Št. 110. V Gorici, v sredo^dne 22. oktobra 1902. Tečaj XXXII. Izhaja trikrat na teden v 8estlh lzdanjlh, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, zjutranje tedanje opoldne,' veeerno izdanje pa ob 3. uri po- ooldne, in atane z uredniškimi izrednimi prilogami ter i »Kažipotom' ob novem letu vred po pošti ; re jomana ali v Gorici na dom pošiljana: Vne leto.......13 K 20 h, ali gld. »i <>'i pol leta....... . 6 . 60 . , , 330 ' Cotrt leta.......3 . 40 , , , !-7<> Posamične S»evilk©;8t*nejo 10-vin. Od 23. juIUa 1902." do preklica izhaja ob sredah " in sobotah ob 11 .uri dopoludne. Naročnino sgrejema npravništvo v Gosposki ulici 5tv. 11 v Gorici $ »Goriški Tiskarni* A, GabrScek vsak ian od 8. uro zjutraj do 6. zveSer; ob nedtdjah pa oč. ' D. do 12. nre. Na naroČila brez doposlano nsrofcnln* se no oziramo. Oglasi in poslanica bu račuuijo po pefcit-vrstah, 5e tiskano t-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., a-knft 6"ft.*v»ak»- » vrsta. Večltfat po pogodbi. — Vočjo 5rke po prostoru. — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr- vrsta.-— Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. »Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič. CrednlStro se nahaja v Gosposki tOioi St 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do B. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. Upi-avniStvo se nahaja v Gosposki ulici St 11. Naročnine in oglase je plaSati loco Gorica. Dopisi naj se pošlljujo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reci, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le uprarniStva. ______ »PRIMOREC« izhaja neodvisno od «Sode» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. ____«So5a» in «Primorep» se prodajata vGorici v -to— bakarnj Schwarz v Šolski ulici 'u Jellersitz v Nunski ulici; — v Trsta v tol>akami LavrenSifi na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Faobra. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. ~***W?C\€C**~ >Gor. Tiskarnac A. GabrScek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. K položaju. Državni zbor je otvorjen in položaj se suče okoli Čehov, še predrto je bil sklican državni zbor, je grmelo od strani Cehov proti vladi, da je skrajni Cas, da poravna listo krivico, katero je vsekala češkemu na-ro-Ju s svoječasnim preklicom jezikovnih na-redb. Napovedovala se je obslrukcija v zbornici poslancev, in zlasti se je povdarjalo, da se ne dopusti na nikak način parlamentarnega obravnavanja nagodbe, marveč da pojde, ako potreba, obstrukeija bko daleč, da strmoglavi parlament. Korber je pač tul take zanj neprijetne glasove in pripravljal se je tudi on na boj s Cehi. Izdelal je neki načrt, po katerem naj bi se začelo reševati jezikovno vprašanje za Čosko in Moravsko. Načrt smo priobčili, povedali pa tudi, da so ga Čehi odbili, ker nikakor ne odgovarja njihovim zahtevam, marveč se naslanja v glavnem na želje Nemcev. Korber je povdarjal prav di-plomalično, da ta načrt Se ni koncčni elaborat, marveč nekak pričetek, kar pač kaže, da hoče vse to reč nekako zavlačevati, da bi dobil položaj, v katerem bi bilo mogoče prodreti v zbornici s kakim takim jezikovnim zakonom, kakor ga želi vlada, in s katerim bi se sprijaznili tudi Nemci. Cehom ti bilo ugodeno tako na pol. Vlada je pokazala z omenjenim načrtom prav jasno, da v tem vprašanju nikakor noče ugodili Cehom v vseh njihovih točkah, marveč da si hoče poiskati neko srednjo pot, po kateri bi zbližala Nemce in Čehe. To kaže tudi izjava ministerskega predsednika, da jezikovno vprašanje ne pride z dnevnega reda, dokler se konečno ne dožene. Korber hodi svoja pota. Na drugem mestu omenjamo, da je šel dosedanji pravosodni minister Spens-Boden iz ministerstva bržčas na ljubo Cehom, in da je Korber prevzel vodstvo pravosodnega ministerstva, da poravna, kar je zakrivil Spens-Boden, ter da se pokaže pravičnega moža. — Bržčas ima Korber pripravljene še druge načrte, s katerimi pride prilično na dan, da bi tako pridobil Cehe, da bi se oddaljevali od napovedovane obslrukcije, dopustili parlame; lamo rešitev nagodbe, med tem pa bi se pripravljal jezikovni zakon, kateri naj bi bil po žplji vltde uveljavljen v takem besedilu, da bi bil proti njemu mir toli od nemške kolikor tudi od pridobljene češke strani. Kdrber kaže svojo »dobro voljo*, aH kaj poreko Čehi? Aii se bodo udajali oni »dobrohotnosti*, s katero jih namerava vlada pridobiti za parlamentarno rešitev nagodbe ter za redno poslovanje drž. zbornice, ali ostanejo pri trdni odločbi: ali take jezikovne na-redbe, kakoršne hočejo oni, in kakoršne so že bile v veljavi, ali pa napoči obslrukcija z vso svojo grozoto ter se razbije parlamenti — Korber poskusi gotovo vsa sredstva, da odvrne Cehe od obstrukcije — zato pa živimo v vedni negotovosti, in nič ne vemo, kaj nam prinesejo bližnji trenotki, Mad zbornico visi Damoklejev meč..... Neštetokrat že se je povdarjalo, da za-jedno s češkim bi se moralo rešiti jezikovno vprašanje tudi za naše južne pokrajine, kjer prevladujeta lašeina in nemščina in kjer je slovansčini usojena vloga preganjane in zaničevane pastorke na celi črti. Ali za tako reč treba poslancev v pravem pomenu besede. Teh pa, z malo izjemo, nimamo, in odkar so zlezli pod Šusteršičevo komando, bi skoro smeli reči, da smo brez poslancev. Šusteršič je klerikalec od glave do pete, klerikalizmu pa je jezikovno vprašanje deveta briga; zato pa hm, kjer gospodari Šusteršič, ne bo nikakega boja v jezikovnem in narodnem pogledu, kakor si ga predstavljajo vsi oni resni možje, katerim je na srcu blagor Jugoslovanstva. In ker tudi drugače Šusteršič ne velja nič več v resnih parlamentarnih krogih, pridejo ž njim vred ob veljavo vsi oni, ki ga držijo za frak, zato pa veljava jugoslovanske delegacije, katera je že zadnji čas čudovito pojemala, pada pod ničlo, odkar stoji na čelu večini jugoslovanskih poslancev dr. šusteršič. Pod njegovim ožlin-dranim vodstvom ne dosežemo nikdar nič, v jezikovnem vprašanju, ki je za nas jako pereče, ostanemo tudi popolnoma v strani. Je tudi razumljivo. Tam, kjer je mogoč Šusteršič, je nemogoče pravo zastopstvo pravih interesov prizadetih volilcev. Umevno torej, da smo že popolnoma zaostali v jezikovnem vprašanju, in umevno, da je že zamujeno, da bi se naše jezikovno vprašanje rešilo zajedno s češkim; ako pa ost-ne še dolgo Šusteršič voditelj jugoslo- vanskih poslancev, potem pa je to vprašanje zamujeno za vselej. Tako je! Tako nizdol gredo interesi Jugoslovanov, čimbolj se stiskajo naši poslanci pod plašč klertkalizma..... V dobi štrajkov. Odkar so se začeli širiti iz Trsta nauki socijalne demokracije po naši deželi, je opažati med delavskimi sloji neko nestrpno nezadovoljnost, neko mržnjo do dela in do gospodarjev, tudi do takih, glede katerih ni pravega vzroka za to, v zadnjem času pa so prestopili kar v dobo štrajkov. Od zadnjih let sem je štrajk na dnevnem redu, Sedaj bukne tu, sedaj tam, kakor baš nanašajo okoliščine, katere vstvarjajo nemalo v slabem smislu takozvani voditelji socijalnih demokratov v Trstu. Mi smo prav odločno za delavsko gibanje v to svrho, da se določi povsodi v delu primeren urnik in da se delavca plača dostojno, ali smo pa tudi prav odločno proti tistemu načinu strahovanja in terori-zovanja gospodarjev, proti bagateliziranju obrti ter proti sistematičnemu ucepljevanju neopravičene nezadovoljnosti v delavske sloje, kar vse se vrši kakor po nekakem programu iz Trsta. Postopa se z nekako jezo, gospodarje se slika kot same iz.r.ozgovalce, delavca pa se povzdiguje v deveta nebesa. Delavska pest, ta je, ki zasluži, gospodar samo .vleče", tako se govori, tako se hujska delavske sloje, kateri seve kaj radi slišijo o boljših zaslužkih, kajti vsakdo na svetu zasluži rajši več nego manj, in o boljši bodočnosti, kajti vsakdo si rad želi najboljših časov. Umejemo, da je moralo priti tudi v naši deželi do delavskega gibanja, da si delavstvo izbojuje od svoje strani boljšo eksistenco, ali reči moramo pa zopet, da je ostalo naše delavstvo v deželi brez pravih pametnih voditeljev, ki bi bili delavstvo orga-nizovali ter mu polagoma pridobili dostojni zaslužek in primerni delavni čas. Tega ni bilo v takem smislu, kakoršen je bil potreben, marveč se razširja kakor kuga po deželi — štrajk; znamenje, da oni, ki so se dvignili za voditelje delavstva v naši deželi, so bili že okuženi. Kuga štrajka nam je skoro uničila Mesarsko obrt na Nabrežini, sedaj preti uničiti strojarsko obrt v Mirnu, udrla pa je ta kuga celo v tako delavnico, kakorsna je tvrdke Drufovka v Gorici, kakor smo zadnjič poročali. Današnji dan se praša malo več, ali more gospodar več plačati ali ne, marveč kadar jednemu pade v glavo, da premalo zasluži ter si želi več, pa spišejo kako polo z zahtevami, katero izročijo gospodarju z alternativo: ali plačaj toliko ali bomo pa štrajkali; in če ni drugače, pa zvežemo svoje apunkeljčke*, pa gremo po svetu! Ta način je pojav nezdravega delavskega gibanja, ta način je tak, da že a piiori odbija ter nikogar ne pridobiva, Mi nikakor nismo zagovorniki kapitalistov, in samo pomilovalni smehljaj zvabi nam, Rdeči Prapor*, kadar nas slika kot take, aH gotovo pa je, da je omenjeni način postopanja pri zahlevanju višjega plačila nasproti gospodarjem tak, da ni prikupljiv, da v slučajih celo žali, Treba vedno upoštevati, da sta dva, ki govorita o plačilu in o delu, in ta dva sta: gospodar in delavec. Najprvo mora bili tu gospodar, delodajalec, potem pride delavec, delojemalec. Ali zapeljive! delavcev ne upoštevajo prvih nič, marveč le druge. Tu zadoni kategorično; Daj! ali pa š t r a j k a m o. Kake posredovalne poti ni, In ker gospodarji nimajo nikjeri na celem svetu te navade, da bi kar segli v žep ter ugodili vsakoršni zahtevi, se začne udrihanje po tem in onem, ne oziraje se na dejanske okoliščine. V štrajku v Mirnu in v Rupi se je imenovalo pogostoma ime g. Jakila, kateri ima precej lepo razširjeno obrt in katera mu je pri srcu, da ne razpade. Slikalo se ga je celo za nekakega kapitalista in kot nekakega glavnega oviratelja, da ostajajo zahteve mirenskih štrajkovcev le zahteve. Pri vsem tem pa ni hotel niti j eden upoštevati tistega velikega truda, listih dolgih potovanj ob vsakem času in vremenu, in tiste vestnosti v gospodarstvu, s čemur si je postavil svojo obrt na trdna tla, pridobil tako odjemalcev sebi, s tem pa tudi stalnega zaslužka delavcem. Ako si gospodar nekoliko opomore, je to *e dobro za obrt, ker je tako dobro podprta na vse strani, in krita za eventuelne slabejše čase, s tem pa je skrbijeno tudi za K{W ® w ® ® Križarji. Zgodovinski roman v štirih delih. Poljski spisal H. Sienkicuicz. ~ Posl. Podravski. (Dalje.) In njegovo upanje je neprestano naraščalo, ter ni nikakor dvomil, da bi ne dobil dopusta. Mislil je celo, da se mu ta dopust še podaljša, kor stari gospod iz Tenčina gotovo ne bo dvomil, da bi plemič ne ostal zvest dani besedi. Ko je stopil torej Matija drugi dan zvečer k njemu v ječo, skoči Zbišek takoj k njemu ter vpraša : »Ali je dovolil?« Matija sede na posteljo, ker radi velike slabosti ni mogel stati, globoko vzdihne ter reče: »Kaštelan mi je rekel t A ko si morata s sinovcem deliti imetje, izpustim ga na vitežko besedo za jeden ali dva tedna/ne pa za dlje časa.« Zbišek je bil radi teh besed tako osupnjen, da dlje Časa ni mogel spregovoriti besede. »Za dva tedna?« vpraša čez nekaj Časa. »V dveh tednih bi niti ne dospel do meje t Kaj je to? Ali mar niste povedali kaštelanu, Čemu hočem iti v Marburg ?« »Ne samo jaz, tudi kneginja Ana je prosila za-te.« »Nii?« »Kaštelan je rekel, da te sam pomiluje. »Ako bil mogel najti zanj kak zakonit izgovor,« je dejal, »izpustil bi ga, toda ker ne morem, pa ne morem. V našem kraljestvu bo slabo,« pravi, »ako jamejo ljudje pred pravico zapirati oči ter ravnati se po naklonjenosti. Jaz tega tudi ne storim, naj si bi šlo za mojega sorodnika, ali celo za lastnega brata.« Taki ljudje so neizprosljivi. Na to je dodal : »Nam ni treba jemati obzira na Križarje, toda osramotiti se pred njimi se pa tudi ne smemo.« »Kaj bi si mislili oni in njihovi gostje, ki se shajajo od vseh krajev, ako bi izpustil na smrt obsojenega plemiča radi tega, ker ta hoče iti na nasprotnega v dvoboj ? Ali bi še verjeli, da vlada v naši državi kaka pravica? Rajše dam odsekati jedno glavo, nego bi izročil smrti kralja in kraljestvo.« Kneginja mu je rekla na to, da je kaj Čudna taka pravica v deželi, v kateri celo kraljeva sorodniea ne more izprositi oproščenja svojemu človeku, toda starec jej je odgovoril: »Tudi v kraljevi roki se nahaja zgolj milost, ne pa krivica.* Na to sta se jela pričkati in kneginja, ki se je razsrdila, je zaklicala: »Torej ga pa vsaj ne mučite v ječi!« Kaštelan pa jej je rekel na to: »Dobro, jutri zapovera postaviti na trgu oder.« In tako sta se razšla. Revež, le sam Bog te more še rešiti!« Nastane dolgo molčanje. »Kako?« se oglasi potihoma Zbišek. »Torej ima biti to tako kmalu?« »Čez dva ali čez tri dni. Kar sem mogel, to sem storil. Zgrudil sem se kaštelanu k nogam ter ga prosil usmiljenja, toda on je ponavljal neprestano svoje: »Poišči si kako zakonito določbo, ali vsaj izjemo.« Ali kaj hočem jaz iznajti ? Bil sem pri duhovniku Stanislavu iz Skarbimiera, da naj pride k tebi z Gospodom Bogom. Tako se lahko ponašaš s tem, da te je izpovedal oni spovednik, ki je bil izpovedal kraljico. Toda nisem ga našel doma, ker je bil pri kneginji Ani.« »Nemara pri Danuški?« »Kaj bi delal pri njej ? Deklica je že zdrava. Za to pa pojdem še jutri zarana k njemu. Pravijo, ako te on spove, da ti je zveličanje zagotovljeno, kakor bi isto že imel v svojem žepu!« Zbišek sede na postelj, opre si lakti ob kolena ter pobesi glavo tako, da so mu pokrili lasje vse obličje. Starec ga je gledal dlje časa, končno pa je zaklical: »Zbišek!« Mladenič dvigne glavo, toda z lica se mu je čitalo da ga kuha bolj jeza nego bolest. »Kaj je?« »Poslušaj me pozorno ; nemara sem našel pomoč.* Po teh besedah pristopi bliže tc^ mu jame šepetati: delavca; gotovo je potem tudi, da tema ni tako težko pridobiti si polagoma primernega dohodka, tako da ni konfliktov med delodajalcem in delojemalcem. Ali v to svrho treba umeti položaj, treba organizacije, pravega časa in pa primernosti v zahtevah. Ta moramo povedati na ves glas, da zahteve, kakor jih diktirajo voditelji iz Trsta, so po veliki večini pri teb štrajkih skrajno preti rane, ter se ne ujemajo v nikakem pogledu z resničnim položajem, v kakoršnem se nahaja ona obrt, proti kateri se naperja štrajk, Ako kje gori na severju zaslužijo ob vse drugačnih odnošajih toliko in toliko več, al6, ti in ii morajo imeti pri nas na jugu tudi toliko zaslužka. Napravi se shod, formulirajo se zahteve, o katerih se da že naprej presoditi, da jih delodajalci ne sprejmejo, in štrajk je gotova stvari (Eonee pride.) fanti ki ran Mvies. Porok«. — Danes se je poročil g. Artur Jakše z g.čno Anico Franzovo v 14uMjani. Vse najbolje 1 Pevsko Id glasbeno društvo prosi vse gg. pevce, da se udeležujejo pevskih vaj, ki pričenjajo točno ob 8. uri vsak torek in petek. Vzrok temu veliki društveni koncert, ki se priredi dne 7. decembra t. 1. Promocija. — Pišejo nam iz Gradca dne 18. oktobra: .Danes je promoviral na tukajšnjem vseučilišču gospod Rihard Jug iz Solkana doktorjem vsega zdravilstva. V akademičnih krogih obče znan radi svoje izvanredne nadarjenosti in marljivosti je dospel do zelo redkega uspeha; naredil je vse izpite z odliko, kar je promotor — dasi zagrizen nemški nacijonaiec — z navdušenjem povdarjal. To vse, dasi je prišel g, dr. Jug brez .roadejee* k promociji*. Osebna vest. — Pravosodni minister je imenoval sodnega pristava dr. Božidara Stegu, ki je pridodeljen pravosodnemu mi-nisterstvu na Dunaju, sodnim tajnikom v območju višje deželne sodnije v Trstu. Poštarjem« prvega razred« sla imenovana gospoda Alojzij Schrev v Jesenicah in Alojzij Skerl v Staremtrgu pri Rakeku. — Poštar g. Mahorčičv Sežani je umi-rovljen na lastno prošnjo. Samostojna deželna naklada na porabo piva. — V uradnem listu čitamo: Zakon z dne 15. septembra 1902, veljaven za pokneženo grofovino Goriško in Gradiško, s katerim se uvaja samostojna deželna naklada na porabo piva. Po nasvetu deželnega zbora Svoje po-knežene grofovine Goriške in Gradiške ukazujem tako: §. 1. Deželni zbor je upravičen, naložiti in pobirati samostojno deželno naklado na porabo piva, da pripravi za deželne namene potrebna sredstva. § 2. Visokost te deželne naklade določi se po posebnem sklepu, kateri potrebuje ravno tako cesarskega potrdila, kakor vsaka morebitna prememba tega sklepa. § 3. Ta deželna naklada sme Zadeti samo porabo in ne sme zadeti ne izdelovanja in ne trgovine s pivom, zato se ta naklada ne sme pobirati ne pri izdelovanja in ne pri uvažanji v ozemlje poknežene grofovine Goriške in Gradiške. § 4. Prestopke, na podlagi tega zakona izdanih določil, kaznujejo cblastva, navedena v min. ukazu z dne 3. aprila 1855. leta, drž. zak. št. 61, po ministerskem ukazu z dne 30. septembra 1857. leta, drž. zak. št, 198, z globami od 2 do §00 kron, ali z zaporom 6 ur do 14 dnij. § 5. S tem zakonom uvedeno deželno naklado je pobirati po izvršitvenem predpisu, ka^rega izda v zmislu tega zakona c. kr* namesiaištvo v Trstu dogovorno z de- § 6, Ta zakon zadobi veljavo tisti dan, ko se razglasi. § 7. Mojima ministroma notranjih zadev in financ je naročeno izvršiti ta zakon. Sa^ar, dne 15. septembra 1"M)2. Franc Jožef 1. s. Koerber 1. s. Boehrn 1. s. Doma*! pešpolk it. 97. v Trstu je dobil drugega poveljnika, in sicer polkovnika E'«ila vit. Wagnerja. Dosedanji poveljnik polkovnik Alfonz Bernath Bosutpoljski je imenovan poveljnikom 2. gorske brigade v Trebinju. »Boskt Kniok- v ftorlei. — Že tri tedne so na namestništvu pravila za društvo .Ruski kružok'. Potrdila še ni. —Na čelu tega društva so narodne dame. Več spregovorimo, ko bodo potrjena pravila. — Za ustanovitev tega društva se je že več časa zanimala morna Slovanka gospa Tere-zina dr. Jenkova v Ljubljani. Okrajna učiteljska konferenea. — Naše učiteljstvo je imelo v sredo dne 15. okt. letno konferenco. Zborovanje se je vršilo v telovadni dvorani c, kr. učiteljišča. Predsedoval je c. kr. okr. šol. nadzornik F i r. § g e r, a konference se je udeležilo tudi učiteljsko osobje tuk. učiteljišča. Po lepem pozdravu je podal nadzornik nekaj umestnih opazk o našem šolstvu v obče. — Ni to je sledilo poročilo g. prof. Bežka o upodabljajoči in razvijajoči učni metodi. Poročilo je bilo pre-zanimivo in res mojstersko. — Pri razpravi o tem predavanju je skrbel za zabavn gosp, tovariš B a 1 i č, katerega izvrstnim dovtipom se navzoči niso mogli dovolj tasmejati. Na to je sledil referat »Kako naj se poučuje v ljudskih šolah geom. oblikoslovje'. To nalogo je izvršilo pismeno vse učiteljstvo. Stalni odbor pa je izbral referentom gosp. tovariša Kutina. Njeg07 izdelek je bil krasen. — Soglasno se je sklenilo, da naj se ta njegova razprava natisne in se zato naprosi c. kr. okr. šolski svet, ki naj potem oskrbi vsako šolo s par iztisi v navodilo zlasti mlajšim tovarišem. G. nadzornik je obljubil to prošnjo podpirati. G. Peter Medvešček je pokazal kaj lepo, kako je treba narisati domačo občino za šolsko porabo. Da bi le kmalu imeli vsi tako lepo izdelan naris, kakoršnega si je priredil cr.. Vse prznanjel —- H koncu se je zahvalil podpredsednik konference, posp. tovariš Jug, g. predsedniku na lepem pozdravu in za spretno vodstvo konference ter spomnil nekih napadov na osebo g. nadzornika. Komaj je to izustil, zagro melo je po dvorani mogočno: »Živio F i nS g er t* Na ."dušenje je bilo nepopisno. Učiteljstvo je že pri konferenci pokazalo, da stoji kakor skala za svojim ljubljenim nadzornikom, in da jih nobena sila ne odtrga od njega. Po konferenci, zaključeni s trikratnim ,živio* presv. cesarju, je imelo učiteljstvo zaupen shod pri .Jelenu*, kjer je sprejelo izjavo, v kateri izreka gnjus nad nesramnimi napadi na blag. g. nadzornika, na c. kr. okr. šol. svet in na učiteljstvo, ki jih je priobčila ^lavna^Gorica'.— Nad 100^ podpisov znači, kaj sodi učiteljstvo o tem listu in o stranki sploh. Izjavo se objavi ter se odpošlje prepise okrajnemu in deželnemu šol. svetu. — To je bil dostojen in impozanten odgovor vsega uciteljstva znanim hujskačem. — Po tej poti dalje! lajava ndlteljatra gor. šol. okraja slove: 1. Podpisano učiteljstvo goriškega šol. okraja, zbrano dne 15. oktobra 1902. na zaupnem shodu, izreka svoj stud nad podlimi in neosnovanimi napadi, priobčenirni v tukajšnjem časopisu »Gorica" na našega ljubljenega in spoštovanega gosp. c. kr. okraj, šolskega nadzornika Franca F i nšger j a ter na c. kr. okrajni šolski svet in učiteljstvo sploh! — Poštenemu, nepristranskemu, ter za šolo in učiteljstvo vnetemu možu, napadenemu gospodu nadzorniku pa kličemo iz srca: »Bog Vas živi in ohrani! Naprej v blagor šote in uciteljstva! Mi smo in bodemo vedno z Vami!" 2. Zaupni shod poživlja vse učiteljstvo lega okraja, da naj se ravna strogo po stanovski disciplini ter naj ostane zvesto čisto svojim stanovskim organizacijam v porlruž-nicah, okrajnem in deželnem učiteljskem društvu. Sledi 105 podpisov. Dr. Šustcršlč — ponesrečil. — V nedeljo se je p?ljal dr. Šusteršč na shod v Kostanjevico na Dolenjskem. Splašil pa se je med potjo konj, se postavil pokoncu ter prevrnil voz. Dr. Šusteršič je prišel pod voz in ga je konj vlekel tako nekaj časa naprej. K sreči se je odtrgal prvi konec voza, tako da je obležal dr. Š. na cesti. Dr. Šusteršič je poškodovan precej, vendar ne nevarno. Prepeljali so ga v občinsko bolnišnico v Krškem, kjer ostane, dokler ne ozdravi. Ako bi se pripetilo kaj takega kakemu naprednjaku, kaj pravite, aH bi ne kričali klerikalci, da ga je zadel prst božji ?! On pa je šel na »bogoljubno delo" v Kostanjevico, in vendar..... N6, pa nočemo nič reči, čeprav se kar ne moremo znebiti misli o prstu božjem! Veselica pevskega In bralnega društva v Št. Andrežu s a je vršila vendarle v nedeljo ob nepreslabem vremenu in velik5 udeležbi; posebno iz Št. Andrežfce okolice je bilo udeležencev polnoštevilno. Dolgo časa je deževno vreme kljubovalo, da se res že ni vedelo, ali se bode mogla vršiti veselica na prostem. Toda dobra volja Štandrežcev, posebno predsednikova, je pripomogla, da je dobilo društvo priliko, pokaz&ti se, četudi že v pozni jeseni. Povdarjati treba, da le vztrajnost in dobra volja dovedeta vsako društvo do onega vspeha, kakoršen je želo preteklo nedeljo bralno in pevsko društvo v Št, Andrežu. Deževalo je dopoldan, deževalo celo ob 3. uri popoludne. Ko si pa dospel v Št. Andrež na krasno odičeno dvorišče g, Lut-mana ter zagledal nalašč prirejen oder, kateri je bil okrašen s slovenskimi trobojni-cami, med katerimi se je blestel trobojni napis: ,Vse za omiko, svobodo in napredek«, si moral reči samemu sebirnebo je Št. Art-drežkemu društvu milo, ker mesto dežja, so začeli produvti oblake solčni žarki ter začelo je sijati solnce tedaj, ko je začel program. Program se je vršil točno po vsporedu v najlepšem redu. Navzoče goste je pozdravil v vprav vznesenih besedah gosp. Brajnik ter jedrnato povdarjal neobhodno potrebo podobnih društev, ki bi morala biti posejana še bolj v goriški okolici. V njih naj bi naša mladina pila ljubezen do svoje rodne lepe domovine. Petje je vodi" gosp. E. K o m e I, učitelj glasbe iz Gorice. Glasbene točke je proizvajala goriška vojaška godba. Pevske točke so se izvršile z ono gotovostjo, kakoršno opazujemo pri temeljito izvežbanih pevcih. Le škoda, da je oder premalo akustičen. Gosp. Komel je lahko ponosen na tak vspeh. Najbolj je ugajal zbor »Primorska straža", sprem-ljevan z orkestrom, ki se je moral na splošno ploskanje in zahtevo še enkrat ponoviti. Burka »Eno uro doktor" je vzbudila obilo smeha, le škoda, da se je prezgodaj zmračilo. Igralci so bili kakor nalašč za svoje uloge ter so izvršili vsak svojo nalogo v popolno zadovoljnost. Po končanem vsporedu je pričel živahen ples, ki je trajal pozno v noč. Ko smo zapuščali dvorišče, kjer nam je ravnokar Št. Andrežko bralno in pevsko društvo nudilo toli lepega užitka, smo bili prepričani, da to društvo dela res v smislu gesla, ki si ga je nadelo danes na čelo : ,Vse za omiko, svobodo in napredek!" Društvu želimo, da bi se tudi v bodoče trdno oklepalo tega gesla ter vstrajalo na začrtani poti do prave omike, svobode in napredka, knr bode le društvu v čast, drugim pa v vzgled! Mizarska razstava. — V nedeljo so otvorili razstavo načrtov, risarij itd., katere so izdelali oni mizarji, ki • so obiskovali tečaj, kateri je priredila tukajšnja trgovska in obrtna zbornica. Razstava se je nahajala v prostorih trgovske in obrtne zbornic?, P&ssaggio Edling. Med razstavljenimi rečmi so tudi n. pr. knjižice za knjigovodstvo, katere naj rabi vsaki mojster, ker je to pri vsakem redu v obrti in trgovini neobhodno potrebno. — Splošna sodba o razstavi je jako ugodna. ReCi se mora, da je bilo poučevanje v pravih veščih rokah ter da so se tečajniki tudi kaj naučili. Slušateljev je bilo 13, med njimi 3 Slovenci, Anton Kompare *in brata Go- »čul si že o knezu ViLcldu, kako ga jo imel se-j danji naš kralj zaprtega v Krevlju, pa mu je v ženski j obleki pobegnil iz ječe. Tukaj ni nobene ženske, za to pa vzemi moj plašč in klobuk ter odidi — ali razumeš? Nihče te ne opazi, bodi zagotovljen. Zunaj je že temno. V oči ti nihče ne posveti. Videli so me sinoči, ko sem odhajal, toda nihče se ni ozrl po meni. Molči in poslušaj! Jutri najdejo mene tukaj, nft, kaj potem ? Odsekajo mi glavo. Nu, pa naj imajo to veselje, kajti mene itak brez tega že čez dva ali tri tedne pričakuje smrt. Ali ti, kadar prideš od tod, zasedi konja ter odrini h knezu Vitoldu. Eo se mu pokloniš ter mu poveš, kdo si, pa te on sprejme, in dobro se ti bo godile pri njem, kakor pri Gospodu Bogu za pečjo. Tukaj ljudje pripovedujejo, da so ugonobili njegovo vojsko Tatarji. Ni še znano, ali je to resnica, toda mogoče je, ker je pokojna kraljica to prerokovala. Ako je to res, pa bo knez še bolj potreboval vojakov in še tem rajši te sprejme. Pa tudi drži se ga, ker boljše službe ni na svetu. Ako izgubi kateri drugi knez bitko, je že po njem j knez Vitold pa je tako žilav, da je po izgubljeni bitki še močnejši. Pa tudi darežljiv je in naše ljudi ima zelo rad. Povej mu vse, kar se je bilo pripetilo. Reci mu, da si hotel odriniti ž njim nad Tatarje, toda nisi mogel, ker si sedel v ječi. Bog bo dal, da te on obdaruje z zem in te opaše 3 pasom kot viteza ter se pri kralju potegne za tebe. On je dober zagovornik, boš videl. Nu ?« Zbišek je molče poslušal strica. Matija, kakor spodbujen z lastnimi besedami, pa je nadaljeval: >Čemu bi poginil tako mlad! Bolje je, da se vrneš v Bogdanec. Ko pa se vrneš tjekaj, moraš se takoj oženiti, da naš rod povsem ne izgine. Še le potem, ko boš že imel otroke, moreš pozvati Lichten-steina na dvoboj, toda. čuvaj se poprej iskati osvete, kajti lahko da bi te v Prusiji tako obstrelili, kakor so mene, in potem bi ne bilo nikake pomoči več. Vzemi torej plašč in klobuk t^r pojdi v imenu božjem!« Po teh besedah vstane Matija ter se jame slačiti; dvigne pa se tudi Zbišek, ki ga pridrži ter reče: »Nočem storiti tega, kar zahtevate od mene! Tako mi pomagaj Bog in sveti Križ U »čemu?« ga vpraša Matija osupnen. »Ker tega nočem storiti.« Matija obledi vsled osupnelosti in jeze. »Bolje bi bilo zd-te; da bi ne bil rojen.« »Rekli ste že tudi kaštelanu,« reče Zbišek, «da hočete dati svojo glavo za mojo.« »Od kod veš to ?« »Povedal mi je to gospod iz Tačeva.« »Nu, in kaj za to?« »Kaj, za to ? Ali vam mar kaštelan ni dejal, da bi to osramotilo mene in ves naš rod? Ali pa bi mar ne bila sramota še večja, ako bi pobegnil od tod ter pustil vas tukaj v maščevanje pravice namesto sebe? »Kako maščevanje? Kaj more meni zakon, ko pa moram umreti ? Bodi vendar pame en, na usmiljenje božje!« »Naj me Bog kaznuje, ako vas pustim tukaj starega in bolnega. Fej, sramota!« Nastalo je molčanje, med katerim se je culo zgolj težko hropenje M»tijčevo in klici lokostrelcev, stoječih na straži pri vratih. Zunaj je bila že temna noč. »Poslušaj,« spregovori naposled Matija z zlomljenim glasom, »ako ni bilo sramotno za kneza Vi-tolda, da je pobegnil iz Krevlja, pa L*> bo sramota tudi za-te.« »Ej,« odvrne nekako otožno Zbišek, »vedite, da je knez Vitold velik knez, ki ima krono iz kraljevih rok, ima bogastvo in oblast, jaz pa -r- revni plemič — imam zgolj svoje poštenje.« čez trenutek pa zakliče, kakor bi se bil nakrat razsrdil: »Ali pa mar ne vestf, da vas toliko ljubim, da ne dam vaše glave za svojo?« Na to vstane Matija na svoje drhteče noge, potem stegne proti Zbišku obe roki, in dasiravno so takratni ljudje bili kaj trdne nravi, kakor bi bili skovani iz železa, zakliče z ganjenim in obupnim glasom: »Zbišek!...« Drugi dan so jeli sodniški strežaji dovažati tramove in deske, da naredijo oder za obglavljenje, In sicer pred velikimi vrati kresije. Kneginja pa se je posvetovala neprestano z Voj-tehom Jastrembom, s Stanislavom iz Skarbimiera in drugimi učenimi kanoniki, ki so dobro poznali pisane kakor tudi druge običajne zakone. K temu so jih prisilile besede starega kaštelana, ki je bil dejal, da takoj podeli Zbišku svobodo, ako bi se za to našla kaka zakonita določba, ali vsaj izjema. Posvetovali so se dolgo in živo, ne da bi mogli kaj najti. Ko pa je pripravil duhovnik Stanislav Zbiška na smrt ter mu podelil celo sveto poslednje olje, se je vrnil iz ječe zopet na posvetovanje, katero je trajalo povsem do svita. niiščeka iz Solkana. Razstavo je poselilo mnogo dostojanstvenikov ter drugih, ki se zanimajo za procvit domače obrti. Po otvoritvi razstave so se dali fotografirati vsi tečajniki z učiteljem vred. Štrajk t Mlrnu nadaljuje. Gostilne morajo biti vsled glavarstver f,ga ukaza zaprte že ob 6 uri zvečer vsako soboto, nedeljo, pondeljek in torek. Dvomimo, da je ta na-redba bila umestna, ker niso delavci nikdar imeli namena, da bi razgrajali. Zadovoljili so se vedno le z delavskimi obhodi do Rupe in od tod čez most mimo župana nazaj v Miren. Preteklo nedeljo so nameravali imeti javen shod, a ga je menda glavarstvo"-prepovedalo. Prišla sta delavska voditelja Kopač in Linhart ter imela le zaupni shod, na katerem je bilo 196 (lelavcev. Sirso od shoda vsi v delavskem sprevodu od cerkve po Mlrnu. Na čelu dva zastavonoši z rdečimi zastavami. Temu sprevodu se je pridružila še stotina radovednežev in korakali so po cesti do e. kr. orožniške postaje, kjer so se na zahtevanje razkropiti vsi delavci. Prepavaje so so čevljarji in strojarji zgubili v svoja dumovja. Ljudstvo sirnpatizuje s štrajkujočimi in upati je vsekako, da ne pride do izgredov. V nedeljo je bilo tam 20 orožnikov, a sedaj jih je menda še 12. Kaj bode? Delavci se nočejo udati, ker dobivajo celo denarne podpore. V četrtek pride zopet Kopač. Bog ve, če prinese kaj kron štrajkujočim, ki so pričeli že umevati, da ne bodo mogli preživljati sebe in svojih družin brez dela. V pondeljek so orožniki aretirali jednega čevljarja, ker ni hote menda prenehati po-pevati na njih poziv. Vedno bodo kakšni nemiri, ko bodo zahtevali orožniki, naj mirujejo čevljarji in ko se jih bode lovilo že ob šestih zvečer iz krčme. Svetujemo delavstvu, da naj bjde previdno, ker lahko xaide kdo v nesrečo. Najbolje bi bi!o, da bi vstopili j prej v delo in da bi se potem pomirili z gospodarji-delodajalci, ki bodo gotovo uva-žcvali njih delavske težnje, ako bodo opravičene. Torej previdnosti priporočamo, da se ne bodo polnile ječe in širila še večja nezadovoljnost med delavske mase. Iz Dutovelj na Krasu nam poročajo, da so 18. t. m. otvorili konsumno kmečko krčmo v Vogelskem dolu. Poročevalec pravi, da so pili prav izborno istrsko črnino in briško rebulo, ter dostavlja: »Čtstkraškim kmetovalcem konsumnega društva S* — Ne vemo, ali dopsnik misli zaresno ali se šali s Kraševci, da sredi teranove domačije otvarjajo konsum za vina iz drugih krajev. — Kar se nas tiče, dvomimo, da tak konsum prinese srečo v tisti lepi del našega Krasa. Občinske volitve t Krmluu. — Državna sodnija se je bavila v soboto s pritožbo glede na občinske volitve v Krminu. Dae 20. in 21. septembra so se vršile volitve, pri katerih so bili izvoljeni liberalni kandidatje z malo večino. Rndi utoka nasprotne stranke so bile volitve ovržene od namestništva, češ, da -o bile volitve v tretjem razredu odmerjene prekratko ter prostor ni bil zadosti zaprt. Volilci so imeli pr ti 20. sept. od 9,—12. dop, in od 2. do 5. pop. na volišče. Po 5. uri niso nobenega več pu-sLiii na volišče ; do takrat je bila lista vo-lilcev prečilana šele do polovice. Namest-ništvo je bilo torej mnenja, da je bil volilni čas prekratko odmerjen in da se je delu vo-lilcev, katerih je bilo 1291, godila krivica. Izvoljeni občinski svetovalci pa so bili teh nazorov, da se je vršila volitev povsem v redu ter so se radi tega pritožili na državno sodiiijo. Pritožbo je zastopal dr. Millanich, ministerstvo za notranje reči okr. glavar baron Scho tberger. Utok je bil odbit. Koliko Je stalo romanje na Sv. Goro? — Nekdo piše: .Zadnja »Soča* je menila, da je stalo romanje kranjskih telekov na Sv. Goro okroglo 10.000 K. — Jaz pa pravim, da je stalo v vsem skupaj okoli 20.000. ako upoštevamo troške prej in slej ter.... kupčijo na Sv. Gari. Vsakdo je nesel s sefao, »spomine* s sv. Gore domov svojim znancem. Mnogo denarja so pustili za »ofer* in še podobno za — sv. maše. Očividec trdi, da so se kar trli ljudje okoli »bukete", v katere so se zapisovale »sv. maše*. To bodo »ma-šoni*, da bo veselje !* Opazka uredništva! — Tudi pobožno »Gorico* je zabolel naš račun. Zato bi se rada spasla nad nami. Svobodno jej! Mi se ž njo radi takih neumnostij ne bomo Iasali! Jezuiti t Biljah?~lz Bilj: »Dne 13. t. m. je krožila tod govorica, da prideta ta dan v Bilje patrijarh iz Benetk (?) in nadškof goriški, da kupita za jezuite posestvo baronice Rassauer. — Več ljudij je čakalo dohod na cesti, tudi kurat Roječ, pa ju ni bilo. Došla pa je neka druga kočija s par duhovniki, in došel je tudi pooblaščenec baronice. — Nič ni znano, kaj so sklenili. Posestvo jt lepo. Ali ni nikogar med domačini, ki bi ga kupil? — Ljudstvo dobro 'vS7*d!f"': .»i dostojanstveniki, nimajo srn1'!- rt. Paleg je nekaj zemljišča. Lastnik : Josip l/o>nk» t Osaiu it. 41. Anton Pečenko Vr!na ulu-a 8 - GORICA Via Oia.dino 8 priporoča briških, dalmatinskih in isterskih vinogradov. pristna b«E* in Lrna vina iz vipavskih, furlanskih, Dostavlja na dom in razpošilja po Železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od ?i6 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. €••*• mini. Pasfralh* polt«*« T3. Dun aj-Trst in obratno. Brzovlaki: PoSIni vlaki: Osebni Postaje i Brzovlaki : Poštni vlaki ' Osebni ib | 2« | 4' 8 : 1« : |4 vlaki 1 J lb t* 3 7 9 I vlaki 7.m)|f 8.25li 8-15 l'lO 1 8.-41)1 *),05. 'l|iti\ otBj. Dunaj . dok fi.4o 9.15 8.501 5.45 1.40 7.50 7.53 9.97 i 9,08 2-to !k>.3i ioM Dun. Novomcsto 1 5.53 8.23 7.58 4.20 12-10 6-21 9.56 11.35 n-m 6-l3!l-aflf I4ffc * Mtirzzascldag .^ 4.07 B-29 6.22 1.5«, 9.32 3.53 11.44 1.% | 1-05 9'0<* 5- tol 3,10 1 Gradec - • .1 1 2.01 4-21 . 4.12 9.35 6.45 11.35; 1158 «5.47 2'$2 1U> 8-- ?]>.*] 3-Vi T Maribor - • • 12.41 2-58 2.50 7.30l 4.32 9.19 2.12 4.14 3-48 lof» lD-08 9.1» Celje . - • • 1 MIHI ! 1*32 1 1.2S 501 1 2.27 7.26 — — 401 20.4 10-23 .4r.| 4.48 j 4-25 *5r, 11-07 10.1* 1703 Zidani most . 1(»,59 HJ.li 12.37 4.29 1-34 649 — _ — 3-07 ll-iS 1 (>.3f»] 7.10 Hrastnik - • .J — •— ._. 4.18J 1-30 6.40' — — ! 4-40 3lr> n-cf, lojsu 7.3C1 Trbovlje - . . — — 12.23 4.091 raa; 6' 3 j -- — i 4-46 »•23 11-31 10.1R 7.43 Zagorje - • • — — 12.17 4.01 1 1-16 6.26 — — ¦ — 3-3r, 11-415 in.?>fc 8.01 Sava . » • • I — — 1 — 3.49 ! 1-05 6-14: _.. — 503 3-4T, H-m li.os We Lilija . • - • j 1 — — 12.— 3.39'12Vi6 6.05 i ... : - »Ofi l2-<)7 Uit* 833 Kresnice. . -L i — 1 — 1 — 3.28 i 12-46 o.i«) -¦ — - 4t>o, 12-20 11.»=» kr»s 1 Laze . - • •¦ — — -- 3.15! 12-35 5.43 — — - 41«, }2-.'ift. u.*a 9.1-» f Zalo«-. - • •• t — 1 — j — 3.05:12-26 ;>.33 3.511 5.54 5-35 4-3o i«-4» ii.»n, |9.3o doh.) Ljtth- (ouh. »AH 11.50 11.29 2.53|12-15 5.22 3.59|' 5.59 5-40 4o4 12-S8! it** 73?S| odh.) Ijaaa (doh. 9.45 11.45 11.23 2.37 11-20 1 5.05 8.6; — — ! — — 1 08 — 740 Brezovica • • I — j — j — 225 — — 8.44 — — | — »i a t 17| 1.01 8.03 Preserje , • • 1 — — — 2 15 10-5'J 1 4'42 8.32 — — i — 5*29 1-321 Ul* 8.17 I Logatec . • • 1 f Planina . . • 2.06 10.49 4-30 8.21 — — ! 6-341 6-10 j 2-1! i 2.01 8.57 1 — — 110.40 1,43 t10-23 3-W» V.dI — — ' — 1 6"27' 2-29 W\ o.ir>! I — — — 130 ! 10-10 3-45 7.38 — — i G'54 6*40'. 2-41 «A* 9.30I Bakek . - -M 1 — 1 - 110.23 121 9'59 3-35 7.26 — — j 7-10 7011 201 2.50 oaal Postojina . •• i — ,10.32 [10.10 1.04 9'40 3-12 7.07 — — — 712=3*18 %\t\ ! 10.07 Prestranek . . j — j — S — 12-50 9-26 2-56 6.54 5.44| 7.54 7-33 8-io; 3-33 M* 10.20 1 Št, Peter . .a 8.15(10.02? 9.44 12.35 9-06 2-40 6.42 — — — 8'26! 3-48 4.0^ ' Gor. Ležeče .T 1 — 1 —! — 12-17 8-47 2-19 — 8.28 | 8.01 8-54; -t-os 421 Divača . • .j 7.4o| 9.27 9.13 11-52 i 816 148 — 8.40 8.13] 9-131 *i2 4.4^ ^ Sežana . - • [ — 1 9.15 9.~ 11-35! 7'59 1.29 — — — 1 9-24I *-33 4.5^ m Opeine . . • | i — — i — 11-201 7-44 140 — — 9-31! *-40 %m\ Prosek . . •¦ — — |. 8.44 11.09 i 7-33 12-57 6.49 9.19 | 8.38, 9-57! o-05 \ f&n f A'abrežina . -m 6.591 8.341? 8.25 10.31 ! 6.38 12.19 7.10 9.40 l »-I 1025 i 5-35 l o-i§ doh. Trst . odh. 1 6.35 : 8.15 :8_ 9.55 , 6-~ |ll.30 I Krasna ^loTenski skladni koledar '»' za trgovine, obi-ti, urade, pisarne, šole in posameznike izide začetkom no^vemb^a v moderni in elegantni obliki v založništvu tvrdke Ivana Bonača v lijubljani. Cena je vzltc oW izdelavi zelo mih, sani ifl vin. s pošla 20 vin. več. Frekupei dob« weli Js. Pabat in se na zahtevo dopošlj e ceni k,. Trgovci porabijo istega lahko kot lepo novoletno darilo in se brezplačno vtisne njihova firma. » ¦*»** Da ft« bnjtle;, aJko koledar kmalo poide prepozno, prosim gg. narofinike, dla &e ČSffl j>re|e oglasž Isjer se bode na take pri raz- 1^1 pošiljatvi v prv$ vesti oziralo, "^»ai Pfaff-ovi šivalni stroji SV so najbolj!. ^^K To sliši kupec sicer o vsakem izdelku in od vsakega agenta, ki navadno niti ne ve kaj je šivalni stroj, in Se ne ve kako se upelje nit v Šivalni stroj, tem manj kako isti šiva, toda mi »mn po naši -vcS kol 20-lctni poskuSnji raznih tovarniških strojev se prepričali,