pa tal, nato pa pobegnil. To kip u ne bo uspelo pri sodni-tqi ' Prekrške, ki jih bo mo-b0)j ,'sjtati, seveda mnogo
Sodnikal“rn° *C°t HPor,ne8a
■ fa,LE?°MRAL ZASTONJ staran'11 ^ E 12 Novega me-Oki,,k lelef°nira, toda zastonj. A10h ,r<l ^ela I1**? je sklenil pri Hitrj-C ^Ve naročniški raz-torfn fa mobilno telefonijo, , sedaj ni plačal še no-t° računa. Očitno mu za Pod, ,n°. zmanjka denarja. dovn/e ie w dveh letih oško-jevt jj*? Preko 230 tisoč tolar-ljen r ar je utemeljeno osum-jije	2nivega dejanja golju-
Pogosto jim pomaga že samo pogovor
Center za pomoč žrtvam kaznivih dejanj v Novem mestu deluje leto dni - Informator, usmerjevalec, posrednik -122 strank, 1086 intervencij - Kar 70 odstotkov žensk
NOVO MESTO - T.i. črne strani v naših medijih so žal vedno bolj polne vse hujših kaznivih dejanj, zato ni težko razumeti, da je delo enajstih Centrov za poinoč žrtvam kaznivih dejanj v Sloveniji, starih leto dni, še kako pomembno in potrebno. To dokazuje tudi delovanje novomeškega tovrstnega centra - najbližji na Dolenjskem obstaja v Sevnici. V tem času je najrazličnejšo pomoč iskalo 122 strank, imeli pa so kar 1086 intervencij.
neznanca je ob 16 tisoč
apfjf IPRAVE NA ZIMO - Od konca oLHa “9 21. avgusta je neznanec v L,“P" n«elju Cerovec ukradel 12 okro,?^'™ hrastove hlodovine in k 8 “ kubičnih metrov hrastovih drv. oškna R' 'z okolice Semiča je ovan za 120 tisoč tolarjev.
Zanimivo, da je 70 odstotkov strank žensk, ostalo so moški, za otroke pa so pomoč do zdaj vedno iskali drugi, ponavadi starši ali stari starši. Kot je povedala Brigita, ki skupaj z Ilonko (zaradi varnosti ostajata brez priimkov) delata na novomeškem centru, ki kot ostali deluje v okviru ljubljanskega podjetja B&Z, so jim vse
• “Naše delo je nekaj lepega in prinaša zadovoljstvo, saj nudimo pomoč ljudem v stiski. Zal nas mnogi še ne poznajo. Na razpolago smo 24 ur na dan vse dni v tednu na tel. št. 068/323-039, sicer pa od 8. do 20. ure na Florjanovem trgu 2 oz. na tel. št. 068/229-9440,” je povedala Brigita.
vrste kaznivih dejanj enako pomembne. Med najpogostejšimi pa so vprašanja in nasveti v zvezi z lahkimi ali hudimi telesnimi poškodbami, s sodelovanjem pri pretepu in ogrožanju varnosti, nasilništvom, goljufijami, včasih gre tudi za zlorabe in trpinčenje otrok, nasilje v družini in med sosedi ter vaščani, za stiske kot posledico doživljanja nasilja, vse pogosteje pa tudi za pomoč pri nemoči in krivicah v zvezi z inštitucijami za socialne in duševne stiske.
MOČNO VINJEN KOLESAR
VRTAČA - Pod Vrtačo se je 25. avgusta zgodila nesreča, v kateri je bil udeležen kolesar. Policisti so ugotovili, daje med vožnjo zapeljal na nasprotni vozni pas in padel na pločnik. Lahko poškodovanega po glavi so odpeljali v sevniško bolnišnico, alkotest pa je pokazal kar 2,80 promila alkohola v izdihanem zraku.
OB 39 TISOČ DEM
NOVO MESTO - Od 1. julija do 23. avgusta je neznanec v Šolski ulici prišel v stanovanjsko hišo in iz ženske torbice, ki je visela na obešalniku v hodniku, ukradel okrog 39 tisoč nemških mark.
“Gre za nenormalne dogodke in za normalne posledice, ko žrtvam včasih pomaga že sam pogo-
Brigita, ena od dveh zaposlenih na novomeškem Centru za pomoč žrtvam kaznivih dejanj.
vor. Ne moremo popraviti tega, kar so doživeli, pomagamo pa lahko, da se njihovo stanje ne bo poslabšalo in trpljenje ne bo stopnjevalo. Ne sprejemamo odločitev v njihovem imenu, ponudimo pa jim možnosti in izbire, ki so koristne, da bodo lahko sami sprejemali dobre odločitve,” je povedala Brigita. Žrtvam pomagajo tudi kot informatorji, usmerjevalci in posredniki - posredujejo jim naslove, telefonske številke, konkretna imena oseb in pogoje za vključitev v vladne in nevladne organizacije, v skupine za samopomoč ali društva, ki delujejo v njihovem okolju. Brigita je poveda-
IZDAJA NEKRITEGA ČEKA
METLIKA - 30-letni B. R. iz Metlike je od 26. oktobra do 11. novembra lani izstavljal čeke Ljubljanske banke brez kritja. Izstavil je 28 čekov ter s tem banko oškodoval za skoraj 590 tisoč tolarjev. Gre za utemeljen sum kaznivega dejanja izdaje nekritega čeka in zlorabe bančne ali kreditne kartice.
ODPAD KAR OB CESTI - Človek kar ne more verjeti, da nekateri ljudje stvari, ki jih ne potrebujejo več in so svoje odslužile, enostavno odvržejo tam, kjer jim je najlažje. Ponavadi je za to več kot primerna narava. Tako se je kup pralnih strojev, skrinj, kuhinjskih omaric, posod in drugih manjših stvari znašel tudi tik ob cesti Novo mesto Mirna Peč, le malo najprej od romskega naselja Žabjek. Vsak, ki se pelje mimo, ne more prezreti novega črnega odlagališča odpadkov, ki resnično jezi in znova dokazuje, da je ekologija očitno za premnoge žal še prava neznanka. (Foto: L. M.)
§
la, da se nemalokrat zgodi, da jih spremljajo tudi na sodišče in so jim v oporo, ko se srečajo s storilci kaznivih dejanj, pomagajo jim reševati stanovanjsko stisko, pisati razne prošnje, poiskati odvetnika ipd., če se le da, pa se trudijo, da največ naredi stranka sama. Center za pomoč kaznivih dejanj deluje brezplačno, zagotovljena je anonimnost podatkov. Po Brigi-tinih izjavah žal ni prave podpore s strani novomeške občine, čeprav jih financira Minstrstvo za delo, družino in socialne zadeve.
L. MURN
Varno pot v šolo!
Včeraj, 1. septembra, so učni hrami po Sloveniji odprli svoja vrata nekaj manj kot 23 tisoč osnovnošolcem. Prav zaradi začetka novega šolskega leta je v mesecu septembru še posebej posvečena skrb prometni varnosti.
Pristojne službe so in bodo te dni izvedle vrsto akcij, da bodo šolske poti kar najbolje označene in zavarovane, policisti in prostovoljci pa bodo na njih pomagali otrokom v prvih šolskih dneh. Prvošolci so s pomočjo zavarovalnic dobili rumene rutice, znak začetnika, na katerega je treba biti še posebej pozoren. Seveda pa lahko za večjo varnost otrok veliko storijo vozniki. V okolici šol, vrtcev, stanovanjskih hiš in igrišč, kjer je pričakovati otroke, je treba voziti počasneje in previdneje. Kadar pri prehodu za pešce stoji otrok, ki čaka, da bo lahko prišel čez cesto, ustavite in mu jasno pokažite, da gre lahko čez! Nasploh pa je potrebna strpna vožnja. Hitrost je med dejavniki, ki najbolj vplivajo na stanje prometne varnosti. V naseljih, kjer se na istih površinah srečujejo otroci, kolesarji in motorna vozila, prilagodite hitrost nnjšibkej-šim.
Prometna varnost je zadeva vseh, zato velja opozorilo Ministrstva za notranje zadeve ter šolstvo in šport pa tudi Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu otrokom, mladim, staršem, pedagoškim delavcem in voznikom, da sodelujejo v akciji za varnost vseh udeležencev prometa, zlasti najmlajših.
Kdo naj bo komu m igled?
Tudi policisti so na cesti samo ljudje, toda ...
14. avgusta ob 1.15 se je v naselju Rakovnik pripetila prometna nesreča z manjšo premoženjsko škodo, ki jo je povzročil P. P. iz Trebnjega, šef urada načelnika PU Novo mesto, ko se je zaradi vožnje po levi strani vozišča zaletel v nasproti vozeče vozilo, ki ga je vozil B. Viz Radeč. Po nesreči je povzročitelj odpeljal 220 metrov naprej, vozilo ustavil in ga zapustil. Patrulja PP Trebnje je zoper povzročitelja izrekla denarno kazen zaradi vožnje po levi strani vozišča, napisala predlog za uvedbo postopka o prekršku zaradi zavrnitve preizkusa alkoholiziranosti (kasneje so mu menda namerili kar 2,23 g/kg alkohola v krvi) in zapustitve kraja nesreče, ne da bi dal svoje podatke drugemu udeležencu nesreče. Ker je povzročitelj policist, bomo zoper njega uvedli disciplinski postopek zaradi storitve prekrška, s katerim je okrnil ugled organa, ki mu pripada.
S takšnim sporočilom javnosti direktorja PU Novo mesto Francija Povšeta ne bi bilo nič narobe, če ga ne bi poslal šele deset dni po opisanem dogodku, kar ni ravno običajno. Pa še to se verjetno ne bi zgodilo, če ne bi bilo zanj velikega zanimanja in govoric med ljudmi. Menda ni šlo za tako hudo kršitev, da bi jo
morala njihova pristojna služba medijem sporočiti takoj, kot to stori v drugih primerih, kjer v glavnih vlogah ne nastopajo tako 'pomembni ljudje. Ker je nedolgo tega v javnosti močno odmeval tudi dogodek iz ribniškega konca, ko se je več kot neprimerno ob srečanju s policisti obnašal državni podsekretar v kabinetu notranjega ministra (zavrnil preizkus z alkoskopom, našteval svoje pomembne funkcije, skušal naslednji dan umakniti predlog sodniku za prekrške), se mnogi upravičeno sprašujejo, kdo naj bi bil komu za zgled.
Ali morajo samo navadni smrtniki voziti trezni, po svoji strani ceste, s prižganimi lučmi, s predpisano hitrostjo, ali to velja za vse državljane? Res je, da so tudi policisti samo ljudje, toda vsaj od tistih, ki so na položajih, bi pričakovali, da bodo podrejenim oziroma drugim za zgled, in ne obratno. Kako naj sicer vse to zahtevajo od drugih ? Pa še nekaj: čeprav zdaj javnost le izve tudi za takšne primere, ko so v nesreče vpletene “pomembnejše osebe", pa je vendarle umesten pomislek ali bodo tudi zanje veljala enaka pravila kaznovanja kot za ostale. To pa bo javnost verjetno bolj težko kdaj izvedela.
L. MURN
OMOGOČILA UŽIVANJE MAMILA
NOVO MESTO - 20-letni D. P. in mladoletni 17-letni V. P. iz Novega mesta sta utemeljeno osumljena kaznivega dejanja omogočanja uživanja mamil, ker sta 24. avgusta v stanovanje povabila dva otroka iz Straže in jima ponudila v kajenje marihuano. D. P. je osumljen tudi kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili, ker je 24. avgusta pred Harley barom na Topniški cesti v Novem mestu prodal J. F. iz Straže za 4 tisoč tolarjev 4-5 gramov mamila marihuana.
MOTORIST V BOLNIŠNICI
ŠMARJETA - 20-letni M. V. iz Šmarjete je 29. avgusta vozil z osebnim avtom iz smeri osnovne šole proti cesti R3/667. Ko je v križišču zavijal v levo, je iz Šmarjete pripeljal 20-letni voznik motornega kolesa G. R. iz Šmarjeških Toplic in vanj trčil. Motorista je odbilo v desno na zemeljski nasip. V nesreči se je G. R. hudo poškodoval in se zdravi v novomeški bolnišnici.
NAD
ALKOHOLIZIRANE
MLADOLETNIKE
NOVO MESTO - Na območju PU Novo mesto ugotavljajo, da se v začetku šolskega leta večajo kršitve javnega reda in miru, predvsem v gostinskih lokalih in na javnih krajih. Kršitelji so v glavnem šolarji, ki se v lokalih opijajo in se potem nedostojno vedejo, pretepajo itd. Alkoholne pijače ne kupujejo le v lokalih, ampak tudi v trgovinah ali jih prinašajo od doma. Policisti bodo od 3. do 4. septembra na območju PU Novo mesto opravili poostrene nadzore nad točenjem alkoholnih pijač (še zlasti žganih) v gostinskih lokalih mladoletnim, vinjenim in skupinam, v katerih bodo vinjeni. Kontrolo bodo poostrili tudi na javnih mestih in javnih prevoznih sredstvih ter v primeru kršitev ustrezno ukrepali. Ker je varnost občanov, še posebej šolarjev in mladoletnih, skrb nas vseh, naj starši, šole, gostinci in drugi tudi v tej smeri prispevajo k večji varnosti.
Pozor, nevarnost ob cesti - koruza!
Pritožbe mnogih, da koruza ob cesti jeseni marsikje povzroča nepreglednost, upravičene - Ogrožanje varnosti • Določbe v Zakonu o javnih cestah: polje preglednosti
NOVO MESTO - Da moramo biti udeleženci v prometu čimbolj pazljivi, a se še dogajajo prometne nesreče, je jasno. Previdnost pa mora biti jeseni večja še iz na videz zelo smešnega razloga - zaradi koruze. Njive, polne visoke in zrele koruze, namreč mnogokje ob cestah ogrožajo varnost, še posebej, če je koruza posajena z obeh strani ceste in če se pojavi še ovinek. Daje ta tema ta čas vznemirljiva, seje pokazalo tudi po odzivih ljudi v našem časopisu.
preglednim trikotnikom in pregledno bermo, vzdrževana tako, da je zagotovljena s predpisom določena preglednost, izjemoma, če to ni mogoče, pa daje glede na
KOLESAR PREHITRO NAVZDOL - V soboto okoli šeste ure je na Ziljah prišlo do prometne nesreče. Kolesar ki se je z gorskim kolesom čez Zilje peljal v dolino proti Črnomlju, je prehiteval ob cesti parkirana vozila in prepozno opazil pešce, ki so se vzpenjali ob parkiranih avtomobilih. Kljub zaviranju se starejši peški ni mogel izogniti, zbil jo je in tudi sam padel. Medtem ko je bila ženska le potolčena po glavi, si je kolesar poškodoval hrbtenico in negiben obležal sredi ceste. Ponesrečencema so najprej priskočili na pomoč udeleženci srečanja ansamblov, ki se je prav takrat začenjalo v neposredni bližini nesreče. (Foto: I. V)
Mnogi sicer menijo, da je smešno, če kdo reče, da koruza ovira pešce ali voznike in da ne more biti izgovor za morebitne nesreče ali nevarno vožnjo. Koruza naj bi bila vendar znak, da je zemlja obdelana, torej pridnosti kmeta, ki se trudi za svoj pridelek. To nedvomno drži, pa vendarle tudi mnenje drugih, ki pravijo obratno, niso izrečena kar tako. Vsakdo se je že peljal z avtom ob cesti s koruzo in videl, da mora biti takrat še bolj previden, saj mimogrede lahko pride do neprijetnega srečanja z voznikom, ki na to pozabi.
Pa obstajajo kakšna pravila, do kod lahko kmet posadi koruzo, da ne bo ovirala prometa? Na republiškem prometnem inšpektoratu so nas po odgovor napotili kar k listanju Uradnih listov. Leta 1997 sprejeti Zakon o javnih cestah v 66. členu govori o t.i. polju preglednosti. “V bližini križišča državnih cest v ravnini ali državne ceste z občinsko cesto ali železniško progo v ravnini ter na notranjih straneh cestnih krivin ni dovoljeno saditi dreves, grmovja ali
visokih poljskih kultur, postavljati predmetov in ..., ki bi ovirale polje preglednosti. Lastnik zemljišča mora v polju preglednosti na zahtevo inšpektorja za ceste ali policista odstraniti ovire, sicer to na njegove stroške zagotovi Direkcija za ceste. Zaradi takšne omejitve ima lastnik zemljišča v določenih primerih tudi pravico do odškodnine.” Žal pravilnik 5. točke tega člena, da minister, pristojen za promet, v soglasju z ministrstvom, pristojnim za notranje zadeve, predpiše način določitve preglednega trikotnika in pregledne ber-me, še ni izdelan.
Nekaj določil smo našli tudi v lani sprejetem Pravilniku o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest. 21. člen glede rednega vzdrževanja vegetacije pravi, da se “na površinah, ki so sestavni del ceste, vegetacija kosi, obrezuje in seka v najmanj takem obsegu, da sta zagotovljena prost profil ceste in predpisana preglednost...”. 22. člen v zvezi z zagotavljanjem preglednosti pravi, da morajo biti polja preglednosti, določena s
KORUZA OVIRA - Koruza, ki raste čisto do ceste, mnogokje povzroča zoženje ceste in s tem nepreglednost. Sicer pa se bo že te dni začelo siliranje in problem bo rešen. Do takrat pa previdno!
terenske razmere zagotovljena največja možna preglednost.
L. MURN
S» -------------------------------
'	(2610).	2.	septembra	1999
POSEZONSKO
ZNIŽANJE
Nubira II že za samo 2.129.000,00 SIT!
150 srečnih kupcev Matiz popelje na počitnice v Hotele Morje Portorož!
•Znižanje velja za omejeno količino vozil iz zaloge.	.
Slike so simbolične.	Moj	najljubši	avto.
POLETNIH MODELOV DAEVVOO VOZIL
Lanos 3V že za samo 1.449.000,00 SIT!
Prenovljena in z zmogljivejšim motorjem postaja resna konkurenca evropskim in ameriškim limuzinam.
Sonata 2.5 V6 24V
Eleganca, razkošnost in prestiž iz Koreje
Ime sonata je ostalo nespremenjeno, vendar je Hyundaijev top model doživel veliko stilskih sprememb in postal “best buy” poslovni avtomobil za 1999.
Redizajnirano sonato smo lahko prvič opazovali na salonu v Detroitu v začetku leta 1998. Ne gre zamera Hyundaijevim strokovnjakom, da so sonato predstavili najprej onkraj velike luže. Prvenstveno namreč ciljajo na ameriško tržišče, saj je oblikovno izdelana povsem po okusu Američanov. Že stara sonata je bila oblikovno nekaj posebnega, nova pa je še bolj atraktivna.
Eleganca, razkošnost in prestiž, so tri besede, s katerimi bi na kratko opisali novo sonato. Novi sprednji lučki in velika ovalna ter kro-mirana maska dajeta vozilu nekakšen futurističen izgled, ki je najbolj pogodu ameriškim kupcem. Močno zaobljene linije na boku vozila se skladno zlijejo v zadek, ki nas kljub nekoliko spuščenemu zadku ponovno spomni na ameriške limuzine.
Do sedaj se je sonata prodajala le z 1,6- in 2-litrskim motorjem, naša ekipa pa je lahko preizkusila odslej najmočnejši Hyunadijev motor z 2,5 litri delovne prostornine, šestimi valji, postavljenimi v obliki črke V, in 24-imi ventili. S tem motorjem se je sonata dvignila nad povprečje korejske konfekcije. S 160 konji pri sicer dokaj visokih 6000 vrtljajih in 230 Nm navora pri 3750 vrtljajih boste z vozilom, kije le malo krajše od 5 metrov, med vodilnimi na avtocestah. Vozilo sedaj zaradi povsem novega podvozja tudi veliko lepše leži na cestišču, se lepše odziva na želje voznika in prispeva k visoki stopnji udobja potnikov. K udobnosti v veliki meri doprinese tudi nekoliko bolj naprej pomaknjeni potniški prostor, s čemer so kljub enaki medosni razdalji pridobili več prostora v kabini. Potniki na zadnji klopi imajo tako skoraj več prostora kot voznik spredaj.
Čeprav teža precej preseže 1000 kg, se vozilo požene do 225 km/h, vendar boste bili takrat reden gost
bencinskih servisov, saj vam bo 65 litrov goriva zadostovalo le za 500 prevoženih kilometrov. Toda komu to mar, saj se vam bo sonata oddolžila z izredno elegantno in hitro vožnjo, ob tem pa v kabini ne boste poslušali (ne)prijetnih zvokov, ki jih spuščajo šest valjniki, saj so strokovnjaki posvetili veliko pozornosti tudi izolaciji in zmanjšanju hrupa! V vozilu boste tako lahko ob močno prekoračeni dovoljeni hitrosti poslušali glasbo na normalni jakosti, ki veje iz odličnega Hyundaijevega radijskega sprejemnika, v katerega lahko vstavite kaseto in CD hkrati.
Radijski sprejemnik obdaja in zapolnjuje sredinsko konzola v imitaciji dragega lesa, ki sodi med bogato standardno opremo, kamor sodijo tudi ogrevani usnjeni sedeži, elektronska klimatska naprava, popoln električni paket tako za stekla kot za ogledala, daljinsko centralno zaklepanje z blokado motorja, ki preprečuje nepričakovano izginotje vozila s parkirnega prostora.
Tudi varnosti v novi sonati so posvetili precejšnjo pozornost. Karoserija je čvrstejšem odpornejša do zvijanja, serijsko so vgrajene štiri zračne vreče, PPD sistem pa preprečuje aktiviranje zračne blazine, ce v vozilu ni sopotnika. ABS sistem pa je mogoče nekoliko preobčutljiv. V veliko pomoč vam bo tudi TCS (traction control system), ki preprečuje zdrsovanje pogonskih koles z aktiviranjem zavor in kontroliranim delovanjem motorja, le tega pa lahko na željo izklopite.
Sonata 2,5 V6 je trenutno najmočnejši, najsodobnejši in najbolj opremljeni korejski avto. S šestvalj-mkom je postal resna konkurenca evropskim limuzinam višjega razreda, zaradi svojega ameriškega dizajna pa se tresejo kolena tudi ameriškim konkurentom. Veliko vlogo seveda igra tudi cena, ki je občutno nižja od podobnih evropskih ali ameriških limuzin.
AVTO TIMES PREDSTAVLJA
Ureja Borut Štajnaher
Za razvoj omege 2000 so porabili 300 milijonov mark.
Večja, udobnejša, varnejša
Letos jeseni bomo na frankfurtskem avtomobilskem salonu lahko prvič javno občudovali tudi povsem prenovljen Oplov prestižni model omega. Opel je v razvoj nove omege vložil 300 milijonov nemških mark, sama investicija pa obsega zamenjavo več kot tretjine posameznih komponent. Tako se novo vozilo od starega sedaj loči po novih transparentnih žarometih, novem pokrovu motorja z izrazitimi obrisi V oblike ter kromirano masko. Odbijači in bočne letve so v barvi vozila. Na zadku opazimo nove luči, pri limuzinski izvedbi pa je bil dodatno prikrojen še pokrov prtljažnika, ki se sedaj lahko odpira s ključem na daljinsko vodenje ali iz vozila. Novo zunanjo podobo zaključujejo aerodinamična, električno nastavljiva ogledala in nova 15, 16 ali celo 17 palčna kolesa.
Notranjost združuje udobje visokega razreda. Volan, armaturna plošča in sredinska konzolna imajo povsem novo podobo. Podrobnosti, kot so stikala za pomik stekel v vratih, dva prekata za odlaganje stvari na prednjih vratih in nov naslon za levo roko s predalom, elektronska kontrola klimatskega sistema, katerega lahko voznik in sovoznik uravnavata ločeno, nudijo vozniku še več udobja.
Omega 2000 bo ob že znanih šestvaljnih motorjih s prostornino 2,5 in 3-litra ter močjo 170 oz. 211 konjev na voljo še z novim 2,2 litrskim motorjem, ki razvije 144 KM in doseže najvišjo hitrost 210 km/h. Paleta motorjev pa združuje tudi dva dizla prostornine 2 in 2,5 litra s 100 oz. 130 konji. Za zahtevneže je v pripravi tudi nov osemvaljni aluminijasti motor s prostornino 5,7 litra in 310 konjskimi močmi.
Luksuzni colt
Mitsubitshi je predstavil svoj model colt s posebnim paketom opreme poimenovanem speeial edition. Na zunaj se od sedanjega modela razlikuje po spremembah na prednjem delu, kjer so najbolj opazne nove luči in maska hladilnika, nove pa so tudi kromirane kljuke na vratih. Notranjost je polepšana z lesenimi dodatki na armaturi in v kožo oblečenimi sedeži.
Saab aero 9-3 in 9-5
Švedski Saab je za svoja modela 9-3 in 9-5 pripravil posebne športne pakete, poimenovane “aero” , kar je že dlje časa oznaka za športnike, ki prihajajo iz te hiše. Na sprednjem delu vozila najprej pade v oko večji spojler, s strani pa aerodinamični profilirani pragovi, znižana višina vozila in 17 palčne pnevmatike. Obe vozili z 205 in 230 konji sta sedaj še bolj privlačni.
VW Beetle 2.0
Popolnoma drugačen od drugih
Kljub zavodniškemu izgledu, ki bi moral privleči verne ljubitelje hroščev, reinkarnirani beetle skoraj nima skupnih točk s karizmatičnim predhodnikom. Pod privlačno skrojeno obleko se skriva najmodernejša Volks-wagnova tehnologija.
Če bi se avtomobili ocenjevali le po zunanjem izgledu bi tokrat imel zelo lahko delo, saj bi bil novi hrošč zmagovalec brez konkurence. Zakaj? Še noben avto, ki sem ga vozil, ni med mimoidočimi izzval toliko navdušenja, nasmeškov, radovednih pogledov, kazanja s prsti, na ustih pa sem ničkolikokrat lahko razbral: “Glej, novi hrošč!” In kaj je na novem hrošču tako posebnega? Pravzaprav vse. Oblika je že na daleč prepoznavna in izžareva nostalgijo, pa vseeno neusmiljeno pripada oblikovalskim trendom konca devetdesetih.
In če se sedaj potopimo v notranjost, nas ponovno razveseli odlična ergonomija. Za trikrakim volanskim obročem, ki je nastavljiv po višini in globini, je serijsko nameščena vazica; ta bo navdušila sodobne otroke cvetja (hipije), ki si bodo ob tudi po višini nastavljivem sedežu z lahkoto poiskali primeren položaj za volanom. Očem prijetna je tudi okrogla armaturna plošča, v kateri kraljuje merilec hitrosti, v njegovem podnožju pa sta svoje mesto našla tudi merilec vrtljajev in merilec nivoja goriva. Ko se ugodno namestite za volanom, ugotovite, da se vogali vozila sploh ne vidijo, zato pri parkiranju neprestano pričakujete tisti neprijetni “krc”, vendar je hrošč precej manjši, kot imate sprva občutek, zato plastični blatniki in braniki najpogosteje ostajajo celi.
Vse ekstravagance in vera v tradicijo se končajo pri tehničnih rešitvah. Motorje tokrat nameščen spredaj prav tako novega hrošča poganjajo prednja kolesa. Motorje že znan in preverjen dvolitrski štiri valjnik z dvema ventiljema na valj, kateremu 115 konjev ponuja povsem dovolj mladostniške živahnosti. Vrtenja v visoke obrate ne mara, to hitro raz-
berete iz hrupa motorja. Najraje ima okoli 3.000 vrtljajev, ko se tudi naj; bolj izkaže z prožnostjo, saj najvisji navor 165 Nm doseže pri 2.600 vrt./ min. Tudi menjalnik se odlično dopolnjuje z motorjem. Stopnje prenosa so dokaj kratko preračunane, kar daje vozilu dobre pospeške. Hros-čeva zaobljenost ustvarja tudi optično prevaro, saj je koeficient zračnega upora veliko slabši, kot se zdi. Izbočeni blatniki jemljejo svoj davek, zato je vrednost cW 0,38 na nivoju sodobnih terencev. Če temu dodamo še višino, vam bo kmalu jasno, zakaj vozilo ne premaga hitrosti 185 km/h-Vendar vam mora biti jasno, da beetle ni namenjen dirkanju, ampak šarmiranju.
Platforma je tako kot podvozje sposojeno v koncernu VW. Ob goltu IV ga hrošč sedaj deli še s štirimi bran in sestrami. Ljubitelji mehke vožnje bodo imeli pripombe, saj je hrosc nekoliko trši, kar pa gre v prid dobri legi na cesti. Vozilo je v zavoju dolgo nevtralno, brez pretiranega nagibanja in z enostavnim obvladovanjem prednjega konca, ki ob pretiravanju poskuša pobegniti iz zavoja. Volan je športno naravnan in natančen, stir zavorni diski pa ob pomoči AW? sistema zadovoljivo hitro ustavijo hrošča tudi ob hitrejši vožnji. Z gum; bom v kabini pa si lahko vklopite a izklopite sistem proti zdrsovanj pogonskih koles. K dobri legi na ces prispevajo tudi široke, nizko protU' ne gume, nameščene na 16-palc® platiščih iz lahke litine.
Vsem, ki ste se zaljubili v noveg hrošča, pa za konec sledi hladen tu • Zadovoljstvo, da vas vsi občudujej na cesti, vas bo stalo z opisanim m ' torjem in opremo nič manj k 3,800.000 tolarjev. Za ta denar si lan-ko privoščite marsikatero vozilo, ve dar bo to ob novem hrošču izgled® kot navadna avtomobilska konfek ja. Zato lahko stvar gledamo tud druge strani, tudi veliko dražji av mobili bodo parkirani ob nove hrošču ostali povsem neopaženi.
Po
\krisu
V
se
Yaris
Ob novem hrošču večina vozil ostane neopažena.
verso
Iz malega yarisa velik verso.
Toyota je največji japonski izdelovalec avtomobilov, ki je močno prisoten na vseh svetovnih trgih. Njegova značilnost je izjemno pestra ponudba modelov, saj pokrivajo tako rekoč vsfe tržne razrede in niše. Velika Toyotina novost je majhen mestni avtomobilček yaris, ki je bil predstavljen letos pomladi na ženevskem avtomobilskem salonu. Le pol leta za njim pa bi na ceste zapeljal tudi v enoprostorni obliki z imenom yaris verso. Verso je narejen na osnovi yarisa in meri v dolžino 3.860 mm, širino 1.690 mm in višino 1.680 mm. Poganjal ga bo 1,3-litrski motor z največjo močjo
67 kW oz. 90 KM in najvišjim n*' vorom 124 Nm. Verso se bo s j motorjem lahko brez težav p°B . do 170 km/h in pospešil z mes 100 km/h v 12 s. Motor se lan pohvali s 16-ventilsko tehniko-. ^ ma odmičnima gredema v glav^ torja ter s sistemom za cas .j0y spremenljivo odpiranje v?n r0-(VVTi). Verso naj bi s svojo P stornostjo zadovoljil tako po j
družin kot posameznikov, k y ^
strokovnjaki pa se tu še niso
vili, saj po že preizkušenem T .^c0 tu pripravljajo limuzinsko raž . yarisa s četverimi vrati in P. ,J0 n ikoni, ki se bo imenovala c
Mercator
Vzemite računi
:o;oto:
DOLENJSKI UST
v akciji
Od 26.8. do9.9.'99
ar ^
^rM!a 5P/fr
r	Mercator
PO	najboljši sosed
Kitk. Ujeli smo novi Scenic!
Skrit pred radovednimi pogledi je dolgo skrival svojo drugačnost. Ko pa ga pogledaš od blizu, oko v hipu loči med novim in starim. Dvignjen nad vsem novi enoprostorec obvladuje svoj prostor. Ker je udoben, močan in varen.
V privzdignjenih sedežih sredi tal v eni sami N PP ravnini - brez odvečnih
fleksibilne rešitve za f l shranjevanje prtljage vas 'flLgf bodo spominjale na tista mala odložišča in skrivališča vašega delovnega prostora.
S-4jv ’	Za	varnost	skrbijo	serijski	ABS
■BF
r in 4 varnostne blazine, poganjajo pa ga motoiji 1.416V, 1.6 16V, 2.0 16Vin 1.9dTi.
Preizkusite ga med Dnevi odprtih vrat v salonih Renault od 9. do 11. septembra.
NOVI RENAULT SCENIC.
ŽIVLJENJSKI PROSTOR
RENAULT
Akcijska ponudba velja v vseh trgovskih podjetjih in franšiznih trgovinah Koncerna Mercator
JE SVET
RAČUNI vam lahko prinesejo lepo nagrado.
DO 18. SEPTEMBRA
pošljite v zaprti ovojnici 10 računov, ki so jih izdali zavezanci za DDV in vsebujejo najmanj naslednje podatke:
• izdajatelj računa in davčna številka izdajatelja,
• kraj in datum izdaje ter zaporedna številka računa,
• stopnja in znesek vračunanega DDV,
• vrednost blaga oz. storitve z vračunanim DDV.
V ovojnico vložite še list s svojimi podatki (ime, naslov in davčna številka).
Na ovojnico zgoraj levo napišite NAGRADNA IGRA - VZEMITE RAČUN in jo pošljite na naslov:
Ministrstvo za finance,
Davčna uprava Republike Slovenije, p. p. 563, 1001 Ljubljana.
Posameznik lahko v nagradni igri sodeluje z neomejenim številom ovojnic.
Na dan žrebanja računi ne smejo niti starejši od štirih mesecev.
Izžrebanih bo 85 nagrad v skupni vrednosti 12,000.000 SIT (osebni avto in 84 denarnih nagrad od 50.000 do 1,000.000 SIT).
ŽREBANJE 23. 9. 1999
bo javno, posnetek pa bo predvajala TV Slovenija
Rezultati bodo objavljeni v Delu, Večeru in Dnevniku ter na teletekstu TV Slovenija v sedmih dneh od dneva žrebanja.
TlHANJSI
Najhitrejši prenos mednarodnih pošiljk s Pošto Slovenije in mednarodnim kurirskim podjetjem
Za nadaljnje informacije so vam na voljo:
Ljubljana 061 174 1712. 174 1714. 174 1715 Maribor_______________________________062	449	2720
Pošiljke, oddane na pošti ali prevzete pri pošiljateljih, bodo v enem ali dveh dneh dosegle naslovnike v Evropi, Severni Ameriki in v Aziji, do Avstralije pa bodo potrebovale tri dni.
Pošiljanje pisemskih pošiljk je preprosto in varno. Črtna koda omogoča sledenje po internetu ali telefonu.
Koper
Nova Gorica
Novo mesto
Murska Sobota
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE_____
DAVČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
<7 POSTA SLOVENIJE
Atleti Krke premočni zmagovalci
Na ekipnem državnem prvenstvu za pionirje in mlajše mladince so Novomeščani zbrali enkrat več točk kot drugi - Posamične zmage tudi Topličanom, Brežičanom in Sevničanu
Rekord na novomeškem mitingu
Mednarodno tekmovanje mladih atletov
NOVO MESTO - Ob zaključku poletne atletske šole, atletskega mladinskega tabora in priprav mladih francoskih atletov v Novem mestu je atletski klub Krka na štadionu pod Portovalom pripravil mednarodni miting, na katerem je Peter Zupanc iz ljubljanske Olimpije v metu kopja z 69,25 m postavil nov državni rekord za mlajše mladince, medtem ko je Novomeščan Matija Kraševec v teku na 100 m z 11,75 postavil najboljši letošnji izid v Sloveniji za pionirje. Na mitingu je bilo v številnih disciplinah doseženih še nekaj dobrih izidov: 110 m ovire za mladince do 17. leta: 1. Luka Lužar 15:87,2.Primož Jeralič 15,89; 100 m za pionirke do 13. leta: 1. kaja Vukšinič 13,57; 600 m do 15. leta: Matjaž Berus 1:28,58; krogla, do 15. leta: Nejc Smodiš 14,05; palica do 17. leta: Primož Jeralič 410; daljina do 15. leta: Rok Nose 593 cm; 200 m do 17. leta: Borut Veber (Sevni-
NOVO MESTO - Thener Slavko Malnar, ki je v atletskem klubu Krka tudi letošnje počitnice v atletski šoli zbral večino najobetavnejših mladih atletov iz Novega mesta in okolice, je tako kot lani letos na ekipnem državnem prvenstvu za pionirje in mlajše mladince presenetil vse konkurente in v obeh skupnih seštevkih, pri dekletih in fantih, je Krka premočno osvojila naslov državnih prvakov. Krka je namreč zbrala kar 519 točk, drugouvrščeni ljubljanski ŽAK 248 in tretjeuvrščeni Koper 170 točk. Dobro so se odrezali tudi drugi klubi z našega konca, saj so bili Brežičani s 94 točkami šesti, Dolenjske Toplice z 52 točkami devete, Sevničani pa z 21 točkami šestnajsti.
Zmagoslavje varovancev Slavka	razpolago le dva avtobusa, zato je
Malnarja bi bilo še večje, če ne bi	moral število prijavljenih s 134
imel težav s prevozom, saj je imel na	zmanjšati na 110. Končno pa je na
. A
| j
V
/-> IN
it m iv- &
prvenstvu nastopilo 97 mladih upov novomeške atletike, ki pa se niso izkazali le kot ekipa, ampak so zmagovali tudi med posamezniki. V pionirski konkurenci je izmed članov Krke na 100 m zmagal Matija Kraševec, v kopju Mitja Žitnik, v krogli Nejc Smodiš, na 300 m ovire Damjana Peterlin, med mladinci pa je bil Primož Jeralič v skoku ob palici najboljši. V štafetnem teku na 4 X 100 m so Krkini pionirji zasedli prvo in drugo mesto, pionirke pa drugo in tretje, na 4 X 300 pa so bili pionirji prvi in tretji.
V atletski sekciji Dolenjske Toplice so se veselili zmag Nine Šimu-nič v skoku v daljino pri pionirkah in Manje Praznik pri mlajših mladinkah. Tudi člani brežiškega Fita so zbrali kar nekaj zlatih medalj: pri pionirjih Marko Trajkovski v teku na 100 m z ovirami, Janja Budna med pionirkami v skoku v višino in Krunoslav Herakovič v metu kladiva pri mlajših mladincih, Sevničan Borut Veber je po pričakovanju slavil zmago med mlajšimi mladinci v teku na 2.000 m.
MOČ POD KOŠEM - Temnopolti Američan Jeff Stem (na slikizžogo) je v Krkinem moštvu zapolnil vrzel, ki je v preteklih sezonah zevala pod košem, kjer se sorazmerno nizki novomeški centri niso mogli enakovredno kosati z najvišjimi košarkarji konkurenčnih moštev, kljub višini pa to lani ni uspevalo niti Slovaku Patriku Melušu. Najboljši strelci v vrstah Krke na tokratnem turnirju so bili: na tekmi z Zrinjevcem Smodiš (19), Jevtovič (12) in Stem (10), na tekmi z Zagrebom pa Smodiš (26), Stem in Jevtovič (po 11) ter Petrov (8). (Foto: I. V.)
Sunara s Krko uigraval taktiko
Krka na turnir v Novem mestu povabila Hrvate in Ttirke - Videti je, da so se Novomeščani
okrepili s pravimi igralci
NOVO MESTO - Košarkarski klub Krka je v petek in soboto, 27. in 28. septembra, v športni dvorani Marof pripravil košarkarski turnir, na katerem so poleg domačega moštva nastopili še hrvaška prvoligaša Zagreb in Zrinjevac ter turško moštvo Darušafaka. Tlirnir, na katerem so domači košarkarji osvojili prvo mesto, je vsem štirim moštvom služil predvsem za uigravanje moštev pred začetkom domačih prvenstev in pred prvimi nastopi v evropskih tekmovanjih.
V košarkarskem klubu Krka so se za organizacijo turnirja odločili iz dveh vzrokov: da bi domačemu moštvu zagotovili vadbo na tekmah s približno enakovrednimi tekmeci in da bi ob tem tudi nekaj zaslužili. Medtem ko je bil prvi cilj dosežen, pa z denarnim izkupičkom ne morejo biti zadovoljni, saj so imeli za
PRAZNIK ATLETIKE V DOLENJSKIH TOPLICAH
DOLENJSKE TOPLICE -Atletska sekcija Dolenjske Toplice bo v nedeljo, 5. septembra. na štadionu pri osnovni šoli pripravila tretji mednarodni atletski skakalni miting. Posebni gostje prireditve bodo Brigita Bukovec in Britta Bilač pa metalca krogle Miro Medič in Nataša Erjavec. Med tekmovalci pričakujejo tudi Gregorja Cankarja, domači praznik pa bo z dobrimi skoki začinila tudi Manja Praznik, državna mladinska prvakinja in ta čas najbolj obetavna članica sekcije Dolenjske Toplice. Začetek tekmovanja za pionirje bo ob 10. uri, mladinci in člani pa bodo začeli ob enih popoldne.
iskanje pokroviteljev premalo časa, z vstopnino pa ob skromnem obisku gledalcev tudi niso mogli kriti stroškov organizacije.
V petek se je Krka najprej srečala z Zrinjevcem in ga premagala z 61:55 (39:32). Pomebnejše od zmage je, da je za razliko od tekme s Crveno zvezdo, ko je nastopil utrujen in popolnoma neseznanjen z moštvom in njeno taktiko, tokrat veliko več pokazal temnopolti ameriški center Jeff Štern, ki si je hitro pridobil tudi naklonjenost publike. Za razliko od večine ameriških košarkarjev, ki igrajo v evropskih moštvih, se Štern zlahka prilagodi ostalim igralcem. V napadu je lepo sodeloval tudi z Matjažem Smodišem, predvsem pa se ni izkazal za izrazitega porabnika žog, ki jih je v Krkinem moštvu dovolj. Glede na robustnost je tudi sorazmerno hiter in spreten v skoku za odbitimi žogami. Drugo tekmo med Zagrebom in
VODI MESOJEDEC
SEVNICA - Na avgustovskem hitropoteznem turnirju šahovskega kluba Milan Majcen iz Sevnice, na katerem je nastopilo 13 šahistov, je zmagal Zvonko Mesojedec, ki vodi tudi v skupnem seštevku. Tokrat je bil drugi Bojan Smerdel in tretji Andrej Novak. V skupnem seštevku je drugi Bojan Kuzmič, tretja pa Mojca Grilc. (J. B.)
Darušafako so nekoliko presenetljivo s 73:72 dobili Hrvati.
V soboto je na prvi tekmi Darušafaka s 66:47 kljub hudi poškodbi svojega prvega moža Orhana Guler-ja, ki bo moral zaradi zloma noge kar nekaj časa počivati, zlahka premagala Zrinjevac. Na drugi tekmi je novomeški trener Ivo Sunara tako kot v petek vztrajno ponavljal dogovorjene taktične sisteme napada; čeprav je izid srečanja pravzaprav drugotnega pomena, so se krkaši vseeno potrudili in Zagreb ugnali s 70:61. Kaže, da so v novomeškem taboru tudi s podpisom pogodb z Dražovičem in Drobnjakom sklenili dober posel, tako da bo imel trener Sunara za razliko od lanske sezone letos na klopi kar nekaj enakovrednih menjav za člane prve postave; čeprav tokrat na igrišče nista stopila poškodovana Nakič in Grum, tega niti ni bilo opaziti.
Dvojmoč na Filipine na prvenstvo in poroko
Šentjernejski strelec zmagal na Češkem in v Avstriji
ŠENTJERNEJ - Ludvig Dvojmoč, član strelske Šole Dvojmoč iz Šentjerneja, je avgusta nastopil na dveh močnih tekmovanjih v praktičnem streljanju v češkem Krumlovu in v Ottnangu pri Salzburgu. Na Češkem, kjer je tekmovanje štelo tudi za srednjeevropsko ligo, je Dvojmoč v razredu modified (predelano orožje) zmagal in s tem osvojil tudi prvo mesto v skupnem vrstnem redu lige, pri čemer mu je šla na roke tudi diskvalifikacija zmagovalca tekmovanja v Cerovem Logu Španca Diega Cruza.
V Avstriji je Dvojmoč po več kot letu dni spet nastopil v razredu standard, tako daje njegova tamkajšnja zmaga tekmece presenetila. Nagradni sklad tega tekmovanja je znašal več kot 100 tisoč šilingov. Dvojmoču, ki bo čez dva meseca nastopil na svetovnem prvenstvu v praktičnem streljanju na Filipinih, kjer se namerava tudi poročiti, je avstrijska firma Steyer ponudila promocijo njihove nove pištole.
ATLETIKA VSE BOLJ NA ROBU
Kraljica je gola in bosa
Kljub odmevnim mednarodnim uspehom posameznikov se atletska društva utapljajo v revščini____________
poti vključi v trenerske in organizatorske vrste.
V Šentjerneju zahajajo v slepo ulico, čeprav imajo v Jožetu Vrta-čiču enega najhitrejših mladih šprinterjev na svetu, ob njem pa še nekaj izjemno nadarjenih mladih atletov, kot ekipa pa v mlajših kategorijah že leta osvajajo naslove državnih prvakov. Na občini kljub temu zanje nimajo posluha, saj so jim iz občinskega proračuna namenili le nekaj malega več kot 30 tisoč tolarjev, s tem denarjem pa ne morejo kupiti niti dveh parov primernih šprinteric za svojega najboljšega tekmovalca. Zato ni čudno, da jim primanjkuje tudi trenerjev. Nekoliko lažje shajajo le v manjših klubih, ki so se specializirali le za določene discipline (Dolenjske Toplice - predvsem troskok in skok v daljino, Portovald in Sevnica - tek na srednje in dolge proge), a tudi tu atletom ne cvetijo rožice.
Še vedno velja, da je atletika kraljica športa, le da je pri nas gola in bosa. Atletika je nedvomno medijsko in s tem komercialno zanimiva, kar dokazujejo pravkar končano svetovno prvenstvo in tekmovanja zlate lige. Svetovni vrh v nobenem športu m tako širok kot v atletiki in v njem je vseeno prostor tudi za Slovence. Tudi nekateri Dolenjci in Posavci trkajo na vrata svetovne elite, ce bodo dovolj dobri, da jim jih bodo odprli, pa ni odvisno ne le od njih samih, ampak tudi od okolja, v katerem živijo in vadijo. Zal to nima posluha zanje, čeprav je na uglednih mestih v politiki in gospodarstvu kar nekaj nekdanji atletov, ki potem, ko šprinterice zabrišejo v kot, ne čutijo dovoJ pripadnosti svoji nekdanji velita ljubezni, da bi ji pomagali prežive i
IGOR VIDMAR
Čeprav je atletika ena izmed najbolj izrazito individualističnih športnih panog, velja, da posameznik tudi tu brez podpore dobro organiziranega in usklajenega kolektiva ne more veliko doseči, zato zelo skrbi dejstvo, da se večina atletskih klubov na Dolenjskem in v Posavju vse bolj utaplja v revščini, ki nikakor ni dober obet za uspešno kariero najbolj obetavnih atletov, ki tudi na največjih mednarodnih tekmovanjih merijo na najvišja mesta.
Po prepričljivi zmagi novomeških atletov na ekipnem prvenstvu za pionirje in mlajše mladince in odličnem nastopu Igorja Primca na svetovnem prvenstvu bi sodili, da je v atletskem klubu Krka vse v najlepšem redu, a ni. Če so za tekmovalce neposredno odgovorni trenerji, so za klubsko blagajno odgovorni možje iz vodstva kluba, ki pa jim gre delo vse slabše od rok. Glavni pokrovitelj Krka je denar, namenjen atletiki, za polovico zmanjšal, manj ga bo v blagajno priteklo tudi iz občinske malhe; kaže, da med pokrovitelji ne bo več Telekoma... Letni proračun atletov je bil že do sedaj glede na druge najuspešnejše novomeške športe zelo skromen. Doseženo raven bo z veliko manj denarja nemogoče obdržati.
V podobnem položaju kot Krka so tudi ostali atletski klubi. Brežičane je zapustil glavni pokrovitelj Vino, tako da so morali svojega najboljšega moža, finalista lanskega evropskega prvenstva in slovenskega rekorderja v skoku ob palici Jureta Rovana, oddati celjskemu Kladivarju; a za Brežičane le ni treba pretirano skrbeti, saj veljajo za izjemno vzoren in homogen kolektiv, v katerem se večina bivših tekmovalcev po končani tekmovalni
SPEEDWAYISTI
DVAKRAT
KRŠKO - Slovenski speedwayisti so imeli konec minulega tedna dve preizkušnji. V soboto so se pomerili za veliko nagrado Lendave, kjer je zmagal Ljubljančan Matej Ferjan, krčan Izak Šantej pa je bil s petim mestom drugi najboljši slovenski voznik. V nedeljo so v Krškem pripravili dirko slovensko-hrvaškega pokala, na kateri so se s hrvaškim Prelogom pomerili vsi trije slovenski klubi, okrepljeni s tujimi vozniki. Zmagala je Ljubljana, Krčani (Šantej, Špitaler A. Dryml in L. Dryml) so bili drugi, Lendavčani tretji in Prelog četrti. Tak je tudi skupni vrstni red po treh dirkah.
Elan s Koprom na vrhu lestvice
Štiri zmage Elana na štirih uradnih tekmah - V tretjem kolu z Rogozo začeli preveč lagodno in neorganizirano v obrambi - Do zmage šele čisto na koncu tekme
NOVO MESTO - Kljub nekoliko slabši predstavi v tretjem kolu, ko so novomeški nogometaši na domačem igrišču skorajda izgubili dve točki, se je ne koncu srečanja z Montavarjem iz Rogoze vse dobro izteklo in je Elan tudi po štirih uradnih tekmah nove sezone ne le neporažen, ampak je na vseh tekmah tudi zmagal. S popolnim izkupičkom točk je na lestvici druge lige skupaj s Koprom prav na vrhu.
tudi drugo dosojeno 11-metrovko. V četrtem kolu se je Elan včeraj srečal z Dravo, v petem kolu pa bo v nedeljo, 5. septembra, ob 16.30 v igral doma z moštvom Avtoplus Korte.
V ŠENTJERNEJU NAJVEČ ZMAG SEVNIČANOM
ŠENTJERNEJ - Na 3. teku pj> ulicah Šentjerneja, ki ga Je .. Jernejevem pripravil šentjerneJ atletski klub, je v različnih katego ijah nastopilo 80 tekačev, po P sameznih kategorijah pa so zmi 8 li: Mario Droždan (Sevnica),1u per Kren (Krka), Matjaž (Krka), Borut Veber (Sevn' '• Marko Gorenc (Portovald), Tomič (Portovald), Beno • (Novice extreme Ljubljana), -ar Šuštaršič (Šentjernej), Janja ■_ (Šentjernej), Tjaša Hribar ( ca), Alenka Radej (Sevn,^)’ njka dija Tomažin (Sevnica), Vc Bregar (Šentjernej) in Met a
dič (Šmarješke TophcejDru
štafeto 3 X 300 m je dobila ur« Bučar (Jože. Janja in Jožko) i tjerneja.
ZMAGA KOČEVK
KOČEVJE - Na prvi prtja^-g. tekmi pred svojimi gled;jans ralke Gramiza premagale s par. 30:20 (14:9). Pri gostiteljicam j ja Kcrsnič dosgela 7 zadet gostjah pa Veseličeva 8.
Mesec športa v Kostelu
Najprej kolesariada - Nato še veslaški spust po Kolpi in tekaški maraton
KOSTEL - V okviru letošnje vseslovenske akcije mesec športa in rekreacije v turizmu bodo na Kostelskem kar tri večje prireditve, ki jih organizira domače Turistično-šport-no društvo Kostel.
Kostelska kolesariada bo tokrat že sedma po vrsti. Start bo to soboto ob 11. uri pri Lovskem domu v Ba-njaloki, cilj pa v 32 km oddaljenem Potoku. Vzponi in spusti so 5- do 15-odstotni. Udeleženci bodo razporejeni v štiri skupine: moški do 30 let, moški nad 30 let, ženske in otroci (do 15 let) v spremstvu staršev. Za prve tri skupine znaša startnina 1500 tolarjev, za otroke pa štartnine ni. Proga poteka pretežno po gozdu. Vozi se z gorskimi kolesi, udeleženci pa
morajo imeti tudi čelado. Tekma bo ob vsakem vremenu. V primeru, da bi bila kolesarska proga zaradi deževja močno poškodovana, imajo predvideno rezervno progo s staTtom in ciljem v Banjiloki.
Naslednja prireditev bo ob zaključku kajakaške sezone na Kolpi. To bo tradicionalni kajak, kanu in raft spust “Slovenske reke”. Start bo v Fari 25. septembra ob 11. uri, cilj pa v 10 km oddaljeni Žagi. Po tekmovanju bo na Žagi prijateljsko srečanje udeležencev. Prireditve meseca športa bodo zaključene z obkolpskim maratonom od Fare do Dola 3. oktobra, ko občina Kočevje praznuje občinski praznik.
J. P.
Po pokalni zmagi z Esotechom in prvenstvenih uspehih doma z Zagorjem (3:2) ter v gosteh z Ivančno Gorico (2:0) so Novomeščani tekmo tretjega kola z Montavarjem iz Rogoze začeli precej brezkrbno, bojeviti Štajerci pa so njihovo lagodnost izkoristili in že v prvih minutah nekajkrat nevarno prodrli v kazenski prostor domačega vratrja, po hujši napaki domače obrambe pa je Simon Kramberger vil. minuti z roba 16-metrskega prostora zlahka premagal tudi domačega vratarja Andreja Kračmana. Po zadetku so Novomeščani postopoma le uredili svoje vrste in vzposavili ravnotežje v igri, v drugi polovici prvega pol-
LAHKO BI PRESENETILI
SODRAŽICA - V 12. krogu druge državne balinarske lige, skupina zahod, so igralci Sodražice še drugič zaporedoma izgubili. Tokrat jih je z 12:4 v gosteh premagala Grmada s Planine pri Rakeku. Sodražani so pokazali boljšo igro kot v prejšnjem krogu in bi, če bi igral tudi Boris Matelič, lahko celo presenetili.
časa pa se je igralo predvsem pred vrati gostov, kapetan Elana Gorazd Plevnik pa je dvakrat zaključil napad s strelom mimo vrat.
V 39. minuti je s prostega strela z leve strani v gneči pred golom lepo našel Bojana Žagarja, ki so ga gostujoči obrambni igralci zaustavili s prekrškom, s strelom z 11 metrov pa je Plevnik izenačil na 1:1. Ko je ob koncu drugega polčasa že kazalo, da si bosta moštvi točke razdelili, /je v zadnji minuti Žagar izkoristil napako gostujoče obrambe in svoje moštvo povedel v vodstvo z 2:1. Končni izid je v sodniškem podaljšku postavil Plevnik, ki je izkoristil
ŠPORTNE IGRE V ROSALNICAH
ROSALNICE - Športno društvo Rosalnice bo v nedeljo, 5. septembra, ob 8. uri pri tovarno Kolpa pripravilo športne igre. Tekmovali bodo v malem nogometu, streljanju z zračno puško, kegljanju na travi in suvanju krogle. Nastopi lahko vsak, ki sc prijavi do začetka tekmovanja. Dodatna pojasnila daje Dušan Kočevar po telefonu (041) 824 404.
J' f
jŠL
*
ŠUM AR PREHITEVA PO DESNI - Elanov krilni igralec ^J^ga, na tekmi z Rogozo takole večkrat poskušal prodreti po ^esnl’/p0io: I ’’’ preden je prišel blizu gola, zaustavili po rasti precej višji gostje- (
Valat in Bukefalos z rekordi do zmag
"v	■	'	■	■'	■■	  -	■■
Šentjernej ski kasači odlično v Ljutomeru
Šentjernej - šentjemej-
ski kasači so konec minulega tedna na dirkah v Ljutomeru nastopili zelo uspešno, kar veda posebejza petletnega kastrata Valata in sedemletnega žrebca Bukefalosa. Valat, last Darje Judež, je na vajetih Jožeta Judeža s svojim rekordom .18,^zmagal v šesti dirki, kar je njegova tretja zmaga letos, ee ne računamo Valatove zma-. ge pred tednom dni na dirki dolenjskih in posavskih županov, ko je do zmage povlekel sentjernejskega župana Franca Hudoklina. Žrebec Bukefalos, •ast Mete Cedilnik, je na va-jetih Voja Maletiča zmagal na mrki najboljših slovenskih konj, do svoje druge letošnje zmage pa je prišel prav tako s svojim novim rekordom 1:17,1.
Podoben uspeh si šentjer-nejski rejci obetajo tudi od naslednjega nastopa v nedeljo, 5. septembra, na Brdu, kjer se bosta za zmago v finalu poka-a Mobitel potegovala Suriya in nkefalos, ki ga bo takrat namesto Voja Maletiča - le-ta o sedel v Suriyinem, sulkiju -Vddil Aleš Pavšič. Tokrat bo z alatom nastopila kar lastnica arja Judež sama, saj bodo na rdu pripravili posebno dirko, namenjeno voznicam.
J. J.
Silčev memorial spet Trebanjcem
Sevničani so se po treh porazih s prvoligaši morali sprijazniti z zadnjim mestom -Trebanjci so izstopali in zlahka ugnali Radeče, Sevničane in v finalu Škofjeločane
SEVNICA - Rokometaši Trebnjega so tudi letos osvojili rokometni turnir v spomin na pokojnega trenerja in igralca Jožeta .Šilca. V sevniški predtekmovalni skupini so premagali domačine in Radečane ter se v finalu pomerili z zmagovalcem ljubljanske predtekmovalne skupine, škofjeloškim Termom.
Šesti Šilčev memorial je rokometašem, ki se pripravljajo na zečetek nove ligaške sezone, prišel še kako prav, tradicionalni turnir moštev, s katerimi je bil praviloma tako ali drugače povezan pokojni igralec in zelo uspešni trener Jože Sile, pa so tako kot lani dobili Trebanjci, ki so v Sevnici ugnali Radeče s 34:25 (14:13) in še Sevnico s 37:28 (19:10). Domačini so na prvi tekmi z 21:22 izgubili v tekmi z Radečani, čeprav so po prvem polčasu vodili s 14:9. V Ljubljani na Kodeljevem je najprej domači Slovan izgubil z reškim Zametom in potem premagal Škofjeločane, ki pa so ugnali Rečane. Zaradi boljše medsebojne razlike v zadetkih je prvo mesto osvojil Termo, drugo Slovan in tretje Zamet.
Tudi zaključni del turnirja so moštva igrala v Sevnici. Na tekmi za peto mesto so Sevničani še tretjič izgubili, tokrat s 26:27 (13:14). Največ zadetkov za Sevnico so dosegli Mlakar in Sirk po 5 ter Sečki 4. Tekmo za tretje mesto med Radečami in Slovanom so s 26:24 (13:10) dobili Radečani,
medtem ko o zmagovalcu finalne tekme med Trebnjem in Termom ni bilo dvoma. Trebanjci so dokazali, da mislijo tudi v prihodnji sezoni igrati za mesta tik pod vrhom
prvenstvene lestvice, kjer bo še naprej kraljevala Pivovarna Laško. Trebanjci so tako že po prvem polčasu srečanja s Termom vodili s 17:8, do konca srečanja pa so razliko še nekoliko povečali (34:23). Najboljši strelci med Trebanjci so bili: Jani Likavec 11, Roman Šavrič 5 in Burdijan 4.
Štirje porazi Inlesa Rika
Ribniški rokometaši na turnirjih na jugu Italije niso zmagali - Trener Ilc dal priložnost mladim
RIBNICA - Rokometaši ribniškega Inlesa Rika so na jugu Italije odigrali štiri prijateljske tekme s tamkajšnjimi prvoligaši in štirikrat izgubili. Kljub porazom je bil trener Janez Ilc z igro svojih varovancev zadovoljen, saj je dal priložnost vsem igralcem, povrh pa so Ribničani nastopili brez nekaterih članov prve postave, več mlajših pa je zaradi šolskih obveznosti ostalo doma. Ne da bi komentiral sojenje, pa se Ilc ni mogel izogniti mož v črnem, ki so po svoje krojili rezultate. Ribničani so pustili zelo dober vtis, nekateri igralci so celo dobili ponudbe, da bi športno pot nadaljevali
sajevec na triatlonu
JEKLENIH
V^VTA VAS - Peter Sajevec iz nao * ^aS' v s°b°t0> 28. avgusta, ly .°Pj*na triatlonu jeklenih v Boje^11' ° ton veslanja po Bohinjskem od R1)?*8orskega kolesaijenja p0l_,,°hinja do Rudnega polja na Rud * 'n *1 gorskega teka z pod~e.8a polja do Vodnikove koče jnnglavom je opravil v treh urah do !j?1*nutah in med mlajšimi člani nieclt *6ta osv°j'l tretje mesto, stih, 601 ko Je bil v absolutni razvr-
Zmagovalcu Mlake pol milijona
Pet tisoč gledalcev si je ogledalo galopske dirke na Mlaki ■ Nastopili številni tuji jezdeci
stitvj
sti.
med 106 tekmovalci štirinaj-
KOČEVJE - Mercator-Kmetij-sko gospodarstvo Kočevje je v sodelovanju s STC Maribor pripravil mednarodne galopske dirke na hipodromu Mlaka pri Kočevju. V lovu za nagradni sklad 2.710.000 tolarjev se je podilo 46 konj, v prestižni dirki na 2400 metrov, to je bila že sedma dirka za veliko nagrado MKG Kočevje, je z veliko prednostjo ciljno črto prvi prečkal polnokrvni konj Gympe z jezdecem Johnom Majerichom, kije njegovemu lastniku tako prinesel 539.780 tolarjev.
Nad Mirno vseeno Rokavec
Absolutni zmagovalec gorske slalomske dirke po padcu Janeta Rokavca Boštjan Vovk ■ Med otroki Rok Rokavec
Rot-^^A ' Čeprav Branetu lom ak-CU na s stožci posuti sla-Zan , Motoristični progi med . Puzami in Stanom nad Mirno sPel° doseči še šestnajsto Rn,®° v absolutni konkurenci, bre7avcev‘ tU(li tokrat niso ostali vij; zmagovalca, saj je na naj-cem stoPn*čko v razredu do 50
miai£ed °*roki st°Pn Prav naP
Paini ed več kot 50 nast°-to>t k11'-'’ ®ranetov s'n R°k, ki bo, mm a?e’ nadaljeval družinsko B	tradicijo.
rane Rokavec je letošnjo je	^gubil že v prvi vožnji, ko
PODravn’ d° drUge vožnju Pa 1C vsa; Jn,otor in poskusil doseči
"speto *Z'd’ a mU nd*t0 n'
Vovn,sai n bil tokrat Boštjan društ U' domaoega avtomoto 1aihm x ^rcklnje s kasvasakijem to okni *’-Pirko’ si j° je ogleda-Ponav.	gledalcev,	so kot
AMDtv do^ro pripravili člani ne a„, bnjc ob pomoči tiskovna Sg ric‘ie Morel. Preseneča pa. Je na tekmovalno progo
spustila le peščica mladcev s skuterji, saj bi bila ta dirka lepa priložnost, da pokažejo svoje dirkaške sposobnosti, ki jih vse preradi dokazujejo vsak dan na prometnih cestah s slalomom med avtomobili, ne med stožci.
Zmagovalci: juniorji do 50 ccm: Rokavec (Trebnje, yamaha) 2:07,90; 80 ccm: Eržen (Zgornja Lipnica, kavvasaki) 1:28,23; skuterji: Božič (Radio Vili, piaggio) 3:20,86; enduro in cross: Caus (Kropa, KTM) 2:10,10; chopper: Logar (Krmelj, yamaha) 2:22,64; do 250 ccm: Lampe (Domžale, yamaha) 2:13,72; super šport do 600 ccm: Benedik (Spodnja Lipnica, honda) 2:18,37; superbike nad 600 ccm: Vovk (Trebnje, ka-svasaki) 2:03,83: veterani z motorji do letnika 1968: Smolnikar (Kranj, honda) 2:26,87; prikolice: N. Sodnikar - S. Sodnikar (Kranj, yamaha) 1:47,30; novinarji: Bukovec (Dnevnik, aprilia) 1:37,86; najboljši čas: Vovk (Trebnje, ka-wasaki) 1:01,74.
če/ok°\n 8°tske motociklistične dirke za nagrado Mirne 99 na ga on, ‘ °.ne več kot 50 motoristov postavil Rok Rokavec, sin glavne-,ektno 'Ufa,orJa te prireditvi ’ in obenem s 15 zmagami najuspešnejšega Rog n 0 Braneta Rokavca. Oče je padel in ostal brez nove zmage, %o\>nL<Xe n' Pustil presenetiti in je Rokavčevim priboril vsaj en zma-ni Pokal. (Foto: I. V.)
TOP! N J AH - Takole se je v nedeljo ob enih pred
Kar okoli pet tisoč gledalcev se je zbralo na dirkališču na Mlaki, videli pa so lahko še nekaj napetih in zanimivih dirk. Posebnost letošnje prireditve je bil nastop številnih tujih jezdecev, saj očitno tako lahkih in spretnih jahačev pri nas ni dovolj. Prirediteljem so nekaj težav povzročala le štartna vrata, brez katerih pa na resnih galopskih dirkah ne gre.
Izidi: kmečki konji, 1100 metrov: 1. Tajga (MKG) Štabuc, 2. Miša (Ambrožič) Kozina, 3. Miki (MKG) Kovač; veterani, 1100 metrov: Kiwi (MKG) Kovač, 2. Fagot (Radman) Radman, 3. Glato (Beršnik) Žitnik; športni konji A, 1100 metrov: 1. Adam (Ravnikar) Buh, 2. Šab Ibn Hawi (Požar) Mališka, 3. Brin BTb (Karo) Cizelj; športni konji B: 1. Mamba (Trdan) Pakiž, 2. Panda (Pavčič) Pavčič, 3. Rubin (Leban); 1. Nagrada Ribnice, 1300 metrov: 1. Aleluja (Babič) - Balažik, 2.Profit (Babič) - Mališka, 3. Tara (Potočnik) Majerich; 2. nagrada Ribnice, 1300 metrov: 1. Lady Tava (Orbes) Balažik, 2. Secret Povver (Rupar) Longin, 3.Taby (Rupar) Mališka; 1. Nagrada Kočevja, 1300 metrov: 1. Jacqes (Žonta) Szitka, 2. Panarea (Hlupic) - Majerich, 3.Cadyj (Zevnik) Račič; glavna dirka 2400 metrov, 7. Trofeja MKG Kočevje: 1. Gympe (Flis) Majerich, 2. Kaduz (Grabus) Angelov, 3. Gass Berry (Žonta) Vahen.
M. GLAVONJIČ
v Italiji. Najprej so se Učevi varovanci pomerili z italijanskim prvoligašem Hccaripe Citti iz Sant Angella in tesno izgubili z 29:30 (15:15). Zadetke za Inles Riko so dosegli: Lesar 9, Natan Hojč 5, Gregor Ilc, Dokič in Zbačnik po 3, Ivanec, Špoljarič, Mikulin, Jaka Ilc. Kopir in Krže po 1.
Tudi na drugi tekmi so bili zg igro v drugem polčasu bolj razpoloženi rokometaši moštva Polisportive ju-nior Fasano, ki so Ribničane premagali s 27:21 (14:13). Zadetke za Inles Riko so dosegli: Lesar in Flojč po 5, Zbačnik, Špoljarič in J. Ilc po 2, G. Ilc, Bartol in Dokic pa po enega. Na prvi tekmi nedeljskega turnirja so se Ribničani znova pomerili s Polisportivo. V prvem polčasu so kljub nepopustljivosti moža v črnem vodili z 15:12, v nadaljevanju pa so priložnost dobili mlajši, vendar se niso mogli upreti Italijanom, ki jim je izdatno pomagal tudi domači sodnik, in so tekmo izgubili s 26:28. Tudi tokrat je največ zadetkov dosegel Hojč (9). Na tekmi za tretje mesto so s 17:21 izgubili proti moštvu iz Conversana. Največ zadetkov sta tokrat dosegla Lesar in G. Ilc, vsak po 4, Hojč pa je bil uspešen trikrat.
M. G.
TURK V ČETRTFINALU ODPRTEGA PRVENSTVA
NOVO MESTO - Na članskem teniškem turnirju za odprto prvenstvo Slovenije v Velenju sta nastopila tudi Novomeščana Blaž Turk in Bojan Erak, člana Krke TC Otočec. Medtem ko je Eraka v prvem kolu izločil Mariborčan Berndijaš, se je Turk z zmagama nad Velenjčanom Urhom v 1. kolu in nad Medvod-čanom Schlambergerjem v osmini finala uvrstil v četrtfinale, kjer ga je zaustavil Mariborčan Berendijaš.
ZATENISAČE POSKRBEL MOJSTER BEVC
LUTRŠKO SELO - Turistično društvo Otočec je v soboto, 28. avgusta, na teniških igriščih na Lutr-škem selu pripravilo turnir dvojic, na katerem je nastopilo 24 igralcev. Letošnjo zmago sta si prigrala Lojze Schweiger in Marjan Skušek, drugo mesto je pripadlo Igorju Kravcarju in Alešu Novaku, tretje pa Dušanu Ravnikarju in Dragu Primcu. Za nagrade so poskrbeli domači obrtniki in podjetniki, za okusno malico pa predsednik turističnega društva Otočec, znani kuharski mojster Peter Bevc, ki je napovedal, da bo turnir naslednje leto prerasel v tekmovanje turističnih društev Dolenjske in Bele krajine.
SLEMENŠEK IZLOČIL OLIMPIJCA
SEVNICA - Posavska strelca Janez Šekoranja in Marko Slemen-šek sta zastopala barve Slovenije v mladinski konkurenci na povratnem dvoboju v streljanju na glinaste golobe s sosednjo Hrvaško v Novem Gradu. Slovenski strelci so domačine premagali s 3:1, izkazal pa seje Sevničan Slemenšek, kije s 108 zadetki dosegel drugi najboljši izid med vsemi tekmovalci, tudi člani. Šekoranja je bil s 94 zadeti šesti med mladinci. Slemenšek se je uvrstil v finale, kjer so se najboljši iz dvoboja potegovali za posebno nagrado organizatorja, in je na koncu zasedel peto mesto, v tekmi na izpadanje pa je izločil tudi nekdanjega olimpijskega reprezentanta Vadžica.
• v •
Čuden kar trikrat najboljši
Nekaj dobrih uvrstitev motokrosistov na zadnjih dirkah - Čuden v Rakeku nepremagljiv ■ Fortuna med veterani
KRŠKO - Motokrosisiti iz Posavja, Dolenjske in Bele krajine so se na zadnjih dveh nastopih dobro odrezali. Na Dnevih motokrosa v Rakeku je Brežičan Andrej Čuden v razredu 250 ccm zmagal v vseh treh vožnjah, Gorazd Oprešnik (Fun šport Krško) pa je bil v razredu 80 ccm dvakrat prvi in enkrat drugi in je prav tako zmagal v skupnem vrstnem redu. Trebanjec Alojz Fortuna je zmagal med veterani, med amaterji v razredih 125 in 250 ccm pa je bil drugi. Na dirkah podmladka sta se izkazala tudi Semičana Marko in Dejan Ogulin ter član Fun športa Nik Rovan.
Na četrti dirki za pokal Total, ki jo je v nedeljo, 29. avgusta, na Butaj-novi nad Horjulom pripravil moto-klub Buhe, sta uspešno nastopila tudi člana krškega Fun športa. V kategoriji podmladka z 80-kubič-nimi motorji je bil Nik Rovan dru-
gi. Nik je prvo vožnjo zmagal, potem ko je vodil vse od starta do cilja, v drugi, ki je potekala na razmočeni in blatni progi, pa je bil četrti, saj je kar trikrat padel. Z novimi 33 točkami je zdaj v skupnem vrstnem redu na drugem mestu.
Njegov klubski kolega Tomaž Salobir je bil med podmladkom s 60-kubičnimi motorji v prvi vožnjo drugi, v drugi pa je na skrajšani progi po padcu končal na petem mestu, kar mu je na koncu zadostovalo za skupno četrto mesto. Tomaž je v skupnem vrstnem redu pokala Total drugi.
SEPTEMBRA VRHUNSKI TENIS NA OTOČCU
OTOČEC - V Teniškem centru Otočec bodo od 13. do 19. septembra pripravili tretji turnir Krka La-dies Open z nagradnim skladom 25.000 dolarjev. Organizatorji, športno društvo Krka Teniški center Otočec in Krkina Zdravilišča, pričakujejo udeležbo večine najboljših domačih igralk in več tujk, uvrščenih med najboljših 100 na lestvici WTA. Turnir spada v kategorijo challenge turnirjev, ki že prinašajo točke za svetovno računalniško lestvico.
LE TOČKA DOMA
SODRAŽICA - V drugem krogu 2. državne balinarske lige so se balinarji Sodražice pomerili z Zabičami in pred svojimi gledalci iztržili le točko. Ob koncu so bili z izidom 8:8 lahko zadovoljni, le da so ostali neporaženi, saj so pokazali manj, kot zmorejo, gostje pa so v končnici dosegli nekaj nepričakovanih točk. Sodražica je z devetimi točkami predzadnja in ima le malo možnosti, da si v nadaljevanju prvenstva zagotovi obstanek v ligi. (M. G.)
BELA KRAJINA ZMAGALA V GOSTEH
ČRNOMELJ, PODZEMELJ - V tretjem kolu 3. nogometne lige -center je Bela krajina v gosteh s 4:0 premagala Slovana, Status Kolpa pa je doma v Podzemlju z 0:1 izgubil z Belinko. Črnomaljci so na lestvici z dvema zmagama in enim neodločenim izidom tretji, Podzemeljčani pa z zmago, izenačenim izidom in porazom sedmi.
BORBENE IGRE NA VODNJAKU
NOVO MESTO - Na prvenstvu območne kegljaške zveze Novo mesto se bodo v soboto, 4. septembra, na novomeškem kegljišču Vodnjak v borbenih igrah poerile ženski vrsti Trebnjega in črnomaljskega Rudarja ter moški vrsti Rudarja in Novega mesta.
MLADINCI IN KADETI ELANA OBRNJENO
NOVO MESTO - Tako mladinci kot kadeti novomeškega Elana, ki v svojih starostnih skupinah nastopajo v drugi državni nogometni ligi, so bili po treh kolih na lestvicah na tretjem mestu. Mladinci so v tretjem kolu s 7:1 doma premagali Tabor, v četrtem kolu pa so v gosteh z 1:3 izgubili z Ilirijo. Kadeti so v tretjem kolu doma s Taborom izgubili z 0:1, v četrtem kolu pa so v gosteh Ilirijo premagali z 10:2. Starejši dečki, ki nastopajo v ljubljanski medobčinski ligi, so doma s 3:1 premagali Litijo, mlajši dečki pa kar s 7:0 Cocto Kresnice. Mladinci črnomaljske Bele krajine so v tretjem kolu doma z 2:1 premagali Brda in so bili na lestvici deseti.
NA SVIDENJE, POČITNICE - Poletje se izteka in z njim je konec tudi počitnic. Kar 208 otrok se je letos udeležilo letošnjih Gripovih aktivnih tednov mladih, kjer je športno društvo Grip v Šmarjeških Toplicah in Novem mestu pod vostvom prof. Djura Olujiča udeležence seznanilo s športi, s katerimi se otroci pri šolski telesni vzgoji ne srečujejo: lokostrelstvom, odbojko na mivki, orientacijo, tenisom, veslanjem, ribolovom, hokejem in minigolfom. Sprostitev in osvežitev po napornem dnevu pa so našli v šmarješkem bazenu, kjer jih je nekdanji košarkar Krke Primož Samar takole metal v zrak. (Foto: I. V.)
I KRKkZDRAVI LIŠČk HOTELI OTOČEC
TENIŠKI CENTER OTOČEC
DOBRO JUTRO.
SLOVENIJA IN DOLENJSKI LIST
Zadnjič za “naj” kopališče
V vseslovenski akciji več pokrajinskih časopisov in številnih lokalnih radijskih postaj v oddaji “Dobro jutro, Slovenija”, ki jo vodijo Franci Potočnik, Lidija Sebanc in Iztok Perozzi skupaj z Dolenjskim listom, smo vse poletje izbirali “naj” slovensko kopališče. Akcija se tako kot poletje počasi izteka in tokrat glasovnico objavljamo zadnjič, naslednjič pa bomo poleg zadnjih izžrebancev objavili tudi izide glasovanja v Dolenjskem listu. Ko bodo znani tudi vsi izidi glasovanja na radijskih postajah in bo v pokrajinskih časopisih, bomo na kopališču oziroma v kraju, ki bo zbral največ točk, pripravili zaključno prireditev z uradno proglasitvijo rezultatov in bogatim spremljevalnim programom.
Tako lahko zdaj še zadnjič gla-
Glasovnica “NAJ SLOVENSKO KOPALIŠČE”
Glasujem za kopališče.
Ime in priimek:
sujete za kopališča na Dolenjskem, v Beli krajini, Posavju in kočevsko-ribniškem koncu, če pa vam je letos poleti bilo prijetneje na katerem drugem slovenskem kopališču, recimo ob morju, lahko glasujete tudi zanj. Kriteriji, po katerih ocenjujete kopališče, so: urejenost, čistoča, skrb za varnost in prvo pomoč, pestrost ponudbe, cene, prijaznost kopališkega osebja in splošen vtis.
Glasovnice pošljite na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, Novo mesto, najkasneje do ponedeljka, 6. septembra. Izmed glasovalcev bomo izžrebali tri, ki dobijo paket z izdelki Kolinske. Nagrajenci tega tedna so: Franci Rupar, Grmovlje 11, 8275 Škocjan; Marta Sternad, Puščava 13, 8230 Mokronog in Marica Ko-šmerl, Hrib 16,1318 Loški Potok.
Naslov:
Kolinska
Odgovori,
in mnen
SLOVENIJA / Bidermajerski vrt - odkritja v dolini Krke
Zahvaliti se moramo Turkom
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori, popravki in mnenja ”,vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen).
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Dol. list št. 33,19. avgusta
Spoštovani neimenovani bralki z Drejčetove poti v Novem mestu
želimo pojasniti problematiko glede popravila počene vodovodne cevi v njihovi ulici.
Zaradi lažje predstave bi za začetek navedel nekaj osnovnih podatkov o vodovodu, ki ga upravlja JP Komunala Novo mesto. Sektor vo-dooskrba vzdržuje več kot 620 km vodovodnega omrežja na območju
6 občin. Vodovodno omrežje je v
povprečju staro skoraj 30 let in zelo
dotrajano, zato moramo letno popraviti tudi do 700 okvar. Število okvar se v poletnih mesecih poveča, saj včasih odkrijemo tudi do 10 okvar dnevno. Za vzdrževanje omrežja v sektoiju skrbi 10 operativnih delavcev, torej pride na vsakega 62 km vodovoda. V tednu, ko je omenjena gospa poklicala na Komunalo, je
bilo popravljenih 36 okvar, med njimi tudi tista na Drejčetovi poti. Res je, da je bila okvara prijavljena v torek, 10.8., in popravljena v petek, 13.8., vendar lahko zagotovimo, da ne zaradi naše malomarnosti. V tistem obdobju je bilo namreč okvar na vodovodu toliko, da smo jih morali popravljati po vrstnem redu glede na njihovo pomembnost in velikost.
Prednost smo dajali okvaram, zaradi katerih so bili ljudje na nekaterih območjih brez pitne vode. nato so prišle na vrsto tiste, ki so bile po obsegu veliko večje od tiste na Drejčetovi poti, in na koncu tudi najmanjše.
Verjetno omenjena gospa ne ve, s kakšnimi težavami se srečujemo na območju vodooskrbe Dvora, Žužemberka, Orehovice, Škocjana itd., ko si moramo velikokrat pomagati z razvozom vode s cisternami, ker so vodovodni sistemi dotrajani in preobremenjeni. Vseeno pa ljudje na teh območjih kažejo veliko več razumevanja za delavce vodooskrbe, ki marsikdaj končajo delo pozno v noč, in nam namesto predloga za denarno kaznovanje raje ponudijo tople napitke ali nam rečejo vsaj prijazno besedo za naš trud.
Res je, da smo pri svojem delu včasih deležni kritike, velikokrat tudi neupravičene, vendar lahko zagotovimo, da se vsi delavci v sektorju vodooskrbe trudimo, da ima cca 60.000 ljudi čim boljšo oskrbo s pitno vodo. Povem naj tudi to, da za večino nas ni ne nedelje ne praznikov, da delamo tudi v najtežjih vremenskih razmerah, da nihče v sektorju do sedaj še ni dočakal redne upokojitve in da prečujemo marsikatero noč, da uporabnikom lahko zagotovimo pitno vodo.
Za konec bi navedel še to, da JP Komunala organizira dneve odprtih vrat, na katere bi radi občane seznanili s problemi, ki jih imamo, in z zastavljenimi načrti za prihodnost; da bi izboljšali kakovost naših storitev. Vendar te dneve občani zelo slabo obiskujejo,-saj je za večino ljudi pitna voda tako samoumevna, da velikokrat pozabljajo, kako pomembna je.
BOJAN KEKEC, inž. el., vodja sektorja vodooskrba
Brez umetnih regulacij in nikjer ukleščena med nasipe se v slikovitih meandrih vije Krka med soteskami in vinskimi griči
dovja, ki vse do današnjih dni tako lepo krasijo pokrajino.
Na koncu dopusta si v hotelu Grad Otočec vsekakor privoščite po dunajsko pečeno piško ob spremljavi tihe Schubertove glasbe. Na razglednico boste z zadovoljstvom napisali: “Prisrčne P<£ zdrave iz bidermajerske dežele.
1NGE SANTNER
Okoli petih popoldan se ljubi-
telji jahanja vračajo na konjih v
‘ Ob še '
graščino Struga. Ob šestih Kartu-
zijam v samostanu Pleterje prepevajo k večerni molitvi. Ob sedmih
zakroži kragulj nadomestno cerkvijo Novega mesta. Še en razgiban dan na Dolenjskem gre h koncu.
Dolenjska, ki je bila do leta 1918 kot “Spodnja Kranjska” odmaknjeno obrobje cearsko-kra-Ijeve monarhije, leži na skrajnem jugu današnje Slovenije, približno uro vožnje oddaljena od Ljubljane. Poseben dragulj te pokrajine je dolina Krke, prelep bider-
ku, pri vsaki hiši spredaj in zadaj polno rož. Izrezljana razpela, leseni mostovi in kašče za žito pomirjevalno delujejo na dušo.
Krka se kot glavna privlačnost sama od sebe nastavlja objektivu fotoaparata. Nikjer regulirana in nikjer ukleščena med nasipe se urno vije skozi soteske, polja, gozdove in vinograde ter pušča za seboj številne stranske rokave, slapove in prefinjene meandre.
Včasih se popolnoma razdeli in obliva zelene otočke, kjer je dovolj prostora kar za celo naselje.
modernejšim teniškim kampom v Sloveniji.
Vendar pa niste prišli sem samo zato, da bi utijevali mišice. Dolina Krke postane zapeljiva pravzaprav šele takrat, ko se vam posreči vživeti v pokrajino, ki bi jo radi opazovali z očesom Adalberta Stifterja (avstrijski pisatelj iz obdobja romantike, op. prev.). Takrat vas bosta nemir in živčnost
nemudoma zapustila. Pot do sa-
majerski vrt. Komaj si lahko pred-ekje
V prejšnjih časih je na Krki delovalo 70 mlinov, žag ir
stavljamo, da so nekje drugje kraji iz nekoč skupne države Jugo-
slavije, sedaj polni beguncev, hvala bogu daleč stran. Tukaj, sredi
razkošnih travnikov, pa nas obdaja občutek večnega miru.
Mirna dolinska reka ne zahteva veliko prostora zase. Od vasi Krka, kjer reka izvira, do Krške vasi, kjer se izliva v Savo, je dolga komaj 97 kilometrov. Vendar je na tem malem svetu obilo zanimivosti: gradovi, razvaline, prijazne toplice, cerkvice s čebulastimi zvoniki na vsakem gričku, čebelji panji in kozolci na vsakem travni-
valo /U mlinov, žag in kovačij. Reka, ki se ponaša s takim razkošjem, si zasluži oboževalce in splača se ob njej prebiti dopust.
Najprej se boste opravili do mrzle votline, v kateri kaplja od vlažnih sten in kjer izvirska voda pricurlja izpod masivnega skalovja. Ko pridete ven, se vam pogled ustavi na terariju, kjer je dežurna
človeška ribica pravkar presanja-ildai I I '
rila svoj popoldan. V naslednjih dneh se odločite za popotovanje po eni izmed možnih poti. Na razpolago imate tudi rafting, jahanje in golf. Na Otočcu želijo pritegniti športno razpoložene goste z naj-
VG
'ZAf&rreAf,
apu
motne romarske cerkvice bo postala doživetje.
Po možnosti si priskrbite ribolovno dovolilnico, pomolite svojo pripravno ribiško palico z brega in upajte na legendarno 30-kilo-gramsko ščuko, ki zagrize enkrat na vsakih deset let. Mogoče se boste v tukaj običajnem počasnem tempu s kolesom odpravili do obeh samostanov v Kostanjevici in Pleterju. V prvem nam ugaja prostrano in harmonično arkadno dvorišče, v drugem pa odkrijemo, kaj zmore srednjeveška akustika: čisto sami smo stali sredi izpraznjene gotske cerkvene ladje, in-tonirali tri glasove in nato se nam je zdelo, kot da poslušamo zbor neštetih glasov.
In potem nismo bili več presenečeni, da je domači samostanski sadjevec tako zelo močan.
Morda se boste nekega zaspanega nedeljskega dopoldneva sprehajali po zgodovinskem Glavnem trgu Novega mesta, kjer se boste znašli v Evropi, ki je za pol stoletja mlajša: vsak hip se izza vogala lahko prikaže France Prešeren, veliki slovenski romantični pesnik, ki je svoji domovini podaril nacionalno himno.
In morda si boste v vinorodni Metliki dali postreči s temno metliško črnino, najbolje kar na grajskem dvorišču. Ravno to bo pravi kraj, kjer boste v mirnem okolju z določeno mero hvaležnosti mislili
svojim rojakom, je verjetno lahko še posebej zanimivo UM* j
sedaj, ko se nam tako mudi v Evro-
na turške horde izpred njega dni.  	'ili~.............
Kljub vsemu so bili Turki tisti, ki so avstrijskega cesatja prisilili, da je dal graditi vsa ta obrambna zi-
NOTRANJSKI RADIO SPRAŠUJE IN NAGRAJUJE
LOGATEC - Notranjski radio ta teden zastavlja dvoje n gradnih vprašanj: Iščemo ni naj najlepše verze in misli P” letja 99! (Nagrada polet s tan demom podjetja Albatros* kuhinjskih krp trgovine c sončna očala Optike Prim Kako rečemu kosu blaga
brisanje posode? (Nagt3 ,^ lonček in pesmarica ME M<x« ana.) Odgovore je treba do
dlld.jUUgUVDIVjv -----  .
bote, 4. septembra, posla ^
za obešanje, 81 minut za g umazane, zle”. Nagrajen
dne 15. avgusta sta: An Božič iz Ljubljane m Lipuš iz Borovnice.
Investicijska	zima
Prostorski dokumenti so za razvoj posameznih krajev vitalnega pomena, saj omogočajo materializacijo željenega splošnega razvoja kraja, ki je vzročno-posledično povezan z njegovim prostorskim razvojem. Zato je odgovornost lokalne skupnosti pri tem velika. Odpovedati se tej poti, za kar kaže, da so se z zavrnitvijo predloga Ureditvenega načrta središča Trebnjega odločili t.i. pomladniški svetniki občine Trebnje, lahko pomeni v prihajajoči realnosti ali stagnacijo, dejansko pa, glede na obdajajoči ga in razvijajoči se sosednji prostor, nazadovanje mesta ali pa čmograditeljstvo, kar pa bi le dodatno pričalo o neskladju občinske politike s potrebami mesta, ki jih snujeta konkretna čas in prostor.
V Trebnjem bi težko našli bolj privlačen prostor za poslovno-trgovske programe, kot je prostor, ki ga ureja sedaj že zavrnjeni ureditveni načrt. Obravnavani prostor, ki je deloma še neizgrajen, v celoti pa danes brezobličen, in ki je, fizično gledano, periferija mesta, dejansko pa meji na njegov vitalni center, objema na eni strani oblikovno zanimivi stari del mesta s svojimi centralnimi mestnimi programi, glavno mestno prometnico, tu pa je tudi dominanta širšega prostora - Marijina cerkev, na drugi, daljši stranici urejevanega prostora, pa imamo očarljiv prostor s pridihom dinamičnosti ob železniški progi in železniški postaji ter čez progo reko Temenico. V osi železnice se proti vzhodu pogled ustavi nekje pri Debencu, čez železnico pa na pobočjih Tičence in Trebnega Vrha z gradom pod njima.
Pri urejanju (lahko bi tudi dejali - vzpostavljanju) središča mesta Trebnje gre predvsem za funkcionalno oz. programsko zaokrožitev centralnega dela mesta s terciarnimi, kvartarnimi dejavnostmi in njegovo obogatitev z novimi stanovanjskimi enotami ter pri tem hkrati tudi za lokaciji primemo oblikovanje vizualne podobe prostora, kar naj vse skupaj napolni mestni center z življenjskim utripom, z ljudmi, njim omogoči na razmeroma majhnem in znotraj prostora mesta primernem prostoru zadovoljevati njihove mnoge potrebe.
Napak je misliti, da je takšen trgovsko-poslovni center, kot se želi oblikovati v Trebnjem, smiselneje ustvariti na periferiji. Bo že res, da so v svetu (pa tudi pri nas) to počeli in še počno, toda tam gre praviloma za velika, celo zelo velika mesta, umik na periferijo pa je povezan s pomanjkanjem zemljišč v centrih mest, z njihovo visoko tržno vrednostjo, problemom izgradnje parkirnih mest pod zemljo... itak pa so empirično do danes že ugotovili, da odrinjanje teh programov (predvsem gre za trgovine) iz centra na periferijo poleg nekaterih prednosti prinaša žal predvsem probleme, oziroma da ima prednosti predvsem trgovec, podjetnik, probleme v vsej varieteti pa zgolj mesto in njegovi meščani. Glede na to, da ima Trebnje nekaj tisoč prebivalcev in še vedno prostor za razvoj v samem centru mesta, bi bilo seveda neum-
no ustvarjati nekakšen nov center na dejanski periferiji.
Glede pripombe svetnikov, da je vsled nepoznavanja poteka avtoceste in priključkov nanjo načrt preuranjen, velja reči, da v primeru Trebnjega avtocesta in priključki nanjo, kaj dosti skupnega z razvijanjem poslovno-trgovskih programov v mestu nujno pač nimajo; ne gre za neki državni ali regionalni trgovsko-poslovni center, temveč za center, ki je zgolj lokalnega značaja in torej ne nujno vezan na zmožnejše prometnice. Oblikovati tak center ob bodočem priključku (variante so bolj kot ne znane in predvidljive), ne pa nadalje logično razviti obstoječi center, bi imelo neželjene posledice za bodoči prostorski razvoj mesta in življenje v njem.
Trebanjci in ostali so navrgli kopico pripomb na načrt in prav je tako, toda če kdo misli, da bo urbanistični načrt v družbi, kjer se osebnosti ljudi razvijajo razmeroma svobodno, upošteval in bil usklajen z vsemi njihovimi zahtevami in željami, se moti. Ena osnovnih nalog urbanizma je omogočiti razvoj, ki je v skladu s širšim, skupnim interesom - v našem primeru torej s skupnim interesom občanov Trebnjega; nikakor pa ni namen arhitektov vrisati vsak posamezen, parcialen interes, ki ga navrže, včasih čisto tako za mimogrede, meščan ali kak strankokrat. V načrt mesta posredno vrisati vse parcialne interese meščanov in ostalih je celo nemogoče; če bi narisali Vennov diagram teh interesov, bi videli, da je med množicami bore malo skupnega interesa, kar pomeni, da so si interesi posameznikov med seboj različni ali celo nasprotujoči. Problem je tako lahko kvečjemu, da občina ni znala in zmogla v postopku kreiranja dokumenta, skupni interes občanov sploh izoblikovati oz. razpoznati, ga artikulirati in predstaviti arhitektom. Menda je tudi jasno, da še z navadno hišo neredko niso zadovoljni vsi družinski člani, pa čeravno je, kar je gotovo tudi v Trebnjem redkost, zgrajena po posebej naročenem načrtu pri arhitektu. Merilo urbanizma je le širše in vse skupaj kompleksnejše in zahtevnejše.
Morda pa smemo načrtu vendarle očitati premajhno zavzetost pri oblikovni plati. Moti tudi avtorjev funkcionalistični oblikovalski pristop, zdi se, da bi bila v konkretnem prostoru (in morda vendarle še vedno tudi času) bolj primerna postmoderna manira, če že ne kaj drugega.
Kakorkoli, očitno je, da glede na zahteve trebanjskih pomladnikov do te zime v Trebnjem ne bo postavljen noben nov element središča Trebnjega; treba bo čakati - to čakanje za mesto seveda ni zastonj - vsaj globoko v leto 2000, če si prej investotorji ne bodo premislili in šli drugam. Povsem gotovo je torej, da so trebanjski i>omladniki željene mestne investicije žal za nemalo časa vklenili v mrzlo zimo.
TOMAŽ LEVIČAR Novo mesto
• •
Francetove težave z davkarijo
Čeprav je lani oktobra plačal posočnino, so mu novembra odtrgali še desetkrat večji za Posočje, plačati pa je moral še tisočak kazni - Do danes brez pravega pojasnila
znesek
SMOLENJA VAS - Franc Uc-man iz Smolenje vasi skoraj po letu dni poizvedovanja še vedno ne ve, zakaj mu je država lani novembra od njegovega skromnega nadomestila za čas čakanja na delo, ker je invalid, odtrgala več kot 12 tisočakov. Za to je porabil že veliko časa, moči in denarja, vendar mu odgovora še ni uspelo dobiti.
47-letni Franc je invalid, pred leti se je namreč zdravil za pljučno embolijo, za čas čakanja na delo pa sedaj prejema nadomestilo. Po poklicu je avtoličar. To delo je opravljal 22 let, vendar mu sedanje zdravstveno stanje onemogoča, da bi še lahko delal v tem poklicu, zato pravi, da je skoraj nemogoče, da bo še kdaj dobil službo. Vsa zgodba okrog denarja, ki si ga je vzela država, pa se je začela lani v jeseni. 12. oktobra je Franc tako kot večina vestnih državljanov plačal t.i. posočnino, in sicer 1.190 tolarjev. Ni mu bilo težko dati denar, saj so številni ljudje nujno potrebovali pomoč, ker so po potresu ostali brez strehe nad glavo. Dober mesec po tem - 24. novembra - pa so mu z Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje poslali obvestilo, da so morali prestaviti odplačevanje njegovega dolga Krekovi banki - vsak mesec je vračal po dobrih 10 tisočakov - ker so morali poravnati terjatev, ki ima po zakonu o izvršilnem postopku ali po zakonu o davkih občanov pri poplačilu prednost.
“Bil sem presenečen in takoj sem se obrnil na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kjer mi je delavka povedala, da so mi ta znesek odtrgali, češ da nisem plačal za Posočje in še tisočaka kazni, skupaj torej 12.190 tolarjev,” pove Franc. S potrdilom o plačani posočnini in obvestilom, da so mu od nadomestila odtegnili več kot 12 tisočakov, je kar nekajkrat šel na novomeško davčno izpostavo, kjer pa mu niso znali
povedati, zakaj in od kod ta znesek. 17. decembra mu je novomeška davkarija v pismu sporočila, da mu bodo vrnili 4.690 tolarjev preveč plačanega prispevka za Posočje, in po 30 dneh so mu ta znesek nakazali na njegov tekoči račun.
Toda račun se še vedno ne izide: Franc je namreč plačal skupaj 12.380 tolarjev posočnine in tisočak kazni (v primeru, da je šlo za posočnino, neupravičene kazni), vrnili pa so mu 4.690 tolarjev. Zato je Franca zanimalo, kam je šel preostali denar. Toda čeprav je bil še nekajkrat na davkariji - nazadnje 18. avgusta, ko so ga poklicali, ker se kontrolni podatki niso ujemali z napovedjo za odmero dohodnine, in to zaradi posočnine - tega še vedno ni izvedel.
Prav tako Franc še danes ne ve, zakaj je moral pred dvema letoma plačati 10 tisočakov kazni, ko je prodajal gozd. Prav tako kot s posočnino je tudi tu imel težave z davkarijo. Aprila leta 1997 je v Brusnicah prodajal gozd; s kupcem, tamkajšnjim bližnjim kme-
tom, sta sklenila kupno P0^,
„	.	*1_	na	asno	v*
o v, muiai	-	r
sto,” pripoveduje Franc. ^ V pisarni je delav*1 Xej,st) zakaj gaje poslala na ka ^ kaj
zaitaj ga jt posiai«	za K
v pogodbi vsekakor P' ’ orjtis-
gre. “Nakar je na pogodi^ ^
nila štampiljko, potem Pa ,g0J-• ,t..iala. da v”?
mla StampiijKO, pon-- r- e00' paj prečrtala in dejala, da iP°» * bani prava, ter .zahtevaj J ]e
tr lrnilOO.
ba m prava, ter za..- mlJ[ podpišem v knjigo, to* koZjvs»
sčrtala pogodbo, ki je šl	-eZjlo,
preverjanja, me je tako
preverjanja, me je	a m
da se nisem hotel P°„P jpove-sem zapustil pisarno, I stajo dujc Franc. V pogodbi,*■: k„. podpisala oba - prodaj ^ ,r0ške pec - sta zapisala, da vse a fl0. plača kupec. Kljub te	apla-
vemhra dobil DOŠtO, da	,n je
vembra dobil pošto, da	„ je
čati 10 tisočakov kazni-	2.50°
plačal v štirih obrokih P tnlnripv vendar	,	«*;	\V
piacai v sumi
tolarjev, vendar pravi.	,g:
ne ve. zakaj. Bo morda
vedel?
Odgovor smo posku&JjPpJJč-ti tudi mi. Poklicali smo" kjer no upravo v Novem n yjarje** nam je vodja izpostave Primic novedala, da so P -j0 m
iidiii je vuujh »rj	nfC*r •
Primic povedala, da s0 P cjjo 1 Ucmanovo dokunte -e t
Ucmanovo dokume..--, Jo ugotovili, da je bilo< t	fe|r
Franc Ucman
Ugotovili, aa je —	•
zavezanca z njihove st ja 5 no, v samem postopk1 P pn£ mu razložili tudi, za kaj s jjc čeva je še povedala, u pod man ni nič dolžan, da p . pod8
zaradi varovanja ose	nj|o
kov poslali daljše P^tj. postopkih na dom p° g^iz
• Pripis prevajalca - Med nedavnim bivanjem v Nemčiji sem v tedniku Rheinischer Merkur odkril člane (verjetno nemške turistke) Inge Sani-ner, ki opisuje pokrajino ob reki Krki-Kot nekdanjega Novomeščana me F | članek pritegnil zaradi svoje na-klonjenosti in simpatije, s katero av- j| torica opisuje lepote do(jne Krke. jj Seveda je vsakemu Dolenjcu dobro || znano vse, kar je zapisano v orne J njenem članku, in s kritično mislijo • || lahko dodali, češ, koliko zanimivega | je Nemka še pozabila našteti, da bila informacija o Dolenjski p° || polnejša. Seveda gre t' zapisu le ' splošen vtis, ki ga je nemška tunst dobila ob obisku Dolenjske. In P to, kako tujci vidijo našo deželo in 'm lahko pri sebi doma o njen pove
za nas
po). Ker menim, da bi iz tega sta*lisca , članek utegnil zanimati bralce lenjca ", sem ga prevedel. Veseluo bo, če boste zapis objavili^ ^
iom, sia sKiciiiid ivu^»— i ~ ta pogodba je šla na oglas ^ sko, potem pa še na Minist ^ obrambo, kjer so dali s08*a, L’njh gozd lahko proda. Po prido J soglasjih se je Franc skaP®Jodnie-cem oglasil na davkariji z .^j. ro davka na promet z nepr ^ nami. “Tam pa mi je delaVK" da la, da v pogodbi nikjer ne P ^’ta. gre za gozd, in me poslala ^ ster. Na katastru so bm z ^ saj je v pogodbi lepo P1^ ^, Ko-
saj je v pogodbi lepo pij* • . goža gozd. In tako sem sel n	^
maj sem prisopihal do p'	g vl-
sem se moral spet posta
u •	J..la	CrtlflC.
Izprašani	pešec?
Pri prebiranju črne kronike je pešca N. N. samokriotično stisnilo pri srcu: tudi pešci! Tudi pešci smo velikokrat krivi. Med vzroki je pomanjkljiva prometna kultura in neznanje. Temu se seveda da odpomoči.
Pešec N. N. si je zato nabavil ustrezno literaturo, tako kot je predpisana za tečajnike avto šole, pač po logiki, če bo tudi sam obvladal vse, kar mora kandidat za voznika motornega vozila, govo-to ne bo več zgaga na cesti. Predvsem pa bo znal bolje skrbeti za lastno varnost.
Vrgel se je v študij in odkril marsikaj zanimivega in novega. Mejdun, tudi promet ni več tisto, kar je bil, čeprav ga vsak dan doživljaš! Vmes mu je padlo na pamet, da bi svoje znanje preveril. Morda kar pred uradno državno komisijo ? Zakaj pa ne! Na koncu koncev, če je že tako daleč, zakaj se ne bi oskrbel tudi z uradnim potrdilom? Tistih nekaj jur-jev, kolikor stane izpit, bo rade volje pogrešal.
Pa ni računal na državo.
Uradnica za okencem mu je prijazno razložila, da mora za prijavo k izpitu predložiti zdravniško spričevalo, potrdilo o opravljenem izpitu prve pomoči in evidenčni kartonček o do sedaj opravljenih vožnjah v avto šoli.
“Gospa uradnica, če dovolite, mene ne zanima vozniško dovoljenje. Dali ste mi sicer idejo, da mi tudi tečaj prve pomoči ne bi škodil, sicer pa bi rad od uradne državne komisije samo dokument, da obvladam cestnoprometne predpise. Razumete?” “Ne!”
Potem se je zagledala v obrazec in s prstom drsela od kupčka do kupčka zahtev, potrebnih za prijavo k izpitu.
“Saj bom plačal!” je N. N. poizkusil z državi najbolj simpatičnim ključem. “Plačam kolke, plačam izpitni komisiji, plačam potrdilo... ”
“Ne, ne bo šlo, Ne izpolnjujte predpisanih pogojev. Pa tudi, roko na srce, kaj vam bo tako potrdilo? Izprašani pešec? Dajte, no!"
STANE PEČEK
^JlNG - IZZIV ZA PARAPLEGIKE - Mladi paraplegiki Društva para-PJgikov Dolenjske, Bele krajine in Posavja smo v sodelovanju z raftingklubom l‘tnfex 26. avgusta organizirali spust po brzicah reke Krke. Na spustu je sode-a'° osem paraplegikov ter nekaj spremljevalcev. Za večino je bilo to prvo še H?6 Z ° Krko po nastanku invalidnosti in vsem bo ta izkušnja ostala .So v spominu. Na koncu smo na Loki v Žužemberku (na posnetku) pri-t'ovili še družabno srečanje za vse sodelujoče, gostili pa smo tudi predstavni-Urada za invalide, člane Kluba invalidnih študentov iz Ljubljane ter predelke Zveze paraplegikov Slovenije. (Foto: D. Peterlin)
Dva sovaščana 2 dvema sestrama v daljni Avstraliji
Sem’ Sm° Se P° *°' vph i ■ k’ ne da bi za to sploh neh, Spet srečali v domači n*5|: Jo nje v (Blatnik) Slavko, nnk muzikant na diatonič-narmoniko, ki je slovel daleč aokrog, in Strmčev (Maver) ance, ki ga njsem videla od jjnega 1959. leta, ko sta sku-r J Opustila domovino. S Slavin,.111 ?Va se na kratko srečala v L cni 1971., njuni ženi pa sem
sm k—a ^e*e te potnice, ko . 0 bili kar tri mesece spet v Jjaci Drašči vasi.
In 3 jmo se tu(i‘ sedaj prema-vak r va*i- Na vse strani sojih
izlet k ^ar naPrej so bili na et!h pa okrog sorodnikov in
s sf1CeV’ smo *e*e za(lni' ‘lan Milavkom in njegovo ženo D m‘ ujeli pol ure za resen L ®OVor in-tale zapis. Marsikaj m zvedela o njih šele danes, zar r va^čana sta odšla v svet kn 80sP°darskc nuje. Slav-Dri.Ja takrat v službi kot I ii.kr n s.trugar pri Toplovodu v vila - Hi’ france pa kot vodo-„7	1 'nštalater. Francetova
Ško -Je "ašla stik z Mar'j° Sin/0 'z ^isejca, ki je z možem Tia °,no.rn živela v Mellournu. dan u mahnila in bila le en iim-.V e8unskem kampu, saj sta hi»a 0nadva pomagala, da sta Do ,? n?^a službo. Slavko je že ver Velt letih postal preddela-y velikem podjetju.
\jjr_: ?at° sta zvabila še sestri
'mi in Faniko iz bližnjega Ma-
frj Slavko spet na doma-
lega Globokega in v daljni Avstraliji so si v Melbournu drug ob drugem zgradili vsak svojo hišo in si ustvarili lepo življenje. Mimi in Slavko imata odraslega sina slikarja in hčerko, labo-rantko v bolnici. Obema je letos uredila listine, da bosta postala slovenska državljana in se bo njunemu sinu izpolnila velika želja; drugo leto se bo poročil v domovini svojih staršev.
“Lepo nam je tam, ničesar nam ne manjka, a domovina še vedno močno veže. Ko sem prišel po desetih letih prvič domov, sem si že iskal zaposlitev pri svojem podjetju, pa razmere se niso bile take, da bi me potegnile. Takrat sta bila otroka še manjša, tedaj bi šlo, sedaj je že prepozno. Prihajava pa domov vsakih pet let. Vsakokrat nanovo ugotavljala velik napredek povsod v Sloveniji. Ne moreva verjeti, kako se je življenje od takrat, ko sem moral od doma, spreminilo. Kako smo včasih v Drašči vasi garali in težko živeli! Sedaj nikomur ni nobene sile. Pravzaprav mnogi živijo razkošno. Nikjer več nobenega “mantra”. Nikoli se nisem ukvarjal s politiko in se tudi danes ne, a ko se je naša Slovenija osamosvajala, sem bil zelo aktiven. Imamo svoj dom, ki smo ga pred kratkim preimenovali iz društva Slovenski veseli lovci v Slovensko športno društvo. Vsaj enkrat na mesec se dobimo na pikniku ob domači pesmi in harmoniki in obujamo spomine na domovino,” je povedal Slavko.
Žena Mimi je že med vrati naročila, naj še enkrat pozdravim rodno Slovenijo, bralce Dolenjskega lista pa vse prijatelje in znance. Še naprej naj delamo zagnano in vneto za svojo mlado državo in naj bomo ponosni nanjo. Ni lepše na svetu. Če bi bila mlajša, če ne bi imela tam odraslih otrok, bi se zagotovo vrnila, drugače pa se bosta vračala, dokler bosta mogla. V mislih pa sta tako veliko doma, posebno obe sestri, ki imata še živo mamo na Grintovcu.
Tudi vam srečno v daljni Avstraliji! In še kdaj na veselo snidenje!
IVANKA MESTNIK
Ob 45-letnici PGD Log
Prapor in kip sv. Florjana
LOG PRI ŽUŽEMBERKU - S parado, konjeniki in ešalonom gasilcev se je v soboto, 28. avgusta, v Logu pri Žužemberku začela slovesnost ob 45-letnici samostojnega delovanja gasilcev iz Loga, Gornjega in Dolnjega Pod-šumberka, Repelj, Volčje Jame, Babne Gore, Arčelce in Vrtač. Številne zbrane krajane so pozdravili predsednik OGZ Trebnje Anton Štrah, predsednik PGD Log Anton Papež, predstavnik občine Trebnje Dušan Mežnaršič in najstarejši ustanovni član Jože Perko.
Perko je zbrane spomnil na petdeseta leta, ko so ti kraji prvič dobili elektriko. Leta 1954 so se na pobudo Janeza Kastelca iz Loga v skromnih razmerah, a ob podpori takratnega župana žu-žemberške občine Franca Jarca starejšega sestali gasilci in ustanovili društvo. Začeli so skromno, imeli pa so mnogo volje, kasneje jim je uspelo kupiti prvo brizgalno, na darovanem zemljišču pa so sezidali društveni dom, tudi zato so se zahvalili prvemu predsedniku Janezu Kastelcu in vsem drugim zaslužnim članom.
Slavnostni trenutek pa je nastopil z razvitjem prapora. Prvi gasilski prapor in kip sv. Florjana, ki odslej krasi gasilski dom, je blagoslovi! župnik Marko Marinko. Tajnik društva Peter Trunkelj seje na koncu zahvalil vsem sponzorjem, ki so podprli pridobitvi, gasilcem pa so podelili zaslužena priznanja za dolgoletno delo. V kulturnem programu so nastopili pevski zbor KUD dr. Petra Držaja . iz Velikega Gabra pod vodstvom Fani Anžlovar in mladi harmoni-kaš Dejan Glavan.
S.	M.
TUJCI NA MEJI
POSAVJE - 27. avgusta so brežiški policisti pri ilegalnem prestopu državne meje na Jesenicah opazili štiri romunske državljane. Počakali so jih na primernem mestu in dva takoj prijeli, dva pa še iščejo. 29. avgusta je na mejnem prehodu Dobova skušal vstopiti makedonski državljan, za katerega so ugotovili, da je za vstop navajal lažne podatke. Po srečanju s sodnikom za prekrške ga bodo vrnili na FIrvaško. Na Obrežju so pri ilegalnem prehodu zalotili štiri hrvaške državljane. Vsi so mladoletni in brez dokumentov, zato so jih vrnili na Hrvaško. Dva državljana BiH sta skušala priti v Slovenijo s ponarejenimi nemškimi in francoskimi vizumi, vendar so ju policisti odkrili. Državljanka BiH je imela v potnem listu namesto pravega nemškega vizuma nalepljeno kar barvno fotokopijo. Sledi kazenska ovadba.
KAR 3,30 G/KG
KRŠKO - 30. avgusta je močno vinjeni 51-letni K. R. iz okolice Sevnice v trgovini žalil trgovko in trgovskega potnika. Policisti so ga napotili domov, toda ista patrulja gaje opazila, ko se je peljal s traktorjem po Brestanici. Alkotest je pokazal 3,30 g/kg alkohola v izdihanem zraku. Voznik ni imel vozniškega izpita za to vozilo. Policisti so ga pridržali do iztreznitve, sledil bo postopek zaradi kršitev.
V NEOBVEZEN PREMISLEK
Ni vse samo v prihranku
O tem, da starši niso zadovoljni s prevozi otrok v šolo in iz nje, pričajo že šolske kronike. Roditelji se pritožujejo predvsem nad prezgodnimi jutranjimi odhodi ter nad predolgim čakanjem na odhode domov po končanem pouku. Vodstva šol opravičujejo to z razgibanim urnikom, ki mora poleg pouka upoštevati tudi izvenšolske dejavnosti, dodatni in dopolnilni pouk, različno število ur pouka po posameznih razredih ter ne nazadnje obsežnost in razpre-denost šolskega okoliša.
Zadnji dve leti se v problematiko šolskega prevozništva vključuje občina. Razumljivo, saj je plačnik prevozniških uslug in ne sme ji biti vseeno, kako šole zapravljajo davkoplačevalske tolarje. Kljub skrbi za zmanjšanje stroškov pa tople vode ali Amerike ne bo odkril nihče, kajti lastni ali najeti šolski kombiji skupaj s šoferji opravljajo za šole še druge, nič manj pomembne posle: nabavljajo za potrebe šolske prehrane, razvažajo otroke ob prihodih z ekskurzij in izletov, vozijo manjše skupine učencev na predstave ali kam drugam v okviru kulturnih, športnih in naravoslovnih dni, skrbijo za dostavo pošte, odpeljejo bruhajočega ali kako drugače bolnega otroka v zdravstveni dom in podobno.
Pri zategovanju pasu je treba pomisliti predvsem na to, kaj se bo izboljšalo, in ne samo na to, če bo prihanjen tolar ali dva. Verjetno bi se, če bi bil “štos” le v prihranku, v občini našli še kakšni drugi nešolski prevozi, ki bi jim kazalo “porezati peruti”.
TONI GAŠPERIČ
VEC DESET SADIK KONOPLJE
SPODNJI STARI GRAD - V bližini Spodnjega Starega Gradu pri Vrbini v Krškem so policisti in kriminalisti 24. avgusta poželi več deset sadik indijske konoplje, visoke od pol metra do treh metrov. Sadike so komisijsko uničili, lastnika nasada pa še iščejo.
1,72 G/KG
METLIKA - Policisti so 28. avgusta ob 4.35 med kontrolo prometa v Metliki ustavili tudi 25-letnega voznika osebnega avta A. H. iz Hrvaške, ki mu je preizkus z alkotestom pokazal 1,72 g/kg alkohola v izdihanem zraku. Policisti so ga pridržali do uradnih ur sodnika za prekrške.
V senci osvetljenih
Kadar izražate poklone za odlično večerno obleko Anici Kopinič, predsednici prireditvenega odbora mednarodnih poletnih kulturnih prireditev Pridi zvečer na grad, pravzaprav čestitate Marjetki Žele, samostojni podjetnici, ki ima na Hribu v Metliki konfekcijsko delavnico Meta. Marjetka Žele je že nekaj let med pokrovitelji metliških kulturnih dogajanj, kot posebno nalogo pa si je zadala sešiti in pokloniti Kopiničevi za vsako predstavo posebej novo, prav zanjo kreirano in narejeno obleko. Brezplačno, seve. Brezhibno tudi.
Nasploh je Želetova odprtih rok. Pojočim stelj’cam, kar štirinajst deklic poje v skupini, je izdelala za nastope obleke. Območni organizaciji Rdečega križa pokloni vsako leto najmanj dvakrat povsem nove izdelke, ki sestavljajo njeno bogato pomladno-poletno in jesensko-zimsko kolekcijo. Želetova je bila tudi med prvimi pokrovitelji, ki je izkoristila možnost reklamiranja svojih izdelkov v okviru poletnih prireditev. Lani je pripravila na grajskem dvorišču odmevno modno revijo. Letos ji je sledila Beti.
T. GAŠPERIČ
ŠENTJERNEJSKIŠESTDESETLETNIKI - Običaj, da se skupaj dobijo občanke in občani, rojeni istega leta, se je pri nas že dodobra uveljavil. Letos so po petih letih že tretjič praznovali letniki 1939. Organizatorju je v soboto, 14. avgusta, uspelo zbrati 112gostov, od teh kar 82 jubilantov. Zbrali so se pri cerkvi sv. Kozma in Damjana, kjer so se priporočili za zdravje, nato pa odšli v gostišče “Pri Slavcu ” na rajanje, ki je trajalo pozno v noč. Voditelj Jože Grgovič, priznani ljudski pesnik, je poskrbel tudi za ščepec kulturne hrane in prebral nekaj svojih novejših pesmi. (Foto: S. G.)
VITEŠKE IGRE NA GRADU BOGENŠPERK
BOGENŠPERK - V gradu Bo-genšperk pripravlja prihodnjo nedeljo ob 10. uri Valvasorjeva konjenica v sodelovanju z Javnim zavodom Bogenšperk veliki viteški turnir, ki naj bi postal tradicionalen. Na turnir so povabili viteze iz Haloške in Pohorske konjenice, gradu Turjak, seveda ne smejo manjkati tudi domačini. Pomerili se bodo v petih viteških disciplinah: lokostrelstvu, metanju zvezde, vrtenju železnega viteza, metanju sekire helebarde in v metanju sulice - vse z drvečega konja. Poleg tega si bodo lahko obiskovalci ogledali tudi stare in že pozabljene obrti.
družili, saj so se težko sporazumevali. Lakner je povedal, da se je lahko pogovarjal le s Poljaki, naučil pa se je tudi nekaj angleških besed.
Ekipa malega nogometa, v kateri je bil tudi Lakner, ni imela sreče, saj so bili že njihovi prvi
IZLET V BELO KRAJINO - Tudi letos je KO RK Mestne njive 25. avgusta popeljala starejše krajane na popoldanski izlet v Belo krajino. Najprej smo se ustavili na Gornjih Lazah pri spomeniku 1. belokranjske čete, ki je tragično končala v tej vasi. O tej tragediji nam je pripovedoval Franc Avsec, ki jo je doživel kot 16-leten fant. Nato smo se odpeljali v Semič, kjer nas je zelo lepo sprejel župan Janko Bukovec, potem pa do izvira Krupe. Na turistični kmetiji Gerjanec smo imeli zakusko, v dobro voljo sta nas spravila prof. Dušan Modic in domača kuharica, imeli pa smo tudi srečelov. Za vse to so poskrbele naše aktivistke, za kar jim gre javna zahvala, prav tako hvala vsem podjetnikom za prispevke. (Predsednica KO RK Mestne njive Jožica Kristan)
Belokranjec na olimpiadi
Ivo Lakner iz Suhorja pri Dragatušu je s še 23 tekmovalci zastopal Slovenijo na 10. specialni olimpiadi
SUHOR PRI DRAGATUŠU -Ivo Lakner, 29-letni varovanec Yarstveno-delovnega centra iz Črnomlja, seje uvrstil v slovensko ekipo zaradi odličnih rezultatov na tekmovanjih po Sloveniji in v tujini. Na specialni olimpiadi je igral v ekipi za mali nogomet, sicer pa so Šlovenci sodelovali še v plavanju, kolesarstvu, namiznem tenisu in atletiki.
Lakner pa se ne ukvarja le z nogometom, ampak tudi s kole-sarjcnjem, tekom na smučeh, skakanjem v daljavo, metom krogle in tekom. Da je pri tem uspešen tako v Sloveniji kot v tujini, dokazuje škatla z medaljami, med katerimi so tudi zlate. Za kondicijo skrbi z večernim tekom, delom na kmetiji, prav tako pa je tudi nehal kaditi. Da bo skupaj z drugimi zastopal Slovenijo, so se na podlagi njegovih rezultatov odločili v odboru za olimpijske igre pri društvu za pomoč duševno prizadetim -Sožitje.Slovenska reprezentanca je odšla v ZDA 21. junija. Po prihodu v Severno Karolino so najprej obiskali slovenske zdomce in se seznanili z njihovim načinom življenja. Pri njih so bili štiri dni, potem pa so odšli na otvoritev olimpiade, kjer so se v sprevodu predstavile nastopajoče države.
Kot je dejal Lakner, so potem vsak dan imeli tekmo, zato ni bilo časa ne za zabavo ne za oglede, le enkrat so bili na koncertu, kjer so igrali glasbo iz 60. let. Vsi tekmovalci so stanovali v olimpijski vasi, vendar se med seboj niso veliko
Ivo Lakner
nasprotniki zelo močni, in sicer so igrali z Brazilci. Zato pa so premagali Kolumbijce, a jih je sreča zopet zapustila pri Poljski, Maliju in Zimbabveju. Dela jim ni olajšala niti vročina, saj seje zadnje dni olimpiade povzpela do 40° C. Kljub temu se je celotna slovenska reprezentanca odlično odrezala, saj je osvojila 13 zlatih medalj, štiri srebrne in sedem bronastih. In kaj misli Lakner o vsem tem? “Hudo je bilo.” Kljub temu je dejal, da mu je Amerika všeč in bi najraje kar ostal tam.
P. MOVRIN
ZLATA POROKA HLEBČEVIH - Preteklo soboto sta praznovala 50 let skupnega življenja 72-letna Ana in 77-letni Miko Hlebec iz Gribelj. Ponovno sta si izmenjala prstana v vaški cerkvi sv. Vida, kamor ju je na zapravljivčku popeljal sovaščan Jože Brine (na fotografiji). Ana, ki se je od Zupaničevih s Krasinca poročila v Griblje, in Miko sta ves čas pridno kmetovala, sedaj pa njuno delo nadaljuje sin Martin, ki ima eno večjih kmetij v vasi, saj je pred kratkim dokupil še eno domačijo. Hlebčeva imata šest otrok, vsi pa so poročeni v Gribljah ali bližnji okolici. Izmed 12 vnukov, ki so jih poleg številnih sorodnikov in znancev spremljali k zlati poroki, pa sta bila vnuk Marko in vnukinja Barbara tudi poročni priči. (Foto: M. B.-J.)
tFOfpoFftsiš® • sannDiJCfDO^ogliO • ®DnDs® * (sP©[po®D * o3®^©^®!® • ggigppimit^osfio •	□	Ds®	•	d]©[pOg£
NAŠE KORENINE
Ko bi vaganica znala govoriti
Pomlad se je nagibala k poletju in bujno zelenje je vsepov-sodi sililo kvišku. Tudi na Ga-janovi njivi v Gorenjcih, kjer je mladi gospodar Peter posadil koruzo. Že ob prvem svitu je vrgel na rame motiko in se odpravil na gmajno. Tako domačini pravijo tistemu delu polja, kjer so imeli njive Miketičevi ali Gajanovi po domače. Sklonil se je in pričel okopavati nekaj pedi visoke rastline, da bi jih osvobodil plevela. Rosa je pršila naokoli in mu hladila bose noge. Dolge hlače mu jih niso mogle skriti. Od mnogih pranj so se skrčile že skoraj do kolena in samo poznavalec bi lahko uganil, da so bile stkane iz nekdaj belega hodnega platna.
Toda Petra to ni motilo. Kmečko delo ga je veselilo. Zlasti se mu je z veseljem predal sedaj, ko je vedel, da so pri hiši nova usteča, ki glasno zahtevajo svoje. To pa pomeni tudi, da bo kmalu nov par ročic poprijel za orodje. Aprila je namreč prive-kal na svet Ive, nov družinski član. Kako bi človek ne bil zavzet in poln optimizma, zlasti če je res tisto, kar so ljudje že nekaj časa šušljali med sabo, ko so se shajali ob nedeljski maši v Adlešičih: s tlako je konec, desetine ni več. Pobreška gospoda bo morala delavcem poslej plačati in se z njimi vnaprej dogovoriti, če bo hotela, da bo njeno imetje obdelano. Župnik tega sicer še ni oznanil s prižnice, pa saj so ljudje vedeli, kako so si cerkvena in posvetna gospoda na roko. Skrivali bodo resnico, ki ni dobra zanje, dokler se bo dalo. Vedeli pa so tudi, da se tam daleč v stolnem mestu marsikaj dogaja in da je vestem, ki prihajajo od tam, treba verjeti.
“Končno delam lahko le na svojem in za svoje. Vse, kar bomo na teh njivah pridelali, bo naše,” se je v prijetne misli pogreznil Peter in njegova motika je vajeno grebla naprej. Skupinice moških, ki se mu je bližala po stezi, niti opazil ni, dokler ni bila že čisto blizu. Bili so pobreški biriči. “Ti, Gajanov, najprej je treba na pobreške njive, potem boš pa tukaj lenaril. Z nami moraš, na tlako!” mu je zviška ukazal njihov vodja. Nič ni pomagalo, da jim je Peter razlagal, kako je s tlako konec in da imajo tudi kmetje zdaj svoje pravice. Dva sta planila nadenj in ga hotela s silo odvesti s sabo. Vendar se Peter ni dal kar tako. Naveličal se je biti le poslušna žival. Planil je čez mejo in izginil v bližnjem gozdičku. V presenečenih turiških rokah je ostal le kos gornjega oblačila.
Vse skupaj se danes sliši kot pravljica, a pri Miketičih v Gorenjcih ali pri Kovačevih po domače je zgodba še živa. Pripoveduje mi jo oseminosem-desetletni Ivan, njemu pa jo je povedal njegov ded, tisti, ki se je davnega aprila leta 1852 rodil Petru Gajanu. Letnice si ni težko zapomniti. Vklesana je v skalo na gmajni v Gorenjcih, prav tam, kjer je Petru uspel pobeg pred pobreškimi biriči. Ivan, Petrov pravnuk, sedi na klopci pred Kovačevo domačijo in ob sebi ima predmet, ki prav tako spominja na že zdavnaj minule čase. To je mernik ali va-
ganica, kakor temu tukaj pravijo. Ta mernik je na gradu Pobrežje ob Kolpi nekdaj služil za odmero desetine. Posebej je okovan, nanj pa je vrezana letnica 1804. Kar predstavljam si, koliko gotja, jeze in solza je bilo v revnih kmečkih domovih, ko so se pojavili grajski biriči z mernikom v rokah in pobirali desetino. Kaj vse bi povedal ta mernik, če bi znal govoriti! Tako pa mi pripoveduje Ivan Miketič. Ena od njegovih sester je na gradu služila med vojno, ko so ga zažgali ustaši. Rešila ga je pred zublji in tako je ostal pri hiši v spomin na prednike, ki jim je verjetno prav ta mernik odmerjal dajatve za grajsko gospodo.
Ivan mi pripoveduje, da seje njegov ded Ivan Miketič, ki je bil rojen tistega leta, ko so se kmetje v Gorenjcih uprli tlaki na pobreški graščini, priženil preko ceste h Kovačevim. Miketiči so tukaj še danes in tudi Ivani so še vedno. V prejšnjem stoletju so bili rešeni tlake, zato pa niso ušli drugim nadlogam. Oče Ivan je bil med prvo svetovno vojno na italijanski fronti. Preživel je strahotne kano-nade ter prišel domov živ in zdrav. Pravzaprav je bil eden redkih, ki je iz te morije prinesel domov nekaj dobrega. Ker je bil odprte glave, se je naučil več evropskih jezikov.
Druga svetovna vojna pa je stisnila v svoje klešče njegovega sina. Najprej je okusil strahote italijanskih koncentracijskih taborišč - tri mesece Padove, potem enajst mesecev Reniccija. Zlasti slednjega ne bo nikoli pozabil: “Povečini smo trpeli hudo lakoto. Jedli smo tudi žir, ki je padal z dreves, kajti taborišče je bilo sredi hrastovega gozda. Pa še žir so nam prepovedali jesti. Plodove smo skrivali pred stražarji tako, da smo jih zakopavali v zemljo. Če so jih pri kom našli, so ga kaznovali in ga za ves dan privezali na hrast.”
Povsem pa so stražarji pobesneli tik pred italijansko kapitulacijo. Okoli taborišča so skopali jarke in vanj naperili mitraljeze. Ivanje tisto popoldne slutil, da se pripravlja nekaj strašnega. In res, ob zvoku trobente so barake zasule krogle iz italijanskih pušk in miraljezov. Tisti interniranci, ki niso pravočasno legli na tla ali se kako drugače zavarovali, niso več videli svetlobe drugega dne.
Ivan Miketič je živ dočakal italijanski razpad. Že prvo noč, ko seje iz taborišča usmeril proti domuje prečkal tri reke. Potem se je pridružil slovenskim partizanom. Do konca vojne je bil pri njih, predvsem v prištabnih enotah v Metliki in okolici. Večkrat je obiskal svoj dom v Gorenjcih, kjer je živela njegova žena Katarina s tremi otroki. Dokler je dom še stal, kajti marca 1944 so v vas vdrli ustaši in skoraj vso so požrli plameni.
Miketiči so tudi ta udarec preživeli. In kaže, da bodo tudi prihodnje, kajti rod je močan: deset vnukov in trinajst pravnukov lahko prešteje Ivan. In še se krepi. Pa bo tako tudi z Ivani? Saj Ivanov sin je tudi Ivan, prav tako vnuk, le s pravnuki je še vedno negotovo.
TONE JAKŠE
V PRIČAKOVANJU SLOMŠKOVE BEATIFIKACIJE
Kar je govoril, je delal, kakor je učil, je živel
mnip*
Le še dobra dva tedna nas loči do velikega zgodovinskega dogodka za slovenski narod, ko bo papež Janez Pavel II. v Mariboru kot prvega Slovenca slovesno razglasil za blaženega Antona Martina Slomška. To se bo zgodilo 19. septembra, le pet dni pred 137. obletnico Slomškove smrti. “Gre za moža močne vere, narodnega buditelja in vzgojitelja, ki se je trudil za rast vere, narodnih, kulturnih in moralnih vrednot, skratka za harmonično urejeno osebnost, ki je vredna našega spoštovanja in posnemanja, meni sedanji mariborski škof dr. Franc Kramberger, šesti Slomškov naslednik.
Zato velja bolje spoznati njegovo življenje in delo, kar so organizatorji slovesnosti ob Slomškovi beatifikaciji pred dnevi omogočili novinarjem s popotovanjem Po Slomškovih poteh.
Otroštvo na Slomu
Domačini pravijo, da so tistega 26. novembra 1800 videli čuden' sijaj nad kmečko hišo na Slomu, ko se je novoporočencema Marku in Mariji Slomšku rodil prvi otrok, sin Anton. Ali je bilo to res kakšno znamenje z neba, niti ni tako pomembno. Dejstvo je, da je s prvorojencem prisijala svetla
ŽUPNIK S SLOMŠKOM - Župnik na Ponikvi g. Miha Herman ima veliko zaslug za obnovo Slomškove rojstne hiše na Slomu. Na sliki je zraven njegove slike v t.i. sobi svetništva. (Foto: L. M.)
zarja ne le nad rojstni Slom, ampak nad vso slovensko zemljo. Še isti dan sta botra Antona odnesla h krstu v župnijsko cerkev sv. Martina na Ponikvo. Slomški tedaj niso bili siromaki niti po materialni niti po duhovni plati. Imeli so dobrih 50 hektarov zemlje, ki jim je omogočala dostojno življenje; dva strica duhovnika pa sta dokazovala, da v njihovi družini vera in kultura še zdaleč nista bili nepomembni sopotnici. Oče Marko je spadal med trdne kmečke gospodarje in je sina, kljub temu da so Antonu sledili še drugi otroci, zaradi razumnosti in pridnosti želel imeti doma za naslednika. Toda fant je veliko raje jemal v roke knjigo kot motiko. Mama ga je v svoji iskreni veri in s čutom za duhovnost videla drugje - kot mašnika. Z njo se je strinjal tudi kaplan Jakob Prašnikar, ki je bil tedaj na Ponikvi velika duša, z občutkom za šolo in kulturo.
Tako je tudi oče popustil in Tonček je naredil prve korake v šolo, naprej v Prašnikarjevo nedeljsko šolo na Ponikvi, zatem pa v Celju. Zanj, za Cerkev in slovenski narod je bil to korak kvišku, za domačijo pa je pomenil začetek konca. Kmalu po porodu osmega otroka je mama umrla, oče pa pet let za njo. Posestvo je prevzel drugi sin Jožef, ki je bil le senca očetove zavzetosti, in pot kmetije je potekala strmo navzdol. Antonu je dom postajal tuj in nekdanji kaplan Prašnikar, kasneje župnik v Olimju, mu je postajal mati, oče, dobrotnik in nenadomestljiv prijatelj. Kot pravi sedanji župnik na Ponikvi g. Miha Herman, je imel ta dobri duhovnik veliko zaslug, da je Slomšek dozorel v močno osebnost, prežeto z vero in čutom za duhovnost.
Na poti za učenostjo
Po celjski gimnaziji je Anton odšel na licej v Ljubljano, kjer je postal sošolec velikega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, s katerim, sta kljub temu da je Slomšek že po nekaj mesecih odšel študirat v Senj in nato v Celovec, postala dobra prijatelja. 8. septembra 1824 je bil za Slomška velik dan - posvečen je bil v duhovnika, pri župniku Prašnikarju v Olimju pa je daroval novo mašo.
Kaplanska mesta so mu bila blizu: na Bizeljskem je kaplanoval dve leti, nato pa v Novi Cerkvi pri Vojniku. Ljudem se je s preprostimi pridigami kmalu zelo priljubil. Od tam je odšel nazaj v celovško bogoslovje za duhovnega voditelja bogoslovcev, nato ga je pot vodila proti jugu - v Vuzenico, kjer je deloval šest let. 1844 je postal za dve leti kanonik na škofiji v Št. Andražu, nato pa se je vrnil proti domu, v Celje, za župnika in opata. Ta zadnja postaja v dušnem pastirstvu je bila izredno kratka, saj je bil že po štirih mesecih posvečen v škofa in sicer v stolnici v Salzburgu 5. junija 1846.
Škof v težkih časih
Daje bil čas takrat težak, pove že letnica 1848, znana kot revolucionarno leto ali pomlad narodov. Slomšek ni bil zagovornik revolucije, ker je pomenila nasilje. Duhovnike je nagovarjal, naj bodo prijatelji napredka k dobremu, modri pri presojanju dogodkov časa, skratka naj ne segajo v politiko.
Za duhovno prenovo svoje škofije je zelo pospeševal ljudske misijone. Bolela ga je needinost med kristjani in v ta namen je leta 1851 ustanovil molitveno bratovščino sv. Cirila in Metoda, ki jo je leto dni kasneje potrdil tedanji papež in je postala vsecerkvena ustanova. Razširila se je po vsej Evropi in s tem je Slomšek prestopil zgolj škofijsko poslanstvo in postal eden velikih evropskih mož. Drugo veliko delo v širšem evropskem smislu so bile vizitacije benediktinskih samostanov, kar ga je zaposlovalo skoraj dve leti. Slomšek je želel pomagati tudi nadarjenim revnim dijakom in študentom - v Celju in kasneje v Mariboru je ustanovil takšno podporno društvo.
Dr. Franc Kramberger, sedanji mariborski škof in šesti Slomškov naslednik.
Slomškovo veliko pastoralno in hkrati narodnozgodovinsko dejanje pa je bil prenos škofijskega sedeža iz oddaljenega St. Andraža v Maribor in s tem povezana preureditev lavantinske škofije, kar se je zgodilo leta 1859. Tako mu je uspelo vključiti v svojo škofijo okrog dvesto tisoč Slovencev, ki so prej pripadali graški škofiji in bi se bili sicer utopili v nemškem vplivu. Ustavil je neusmiljeni val ponemčevanja in zarisal narodnostno in politično mejo na Slovenije.
Zdravstveno stanje se mu je začelo leta 1862 naglo slabšati. Težave s črevesjem so mu vse bolj jemale moči, dokler ni v Mariboru 24. septembra tega leta umrl. V izredno velikem številu so se prišli ljudje poslovit od svojega škofa, dušnega pastirja in človeka, ki je veliko naredil za mesto Maribor
in vso Štajersko. Pokopali so ga v kapelici Žalostne Matere božje na mariborskem pokopališču, toda ko so leta 1941 v Maribor prihajali Nemci, jim ni bilo povšeči, da so ljudje nanj ohranjali spomin. Zahtevali so prenos krste. Tako so jo prenesli v grobnico pod frančiškansko cerkvijo, leta 1978, ob obnovitvi mariborske stolnice, pa sojo premaknili v grobnico v pra-zbiteriju za daritvenim oltarjem.
Slomškova veličina
Anton Martin Slomšek se je v svojem dušnopastirskem delu posvečal vsem področjem, še zlasti je delal za otroke in mladino. Ohranjenih je veliko njegovih pesmi in basni. Bil je velik kulturni delavec. Dobro seje zavedal, da napredek raste preko pisane besede, zato je najprej sam veliko pisal: od študentskih pesmi in pripovedi do mnogih ponarodelih pesmi, pridig, neštetih člankov v Drobtinicah in raznih časopisih, vzgojnih knjig pa vse do opisov velikih slovenskih osebnosti in življenjepisa svetnikov. Za časa njegovega življenja je skupaj s ponatisi izšlo kar 50 tiskanih del. To pa je poleg vsega drugega ogromen doprinos naši kulturi. Ker mu oblasti niso pustile preko slovenske založbe širiti dobrih in poceni knjig, je leta 1845 začel izdajati zbornik Drobtinice, šest let kasneje pa je le zaživela sedanja Mohorjeva družba.
Slomšek je bil velik vzgojitelj pa tudi velik ekumenski delavec, o čemer priča ustanovitev že omenjene bratovščine in prenos škofijskega sedeža. Bil je tudi vnet buditelj narodne zavesti. V svojih pridigah, pismih in govorih je odločno zagovarjal slovenstvo, vrednost materinega jezika in dolžnost živeti iz duhovnih in narodnih korenin. Nikdar ni poniževal drugih kultur ali jezikov. Zato ostaja tako velik in posnemanja vreden.
Dolg postopek za beatifikacijo
Že v začetku našega stoletja je zorela misel, da smo Slovenci imeli svetniško osebnost, ki je vredna postopka beatifikacije. Ta misel se je najprej rojevala v krogih znanega duhovnika in poslanca Antona Korošca že leta 1912. Zbiranje gradiva se je začelo. Proces je ustavila druga svetovna vojna, po vojni pa se je ov Slomšku sploh malo govorilo. Šele leta 1962 je takratni mariborski škof Maksimiljan Držečnik predložil Slomškove spise skupaj z ostalim gradivom sedežu Kongregacije za beatifikacijo in kanonizacijo v Rimu.
Nadaljnje delo je zahtevalo še veliko časa in truda. S pozitivnim mnenjem o pisnih delih božjega služabnika se je pričela priprava tako imenovane zgodovinske pozicije o njegovem življenju, delu in krepostih. To delo seje pričelo leta 1981 v času škofovanja sedanjega mariborskega škofa dr. Franceta Krambergerja, kije tudi sam veliko študiral, raziskoval in pisal o Slomšku. Nastalo je delo, obsežno 2400 tiskanih strani. Ta življenjepis je moral skozi tri preverjanja in na osnovi teh spoznanj je sv. dče 13. maja 1996 ob obisku v Sloveniji razglasil herojske kre-
posti božjega služabnika Antona Martina Slomška in mu s tem podelil naslov “častitljivi božji služabnik”.
S tem so se odprla vrata še zadnjemu potrebnemu elementu v postopku za beatifikacijo: o vsa] enem domnevnem čudežu na Slomškovo priprošnjo (dva sta potrebna za razglasitev za svetnika). Gre za nenavaden potek bolezni celjskega opata in prelata g-Friderika Kolška, ki je čudežno ozdravel. 3. julija lani je po mnogih postopkih papež Janez Pave
II.	slovesno razglasil, da se je na Slomškovo priprošnjo res zgodi čudež. S tem so bili končani formalni postopki, potrebni za razglasitev za blaženega. Med tem časom so tudi odprli njegovo krsto in ugotovili istovetnost nje govih posmrtnih ostankov, P° trebnih zaradi gotovosti kosti re likvij, ki bodo po beatifikaciji iz postavljene posebnemu čaščenj v njemu posvečenih cerkvah.
Vabilo v Maribor
Kot je na novinarski konferen ci povedal dr. Franc Kramberge, nam papež Janez Pavel II. S JV01 drugim obiskom v Sloveniji iz zuje posebno pozornost ,nv.n klonjenost, kajti ne..uc*®*fZ1 nV prav vsake beatifikacije. “Njeg obisk in Slomškova beatifikacija J za nas najboljša priprava na sv in jubilejno leto 2000, skuPaj. slovensko sinodo pa naša vst°P 0 ca v tretje tisočletje, zato vabi ves slovenski narod, da se a „ :e tega pomembnega dogodka, dejal.	.	.	„
19. septembra pričakujejo prizorišču dogodka, na travm ob Betnavskem dvorcu v Mar* ru, okrog 200 tisoč ljudi. Po kem protokolarnem sPrejern letališču se bo papež ob 1 • pripeljal na prizorišče in se s P , pamobilom nekaj časa vozi obiskovalci. Ob 11. uri bo sle ^ slovesna sv. maša in ^*oms. ti,u beatifikacija. Po kosilu in pocn bo papež ob 17.30 molil na 5 škovem grobu v stolnici in se čal z delegati slovenske sino > 18.45 pa s predsednikom d ^ Milanom Kučanom. Ob lv-bo poslovil na mariborskem
lišču.	wem
Ker tudi ob drugem PaPez jnl0 obisku v Sloveniji ne gre , vprašanja, koliko bo vse to h stalo, še nekaj besed o denar]| • besedah Mirka Krašovca, r’ telja škofijske gospodarske P ve, morajo za stroške, ki j . pokril cerkvenih odbor, zbra v . bližno 150 milijonov tolarjev. j
rali jih bodo z darovi na ne J ■ maši in pri papeževi ma?’ters spoznorjih in posamezniki prodajo spominkov^ mURN
KNJIŽNICA VABI
NOVO MESTO - Knj‘z^2.
Mirana Jarca obvešča, dJ	jj
do 30. septembra, in s*c®r in0b do 18. ure vsak delovni da j sobotah od 8. do 13. ure.
vhodom ali v avli knjižnice
Sejen*
|CITJ1ZII,VW
bukvarne. Knjige bodo na?Lj|(U od sto tolarjev dalje. Na o za mladino lahko otr°CrjS|uli-petek med 17. in 18. ufo ^ rjpo-nejo pravljicam, ki jih b° P vedovala Slavka Kristan.
PRIZORIŠČE SLOVESNOSTI-Travnik ob Betnavskem dvorcu ^
boru je že spremenil svojo podobo. Po arhitetktovi zamisli je P°-,g (jstr začela nastajati velika cerkev na prostem, ki bo lahko sprejela	^p0io■
in še več udeležencev. Na sliki je oltar za Slomškovo beatifika J L. M.)
TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija si pridržuje pravico do | morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 2.IX.
SLOVENIJA J
7-40 - 1.00 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 5-00 Trojčice, ris. nan.
'•25 V telovadnici, nad.
”•15 Zgodbe iz školjke 0.45 Oddaja za otroke H J05 Tedenski izbor
Življenje ptic, poljudnoznan. serija, 1/10 H-55 Obiskali smo, fr. dok. serija, 6/12 .	12-25 Naj, naj, naj, ang. dok. oddaja
O.00 Poročila 14.45 Tedenski izbor Portret
15.35 TV poper
l*>-35 Nenadoma Susan, nan.
'•00 Enajsta šola Ročne ustvarjalnosti 8-00 Obzornik „10 Zgodbe iz Amerike jO-00 Risanka
:„80 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Tednik
1-00 Leteči cirkus Montyja Pythona, ang. hum. serija
puristična oddaja ™ Odmevi, kultura, šport ■45 Podoba podobe •15 Brane Rončel izza odra SLOVENIJA 2
jJOO Vremenska panorama -10.05 Tedenski iz-r- Videoring; 10.30 Wildbach, nem. nan.; 11.20 ncert skupine Čuki; 12.45 Dokumentarije; 5vet poroča -13.55 Euronews -15.10 Vater-* • 16.15 Tabaluga, ris. nan. -16.40 Camping ®os, pon. filma -18.00 Dr. Ouinnova, am. n- -18.45 Poročila, kanad. nan. -19.30 Video-
21 nn 1 °°Na robu- seriia'2(k25 Filmski triki' ', , nami Joe Zawinul - 22.00 Poseben Ned, film - 2335 Č rni sneg, nad., 4/12
kanal a
936 v6™' 32S1’nan' ‘ ^ar'a 'sabek Pon’ ‘ Don Žf n liubeKn' Pon- ‘ 10.30 Uboga Maria, Marr Oprahshow-12.00 Adrenalina-13.30 15nn^er’.P°n-' 14-80 Družinske vezi, nan. -
• 11 sn fn?* tezit’ nan-' 15-25 Sodnica Judy, nan. nad ,;bo8a Maria. nad. -16.15 Maria Isabel, a '" 8-40 Vse za ljubezen, nad. -17.35 Oprah kamp" ^orak za korakom, nan. -19.00 Tretji
• 26 m v k?nca’nan'" 19.30 Princz Bel Aira, nan. Bevp 1 T. erk'nem imenu, film - 21.40 Umor na Marr' nad'' 222d Černi gad, nan. - 23.10
"vuyver, nan. - 0.10 Dannvjeve zvezde
^ kanal
zdne V!deostrani -17.00 Risanka -18.15 Iz ku/IJa LTV -19.00 Novice -19.15 Tedenski 'urni pregled - 19.30 24 ur - 20.00 Kontakt-
■ 21 iš t* ' 40 Nas poznate? - 21.00 Novice ski m .,denski kulturni pregled - 21.25 Litij-70^-21.45 Ta študentska
Hrv 1
C; sPored - 8.30 Dobro jutro, Hrvaška -0,t »°«'a' 10-40 Kraljestvo divjine -11.30 son&L nan'' l2-00 Poročila -12.35 Obala ja). la®?®}10*!3 (serija) -13.25 Prevare (seri-sl0Vl,i / 5 ’8°dovinske skrivnosti -15.15 Po-17.16 n U Pr°L Poopsnagle (serija) -is ir.oročila -17.25 Trg Berkeley (serija) -1 potopis (serija) - 18.5C ” '	'
^ezaiZI?™'11’vreme’ šport - 20.1----------
yalnio in '20-55 Kviz •21-40 Opazo-Sue in n tišina morja (film) - 23.35 Rita,
• 17.25 Trg Berkeley (serija) --19 3np!^skl Potopis (serija) -18.50 Kolo sreče jv- ."Mvnik, vreme, šport - 20.10 Sovjetska
>Uei" Bob (fdra'f Hrv 2
-15.20 Ženin prihaja (am. film) rica. ]8 atlnonal Geographic -18.05 Hugo, tv ig-danes. j . Prijatelji (hum. serija) -19.00 Hrvaška ■ 20,25 r, Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Kviz ja).21 Novici še zdaleč nista celota (seri-(serijai ->V-P°*na luica (serija) - 21.50 Obtoženi ^^^^^^Bahmtražafserija^^
PEtEK, }.IX.
Si°,VEN,JA 1
8.00 ^430 Teletekst
TOO Tre.?!enska panorama 9.25 ffce’r's-nan.
9.45 v,?eustvarjalnosti 10,1(1 - Telovadnici, nad.
M.O5-5 )aza otroke
«denski izbor
"a robu, češka drama, 1/3
13.00 p' ,’sodbe iz Amerike
'Sta j?domače
16.00 p ?d'llsk' festival 16.3o t.odoba podobe ^Mostovi
'8.06oihkih
jg	dok.	serija,	1TO
Dnevnik,
, -J vreme, šport K).k fca|o tedna H.30 cP°r,ni kviz
5.00 ruro''nc v velemestu, am. nan., 8/25
n5® Pni"1'?'' kullura, šport »HO ponočni klub festival
,oov*EN|ja 2
SC„enska Panorama -10.05 Tedenski iz-1-15 (V,.'ln8; 10-30 Dr. Ouinnova, am. nan.; °y- am. film; 13.35 Med nami Joe
Zavvinul; 14.35 Loch Ness, nem. film; 16.20 Aliča, kult. magazin -16.45 Iskanje korenin, dok. oddaja -17.40 Vaterpolo -18.45 Popolna tujca, nan. -19.10 Simpsonovi -19.35 Videoring - 20.05 Pustolovščina Okavango, fr. serija - 21.00 Ognjemet, jap. film - 22.45 Red in zakonitost, am. nan., 13/22 - 23.30 Mož v senci, nad., 4/5
KANAL A
8.30 Srečni časi, nan. - 9.00 Maria Isabel, pon. -
9.30 Vse za ljubezen, pon. -10.30 Uboga Maria, pon. -11.00 Oprah show -12.00 Atlantis -13.30 MacGyver, pon. -14.30 Družinske vezi, nan. -15.00Ne mi težit, nan. -15.25 Sodnica Judy, nan. -15.50 Uboga Maria, nad. -16.15 Maria Isabel, nad. -16.40 Vse za ljubezen, nad. -17.35 Oprah show -18.30 Korak za korakom, nan. -19.00 Tretji kamen od sonca, nan. -19.30 Princ z Bel Aira, nan. - 20.00 Mladoporočenci - 20.30 Zmen-karije - 21.40 Čarovnice, nan. - 22.00 Stekli pes in Glorija, film - 23.40 MacGyver, nan.
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani - 17.00 Najspot - 17.50 Priročnik za starše -18.20 Kmetijski razgledi -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Videoboom 40 - 21.00 Novice - 21.15 Rezerviran čas - 21.30 Potujte z nami
HTV J
8.10 Tv spored - 8.25 Poročila - 8.30 Dobro jutro -10.40 Kraljestvo divjine -11.30 Otroška nanizanka -12.00 Poročila -12.35 Obala sončnega zahoda (serija) -13.25 Prevare (serija) -14.15 Zgodovinske skrivnosti -15.15 Živa resnica -16.15 Vesoljci v družini (serija) -17.10 Poročila -17.25 Trg Berkeley (serija) -18.15 Lažeš, Melita (serija) -18.50 Kolo sreče -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 V registraturi (drama) - 21.10 Foxov filmski večer - 22.45 Opazovalnica - 23.10 Nočna straža: Roseanne show (serija); J.A.G. (serija); Sedmi element; Pozdrav gladijatorja (am. film)
HTV 2
15.20 TV spored -15.40 Dama in razbojnik (film) -17.10 National Geographic -18.05 Hugo, tv igra -18235 Prijatelji (serija) -19.00 Hrvaška danes -
19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Kviz - 20.25 Zakon v L.A. (serija) - 21.10 Lepa naša - 22.35 Dok. film 23.05 Tamburaški večer
SOBOTA, 4.IX.
SLOVENIJA 1
7.05-2.10 Teletekst
8.00 Zgodbe iz školjke
8.30 Cofko cof, ris. nan.
8.55 Pod klobukom
9.45 Poslednji dinozaver, 9/27
10.10 My Little Pony, am. film 11.25 Caroline v velemestu, am. nan.
12.00 Tednik
13.00 Poročila
13.55 Tedenski izbor Turistična oddaja 14.15 Športni kviz
15.30 Papa Veut Que je T’epouse, fr. film
17.00 Pomp
18.00 Obzornik
18.10 Na vrtu 18.35 Ozare
18.40 Past za turiste, ang. dok. serija, 6/6
19.10 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport
19.55 Utrip
20.15 Supermodel Slovenije 99
21.15 Matura 99
22.40 Poročila, šport
23.10 Pa me ustreli, am. nan., 3/6
23.40 Melissa, nad., 43/6
0.30 Head Abowe Water, norv. film
SLOVENIJA 2
8.00 Vremenska panorama - 8.45 Tedenski izbor: Videoring; 9.10 Noro zaljubljena, 4/25; 9.35 Učitelj, fr. nad., 10/18; 10.25 Igre brez meja;
12.15 Obljubljena dežela, nan. -13.30 Film -
15.00 Šport: Atletika; 16.25 Vaterpolo; 17.30 Portret športnika; 18.15 Rokomet; 19.50 Nogomet - 21.50 Cik cak - 22.25 Sobotna noč - 0.25 Sla, am. nan., 7/22
KANAL A
8.00 Risanka - 9.30 Družinske zadeve, nan. -
10.00 Nora hiša, nan. -10.30 Webster, nan. -
11.00 Izgubljena dežela, nan. -11.30 Čudna znanost, nan. -12.00 Zmenkarije -12.30 Mladoporočenci, pon. -13.00 Divji svet, nan. -14.00 Meč kralja Arturja, film -16.00 Nazaj v šolo, am. film -18.00 Adrenalina -19.00 Drzni reševalci, nan. - 20.00 Pokol na Long Islandu, film - 21.40 Vroča linija, film - 23.30 Atlantis
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -16.50 Videoboom 40 -17.45 Kako biti zdrav in zmagovati -18.20 Potujte z nami -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Iz produkcije LTV - 20.30 Za uho in oko - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Najspot
HTV 1
8.40 Tv spored - 8.55 Poročila - 9.00 Potovanja dr. Dolittla (risanka) -10.25 Lutkovna predstava-11.00 Otroški festival-12.00 Poročila-12.20 Hrvaška spominska knjiga -12.35 Ekhaja (serija) -13.20 Roseanne sitow -14.05 J.A.G. (serija) -14.50 Barikade (film) -16.30 Informacijski mozaik -19.10 V začetku je bila Beseda -
19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 V registraturi (drama) - 21.10 Vrnitev Mana Dugana (am. film) - 22.50 Opazovalnica - 23.15 Nočna straža: Color Blind; Palača (Špan. film)
HTV 2
15.25 Tv koledar -15.35 Črno-belo v barvi -17.05 Glasbena oddaja -17.35 Policijska zgodba (film) -19.05 Risanka -19.30 Dnevnik, šport,
vreme - 20.10 Terra X (dok. serija) - 21.00 Tamburaški večer - 23.05 Svet zabave - 23.35 Nenadoma Susan (hum. serija)
NEDELJA, 5.IX.
SLOVENIJA 1
7.15 -1.10 Teletekst
8.00 Živžav Risanke 9.20 Telerime
9.25 Super babica, nan.
9.50 Ozare
9.55 Nedeljska maša
11.00 Podvodni raziskovalec, dok. serija
11.30 Obzorje duha
12.00 Ljudje in zemlja
13.00 Poročila
13.10 Pomagajmo si
13.40 Tedenski izbor Supermodel Slovenije 99 14.40 Matura 99
16.00 Potepanja
17.00 Po domače
18.00 Obzornik
18.10 Slovenski magazin
18.40 Življenje slovenskih vasi
19.10 Risanka
19.20 Žrebanje lota
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.00 Zoom
21.30 Večerni gost
22.20 Poročila, šport
22.40 Moja najljubša opera
SLOVENIJA 2
8.00 Vremenska panorama - 9.00 Videoring -9.25 Emily z mesečeve domačije, kanad. nan., 11/13 -10.20 Davov svet, nan. -10.40 Zvezde Hollywooda-11.lOCik cak-11.40 Pripravljeni - 12.10Euronews -12.25 Šport: Motociklizem;
14.55 Športni film; 15.10 Vaterpolo; 16.10 Konjeništvo; 16.45 Gimnastika -19.30 Videoring - 20.00 Van Gogh, niz. nad. 1/4 - 21.00 Ledeni možje, dok. oddaja, 3/3 - 21.55 Šport v nedeljo - 22.40 Ognjemet, jap. film
KANAL A
8.00 Risanka - 9.30 Družinske zadeve, pon. -
10.00 Nora hiša, nan. -10.30 Webster, nan. -
11.00 Izgubljena dežela, nan. -11.30 Čudna znanost, nan. -12.00 Skrita kamera -12.30 Fash-ion TV, nan. -13.00 Divji svet, nan. -14.00 Namočena, film -15.50 Klik: Glas bojevnika; At-latntisj Hughleyjevi -19.00 Nesmrtna, nan. -
20.00 Štirje možje in ena žena, film - 22.00 Stilski izziv - 22.30 Trikotnik strasti, film
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Posnetek dogodka -
19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Kako biti zdrav in zmagovati - 20.30 Za uho in oko - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Kmetijski razgledi
PONEDELJEK, 6.IX.
SLOVENIJA 1
7.40 - 0.45 Teletekst
8.00 Vremenska panorama
9.00 Trojčice, ris. nan.
9.25 V telovadnici
10.15 Tedenski izbor Raziskovalec, dok. serija, 12/13 11.05 Na vrtu
11.30 Past za turiste, ang. serija, 6/6 12.00 Slovenski magazin
12.30 Utrip
12.45 Zrcalo tedna
13.00 Poročila
13.15 Moj mali poni, am. film 14.50 Tedenski izbor
Pomagajmo si 15.20 Polnočni klub
16.30 Dober dan, Koroška
17.00 Radovedni Taček
17.20 Super stara mama, ang. nan.
18.00 Obzornik
18.10 Recept za zdravo življenje
19.00 Žrebanje 3x3 plus 6
19.10 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.05 Gozdarska hiša Falkenau, nem. nan., 14/26
21.00 Večnost kamnitega trenutka
22.00 Odmevi, kultura, šport 22.45 Kontrapunkt
SLOVENIJA 2
9.00 Vremenska panorama -10.00 Tedenski izbor: Sobotna noč; 12.00 Popolna tujca, nan.; 12.25 Simpsonovi; 12.55 Pustolovščina Okavango, serija 7/8; 13.45 Ledeni možje, dok. serija -14.35 Euronews -15.40 Whiskey Galore, am. film -17.00 Pripravljeni -17.30 Po Sloveniji -18.05 Snežna reka. nan. -19.00 Steklena devica, nad., 1/3 - 20.00 Gospodarska panorama - 21.00 Naokoli po Nemčiji - 21.25 Vaterpolo - 22.30 Noč z Dickom, nan. - 2255 Brane Rončel izza odra
KANAL A
8.30 Srečni časi, nan. - 9.00 Maria Isabel, nad. - 9.30 Vse za ljubezen, pon. -10.30 Uboga Maria, pon. -
11.00 Oprah show -12.00 Dannyjeve zvezde -13.00 MacGyver, nan. -14.30 Družinske vezi, nan. -15.00 Ne mi težit -15.25 Sodnica Judy, nan. -15.50 Uboga Maria, nad. -16.15 Maria Isabel, nad. -16.40 Vse za ljubezen, nad. -17.35 Oprah show-18.30 Stilski izziv -19.00 Tretji kamen od sonca, nan. -19.30 Princ z Bel Aira - 20.00 Pobeg, film - 22.00 Zvezdna vrata, nad. - 22.50 Černi gad, nan. - 23.40 MacGyver, nan. - 0.30 Dannyjeve zvezde
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Posnetek prireditve -
19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Klasika avtomobilizma - 20.25 Šport - 20.45 Nas poznate? -
21.00 Novice - 21.20 Image, oddaja o modi
TOREK, 7.IX.
SLOVENIJA 1
7.40 - 1.00 Teletekst
8.00 Vremenska panorama
9.00 Tedenski izbor Trojčice, ris. nan.
9.30 Radovedni Taček
9.50 Waynove dogodivščine, nan., 14/26 10.15 Recept za zdravo življenje
11.05 Potepanja
12.05 Gozdarska hiša Falkenau, nan., 14/26
13.00 Poročila
13.15 Vremenska panorama
14.40 Tedenski izbor
Večnost kamnitega trenutka
15.30 Kontrapunkt 16.40 Duhovni utrip V znamenju dvojčkov, lut. nan., 10/13 Azil, norv. nad., 10/14 Obzornik
Frostovo stoletje, am. dok. serija, 12/13 Risanka
Dnevnik, vreme, šport Straussovi, am. nad., 5/8 Pro et contra Odmevi, šport Prekmurski mlin, feljton Na robu, češ. drama
VAS KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Risanka -18.15 Šport -18.30 Za uho in oko -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Angeli in žuželke, film - 21.30 Novice - 21.45 Potujte z nami
SREDA, 8.IX.
SLOVENIJA 1
7.40 - 1.30 Teletekst
8.00 Vremenska panorama
9.00 Tedenski izbor Risanke
9.55 Azil, norv. nad., 10/14 10.20 Frostovo stoletje, serija, 12/13 11.10 Pro et contra
12.05 Straussovi, am. nad., 5/8
13.00 Poročila 14.45 Tedenski izbor
Obzorje duha 14.15 Ljudje in zemlja
15.05 Prekmurski mlin 15.35 Pomp
16.30 Mostovi
17.00 Pod klobukom
18.00 Obzornik
18.10 Življenje ptic, ang. oddaja
19.00 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Sedmi pečat, film 22.35 Odmevirkultura, šport
23.30 Osmi dan
0.00 Beethovnove simfonije
SLOVENIJA 2
9.00 Vremenska panorama -10.05 Videoring -
10.30 Saint Tropez, fr. nad., 23/26 - 11.20 Euro-news -13.30 Štafeta mladosti -14.25 Tenis -
15.55 Mreža prevar, am. film -17.30 Po Sloveniji -18.05 Ženav belem, fr. nad., 1/12-19.10 Nogomet - 21.05 Polka jim poneni vse, dok. oddaja -
21.55 Mreža prevar, am. film
KANAL A
8.30 Srečni časi, nan. - 9.00 Maria Isabel, pon. -
9.30 Vse za ljubezen, pon. -10.30 Uboga Maria, pon. -11.00 Oprah show - 12.00 Dannyjeve zvezde -13.30 MacGyver, pon. -14.30 Družinske vezi, nan. -15.00 Ne mi težit, nan. -15.25 Sodnica Judy, nan. -15.50 Uboga Maria, nad. -16.15 Maria Isabel, nad. -16.40 Vse za ljubezen, nad. -17.35 Oprah show -18.30 Korak za korakom -
19.00 Tretji kamen od sonca, nan. -19.30 Princ z Bel Aira, nan. - 20.00 Film po izbiri gledalcev -22.15 Plen, nan. - 23.10 Čemi gad, nan. - 23.45 MacGyver, nan. - 0.40 Dannyjeve zvezde
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Angeli in žuželke, pon. filma -18.25 Za uho in oko -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Potujte z nami - 20.35 Ta je študentska - 21.00 Novice - 21.15 Rezerviran čas -21.45 Priročnik za starše
Icaifial
17.00 ’
17.25 .
18.00 I 18.10 1
19.01
19.30 1 20.05 1 21.0'
22.00 i
22.50 1 23.20 1
SLOVENIJA 2
9.00 Vremenska panorama -10.05 Tedenski izbor: Videoring; 10.30 Snežna reka, nan.; 11.15 Gospodarska panorama; 12.10 Steklena devica; 13.00 Vaterpolo -14.05 Naokoli po Nemčiji -16.00 Očka ne dovoli, da se poročiva, fr. film -17.30 Po Sloveniji -18.05 Saint Tropez, nad., 23/26 -19.00 Lin-go -19.30 Videoring - 20.00 Atletika - 22.30 Lines From the Heart, Šved. film - 23.45 Svet poroča
KANAL A
8.30 Srečni časi, nan. - 9.00 Maria Isabel. pon. -
9.30 Vse za ljubezen, pon. -10.30 Uboga Maria, pon. -11.00 Oprah show -12.00 Atlantis -13.30 MacGyver, pon. -14.30 Družinske vezi, nan. -
15.00 Ne mi težit, nan. -15.25 Sodnica Judy, nan. -15.50 Uboga Maria, nad: -16.15 Maria Isabel, nad. -16.40 Vse za ljubezen, nad. -17.35 Oprah show -18.30 Korak za korakom -19.00 Tretji kamen od sonca, nan. -19.30 Princ z Bel Aira, nan.
- 20.00 Adrenalina - 21.00 Diamanti so večni, film
- 23.10 Čemi gad, nan. - 23.45 MacGyver, nan.
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto, 4. septembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
; Novo mesto: od 7. do 19. ure: Samopostrežba Šmihel
od 7. do 20. ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku od 7, do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 7. do 21. ure: trgovina Tina, Šegova ulica od 7.30 do 13. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7, ure do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 21, ure: trgovina Žepek, Ragovska od 7. ure do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 8, do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 7.30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8, do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8, do 20. ure: market Perko, Šentpeter od 7. do 20, ure: trgovina Marks, Vavta vas od 6.30 do 17. ure: market Malka, Mestne njive od 6.30 do 17. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija
• Brežice: do 13. ure: Market
• Urina sela: od 8. do 16. ure: Urška
• Šentjernej: od 7. do 17. ure: Market Šentjernej od 7. do 18. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju
od 7, do 18. ure: trgovina Na Gorici, Gor. Vrhpolje
V nedeljo, 5, septembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
• Novo mesto: od 8. do 11. ure: Samopostrežb« Glavni trg, Market Kandijska, Samopostrežba Mačkovec, Market Ljubljanska, Market Ragovska, Market Drska, Market Kristanova, Market Drska, Samopostrežba Šmihel, Market Seidlova
od 7. do 13. ure: Vita,trgovina Darja, Ljubljanska od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 7. do 21. ure: trgovina Tina, Šegova ulica od 8.30 do 12. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. ure do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 19. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 8. do 11, ure: market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 8, do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 11. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 12. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 17. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 7. do 12. ure: market Malka, Mestne njive od 7. do 12. ure: pekama Malka Žužemberk, prodajalna Kandija
• Urina sela: od 8. do 12. ure: Urška
• Straža: od 8. do 11. ure: Market Straža
• Šentjernej: od 8. do 11. ure: Market Šentjernej od 8. do 12. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šent-
od 7. do 12. ure: trgovina Na Gorici, Gor. Vrhpolje
• Žužemberk: od 8, ure do 11.30: Market
• Škocjan: od 7.30 do 10. ure: Pri mostu
• Trebnje: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Blagovnica
• Mirna: od 7.30 do 11. ure: Grič
• Mokronog: od 8. do 11. ure: Samopostrežba
• Črnomelj: od 8. do 11. ure: Pod lipo, Market Čardak
• Semič: od 7.30 do 10.30: Market
• Brežice: od 8. do 11. ure: Market
NAGRADNA KRIŽANKA 35
NAGRADE V NOVO MESTO IN LJUBLJANO
Žreb je izmed reševalcev 33. nagradne križanke izbral Marijo Gazvoda in Anico Grahek iz Novega mesta ter Jožico Kastelic iz Ljubljane. Gazvo-dovi je pripadla denarna nagrada, Grahkova in Kasteličeva pa bosta za nagrado prejeli knjigo. Nagrajenkam čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 13. septembra na naslov; Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 35”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
REŠITEV 33. KRIŽANKE
Pravilna rešitev 33. nagradne križanke se brano, v vodoravnih vrsticah, glasi: MASTER, ANTENA, KAOLAK, ORANJE, STATURA, KAT, PERONOSPORA, IRAČAN, OMAR, RELE, IKT, NT, ANICA, AN1ŽA, LEJ, SOLITER, ACA, TROKAR.
AVTOR:
JOŽE
UDIR
KROMPIR, KI SE SAM ZASADI
MANJŠA
DEBELEJŠA
DESKA
TKANINA IZ LANU
MOJZESOV
BRAT
ČLOVEKOVA ZMOŽNOST ZA ZAVESTNO ODLOČANJE
MOŠKO
IME
(EDVARD)
MORSKI
SESALEC
SPLAVLJENI
PLOD
SKUPNO IME PREDINDO-EVROPSKIH PLEMEN
IZ ENEGA KAMNA
~V
IZ
JERMENOV
SPLETEN
BIČ
TRAVNATA
POVRŠINA
DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST
PLINAST OGLJIKOVODIK (ZA KURJAVO!)
SKUPINA GOROVIJ V BOLGARIJI
OKOLICA
PRIPADNIK
JUDOVSKE
LOČINE
PERJE PRI REPI
DEKANOV
NAMESTNIK
ŽABA
DEL
SRAJCE
DOBESEDEN
PREVOD
PRESTOLNICA
GANE
KAR SE ENKRAT ODORJE
ČEBELJI
SAMČEK
STRAŽNIK
GRADITEU
PRVEGA
RIMSKEGA
VODOVODA
NOVO
MESTO
PAS PRI KIMONU
SREBRNO
BELA
KOVINA
(La)
VDOLBINA
(ARH.)
PITOVNA
SVINJA
ta		
		
19
f^ PLESNI CENTER DOLENJSKE ^
PLESNI TEČAJI ZA ODRASLE nedelja, 12. september 1999
I • začetni tečaj ob 16. uri
• nadaljevalni tečaj ob 18. uri
• izpopolnjevalni tečaj ob 20. uri
sreda, 15. september 1999
• nadaljevalni tečaj ob 20. uri
četrtek, 16. september 1999
• začetni tečaj ob 18. uri
• izpopolnjevalni tečaj ob 20. uri
petek, 17. september 1999
• nadaljevalni tečaj ob 20. uri
CELOLETNA PLESNA ŠOLA ZA OTROKE IN MLADINO
• ponedeljek, 13. september 1999	-	pionirji
• petek, 17. september 1999	-	mladinci
VPIS IN INFORMACIJE: od 6. do 8. septembra 1999 od 16. do 19. ure v Plesnem centru Dolenjske na Loki v Novem mestu.
Tel. 041/754-911 ali 068/321-685
^	  —	 -J
INVALIDSKE DELAVNICE, d.o.o., SEVNICA
RAZPISNA KOMISIJA
Trg svobode 13, 8290 SEVNICA
Družba Invalidske delavnice Sevnica razpisuje prosta dela in naloge
direktorja (poslovodje) družbe
za čas od 20.10.1999 do 19.10.2004.
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
1. da je državljan Republike Slovenije,
2. da ima univerzitetno izobrazbo ali visoko ali višjo strokovno šolo ekonomske, tehnične ali družboslovne smeri,
3. najmanj pet let delovne dobe na ustreznih delih in nalogah,
4. da predloži program razvoja družbe.
Kandidati se lahko prijavijo v roku 15 dni, torej do vključno 17.9.1999, po objavi razpisa v Dolenjskem listu, in sicer na Razpisno komisijo Invalidskih delavnic, d.o.o., Sevnica, Trg svobode 13, 8290 Sevnica, z oznako “Ne odpiraj - razpis”. K vlogi morajo kandidati priložiti dokumente, ki izkazujejo izpolnjevanje pogojev.
Vse potrebne informacije v zvezi z razpisom lahko kandidati dobijo v času razpisa v delovnih dneh med 8. in 14. uro v poslovnih prostorih družbe INDE, d.o.o., Sevnica, Trg Svobode 13, p. Sevnica pri ge. Olgi Šeško, po predhodni najavi na telefonsko številko 0608/41-678.
Prijavljeni kandidati bodo o rezultatih razpisa obveščeni v roku 30 dni po končanem razpisu.
grad
Begrad, d.d. gradbeništvo - trgovina - inženiring Kočevarjeva 2, 8000 Novo mesto
RAZPISUJE prosta delovna mesta:
a) dva diplomirana gradbena inženirja ali gradbenega inženirja
b) dva gradbena delovodja
c) več KV zidarjev, KV tesarjev in KV železokrivcev
Pogoji:
poda)
• končana FAGG za poklic diplomirani gradbeni inženir z najmanj 1 letom prakse
• končana FAGG za poklic inženir gradbeništva z najmanj 3 leti prakse
pod b)
• končana gradbena delovodska šola z najmanj 3 leti delovnih izkušenj
pod c)
• končana poklicna gradbena šola (3- ali 2-letni program) ali opravljen tečaj za KV z delovnimi izkušnjami
Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom v skladu z zakonom.
Pisne ponudbe z dokazilom o strokovni usposobljenosti ter življenjepisom pošljite v roku 8 dni na naslov sedeža firme. Morebitne informacije dobite v kadrovski službi na telefonski številki 52-255.
Iščemo MULTIMEDIJSKE ZASTOPNIKE	POS
za svetovanje našim strankam	POSLOVNO OGLEDALO
Ponujamo:	
• stimulativen zaslužek za s.p.	
ter zaposlene sodelavce	
• šolanje in podporo pri delu	
• zanimivo delo v novih medijih »	
Pričakujemo:	
• veselje do dela na terenu	
• izkušnje v prodaji	
• lasten prevoz	
Prijave z življenjepisom pošljite le pisno na	naš naslov:
SZT, d.o.o., Cesta v Kleče 12,1117 Ljubljana.	
OBVESTILO
Občane, podjetja, druge organizacije in skupnosti, organe in društva obveščamo, da bo na osnovi sklepa župana Mestne občine Novo mesto z dne 13.7.1999 izvedena
JAVNA RAZGRNITEV
OSNUTKA SPREMEMB IN DOPOLNITEV PROSTORSKIH SESTAVIN DOLGOROČNEGA PLANA OBČINE NOVO MESTO ZA OBDOBJE OD LETA 1986 DO LETA 2000 IN SREDNJEROČNEGA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE NOVO MESTO ZA OBDOBJE OD LETA 1986 DO LETA 1990 ZA OBMOČJE MESTNE OBČINE NOVO MESTO,
S PROGRAMSKO ZASNOVO ZA LOKACIJSKI NAČRT ZA REKONSTRUKCIJO LJUBLJANSKE CESTE V NOVEM MESTU IN OSNUTKA LOKACIJSKEGA NAČRTA ZA REKONSTRUKCIJO LJUBLJANSKE CESTE V NOVEM MESTU v času od 1.9.1999 do 30.9.1999, in sicer:
• v prostorih Mestne občine Novo mesto, Novi trg 6, lil. nadstropje,
• za krajevno skupnost Bučna vas v gasilskem domu v Dol. Kamencah,
• za krajevno skupnost Bršljin v pritličju poslovne stavbe, Kočevarjeva ul. 1.
Pisne pripombe k osnutkom lahko vpišete v knjigo pripomb na krajih razgrnitve ali pošljete na naslov: Mestna občina Novo mesto, Sekretariat za okolje, prostor in komunalne zadeve, Novi trg 6, Novo mesto.
Rok za pripombe k razgrnjenemu gradivu poteče zadnji dan razgrnitve.
Javni obravnavi osnutkov dokumentov bosta potekali: za krajevno skupnost Bršljin v Osnovni šoh Bršljin v sredo, 22.9.1999 ob 17. uri, za krajevno skupnost Bučna vas pa v gasilskem domu, Dol. Kamence, isti dan ob 19. uri.
Strokovna obravnava bo organizirana v vijoličasti dvorani Mestne občine Novo mesto, Novi trg 6, I. nadstropje, in sicer v torek, 21.9.1999 ob 13. uri.
Na strokovni in javnih obravnavah bo izdelovalec dokumentov podrobneje obrazložil osnutka dokumentov in prisotnim dajal pojasnila.
Vljudno vabljeni!	Mestna občina Novo mesto
Sekretariat za okolje, prostor in komunalne zadeve Novi trg 6
VARICON
Družba za proizvodnjo in razvoj elektronskih komponent
Grajski trg 15 8360 Žužemberk
Je izrazito razvojno usmerjena družba, ki ponuja zanimivo in dinamično ter izzivov polno delo, v primeru uspešnega dela družba zagotavlja stimulativno plačilo, zato
VABI K SODELOVANJU
VODJO KONTROLE
Pogoji: univ. dipl. inž. elektro smeri, znanje tujega jezika, delo z osebnim računalnikom. Prednost imajo kandidati z delovnimi izkušnjami.
Delovno razmerje s kandidatom, ki je pripravljen sodelovati v našem delovnem procesu in skupno kreirati razvoj družbe, bomo sklenili za nedoločen čas.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, življenjepisom in opisom dosedanjega dela pričakujemo v 8 dneh po objavi na naslov: KEKO VARICON, d.o.o., 8360 Žužemberk, Grajski trg 15. Dodatne informacije lahko dobite po telefonu (068) 87-071.
&
&
107.5 MHz UKV
Rožna ulica 39, Kočevje tel./fax 061/855-666
s>
OGNJIŠČE
Mi	
	
NASTOP ALEKSANDRA MEŽKA - Sobota, 28. avgusta, je bila v Prečni v znamenju mladih. Društvo mladih “Prava smer" je na igrišču za bivšo osnovno šolo priredilo celodnevni program Srečanje mladih 99, ki se je na veselje mnogih zaključil s koncertom znanega slovenskega kantavtorja Aleksandra Mežka. Mlade in ostale obiskovalce je glasbenik, ki že vrsto leti živi v Londonu, navdušil ne le s svojo glasbo, pač pa tudi s prijetnim pripovedovanjem o svojem življenju in zanimivih izkušnjah, ki mu jih ne manjka. (Foto: L. Murn)
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE
UPRAVA ZA IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
Zavod za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni 8233 MIRNA
objavlja prosta delovna mesta:
1. SVETOVALEC I - PSIHOLOG
2. SVETOVALEC I - PEDAGOG ali REFERENT I - PEDAGOG
- 2 izvajalca
3. DIPLOMIRANI PRAVNIK - PRIPRAVNIK ZA DOLOČEN ČAS
4. REFERENT I - VODJA SKUPINE PUO, PUO
5. POOBLAŠČENA URADNA OSEBA - 2 izvajalca
Pogoji:
K točki 1:
- univerzitetna ali visoka strokovna izobrazba psihološke smeri in 4 ali 5 let delovnih izkušenj. Zaželen je tečaj iz psihoterapije in dodatna znanja iz alkohologije.
K točki 2:
- za svetovalca I - pedagoga se zahteva univerzitetna ali visoka strokovna izobrazba defektološke, pedagoške ali druge družboslovne smeri in 4 ali 5 let delovnih izkušenj;
- za referenta I - pedagoga se zahteva višja strokovna izobrazba pedagoške ali druge ustrezne smeri in 3 leta delovnih izkušenj.
K točki 3:
- univerzitetna izobrazba pravne smeri.
K točki 4:
- višja strokovna izobrazba pedagoške, pravne ali druge družboslovne smeri in 3 leta delovnih izkušenj.
K točki 5:
- srednja (štiriletna) družboslovna, zdravstvena, penološka ali druga ustrezna smer, 2 leti delovnih izkušenj, starost do 30 let, moški z odsluženim vojaškim rokom.
Za delovna mesta pod točko 1, 2,4 in 5 se šteje zavarovalna doba s povečanjem 12/16 mesecev.
Za sklenitev delovnega razmerja mora kandidat/kandidatka izpolnjevati še naslednje pogoje: daje zdravstveno sposoben; da ni bil obsojen za kaznivo dejanje, ki je po zakonu ovira za sklenitev delovnega razmerja v državnem organu; da je državljan Republike Slovenije in aktivno obvlada slovenski jezik. Kandidati, ki bodo izpolnjevali pogoje pod točko 1, bodo vabljeni na pogovor. Kandidati, ki bodo izpolnjevali pogoje pod točko 2,3, 4 in 5 bodo, vabljeni na pogovor in opravljali psihološki preizkus s testiranjem. Obstaja tudi možnost reševanja stanovanjskega vprašanja. Delovno razmerje bodo izbrani kandidati sklenili za nedoločen cas s polnim delovnim časom in poskusnim delom 3 mesecev, razen pod točko 3, kjer se sklene delovno razmerje za določen čas. Pisne prijave z življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi na naslov, ki je naveden v objavi.
Javno podjetje KOMUNALA Črnomelj, d.o.o. Belokranjska cesta 24 8340 Črnomelj
OBVESTILO
Občane občine Črnomelj in občine Semič obveščamo, da bo Javno podjetje Komunala Črnomelj izvajala odvoz kosovni odpadkov, in sicer v občini Črnomelj v času med 15. in 21.9-199 ter v občini Semič v dneh 13. in 14.9.1999.
Odvoz bomo izvajali iz vseh naselij, kjer je uveden reden odvoz komunalnih odpadkov.
1. Odvoz kosovnih odpadkov bo izvajan po urniku odvoza kosovnih odpadkov, ki ga bomo posredovali vsem krajevnim skupnostim, krajane pa bomo še posebej obvestili na krajevno običajen način (oglasne deske).
2. Kosovne odpadke je primerno zložiti, povezati oz. zapakir in jih odložiti na dosedanjem odvzemnem mestu, in sicer do 6. o zjutraj na dan odvoza.
3. Med kosovne odpadke sodijo: bela tehnika, TV, računalnit^-avdio tehnika, radiatorji, peči, bojlerji, pohištvo, vzmetnic > preproge, posode, športni rekviziti, igrače, kolesa, motorna kole otroški vozički, prazni sodi ipd.
4. Med kosovne odpadke ne sodijo: gume, kmetijski stroji, gradbeni material (salonitke, razne kritine, les...), 9 |akj elementi (ograje, stopnice...), sodi z raznimi tekočinami (barve, zdravila...), nevarni odpadki.
Svoje življenje je sklenila
FRANJA KOTNIK
Nad mlini 19, Novo mesto
Žaro smo položili v družinski grob v torek, 31. septem družinskem krogu. Najine mame ni več, vsem nam p ostajajo lepi spomini.
Ida in Igor i družinama
POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
DOLENJSKI MUZEJ
Muzejska 7, Novo mesto
objavlja prosto delovno mesto
arheologa - pripravnika
za določen čas s polnim delovnim časom.
Pogoj za sprejem v delovno razmerje je visoka izobrazba - dipl. arheolog in znanje enega tujega jezika.
Nastop dela 1.10.1999.
Prijavo z dokazili pošljite v petnajstih dneh na naslov Dolenjskega muzeja.
ZAHVALA
Trpljenje si prestal, v grobu zdaj boš mimo spal, v domu našem je praznina, v srcih naših bolečina.
V 70. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari ata, tast, stric in boter
ANTON ŽNIDARŠIČ
z Artega 10, Studenec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom za izraze sožalja, darovane vence, sveče in za svete mase. Posebna zahvala Urološkemu oddelku Splošne 'Inišnice Novo mesto za skrbno nego, pevcem s Senovega za občuteno zapete žalostinke ter g. župniku za opravljen obred. Vsem, ki ste v teh težkih dneh sočustvovali z nami in dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 51. letu starosti nas je zapustil
MARTIN NEMANIČ
Radoviči 11
skreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem 'zrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in za sv. maše. z°sebna zahvala osebju Doma počitka Metlika, g. Piškuriču Pogrebne storitve in g. župniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči: vsi njegovi
Isk;
ZAHVALA
Skrb, delo in trpljenje -tvoje je bilo življenje.
Bolečine si prestala, zdaj boš v grobu mimo spala, a v srcih naših boš ostala.
V 84. letu starosti je umrla naša draga mama, stara mama, prababica, tašča in svakinja
ALOJZIJA
PERŠE
iz Zbur 18, Šmarješke Toplice
skrrbeno se zahvaljujemo Domu starejših občanov za nego in ’ Pogrebni službi Oklešen za lepo opravljen obred, RtoK	Za za*Brano Tišino, sosedu Marjanu za lepi govor ob
>Zr tr zuPn'ku za lepo opravljen obred ter vsem, ki ste nam Dn s°žalje, pokojni darovali cvetje, sveče, sv. maše in jo SPremili na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 89. letu starosti je tiho odšla od nas
ANGELA
ROGINA
iz Malega Nerajca
p0(j d'Jl|jcmo se vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji g0s ’ darovali cvetje in sveče ter nam izrekli sožalje. Hvala Pevk ^uPniku za opravljen obred, pogrebni službi Hiti, njeng b 'ju °dpete žalostinke in vsem, ki ste ji pomagali v času
Vsi njeni
VAŠKI DAN NA VAČAH
VAČE - Zadnja avgustovska nedelja je vsako leto rezervirana za Vaški dan na Vačah nad Litijo. Letošnjega, sedmega po vrsti, žal ni bilo, organizatorji so ga morali zaradi slabega vremena odpovedati. Naključni obiskovalci, ki jih kljub slabemu vremenu ni bilo malo, pa so si lahko ogledali kulinarično razstavo, ki so jo pripravile kmečke žene in dekleta z Vač.
ZAHVALA
V 84. letu nas je zapustil dragi mož, oče, ded, praded in stric
JOŽE VRETIČ
s Sel pri Raki
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste pokojnega pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala osebju Pljučnega in Urološkega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, pogrebni službi Žičkar in gospodu župniku za lepo opravljen obred. •
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 91. letu starosti nas je po dolgoletni bolezni zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta
KAROLINA
UCMAN
Pisava mama
z Velikega Cerovca 13
Zahvaljujemo se vsem, ki ste pokojno v času bolezni obiskovali, nam kakorkoli pomagali, ob njeni smrti darovali vence, cvetje ter sveče in jo pospremili na zadnji poti. Hvala tudi patronažni sestri, ki je pokojno več let obiskovala na domu in gospodu župniku na Kapitlju za opravljen obred.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 87. letu starosti je prenehalo biti ljubeče srce naše mame
ALOJZIJE KOŠIR
v
Sobarjeve Lojzke
z Gor. Laz 1
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi, jo obiskovali v Domu starejših občanov, se od nje poslovili ter jo pospremili na zadnji poti. Hvala vsem za podarjeno cvetje, sveče in izraze sožalja. Posebna hvala osebju Doma starejših občanov v Šmihelu za nego in skrb,v sodelavcem Laboda in Revoza, vaščanom, župniku Janku Štamparju iz Semiča ter Miranu Smrekarju za besede ob slovesu. Zahvala tudi pogrebni službi Oklešen in pevcem z Ruperčvrha. Še enkrat vsem iskrena hvala!
Žalujoči: otroci Jožica, Branko in Štefka z družinami Novo mesto, avgust 1999
ZAHVALA
Vse na svetu je minljivo, tako prišel je tudi čas, ko si še zadnjič v svet se zazrl nato tiho in mimo oči si zaprl.
V 89. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
JOŽE
STARAŠINIČ
po domače Zrnarjev ate
s Krasinca 47
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala ZD Metlika ter osebju Splošne bolnišnice Novo mesto. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem cerkvenega zbora Podzemelj, gospodu za zaigrano Tišino, govorniku g. Mikolašu, gasilcem GD Krasinec ter pogrebni službi Piškurič.
Žalujoči: žena Jožefa, sinova Tone in Jože z družinama ter ostalo sorodstvo
Vsi, ki so upravičeni do povračila pogrebnih stroškov, imajo pri celotni storitvi le minimalno doplačilo. Opravljamo tudi prevoze v tujino in v nekdanje jugoslovanske republike.
ZAHVALA
V 86. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama in prababica
MARIJA JAKLIČ
z Vinogradniške ceste 29 v Metliki
Njeno življenje, polno garanja in skrbi za svoje najdražje, se je izteklo 17. avgusta. Okno na njeni hiši, po domače Grabnarjevi, ki ji je zadnja leta nudilo pogled v svet, je ostalo zaprto. Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, občinskemu odboru ZZB, kolektivu Kometa in Društvu upokojencev Metlika za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče ter spremstvo pokojnice na zadnji poti. Posebno smo hvaležni govornici Albinci Tošeski, duhovnikoma za lepo opravljen obred, pevkam za zapete žalostinke in godbeniku za zaigrano melodijo. Hvala pogrebni službi Daniela Piškuriča. Ne nazadnje se zahvaljujemo patronažni sestri Anici Vraničar, kije zadnja leta obiskovala našo drago mamo na njenem domu ter ji lajšala bolečine.
Njeni najdražji
V SPOMIN
12. avgusta je minilo žalostno leto, odkar nas je prezgodaj zapustila naša mama, žena in babica
MARIJA PLAVEČ
z Vrhovega pri Mirni Peči
Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu, prižigate svečke in prinašate cvetje na njen prerani grob, ter vsem, ki sočustvujete z nami. Še enkrat hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu.
Žalujoči: mož Janez, sinova Jože in Lojze z družino, hči Martina z družino in ostalo sorodstvo
G7 Družba za varovanje, sporoča žalostno vest, da je nenadoma preminil naš sodelavec
DAMIR OPAČAK
Pogreb bo v četrtek, 2. septembra 1999 ob 16. uri iz vežice v Petrovi vasi pri Črnomlju. Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
G7 DRUŽBA ZA VAROVANJE, UPRAVA
ZAHVALA
Jesen na vrt bo naš prišla, čakala bo, da prideš ti, in sedla bo na rosna tla in zajokala, ker te ni.
V 24. letu je za vedno odšel naš dragi sin, oči, brat, nečak, bratranec '
ALES TRATAR
s Trščine
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo pokojnika na njegovi mnogo prerani zadnji poti. Posebna zahvala Cvetki Tratar in Cirilu, Slavki Sebanc in Jožetu, družini Gregorčič iz Dolenjih Laknic, govornikoma, pogrebni službi Novak, pevskemu zboru iz Mokronoga, gospodu župniku, kolektivu Mercator, Jerici Strmole ter trobentaču za občuteno zaigrani žalostinki. Vsem, ki ste sočustvovali z nami, iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
Leopold Oklešen
K Roku 26, Novo mesto "S 068/323-193 mobitel: 0609/625-585 0609/615-239
delovni čas: NON STOP
TA TEDEN	V/k ZANIMA
TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA -POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI
tedenski
Četrtek, 2. septembra - Štefan Petek, 3. septembra - Dora Sobota, 4, septembra - Zalka Nedelja, 5. septembra - Lovrenc Ponedeljek, 6. septembra - Zaharija Torek, 7. septembra - Marko Sreda, 8. septembra - Marija
LUNINE MENE
3, septembra ob 0.17 - zadnji krajec
kino
BREŽICE: od 2.do 7.9. (ob 18.30 in 21. uri) akcijski ZF film Matrica. 8.9. (ob 21. uri) komedija Vse za stavo.
ČRNOMELJ: 3. in 4.9. (ob 20. uri) drama Generacija X. 5.9. (ob 20. uri) ljubezenska drama Beneška kurtizana.
DOBREPOLJE: 3.9. (ob 21.30) drama Glasba iz druge sobe. 5.9. (ob 20.30) ameriška komedija Morilci, tatovi in...
GROSUPLJE: 3.9. (ob 20. uri) ameriška komedija Morilci, tatovi in...
IVANČNA GORICA: 2.9. (ob 20. uri) ameriška komedija Morilci, tatovi in...
KOČEVJE: 4.9. (ob 18. in 20. uri) ljubezenska drama Glasba iz druge sobe. 6.9. (ob 18. in 20. uri) ameriška komedija Morilci, tatovi in...
KRŠKO: 2.9. (ob 20. uri) ter 4. in 5.9. (ob 18. uri) komedija Moj najljubši Marsovec.
METLIKA: 3.9. (ob 20. uri) ljubezenska drama Beneška kurtizana. 5.9. (ob 18. in 20. uri) dram Generacija X.
NOVO MESTO: Od 2. do 9.9. (ob 19. uri in 21.15) ter 4. in 5.9. (tudi ob 17. uri) pustolovski film Mumija.
RIBNICA: 4.9. (ob 22. uri) ameriška komedija Morilci, tatovi in... 5.9. (ob 17. uri) ljubezenska drama Glasba iz druge sobe.
VELIKE LAŠČE: 4.9. (ob 20. uri) ameriška komedija Morilci, tatovi in... 5.9. (ob 20. uri) ljubezenska drama Glasba iz druge sobe.
film
Hl-LO RANČ, drama (The Hi-Lo Country, 1999, ZDA, režija: Stephen Frears)
Nadarjeni Britanec Stephen Frears je naredil lep nostalgičen, skoraj malo žalosten film, pa tudi sodobno kavbojko, westem, v katerem nam nazorno pokaže, kaj je pobralo kavboje. Zgodba v prerijah visoko-nizke Nove Mehike se dogaja malo pred in malo po drugi svetovni vojni, v času, ko je tehnološko napredni svet začel spreminjati tudi najbolj pozabljeno podeželje. Korporativni duh agresivnega kapitalizma je povzročil, da so mali rančarji propadali, veliki pa bogateli. Nekateri so postali lojalni novim gospodarjem, drugi so ponosno branili svojo neodvisnost. Ameriški sen Divjega zahoda je nepreklicno bledel, rojeval pa se je nov, moderen, inudstrijski sen napredka in profita.
Toda to je le nekakšno socialno ozadje zgodbe, ki se vrti okoli velikega prijateljstva med Petom in Big Boyjem. Prvi je navidezno umirjeni Billy Crudop, drugi pa izredno energični in nalezljivo sproščeni Woody Harrelson. Njun odnos je tipično moški, toda na način, ki počasi izginja v
zgodovino; s popivanjem, pecar-jenjem, pretepi. Partnerja pa sta tudi pri biznisu. Za razliko od lokalnega mogotca Jim Eda v podobi odličnega Sam Elliotta, ki je sam po sebi odlična metafora starega in novega Divjega zahoda, fanta pristopata k oslu, vzreji živine, tradicionalno. Govedo na primer gonita in ga ne prevažata s tovornjaki, čeprav jima Jim Ed razloži, da tako delajo samo še v filmih. Pete in Big Boy vztrajata v svoji ahaični verziji ameriškega sna, predvsem pa sta oba usodno zaljubljena v lokalno zapeljivko Mono, ženo nadzornika Eda Jima, obvezno nekam zamaknjeno erotično Patricio Ar-quette. Pete si je ne more izbiti iz glave, čeprav je z njo flirtal en sam večer po prihodu iz vojne, osvojil pa jo je ravno njegov najboljši prijatelj. Čeprav si najde seksi Mehičanko Josepho, Almo-dovarjevo Penelopo Cruz, misli le na Mono. Senzualna Mona žuli njegove možgane, tako da ga nespretno tišči po drobovju vse do odrešujočega, toda tragičnega zapleta, ki za vedno razblini sanje vseh treh.
Frears, ki je posnel mojstrska Nevama razmerja in Naključnega junaka, je pač subtilen mož. Tokrat je povedal, da se vsak sen nekoč konča, toda ne nujno srečno, vsaka puberteta se ne zaključi nujno z odraslostjo, vsaka preteklost ne preneha nujno z novimi in boljšimi časi. Boljše pa je že, če se. TOMAŽ BRATOŽ
KREKOVA BANKA
ZA VARNO IN DONOSNO NALOŽBO VIŠJE OBRESTNE MERE ZA VEZANE VLOGE.
PE NOVO MESTO, Prešernov trg 1 Tel.: (068) 371 -9860 www.krekova-banka.sl
j>.	bj, -U-s.s
IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja UREDNIŠTVO: Marjan Lef>an (odgovorniurednik), Andrej Barteli, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dorniž, Breda Dušič Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob četrtkih. Cena izvoda 210 tolarjev; naročnina za 14 izvodov v 3. trimesečju 2.770 tolarjev, za upokojence 2.493 tolarjev, za pravne osebe 5.540 tolarjev; za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. V ceni izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odst. DDV.
Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu. OGLASI: Cena l cm v stolpcu za oglas (in mali oglas pravnih oseb) 2.800 tolarjev (v barvi 3.000 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 5.600 tolarjev (v barvi 6.000 tolarjev); za razpis 3.300 tolarjev. V ceni oglasa oz. razpisa ni upoštevan 19-odst. DDV. Mali oglas do deset besed 1.900 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 190 tolarjev. V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odst. DDV.
ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-601-59881. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-4405/9 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uprava, uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; propagandna in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (068)322-898.
Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet http://www.dol-list.si
Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo.
Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o.
Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana, Dunajska 5.
KMETIJSKI STROJI
IMT 560, s čelnim in zadnjim nakladačem, kot rovokopač, prodam. ® (041)671-454.
KUPIM
LEPO in dobro ohranjeno kaščo ali pod v velikosti 4x5 m, lahko tudi nekaj večjo, kupim. IT (061)214-232 -MILAN, dopoldne.
KROMPIR dezire kupim. tt (068)75-173.
MOTORNA VOZILA
ŠKODO FAVORIT 135 L, letnik 1991, s prikolico, prodam. V (0608)67-562, (068) 67-497.	2968
R 5, letnik 1992, dobro ohranjen, prodam. 3(068)347-090.	2987
R 5 D, letnik 11/93, 65.000 km, odlično ohranjen, prva lastnica, prodam. 3 (041) 676-141.	2989
R TWINGO BASE, letnik 1996, ugodno prodam. 3 (068)28-714.	2994
R 19 1.4 ERT, letnik 1994, 75.000 km, prvi lastnik, prodam. 3 (0608)61-344, do 15. ure ali (0608)69-276, po 18. uri.	2997
MEGANE Classic RXE, letnik 1997, registriran do 4/2000,42.000 km, bel, prodam za 1.900.000 SIT ali zamenjam za R 5. 3 (068)65-340 ali(041)691-883.	3007
JETTO B, letnik 1987 prodam ali menjam za manjše vozilo. 3 (068)344-083.	3011
- AvropnodAjA - v\ji m vozit rti.: 06« 525 192 qsM: 041 588 745
' AVIOvItkA
- Avrodrli
- pOpRAViU
teL: 068 325172 qsM: 041 618 529
DOLENJSKA
BANKA
Dolenjska banka, d.d., vabi k sodelovanju kandidate za delo na delovnem mestu A) SAMOSTOJNI KADROVIK ali
B) VIŠJI REFERENT ZA IZOBRAŽEVANJE IN VREDNOTENJE DELA
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: pod a) visokošolska izobrazba pravne ali kadrovske smeri ter 24 mesecev delovnih izkušenj; pod b) višješolska izobrazba ekonomske ali druge ustrezne smeri ter 18 mesecev delovnih izkušenj.
Od kandidatov pričakujemo, da imajo smisel za delo z ljudmi in za teamsko delo, da so komunikativni, samostojni in urejeni. Prav tako morajo obvladati osnove dela z računalnikom (Windows, Word for Windows), zaželene pa so tudi delovne izkušnje na kadrovskem področju. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter s kratkim življenjepisom sprejemamo 8 dni od
objave na naslovu:
Dolenjska banka, d.d., Oddelek kadrovsko - izobraževalnih poslov,
Seidlova c. 3, 8000 Novo mesto.
JUGO 55, letnik 1991, rdeč, lepo ohranjen,
41.000 km, prodam. tt (041)709-175. 3018 R 18, letnik 1983, brezhiben, odlično ohranjen, registriran do decembra, prodam. tt (068)323-349.	3023 ALFO 33 1.7 IE karavan, letnik 1992,
100.000 km, kovinsko zeleno, z dodatno opremo razen klime, lepo ohranjeno, prodam. tt(041)330-033 ali (068)324-557. 3027
OPEL ASTRO 1.4, letnik 1992, registrirano do 3/2000, prodam za 770.000 SIT ali menjam za R 5 do letnika 1992. tt (041)722-601 ali (068)51-823.	3014
AX CABAN, letnik 1993, registriran do 6/ 2000, rdeč, 5 V, šibedah, možen kredit, prodam, tt (068)76-001, (041)611-377. 3019
UNO CS 60, letnik 1990/91, na novo registriran in R 5 1.4, letnik 1995, registriran do 7/ 2000, prodam. tt (068)75-334, (041)697-963. R TWINGO, letnik 1997, kovinsko zlat, prvi lastnik, prodam. tt (041)536-187.	3026
TOMOS APN 6 S, ohranjen, prodam. tt (068)73-472.	3015
LADO SAMARO, rahlo karambolirano, letnik 1995, prodam. tt (068)66-512. 2988
POHIŠTVO
JEDILNI KOT, mizo in dva stola prodam. Starič, Mestne njive 6, Novo mesto, tt (068)321-594.	3020
POSEST
DOMAČIJO z njivo v Grobljah prodam. Možnost nadomestne gradnje. tt (061)1235-333.	2967
HMELJČIČ pri Hmeljniku v Novem mestu, prodam staro zidanico, parcela 36 a, cena 2.000.000 SIT.tt(068)323-071.	2970
V NOVEM MESTU in okolici, Šmarjeških Toplicah, Črnomlju, Škocjanu... prodamo stanovanja, hiše, vikende, parcele, poslovne prostore, oddamo poslovne prostore v centru Novega mesta in v Dolenjskih Toplicah. Media nepremičnine, tt (068)325-449 ali (041)636-746.	3029
V CENTRU Semiča prodam starejšo pritlično hišo, 80 m2, voda, elektrika. tt (068)66-599.	2974
VEČ PARCEL za gradnjo vikendov v Straži prodam. tt (068)84-256.	2964
PREKLICI
PRODAM
DRVA, metri, bukovi, kalani, lahko r ni, z dostavo! tt (068)322-754 ali (041)693-219.	2451
OPAŽ, smrekov, stropni ali talni, in zaključne letve, suhe, prve ali druge klase, prodam. Dostava brezplačna. tt (063)451-082. 2719 HIDRAVLIČNO stiskalnico za grozdje, 80 litrov, prodam. tt (0608)25-177.	2966
GROZDJE ŠMARNICO v Orehku prodam, tt(068)341-780.	2983
2 SODA, 520- in 250-litrska, z vinom ali brez, prodam, tt (068)89-709.	2993
TISKALNIK FUJITSU DL 1200, 24 iglični A3, prodam. O (041)593-816, po 16. uri. BELO in rdeče vino, bizeljski okoliš, prodam po 150 SIT. II (0608)61-566.	3022
KAMEN, pohorski skrilavec, naraven, različnih barv in debelin, prodajamo. Nudimo polaganje kamna in prevoz. tt in fax: (063)754-003 ali (041)621-478.	3030
LES, stčnski opaž, bruna.e, ostrešja, late, talni pod, rezan les prodajamo. Nimo prevoz. tt in fax: (063)754-003 ali (041)621-478. CISTERNE INOX za vino, vretje mošta ter belo in rdeče vino ( cepljeno ), prodam. tt (068)52-519, tt (041)422-120.	2978
HIDRAVLIČNO PREŠO Gorenje Muta za grozdje, 350-litrsko, prodam. tt (068)59-095.	3005
VINO šmarnico prodam. tt (068)78-513.
DRVA, mešana, suha, lahko razžagana, prodam. II (068)83-690.	2981
3 NOVE SODE 150, 260 in 500 1, prodam, tt (068)89-676, Jože Jenič, Pristava pri Podgradu.	2980
VINO ŠMARNICO po 90 SIT in posušen smrekov les za bruna prodam. tt (068)83-400.	2992
RAZNO
OPOZARJAMO Francija in Ivanko Jerele iz Meniške vasi 1 pri Dolenjskih Toplicah oz. z Mestnjih njiv v Novem mestu, naj prenehata pošiljati žaljiva in lažna pisma sorodnikom, sicer bomo proti njima vložili tožbo.
$ SUZUKI
■M*...........
AVTOSERVIS MURN
Resslova 4, Novo mesto ® 068/24-791
PRODAJA in SERVIS
VELIKI SUZUKI SEJEMSKI POPUSTI
JIMNY
GRAND VITARA 3D GRAND VITARA 5D
2.495.000 SIT
3.195.000 SIT
4.195.000 SIT
popust
popust
popust
50.000 SIT
200.000 SIT
200.000 SIT
TRANSPORTI KOVAČIČ
Kovačič Mirko, s.p.
Grm 12, 8210 Trebnje tel.: 068/44-246, 41-282, 41-283; fax: 068/44-297 Zaposlimo trgovca za prodajo diesel goriva in kurilnega olja.
OPREMLJENO GARSONJERO v Novem mestu oddam. B (041)504-783.
ŽENITNE PONUDBE
SI ŽELITE družbe, pogovora, nasvet?A® prijatelj! tt (090)46-52,156 SIT/min.
NAVODILA o gojenju najdražjih gob tartufov (cena 100.000,00 - 120.000,00 SIT / kg). Gojite jih lahko kjerkoli, ne glede na prostor in letni čas. Cena navodil o gojenju in odkupu samo 1.500,00 SIT. Pošljemo po povzetju. ANJA, d.o.o., poštno ležeče 3211,3211 Škofja vas.	2973
USPEŠNO inštruiram matematiko in fiziko na vašem domu. tT (068)59-527, (041)544-510.	2976
DELAVNICO, cca 200 m2, oddam v najem, tt(068)44-894.	3000
GOSTINSKI LOKAL v obratovanju oddamo v najem ali odkup. tt (041 )673-498.	3004
WVP WIENER STADT1SCHE. Če ste vpla-čali enega ali več obrokov življenjskega zavarovanja, vam povrnemo del vplačanega zneska, tudi če ste izgubili polico. tt (062)622-227, od 10. do 14. ure.	3017
SLUŽBO DOBI
OKREPČEVALNICA Cukero iz Šentjerneja takoj zaposli dekle za delo za šankom. tt (068)81-358, (041)650-287.	2972
KUHARJA ter šefa kuhinje za delo v novi restavraciji v Novem mestu zaposlimo. tt (041)548-568, dopoldan.	2985
SIMPATIČNO DEKLE za strežbo, z izkušnjami, iščemo. tt (041)689-427 ali 21-279, zvečer.	2991
V OKREPČEVALNICI zaposlimo kuharico. tt (041)673-498.	3008
NATAKARICE z četrto in peto stopnjo in z obvezno prakso zaposlimo. Bar Kocjan, tt (041)877-136.	3021
V NOVEM MESTU zaposlimo natakarico, tt (041)622-268.	3028 ČE STE UČITELJ ali imate drugo visoko izobrazbo družboslovne smeri, če imate za seboj že nekaj let delovnih izkušenj, če vas zanima prodaja učnih pripomočkov in vas ne moti delo na terenu, potem vas vabimo, da postanete naš zastopnik na šolah na področju Dolenjske. Založba Učila, C. Kokrškega odreda 18,4294 Križe, tt (064)526-000.
STANOVANJA
ENOSOBNO stanovanje, 44 m2, v Semiču prodam ali oddam v najem. tt (068)67-168, ali (041)802-043.	2969
V NOVEM MESTU najamem 2- ali 3- sobno stanovanje za daljše obdobje. (041)655-9, po 15. uri.	2971 NOVO stanovanje v Mušičevi 15 v Novem mestu prodamo. Oddamo v najem pisarniške prostore. tt (068)371-220, (041)612-368.
GARSONJERO, 21 m2, četrto nadstropje, v Novem mestu, oddam. tt (068)25-277.
ENOINPOLOSBNO STANOVANJE v Novem mestu, Šegova, prodam. 11 (068)325-959.
OBJEM
tudi v Novem mestu. Ste osamljeni? če želite resne zveze, nas pokličite-Tel. 068/342-002.
ŽIVALI
RJAVE JARKICE pred nesnosljo in enomesečne bele piščance za dopitanje prod3) ,. Ramovš, Šentrupert. B (068)40-	^
(041)542-756.
ČEBELE, 8 AŽ panjev, prodam. « W 322-059 ali (040)202-891.
KOZE prodam. Jožica Renko, Slinovce^ Kostanjevica na Krki.	,.
MLADO KRAVO prodam, tt (068)89	■
; nesni«
tik
ENOLETNE rjave kokoši, rjave ..--■	■
pred nesnostjo ter bele piščance za dop prodajamo vsak dan. Kuhelj, Šmarje , ^ jernej, TT (068)82-424.	j
ČRNO-BELEGA TELIČKA, stareg3016 dni, prodam. IT (068)75-002.
NAPRODAJ beli piščanci od 1.5 do 3 L 300 SIT/kg, purani od 15 do 20 kg po nJ kg in nesnice po 800 SlT/kom.Do ^ dom. D (068)84-097 ali (041)876-091.
2 KRAVI sivki, breji, in telico šarole pr ^
TT (068)65-108.
TELIČKO SIMENTALKO, staro ^ prodam. B (068)42-818.
BREJO SVINJO in pujske nad 50 kg dam. TT (068)40-302.	a)i
TEMNO rjavo telico, brejo 8 ™esece'$75 kravo sivko prodam. tt (068)76-07^-
PUJSKE, 30 do 50 kg, prodam.
552.	nfodBjl
BELI PIŠČANCI,od 1-3 od 4.septembra do 4.oktobra. Za * ^ rani po 15 kg,bodo v prodaji Jeršin, Račje selo 2, TVebnje, 1* (	2^12
(041)708-671.
IŠČEMO zastopnika na področju Dolenjske za prodajo učil po šolah in vrtcih. Tt (064) 564-123, od 8.-14. ure.	2954
GOSTILNA ŠPRINGER Trebnje odpira nova delavna mesta natakarja, natakarice, kuharja ter kuharja za peko pizze. Urejen delavni čas, nedelje in prazniki prosti. Informacije na 0(068)44-818.	2956
IŠČEM osebo za Čiščenje poslovnih prostorov lx - 2x na teden. Tt (068)460-560.	2965
IZŠLA JE SEPTEMBRSKA ŠTEVILKA
revije
E-ŠPORT, MODA, AVTO
Na športnih straneh so v središču pozornosti: Marko Milič. Z<j>ra Martič, Evfemija Štorga, Miloš Janša, Tomaž Vnuk, Primož ^ Toni Kukoč... Pišemo o krizi ljubljanskega nogometa, na driJgili lige, slovesu Borisa Beckerja, uporu teniških zvezd in še o aktualnih športnih dogodkih.	v	ue:
Modne strani vas bodo popeljale v svet najnovejše n/. ^ podrobno vam predstavljamo tendence ženske mode za jse 1999/2000.	Da||a
Pogovarjali smo se s svetovno znanim vizažistom DiegoaV Palmo in vedno bolj priznano slovensko modno ot>' »oortni Valerijo Simčič Kalan. Pišemo še o trendu pletenin, Fjnjn eleganci, najnovejših kozmetičnih izdelkih in še drugih m muhah.
Na avtomobilskih straneh smo preizkusili Audi A6 2.8 quattro,
323 Ci, Škodo felicijo fun, Daewoo nulino wagon 1.6 SX. p Predstavljamo: Fiat punto, Lancio lybra, Mazdo prernacV' grand Cherokee, prenovljeni Mercedes Benz razreda c,--. ,g Za sladokusce pa bosta poskrbela Maserati 3200 GT in boxster S.
Nova septembrska številka revije E-ŠPORT, MODA, vas že čaka pri vašem prodajalcu časopisov!
22
	
	
zavarovalnica triglav, d.d. oe novo mesto
REDNO ZAPOSLI
1. Zavarovalne zastopnike za prodajo premoženjskih in osebnih zavarovanj za širše območje:
Novega mesta, Trebnjega, Metlike, Črnomlja in Kočevja
2. Zavarovalne zastopnike za prodajo osebnih zavarovanj
za območje:
Novega mesta, Trebnjega, Bele krajine in Kočevja
OD VAS PRIČAKUJEMO:
PONUJAMO VAM:
* višješolsko ali srednješolsko izobrazbo
* starost od 21 do 35 let
* komunikativnost
* veselje do dela z ljudmi
* samoiniciativnost in iznajdljivost
* lastni prevoz
* ustvaijalno delovno okolje
* strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje
* samostojno in dinamično delo
* stimulativne zaslužke
* varno zaposlitev
Vaše cenjene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v 8 dneh po objavi na naslov:
Zavarovalnica Triglav d.d., OE Novo mesto Novi trg 8, 8000 Novo mesto
Najboljša odločitev vašega življenja
’®MHi
RADlO f BREŽICE
n° 88,9 in 95,9 MHz
Poleg kegljišča na Germovi 6 v Novem mestu
posluje
Postregli vas bodo s:
• picami
• hamburgerjem
• giricami
• pomfritom
• sladoledom
• ledeno kavo
• sadnimi kupami
in raznovrstnimi pijačami.
‘S* 068/321-878 Vabljeni
Prodajni center podov
PCP PUREBER3
PARKETARSTVO
STU
io
.O MHZ
TELEVIZIJA NOVO MESTO
vas
kanal
°ptomik
v Service
1 prodaja in montaža vlečnih kljuk 1 montaža in servis klimatskih naprav ■ avtoalarmi - avtoakustika Akcija:
signalnik, da ne pozabite prižgati luči - samo 2.500 SIT z montažo.
Pjfk montaža • servis
tet: 068/323 071. Jax: 068 342 235
I
OPTOMIK
service
I
Šolski center
Novo mesto - Izobraževanje odraslih
Novo mesto, Šegova ulica 112
V šolskem letu 1999/2000 vpisujemo v programe za izobraževanje odraslih
Programi za pridobitev izobrazbe
Str ^'“'/strokovne izobrazbe
>,ehn*
j^hnik elektron*
U ^ tehnik tehnik
0!eni ,e**nik (W*m ,el«iik
C*'!hmk
Vigo	,chnUt
V^lc|) predšolskih otrok (NOVO)
Eg4-
r elektronik
^Steur
Sal
Cc 'rersmičnih oblog
^rkrrje in ometavanje
>• 8*r.frezalr-
'ec orodjar,
ključavničar, klepar, avtoklepar ^VtQ|°eh»nik,0<ln'h n**>r,v’ °8revalnih naprav
Ve^ov^ec
Procesničar *N«Ve ra
vpisnih mest	Naziv poklicne/strokovne izobrazbe	vpisnih mest
30	Zidar za zidanje in ometavanje	12
30	Tesar opažev	12
30	Polagalec keramičnih oblog	12
30	Žerjaver	18
30	Dvigal ist	20
30	Žerjavar	12
30	Viličarist	60
30	Voznik vozička	20
90	Upravljalcc težke gradbene mehanizacije	30
30	Strojnik centralnega ogrevanja	20
30	Varilec kovin	20
30	Pnevmatika-hidravlika	20
30	Skladiščnik	20
15	Hišnik	20
15	Avto tola Šolski center Novo mesto	
15	- Mlet tradicije	
15	Naziv poklicne/strokovne izobrazbe	kandidatov
15	Avto tola - tečaji CPP za vse kategorije	
15	motornih vozil - voznik	120
15	Avto tola - učenje praktične vožnje m. vozil	
30	B,C,D,E in H kategorije motornimi vozili	
90	RENAULT CUO 1,4 RT in MERCEDES 1314	120
1 ** VP“ v izobraževanje vloiijo kandidati v oddelku za izobraževanje odraslih, soba 158, do vključno 1M.1W>. **dnebo 17.00 uri informativni sestanek kandidatov za izobraževanje ob delu mvpaav posamezne programe, a. Z^Uiojn* oblika in 0M0M0 potoka ypit po potrobi nt Uto. Uttmd m *jatd Paajo * arto UU10 % popmita utfonnocHeoprofromil, in aatinu izobratn-an/a 4obite na UL *.(0U) 32S263 oH (tU) 313-78» oU ■
.v C / ” •- •
r—‘ n .	i\*.	'St-AM* V fx »v
, R/ t !L% ji C
■
m*
Novo mesto, Lebanova 24
tel./fax:	068/322-282
tel.	068/342-470
mobitel: 0609/633-553
Prodamo:
• HIŠE: V Novem mestu, Brežicah, Krškem, Črnomlju, Metliki, Mirni Peči, Žužemberku, Mokronogu, Semiču, Straži, Gor. Vrhpolju, Dol. Brezovici, Škocjanu, Bučki, Dol. Ponikvah, Zagradu, Rajnovišču...
• STANOVANJA: v Novem mestu, Krškem, Črnomlju, Šmarjeških Toplicah, Smolenji vasi, Kranju...
• VIKENDE: v Kotu pri Dvoru, Borštu pri Ajdovcu, na Bučki, v Gabrju, na Šutenskem hribu pri Podobočju, Tolstem vrhu, Novi Gori nad Stražo, v Karteljevem (Poljane)...
• GRADBENE PARCELE: v Mirni Peči, Mokronogu, Vrhu pri Šentrupertu, Grobljem pri Šentjerneju, Novem mestu (Cegelnica)...
• POSLOVNE PROSTORE: v Novem mestu (Glavni trg, Novjtrg, Šolski center, Bučna vas), v Črnomlju (picerija in diskoteka), v Žužemberku...
• KMETIJE: v Gor. Nemški vasi pri Trebnjem, Novem mestu (Rajno-višče), Beli krajini...
• NAJEM: v najem oddamo poslovne prostore in stanovanja v Novem mestu in Trebnjem.
Oglasite na na sedežu podjetja ali nas pokličite.
ROLETARSTVO
rme
Šentjernejska cesta 13,
8000 Novo mesto, tel.: 068/323-673, fax: 068/341-673
PVC „ STAVBNO POHIŠTVO
•ROLETE ALU IN PVC •ŽALUZIJE
•VERTIKALNE ŽALUZIJE
• PLISEJI •ROLOJI •TENDE
• KOM ARNI KI •FASADNI PROFILI
•SESTAVNI IN NADOMESTNI DELI ZA ROLETE IN ŽALUZIJE •MONTAŽA IN SERVIS
• OKNA * VRATA • VSEH OBLIK*
zunanja žaluzija
'•*»,
aluminijasta roleta
'«u
notranja žaluzija
JU
ravne
kupolaste balkonske * senčniki
II* mtflSU
ZA VAS DOM
ali
POSLOVNI OBJEKT
UMETNI KAMEN
za oblaganje fasad po najugodnejših cenah
Izdelujemo ga v sivi, beli in rjavi barvi ter kombinacijah barv. CENA Z DOSTAVO IN POLAGANJEM okoli 3.000 SIT m2. KOŠMRLJ, s.p., Meniška vas 7, Dolenjske Toplice Tel.: 068/65-882, 65-557 GSM: 041/509-612
LJUDSKA UNIVERZA
KRŠKO
učimo se za življenje —
nudi možnost šolanja v Krškem v 1. letniku programa:
• KUHAR, IV. stopnja,
• NATAKAR, IV. stopnja,
• GOSTINSKI TEHNIK, V. stopnja (po končani gostinski šoli)
• VISOKA UPRAVNA ŠOLA LJUBLJANA,
• VISOKA POSLOVNA ŠOLA Ekonomske fakultete Ljubljana, 7. stopnja.
Vse dodatne informacije dobite na Dalmatinovi 8 v Krškem osebno ali po telefonu.
Evidenčne prijave lahko oddate po telefonu: 0608/22-811 In 22-677 do 10. septembra 1999.
sobota, 4.9. in 18.9.1999
MARIBOR
KRANJ ŠENTJAKOB
nedelja, 5.9. in 19.9.1999
NOVA GORICA ŠKOFL
TURJAK
LITIJA
IVANČNA
GORICA
LJUBLJANA
ŠKOCJAN SMED
KRŠKO ZAGREB KA VAS J.ZAMEŠKO
KOSTANJEVICA KRM
LJUBLJANA
TREBNJE
MIRNA PEC
VIŠNJA GORA
VELIKI
GABER
NOVO DOLENJSKE TOPLICE
VELIKA LOKA
GROSUPLJE RIBNICA j
KOČEVJE KRKA
IVANČNA GORICA
j|	BIČ
ŽUŽEMBERK
TREBNJE
ponedeljek, 6.9. in 20.9.1999
NE KRŠKO
VEUKA VAS
SMEDNIK LJUBLJANA
DRNOVO
ZAGREB
LEGENDA
------- CESTA
 ------ AVTOCESTA
■	ZAPORA CESTE
■ i ■ ZAPORA SMERNEGA
VOZIŠČA AVTOCESTE =--=-= OBVOZI
 = ■ OBVOZ PO AC
MESTA ZA IZLOČANJE TOVORNIH VOZIL
ŠENTJERNEJ
KOSTANJEVICA NA KRKI
Slovenska cestna podjetja, d.o.o., obveščajo, da bo zaradi prevoza izrednega tovora uparjalnikov za NEK veljala omejitev prometa:
sobota, 4.9. in 18.9.1999
ČAS ZAPORE	ZAPORA CESTE	PREDVIDENI OBVOZ
7.00-8.30	desna polovica vzhodne avtoceste Ljubljana od priključka Šmartinske ceste do razcepa Malence (predor Golovec)	avtocesta - južna, vzhodna obvoznica
8.30-11.30	leva polovica avtoceste od razcepa Malence do Šmarja Sap	smer Ljubljana - Novo mesto / po avtocesti, smer Novo mesto - Ljubljana / po glavni cesti
11.30-14.30	leva polovica avtoceste od Šmarja Sap do Višnje gore	desna polovica avtoceste za promet v obe smeri
14.30 -19.30	hitra cesta od Višnje gore do Trebnjega	regionalna cesta, lokalna cesta-
* Obvoz za osebna vozila in avtobuse
nedelja, 5.9. in 19.9.1999
ČAS ZAPORE	ZAPORA CESTE	PREDVIDENI OBVOZ
7.00 -17.00	hitra cesta od Trebnjega do Smednika	regionalna in glavna cesta ter lokalne ceste-
* Obvoz za osebna vozila in avtobuse
ponedeljek, 6.9. in 20.9.1999
ČAS ZAPORE	ZAPORA CESTE	PREDVIDENI OBVOZ
7.00-8.30	hitra cesta od Smednika do Dmovega	regionalna in glavna cesta ter lokalne ceste
8.30 -10.30	glavna cesta od Dmovega do stadiona v Krškem	regionalna cesta in lokalne ceste-
10.30 -12.00	glavna cesta od stadiona do mosta čez Savo (800 m)	obvoza ni
12.00 -14.00	regionalna cesta od mosta čez Savo do mosta pri tovarni celuloze	regionalna cesta Brestanica - Krško - Brežice
14.00 -17.00	lokalna cesta od mosta pri tovarni celuloze do NEK	regionalna cesta Brestanica - Krško - Brežice
* Obvoz za osebna vozila in avtobuse
Udeležence v prometu prosimo, da upoštevajo prometno signalizacijo, navodila spremstva, policije in cestnih delavcev ter prosimo za razumevanje.
i
		
		
23
PORTRET TECjA TE<JnA
Milena
Včeraj je v osnovnih in srednjih šolah spet zazvonil šolski zvonec. Nekaterim so bile brezbrižne počitnice prekratke, veliko pa jih je zadnje dni komaj čakalo, da se bodo srečali s sošolci in učitelji. A nestrpnosti in vznemirjenosti niso občutili le učenci, temveč tudi učitelji, zlasti tisti, ki svoje delo opravljajo z vsem srcem. Med temi je Milena Fink iz Dragatuša, ki tamkajšnjim osnovnošolcem že trideset let, od svojega prvega službenega dne, vliva znanje, predvsem pa ljubezen do lepe slovenske besede.
Finkova je prišla v Belo krajino iz Komende. Potem ko je na Pedagoški akademiji končala 2. letnik slovenščine in zgodovine, je želela čimprej do kruha, kajti starša delavca sta morala h kruhu spraviti še dvoje otrok. Odgovorila je na okrog deset razpisov, dobila pa je le dva odgovora: iz Ribnice na Pohorju in iz Dragatuša. Poznala ni nobenega kraja, a ker jim je učiteljica v 4. razredu osnovne šole hvalila Belo krajino, se je odločila, da najprej obišče Dragatuš. Vas in vaščani so naredili nanjo tako dober vtis, da je na Ribnico kar pozabila. Hitro je spoznala tudi razlike med Gorenjsko in Belo krajino in njeni nežni duši se je bolj prilegalo belokranjsko vzdušje. “Hitro sem se znašla v šolskem kolektivu, saj smo bili vsi mladi in zagnani. Všeč mi je bilo, da so učenci in starši s spoštovanjem gledali na učitelje. Takoj so me sprejeli medse, me povabili na trgatev, seznanili z belokranjskimi običaji. Se danes se čudim takratnemu pogumu, da sem, mlada in vsa zelena, staršem solila pamet, ” se nasmehne Milena ob spominu na prve dni učiteljevanja.
Mileno so v dragatuški šoli sprejeli za eno leto, ta začasnost pa se je razvlekla že na trideset let in upa, da bo lahko v šoli dočakala pokoj. A verjetno ježe kmalu po začetku službovanja začuti-
la, da ji je Dragatuš nekako usojen. Po mesecu pouka jo je namreč obiskal šolski inšpektor Karel Bačer. Spominja se, da jo je pohvalil in ravnateljici rekel, da ima dober občutek, kar ji je takrat veliko pomenilo. Predvsem pa ji je dalo nov zalet. Ko je kmalu spoznala bodočega moža in si v vasi ustvarila dom, je vedela, da ne bo več odšla iz Dragatuša. A čeprav so ji Dragatušci prirasli k srcu, ji ni bilo vedno lahko. Zlasti še, ker je dosledna do sebe in drugih in hoče, da je vsako delo dobro opravljeno. Dela pa je imela kot slavistka vedno zvrhano mero. Poleg rednega pouka namreč vodi tekmovanja za bralno značko, pripravlja srečanja z literati, vodi literarni in dramski krožek, s katerima je nastopala na številnih proslavah, je šolska knjižničarka in dela še marsikaj, kar pač obesijo na ramena slavistom.
Povrh vsega prihajajo generacije zelo zahtevnih otrok. A tega se po malem veseli. Ne ve sicer, ali je stroga, znana pa je po tem, da dobro podkuje v znanju materinščine, kar dokazujejo tudi nadpovprečni rezultati testov ob koncu osemletke ter številna Cankarjeva priznanja. Eno pa je letos prejela tudi sama: črnomaljsko Zupančičevo diplomo. Težko v redovalnico zapiše petko, a tisti, ki jo dobi, si jo zares zasluži. Jezna pa je na sposobne otroke, ki se premalo potrudijo, da bi razvili svoje sposobnosti. Odnose z učenci namreč gradi na zaupanju, od vseh pa zahteva red in sistematično delo. A vse te svoje zahteve uspešno prepleta z vlivanjem ljubezni do slovenskega jezika, ki ga ima zelo rada. Sama si je to ljubezen pridobila že v otroštvu, ko je s staro mamo hodila na ljubljansko tržnico prodajat lonce in je kar vpijala vase barvitost in pisanost slovenskih narečij. "To je bilo odločilno, da sem si oblikovala odnos do jezika in lepe besede, ki sem jo prenašala tudi na sosedove otroke, ko sem jih kot majhna deklica “poučevala v svoji zasebni šoli”. Takrat mi je k srcu prirasla tudi knjiga “Slovenske ljudske pesmi”, ki sem jo nosila s seboj celo desetletje, čeprav sem znala na pamet prav vse pesmi, ” se spominja Finkova, ki ji je žal, da v sedanjih učnih načrtih ni namenjene več pozornosti literaturi. Rada bi namreč, da bi učenci znali začutiti lepoto jezika v literaturi in to znanje tudi koristno uporabiti.
MIRJAM BEZEK-JAKŠE
FESTIVAL DOMAČE ZABAVNE GLASBE “PTUJ ’99"
PTUJ - Radio Tednik Ptuj organizira letos že 30. slovenski festival domače zabavne glasbe, ki bo v petek, 10., in v soboto, 11. septembra, v dvorani Center na Ptuju. Doslej je na ptujskem odru nastopilo 293 ansamblov iz Slovenije in zamejstva. V dvajsetih letih, kolikor ansamble razvrščajo v zlate, srebrne in bronaste, je bilo 85 ansamblov ocenjenih z zlato Orfejevo značko. Leta 1983 pa so v spomin na legendarnega pevca Franca Korena začeli podeljevati Korenove plakete za večletno uspešno nastopanje v zabavni glasbi. V petek bo nastopilo dvajset ansamblov za Orfejeva odličja ter nagrade strokovne koomisije in občinstva, v soboto pa bo jubilejni večer: nastopili bodo ansambli in posamezniki, ki so največ pripomogli, da je festival na Ptuju dočakal zavidljiv jubilej.
ČISTILI BODO V STRAŽI
STRAŽA - Klub za podvodne aktivnosti Novo mesto že več let ob koncu poletja pripravlja očiščevalno akcijo Krka izvir - izliv, kije kar precej pripomogla k večji ekološki zavesti ljudi, ki živijo ob reki, saj tam, kjer so v preteklih letih čistili dno in ob pomoči ribičev tudi bregove, skoraj ni zaslediti novih odpadkov. Letošnjo akcijo bodo začeli v soboto, 4r. septembra, v Straži. Ob 10. uri se bodo zbrali pred gasilskim domom v Straži, tja pa vabijo vse, ki jim ni vseeno, kakšni so bregovi Krke in kaj je na njenem dnu, a tja ne spada. Čiščenja se lahko udeležite tudi brez orodja, zelo dobrodošli pa so udeleženci s kanuji, s katerimi bodo navlako, ki jo bodo na dnu našli potapljači, odvažali na breg.
ZAMENJAVA NOVOROJENČKOV
Dojenčka sta v naročju pravih mamic
V novomeški porodnišnici obžalujejo, da je prišlo do zamenjave novorojenčkov - Romska starša naj bi zahtevala 200 tisoč za poravnavo
NOVO MESTO - Ta teden je ne le Dolenjsko, temveč vso Slovenijo pretresla vznemirljiva zgodba iz novomeške porodnišnice o zamenjavi novorojenčkov. Da to niso bile le zlobne govorice, je kmalu zatem javno potrdila tudi vršilka dolžnosti direktorice Splošne bolnišnice Novo mesto, univ. dipl. org. Marija Retelj, kije povedala, da neljubi dogodek, do katerega je prišlo izključno zaradi človeške nepazljivosti, obžalujejo.
Obe materi - ena Romkinja iz naselja Fludeje pri Trebnjem - sta sinova rodili 11. avgusta v približno istem času. Romkinja je z otrokom odšla domov že tri ure po porodu, toda žal ne s svojim. Da je prišlo do zamenjave, so v po-rodnšnici ugotovili devet dni kasneje, 20. avgusta, dan pred predvidenim odpustom druge matere iz bolnišnice. Po doslej znanih dejstvih so bili materi in otroka ob porodu in ves čas hospitalizacije v bolnici pravilno evidentirani z zapestnicami, na katerih so navedeni vsi bistveni podatki o materi in dojenčku, le medicinska sestra je ob izročitvi otrok materam dojenčka zamenjala.
Napako je bilo seveda treba čimprej popraviti. Ekipa iz novomeške bolnišnice se je takoj odpravila k trebanjskim Romom in znova je prišlo do zamenjave otrok, tokrat prave. Dodatno so preverili vse podatke iz medicin-
Naš čas, ki ga meri sonce
Sončno uro pri pleterskem samostanu sta izdelala patra Jure in Janez, predstavil pa jo je pater Josip -Zlati vek sončne ure in njen zaton je bil srednji vek
PLETERJE - Ob šentjernej-skem občinskem prazniku jerne-jevem je mlado, a zelo dejavno društvo Gallus Bartholomaeus prejšnjo sredo pripravilo prireditev ob predstavitvi sončne ure, ki so jo pred kratkim postavili ob muzeju na prostem pri kartuziji Pleterje. Prireditev je privabila lepo število ljudi.
Veliko kovano sončno uro, ki sta jo izdelala patra Jure in Janez iz kartuzije Pleterje, je zelo slikovito predstavil pater Josip. Povedal je, da je človek v vseh kulturah spremljal in meril svoj čas, najprej prav s pomočjo sonca.
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Sporno šentjernejsko križišče - Jez na Vinici za kopalce spet nedostopen - Zakaj bi plačal nekaj, česar nisem vzel? - (Pre)dragi prašiči - Nevarno zavijanje v Črnomlju
Tokratni klice je pričel razburjeni avtoprevoznik Jože Pavlič iz Dolenje Stare vasi in povedal slabo izkušnjo s šentjernejskim županom, ki je bila v tej rubriki nakazana že prejšnji teden. Pri urejanju tamkajšnje bencinske črpalke je Pavlič ugotovil, da je cesta za vožnjo s kamioni preozka zaradi nepravilno postavljenih robnikov. Zato težko Kivije domov. Poklical je inšpekcijo. Čez dva dni, ko se je vračal z vožnje in peljal robnike za CP Novo mesto, pa je bil pri zavijanju z glavne ceste oviran še zaradi “nekega kanala, ki so ga tisti tam naredili. Ustavil sem promet iz Kostanjevice. Kar naenkrat se je tam pojavil župan Franc Hudoklin in se brezobrazno vedel do mene. Ko sem ga vprašal, kako naj pridem domov, mi je z občinskim avtom zaprl pot in mi grozil, da bo poklical vago. Sam sem poklical policijo, ki je prišla in dejala, da bo
Halo, tukaj DOLENJSKI LIST
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)323-606 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil.
ustrezno ukrepala,” je povedal Pavlič in dodal, da je nad županovim vedenjem močno razočaran. Župan je dejal, da so takšne izjave laž, da je Pavlič zmerjal njega, kar lahko potrdijo tudi priče, sicer pa je škoda, da problemov ne morejo reševati s pogovorom. Povedal je, da projekt prenove Šentjerneja investira in načrtuje Direkcija RS za ceste, občina pa je vključena le kot soinvestitor pri izgradnji pločnikov, javne razsvetljave, kanalizacije in ostale infrastrukture. Do sprememb prihaja pri dovozu na bencinsko črpalko, ki bo zdaj enosmeren, spremenjeno pa bo tudi križišče, kar je za ljudi sporno, ker so vajeni drugačnega. “Treba je vedeti, daje projekt potrjen od strokovnjakov, smo pa prosili odgovorne, da bi se križišče malce spremenilo, in še čakamo odgovor,” je poveda Hudoklin in dodal, da Pavliča verjetno najbolj jezi, ker s svojim skoraj 30 metrov dolgim kamionom verjetno ne bo mogel voziti po lokalni cesti Sent-jernej-Dolenja Stara vas zaradi prevelike osne obremenitve.
Novak iz Vinice je povedal, da imajo problem s tamkajšnjim jezom, ker ni dostopen. “Tako je bilo tudi lani. Ko sem klical v vašo rubriko, se je uredilo, letos pa je spet po starem. Ali mora država na Vinici zgraditi še en jez, še eno žago in še eno bencinsko črpalko, da se bomo lahko kopali v čisti vodi?” je dejal Novak in dodal, da dostop do jeza pogrešajo tudi vsi ostali krajani, pa se lastnik za to ne zmeni.
Prijaznost trgovk v prodajalni “Demetra” v Beli Cerkvi je pohvalil eden od njenih pogostih obiskovalcev Bašel iz Bele Cerkve, ki ga moti, da ena izmed njih hoče plačilo za nekaj, česar ni vzel. “Danes se mi je že tretjič zgodilo, da me je prodajalka Petra napadla, da moram še nekaj plačati, menda pivo, kar ni bilo res. Kar sem vzel, sem plačal, pa
tudi za nazaj imam čiste račune. Prepirala seje z mano, nato je prišla šefinja in mi je verjela. Ne razumem, zakaj se mi je to dogodilo že tretjič pri isti trgovki. Morda me je s kom zamenjala? ne vem,” pravi Bašel.
Bralec Dolenjskega lista Zupančič iz Tčebnjega se sprašuje, ali je danes na svetu sploh še kdo pošten. K temu ga je privedla nedavna neprijetna izkušnja. Pred dvema tednoma je na sejmišču v Mokronogu od Alojza Černeta iz Dobravice pri Šentjerneju kupil dva prašiča, težka vsak po 80 kilogramov. Ker nista bila zdrava, so jih Černetovi odpeljali in nazaj pripeljali druga dva, zdrava, težka vsak po 60 kilogramov, torej lažja. Toda cena je ostala enaka: vsak ga je stal 33 tisoč tolarjev. “Bil sem za zamenjavo, toda tako, da mi razliko vrnejo, česar pa niso hoteli storiti. Nad takšnim nepoštenim obnašanjem sem razočaran,” je dejal Zupančič.
Leolold Korevec iz Črnomlja je tudi v imenu prebivalcev Ločke ulice znova opozoril na problem izhoda iz obrtne cone na t.i. glavno cesto, kije nevarno, “kljub temu da za nas velja pravilo desnega. Če bi izkoristili to prednost, bi bilo ogromno nesreč. Potrebne bi bile talne označbe cestišča, da bi bile jasne smeri zavijanja, pa postavitev trikotnika za neprednostno cesto. To smo povedali tudi pristojnim na občini, pa so dejali, da označbe na cestah niso več moderne. Zakaj pa te obstajajo na najnovejšem črnomaljskem križišču?” sprašuje Korevec. “Katera služba bo rešila ta problem? Ne pozabite, da gre za predvolilno leto, zato pazite na svoje glasove!", opozarja županu. Žal ta ni bil dosegljiv, odgovor pa smo iskali tudi pri ,Antonu Planincu, tajniku Sveta za preventivo, pa ga nismo mogli dobiti. Morda pa bo tole sporočilo vseeno zaleglo in bodo težavo nekaterih Črnomaljcev le vzeli zares. L. M.
“Zlati vek sončne ure je bil srednji vek, kije obenem prinesel tudi njen zaton, saj so v tem času razvili mehansko uro, ki jo uporabljamo še danes,” je povedal pater Josip. Poznamo dva osnovna tipa sončne ure: ekvatorialno in polarno.
“Čas je pravzaprav stvar dogovora,” pravi pater Josip. “Že stari modrijani so vedeli, da je čas nekaj dvomljivega in iluzornega. Filozof Kant je trdil, da je čas nekaj subjektivnega, ker je človek omejen in ne more videti celote. Sloviti fizik Einstein je dokazal, da je čas nekaj relativnega in ne nekaj samo po sebi obstoječega, zato je na naši uri napis: 'Glejte, zdaj tisti milostni čas’. Tudi ta izrek pove, da ne obstoji pretekli ali bodoči čas, ampak samo ta, ki je sedaj, in od tega, kako ga živimo, je odvisna kvaliteta našega celotnega življenja,” je zaključil pater Josip.
J. DORNIŽ
USTRELIL SE JE
SEMIČ - 30. avgusta je 33-letni D. O. iz Semiča ob 1.35 doma čistil samokres znamke CZ M-57, cal. 7,62 mm. Ko gaje sestavil, je hotel delovanje orožja v zaklenjenem položaju pokazati očetu, kije bil tedaj v kuhinji. S pištolo seje ustrelil v glavo in bil takoj mrtev. Policisti so ugotovili, da je bil pokojnik uslužbenec podjetja za varovanje G 7 in je posedoval pooblastilo za orožje.
FINALE IZBORA MISS SLOVENIJE ’99
LJUBLJANA - Veliki finale izbora miss Slovenije ’99 se bo letos začel v soboto, 11. septembra, ob 20. uri v Cankarjevem domu v Ljubljani. Ker gre za izbor ob prelomnici tisočletja, bodo na prireditvi poleg dvanajstih Finalistk sodelovale tudi dosedanje slovenske mišice. Najlepša dekleta po izboru žirije, fotografov in gledalcev bodo prejele bogate nagrade. Miss Slovenije '99 pa bo našo državo zastopala na tekmovanju za miss world '99; poleg oblačil in opreme za svetovni Finale bo prejela tudi osebni avto peugeot 306 husky. Med dvanajstimi Finalistkami se bo za naslov miss Slovenije '99 potegovala tudi Novomeščanka 18-lctna Nada Blažič.
ske dokumentacije in na zapestnicah, opravili krvne preiskave staršev in otrok zaradi potrditve identifikacije. “Vse to zagotavlja, da imata sedaj materi vsaka svojega otroka,” je povedala Retljeva in dejala tudi, da so prav na željo staršev “civilov” želeli primer “skriti” pred javnostjo. Tudi romska starša sta zagotovila, da tega ne bosta obešala ne veliki zvon, kar pa se ni zgodilo. “Splošna bolnišnica Novo mesto v tej zvezi zavrača namigovanja, da naj bi z izplačilom 200 tisoč tolarjev enemu od staršev kupila molčečnost prizadetih glede dogodka,” je dejala. Žnesek sta zahtevala Roma kot odškodnino za nematerialno škodo, ki naj bi jo utrpela, in glede na to, daje bila zamenjava dejansko ugotovljena, je bila bolniš-nica pripravljena prizadetima staršema izplačati ta znesek.
Podpisali so pismeno poravnavo, toda Romi hočejo očitno iz zamenjave novorojenčkov iztržiti čimveč, saj menda barantajo za višjo ceno. Da bi izvedeli tudi drugo plat medalje, smo se odpravili v njihovo naselje Hudeje, a družine s sedaj pravim novorojenčkom ni bilo doma. Vse kaže, da so se umaknili pred vsiljivimi novinarji, ki so jih te dni očitno preveč nadlegovali, kajti tudi ostali Romi so se pokazali kot izredno nego-
stoljubne. “Ničesar ne bomo rekli, saj potem vse zapišete! Kaj ste pa spet prišli, saj vidite, da jih m doma! Pustite nas, že tako se kregamo med seboj.” Slikanje barake, kjer je Romkinja devet dni dojila napačnega otroka, je odločno in jezno prepovedala Starejša Romkinja, ki je dejala, naj se nikar ne skušam približati njihove-mu bivališču. “Kaj boste služili na naš račun!”
Ne glede na vse je važno le nekaj: da so v bolnišnici še pravočasno ugotovili napako in jo priznali
• V ponedeljek, 30. avgusta, se je sestala bolnišnična komisija za interni strokovni nadzor. Po besedah Retljeve, naj bi do petka. J-septembra, zaslišali vse priče dogodka, nato pa bo disciplinska komisija izrekla kazen odgovornim za zamenjavo novorojenčkov. V postopku je vseh devet medicinskih sester, zaposlenih na Por® / niškem oddelku, saj za “dogodek najverjetneje ni odgovorna le ena oseba”.	_________
ter da sta zdaj otroka v naročju pravih mater. Naj pa bo ta nelju^ ba izkušnja dobra šola tudi zana prej za zaposlene v porodnišnica , da takšnih zgodb ne bo več tre Pisati-	L	MURN
fin
SONČNA URA - O sončni uri pri pleterskem samostanu je g°v° V fLfli Josip, v krajšem kulturnem programu pa je nastopil šentjemejski o t pevski zbor. (Foto: J. Dorniž)
I
■ r
2. septembra 1976
V vodovod vgrajeno tovarištvo
V času, ko slavimo 30-letnico mladinskih delovnih brigad, je mladih parov rok s pomočjo domačinov v štirih izmenah P° . kein uredilo okoli 10 kilometrov vodovodnega omrežja (v suhokranjs delu novomeške in kočevske občine), sodelovali so pri P°Pr?. .u-,CQ(j(j starih hiš, izkopali so 60 jam za telefonske drogove v dolžini 5-metrov itd.
Nov vrtec na Dolini
Osnovna šola in skupnost otroškega varstva sta v prosvetnem do®, na Veliki Dolini v prostoru, namenjenem za ambulanto, urediliot. QV vrtec, ki je včeraj, 1. septembra, že sprejel v varstvo petnajst mai . Doslej v kraju ni bilo organiziranega otroškega varstva, čepr veliko staršev zaposlenih.
4.200 m “nove” ceste
Pred kratkim so zabrneli stroji na makadamski cesti Črno j
.................ro	vreme	koli1
no, po vsej verjetnosti prekrili z asfaltom že letos. Na 4.200 m
Stražji vrh. Občinsko cesto bodo delavci, če bo vreme
:sti c rim*" j kohčkai uggj.
gem cestišču delajo Begrad, črnomaljsko komunalno podjetje in ne I obrtnikov.
74 stanovanj	^
Ribniška občina vlaga zadnja leta ogromno naporov v gradnjo benih stanovanj. Odkar deluje Samoupravna stanovanjska skup^ in odkar veljajo družbeni ukrepi za organizirano stanovanjsko i g ^ njo, je bilo na območju te občine zgrajenih že 74 stanovanj. v P polletju letos pa je bilo 33 stanovanj že vseljivih.
Primanjkuje gradbenega materiala ^
Vse pogostejše so v zadnjem času pritožbe prebivalcev Kočevja^^ v trgovinah primanjkuje gradbenega materiala in tudi avtom0)Sti po-delov. Kočevski trgovci bodo v prihodnje morali več Poz?r.n. važati svetiti tudi nabavi teh izdelkov, saj ni lahko gradbeni material a iz drugih krajev.
Vsa čast Uršnim selom	.e)e
Čeravno je bila krajevna skupnost na Uršnih selih ustanoV^tnega lani in nima posebnih izkušenj pri delu, se je v akciji za vpis ^„0 posojila zelo izkazala: tu so v enem mesecu začeli in konca akcijo in se lahko ponašajo s tem, da so bili med vsemi kr'J skupnostmi v občini najhitrejši.
Usodna uka žeja	ukažejna
Poslovalnico Mladinske knjige v Novem mestu je obiskala ^ podgana. Ogledala si je zalogo učbenikov, zvedela za cene je niia. Očividci si niso edini, ali je iz obupa naredila samomor < poslovodja podgano iz usmiljenja umoril.