Poštnina plačana v gotovini.
V Celju, dne 25. maja 1Q27.
Leto II., štev. 4.
Izhaja enkrat na mesec.	DRŽAVNI	Upravništvo	: Celje,
Uredništvo: Fran Logar,	w v	w	■«—W	vr t—m	Do-laci	tarifi,
Celje, Vrvarska ul. l/II. ■ T	W T	S	H	T	■	^	uSlasi	P°	tarlfu-
Cena pos. številke 2 Din.	UK&Jt\V	m	Vrvarska	ulica	št.	l/II.
s*«5® UPOKOJENEC ™~
Glasilo državnih upokojencev in upokojenk v Sloveniji.
Vabilo
na
II. redni občni zbor
Društva državnih upokojencev in upokojenk za Slovenijo
sedaj v Mariboru
ki se bo vršil v nedeljo, dne 12. junija 1927 ob 7ilO. uri dop. v hotelu «KOS0VQ» v Mariboru, Grajski trg.
DNEVNI RED: 1. Čitanje zapisnika zadnjega izrednega občnega zbora.
2. Poročilo načelstva in vodstev kraj. skupin.
3. Poročilo preglednikov računa.
4. Volitev načelstva in preglednikov.
5. Sprememba pravil.
6. Slučajnosti.
V	slučaju nezadostne udeležbe se vrši pol ure pozneje drugi, pri vsakem številu navzočih sklepčni občni zbor z istim dnevnim redom.
Vabljene so vse članice in vsi člani pa tudi še nevčlanjeni drž. upokojenci in upokojenke, vdove in sirote. Če pristopijo k društvu pred volitvami, se morejo udeležiti že tudi novih volitev.
MARIBOR, dne 25. maja 1927.
Predsednik :	Tajnik	:
Dr. Kronvogel,	Rado	Kopic,
dvorni svetnik v p.	nadučitelj	v	p.
Občni zbor kraj. skupine Celje.
Vsi člani in članice krajevne skupine se vabijo na občni zbor, ki se vrši
v nedeljo, dne 19. junija 1927 ob 10. uri dopoldne v rdeči sobi Narodnega doma v Celju.
DNEVNI RED.
1. Poročilo načelstva.
2. Volitev novega odbora : predsednika in namestnika,
tajnika in namestnika,
5 odbornikov, 3 namestnikov.
Vabljeni so pa tudi vsi še neorganizirani upokojenci in upokojenke iz Celja ter cele bližnje in daljne okolice.
Načelstvo.
Zaostala naročnina
Prosimo zaostale p. n. naročnike, da 10. junija t. 1. zanesljivo poravnajo če že ne celoletno pa vsaj polletno naročnino za 1. 1927. Ker so nekateri iz pozabljivosti, torej nehote zaostali, si dovoljujemo navesti njih imena — tekoče štev. in začetno črko; glej i'evo zgornjo stran legitimacije: A 3, 5, 6,
8, 11; B 1—3, 7. 12—14, 16, 17, 19 do 21, 23, 27, 28, 30. 33, 34; C 3, 7; C 2, 4—6; D 2, 5. 10—12, 14; E 1, 4; F 9, 11; G 1, 2, 4, 10—15. 18—21, 23—25,
29, 30; H 1, 4, 5, 7—11, 14; I 1; J 2,
9. 10, 12, 15—17, 20; K 2—4, 19, 21,
23, 24. 26-31. 33, 34. 36, 37, 39, 44, 45, 49—51, 54, 57 . 60, 62, 64, 65, 68—73, 76, 77. 80, 81. 83. 87—89, 91, 92, 95, 97: L 1. 4, 6, 9, 10, 12, 13, 15, 19—21, 25, 26;	M 5—9. 13,	18. 21,	25, 26,	28,
30, 32.	37. 39, 45; N 1—6;	O 2. 5,	10,
11; P 5. 11, 13, 15, 19, 21-23, 28-31. 33 do 36. 38—42, 45. 46—48; R 1, 4—9,
11.	12, 14—17; S 1. 3. 4. 7. 10, 16—21,
24, 25. 28. 30—33; Š 1, 2, 7. 10, 13, 19; St. 1. 8, 9, 12; T 3—6. 8. 10, 12—14, 16, 18,	19, 21; .U 1.	2; V 5,	10, 13.	14,
16. 17,	19. 21; W 5;	Z 5. 8,	15. 17—19;
Z 1, 4, 6—9,
Umrli člani.
25. II. 1927 je umrl od kapi zadet, gospod Matej Heric, okr. šolski nadzornik, 72 let star. Bil je blaga duša in mož neumornega dela. N. v m, p.!
Nečemo da umremo kao prosjači!
U »Državni upokojenec« od 25. aprila nalazi se slijedeči stavak: »Prišel je čas, da se tudi državni nameščenci preorijentirajo v kako smer. Edino pravo linijo v tej orijentaciji bodo našli v samih sebi. Dovolj nas je, in tudi močni smo dovolj, da lahko postavimo namesto tuje avtoritete svojo lastno avtoriteto, ki naj bi se na zunaj pokazala v stanovski reprezentanci.«
Ta je misao sigurno zdrava i vredna da se pozorno uvaži, ali ^nisi im. da bi bilo dobro ju još mati okna-
d iti. Uzmimo da bi nam uspjelo pri slijedečiim izboriina zbilja nastupiti sa najvecom slogom, ipak nevjerujem da bi u cijelo.' državi mogli proturati više nego jedno 5 ili šest zastupnika. Kad bi nam to i pošlo za rukom to sve nebi bilo dosta, da sa .svojim mplivom u nar©dnoj skuipštini promjeni mio za riiješenje socialnih pitanja tako ne-sretno razpoloženje. Glas tih zakupnika ostao bi ipak .samo glas pustinj aka,.
To nesretno razpoloženje se mora odozdo razbiti. Državni namješte-nici i penzioneri ne stoje sami u opas-nosti obče,g ©siromašenja. Ta je opaznost danas obuhvatila jako velike sloje ve naroda. Osmi toga stoje autori-teta i siromaštvo u, nekoj oprečnoj sponi. Covjefc kodi živi samo od danas na siutra nemože imati aiuitoriteta, a ta-kovih ljudi ima jako mnogo. Zato mislim, da bi nami, ako smo dobro organizirani moglo podi lahko za rukom naci mnogih saveznika. Nama ne treba četvrtu stranka, nego stranka, koja 6e biti pripravna, bez razlike na narodna pripadnost, na vjern, na stalež i Bog zna na ko je razlike jos, mri u borbu proti osiromašeni it — pauperi-zaciji —, koja danas postaja.
Nemarno mnogo vremena. Izbori nas mogli danas iii' sutra izneniditi. Na vsaki način, da ti se moj predlog uvaži ili ne, bilo bi dobro, da u korist složnog nastupa pri izbor ima počnemo puitem našeg lista sa revnem agitacijam. Lozinka »nečemo cl/i umremo kao prosjači« našla bi mnogo raz-urriojevanja. Da kako da bi toga rad: list se morao o.-obit o organizirati. Mjesto mjesečno jedan put morao bi češče Mazi ti, sve u cilju dobro premišljene propagande. Troskov i se nebi smjeli žaliti.
Od siromaštva do bogatstva je veliki put. A proti siromaštvu boršti se, to je nužda, koju danas osječaju ne samo državni namještenici, penzioneri, invalidi, radnici, nego i s vi oni mali i veči privrednici. ko jih plodovi rada jedva dostaju da namire poreže.
Pripomba uredništva:
Ta članek nam je pisal visok upokojeni dostojanstvenik ter je radi važnega in nujnega vprašanja vsega uva-ževanja vreden. — Pri vseh našin sestankih v bližnji bodočnosti bi se moralo o tem razpravljati in ne 'staviti prej iz dnevnega reda, dokler se ne najde baza, po koji se ima ravnati pri volitvah sleherni upokojenec. — Mi gremo vsaki svoja politična pota vse do tja, dokler ne dobimo glede volitev navodila od naših vodilnih mož.
Ko nastopi ta srečni dan, d& se postavimo event. z aktivnimi tovariši na lastne nage, te'daj odpade za nas pri volitvah vsako drugo politično prepričanje in vofiili bodemo visi po navodilu naših vodilnih mož, tam je naš s pas in up na bolje čase.
Samo dinarski staroupokojenci.
»Kronski upokojenec« je zafrka-cija. Nehajte mi vendar enkrat s to ponižujočo označbo! S 1. julijem t. 1. odpovemo ljubezen in naročnino vsakemu dnevniku in tedniku, ki se še poslužuje navedene označbe, (lin. glasnik z dne 15. m. in. nam javlja, da je ministrski' svet osvojil zahtevo takšnih upokojencev; torej jih ni več, imamo še samo dinarske sta rou pokojen-ce, katerih usoda ostane vsled tega še mnogo let zakopana, ako se takoj ne ganemo. Iz ust vnetih prijateljev »Našega glasa«, za katerega neumorno delajo reklamo, smo sliišaji. da jim ni ugajala 10. številka imenovanega glasila, kajti na treh straneh se štirikrat spominja bivših staroupokojer-cer. kar nam mariborskim star o upok oj e n c ei n jako »ugaja«. Nikjer pa ne najdemo niiti besedice, da še žive tudi dinarski staroupokojenci, katerim se tudi slabo godi. To bi bilo potrebno tembolj, ker se Glavni Šavez v svojih, predsedniku vlade in ministru za soc. politiko predloženih iniinlimalnih zaliteivab« poteguje le za bivše staroupokojence — gfej 5. točko njegove resolucije — kljub veselemu dejstvu, da so se ravno tam in istega dne. t. j. in 5. decembra 192(5 Zagreb, Split in Dubrovnik zavzemali za naše stališče — glej točko 2. soglasno sprejete resolucije — t. j. za izenačenje vseh. upokojencev po uradniškem zakonu z dne 31. julija 1923, kar je edino prava rešitev tega problema.
Strokovni svet.
Zveza drž. nameščencev za Slovenijo v Ljubljani je sklicala Strokovni svet na nedeljo, dne 8. maja 1927 v posvetovalnici mestnega magistrata v Ljubljani s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo načelnika. 2. Razprava in zaključki o event. pismenih nasvetih oz. predlogih.
Strokovni svet, ki je sestavljen iz Zi vez in ega odbora in delegatov včlanjenih organizacij, je posetilo približno 40 oseb. Predsednik g. Milan Paternoster pozdravi navzoče ter poda pregled o delovanju novega odbora za organizacijo. V Zvezi je včlanjenih
42 organizacij, članstvo je narastlo od 3237 na. 7975 članov,, torej za 4738 članov. Od 100.000 drž. nameščencev
je v Glavnem Savezu včlanjenih 40 tisoč; čaka nas še torej dosti dela. Predsednik upa. da v doglednem času vstopijo vse še nevčlanjene organizacije. \ interesu vsake, še nevčlanjene organizacije je, da se čim prej včuini. Tajnik g. Bekš prečita jako obširen sejni zapisnik upravnega odbora Glavnega Saveza v Beogradu z dne 9., 10. in 11. aprila t. 1. Jako smo pogrešali pismene nasvete oz. predloge — druga točka dnevnega reda. — Kritizira se dejstvo, da Glavni Savez nič ni ukrenil proti redukciji zvaničnikov-dnev-niearjev. Čudimo se, da še danes ne varno, na kateri bazi se revidira urad. zakon. Nikdo ne ve — ali noče? — s tozadevno resnico na dajn. Ne vemo, ali ostanejo kategorije ali se zopet vpeljejo čin ovni razredi ali nobeno. Bati se je presenečenja! Krivda Glav' Sa-. veza je, da še nista v 1. dravinjskem razredu mesti Ljubljana in Maribor. Na ta sklep min. sveta so gg. pozabili; treba je podregati, da se poišče tozadevni, med drugimi še nerešenimi skfepi globoko v miznici ležeči sklep,, sicer ne bo zagledal belega dne. In to je in mora biti skrb Gl. Sav.; ta mora biti jako previden iin mora strogo zasledovati- ka.i se v raznih hemrrajskPi pisarnah godi oziroma ne godi.
Glavni Savez baje sam ruši org;,- • nirzacijo; kar danes sklene, jutri prekliče, dela izjeme itd. Gl Savez. ta velika organizacjia, bo ostala rahla, dokler njeni sestavni deli ne spajajo tesneje*. Osobito med I. in II. kategorijo stoji visok kitajski zid. Kakšen šele mora biti med I. in 111. kategorijo! — Gospod dvorni svetnik dr. Ferjančič povdarja. da je treba vsefej protestirati, kadar se bodo kršila pravila, ki morajo biti naša ustava; povedati moramo, da ne soglašamo s sklepi, ki nasprotujejo pravilom in zahtevamo, da se pravila in storjeni sklepi strogo izvajajo. Konsekventno moramo stati na pravilnem stališču in se Vedno oglašati, četudi vsled na jugu še vedno vladajoče mentalitete ne prodremo vsakokrat. Predlog, da se podaljša stanovanjski zakon, je bil sprejet z ;ako dvomljivo večino. Mnenja smo. da organizacije, v katerih so včlanjeni najemniki in hišni posestniki, niso kompetentne, sklepati o stanovanjskem zakonu. Mnogo aktivnih, onobito pa upokojenih tovarišev, bo naravnost obupalo, ako bi se podaljšal stanovanjski zakon!
V slogi je moč!
Štev. 4.
> D P Ž A V N | U P C) K O JEMEC«
S'ia'1 3.
Zadllia prošllia	j® bil° zamenjati za dinarje. Pri za-
: menja,vi se je odtegnilo predpisanih Naš odbor je imel visako nedeljo , 20% in davčni urad Maribor mi je svojo sejo in se pečal v prvi vrsti z ( dne 30. nov. 1919 izdal bon, glaseč se našim žilvl jenskim viprašiaarjlem, oso- i na 432 kron. Ta znesek mi dolguje država od 1. dec. 1919, torej 7 in pol le-
bito , kaj storiiti, da se reši dinarske • staraurpdkojence, katerih usoda je za i več let pokopana, ako se ne ganemo, j neznosne bede, in po vsestranskem j razm.otri.vanju srno prišli do sledečega i soglasnega zaključka: 1. da najprvo j energično protestirajmo proti 5. točki j »minimalnih zahtev« — glej Cin. glas-. I z dne 15. m. m. —, katere je Glavni Savez v Beogradu predložil predsedniku vlade in ministru za soc. politiko in katera je v protislovju s točko 2. iiz 12 točk sestoječe in istega dne, t. j.
4. in 5. dec. 1926 v Zagrebu soglasno sprejete -resolucije zagrebške, splitske in dubrovniške -Zajcdnice«, katera povdarja le zahtevo izenačenja vseh upokojencev, kakor je bilo to predvideno v od Veličanstva Kralja pred-• sankcij on iranem ,nam pravičnem načrtu urad. zakona z dne 31. jul. 1923.
2.	Da hočemo in tudi bodemo zadnjikrat nujno prosili vse merodajne čini-telje v Beogradu, da nas rešijo iz obupnega položaja iin 3. da, ako tudi ta obupna prošnja najde le gluha ušesa ali pa le prazne obljube, katere nas ne silijo, še man.) pa oblačijo, bodemo, preden pogiijemo gladu in sramote, tožili — svojo državo na podlagi raznih mirovnih pogodb. Vse je pripravljeno in kmalu pride vrsta nh vas tovariše staroupckojence, kateri soglašate z nami, kajti iz nič je samo Bog ustvaril svet.
V	organizaciji je spais. Kakor znano, se je nekaj upokojencev ojunačilo ter tožilo državo za svoje pravice. Sreča jim je bila mila — zmagali so. ! Med zmagovalci je vladalo veliko veselje. katero se še ni prav poletrlo, ko so bili deležni že nove brezplačne veseloigre. Kakor kuhinjski ščurki se pojavijo naši grobokopi — neorganizirani upokojenci — ki so doslej stali križem rok ob istrani ter čakali na kruh, ki jim ga tovariši pribojujejo.
„ Pridružijo se veselim in srečnim tovarišem, da bi skupno slavili zmago. Ali smola, veselju je kmalu sledilo — veliko razočaranje: ugodna rešitev velja samo za organizirane zmagovalce! Ubogi grobokopi!
Izplačilo 20°!0 bonov
povodom izmenjave krone za dinar in kronski upokojenci.
Kronski upokojenec piše: S soprogo sva nekaj let na vse mogoče načine štedila, da bi imela v slučaju bolezni za zdravnika in draga zdravila. Prišedila sva 2160 avstr. kron. katere
ta; izplačati ta prevzeti dolg pa baje ne namerava nikoli. In narodni poslanci? Kje pa ste? Ali se res ne upate opozoriti vlado na dano obveznost? Vaša sveta dolžnost je, energično zahtevati od vlade izplačilo izdanih bonov z naraslimi obrestmi vred. Tudi oblastna skupščina mariborska naj ur-gira izplačilo tega državnega dolga, za kar ji bodo gotovo hvaležni vsi imetniki 20% bonov, pred vsem i pa kronski upokojenci. Prava sramota bi bila za našo prelepo in preljubljeno državo, ako bi hotela še nadalje zavlačevati izplačilo izdanih teh bonov najbednejšiln med bednimi. Gospodu finančnemu ministru, ki kakor kaže, noče nič slišati o izplačilu tega državnega dolga, povemo odkritosrčno, da na tak način nikakor ne bode pospeševal nam prepotrebnega patrijotizma. Žalostna nam majka!
Obupen klic
državnih slug in poduradnikov ob 12. uri.
Večkrat .smo že čitali o bednem stanju staroupoko jen cev I., II. in III. kategorije. Ali zvaničnikov in služi-teljev ni? Mnogo jih je, pa manjka jim zmožnosti oz. poguma. Prosim Vas tcmj, gospod urednik, pbdavtite te-le vrstico iz vrst najnižjih uslužbencev.
v kako bednem stanju se nahajata n. pr. po starem zakonu upokojena sluga in poduradnik in njih obitelj. Ako upoštevaš nad zlato pariteto stoječe : cene živil in oblek in pod '-sako kriti-; ko malenkostne pokojnine, prideš do j najžalostnejšega zaključka, ki se zove j »skrajni obup«! Ker pa se bodo po i 1. novembru t. 1. tudi cene stanovanj 1 približale zlati pariteti, je naš pogin j neizogiben! In poglejte si naše bivše j tovariše izpred preobrata, ki so v odločilnem času zapustili novo domovino, Jugoslavijo, ter potegnili preko meje v revno Avstrijo, od koder se nam, ki smo kot prostovoljci itd. pomagali osvojevati svojo domovino, danes smejejo. Avstrija pozna samo eno vrsto upokojencev', v Jugoslaviji pa sama vlada ne ve, koliko vrst upokojencev ima. Sledeči pregled naj nam poda sliko razlik raznih prejemkov, in sicer rednih pokojnin, ker draginjske doklade imata oba: sluga in poduradnik enake in so le od danes do jutri.
P r e gleti :	T
S1'uga urad", mesečno Din Din
a) Po starem zakonu.................... 158	300
bi Po urad. zak. z dne 31. VII. 1923 545	740
c) V zlati pariteti................... 1741	2200
f) V Avstriji......................... 1602	2074
,7Milostiva“ — psovka.
Sicer so po deželi, kamor zahajaš večinoma ljubi nam »Drž. Upoko-; jenec« »Milostive« bele vrane, vendar I poznam celo drž. staroupokojence, katerih žene se n a zove (psuje) z »Milo-i stivo«. Ali ni to ironija? Mož zdihuje
Glej im čudi se, dragi tovairiš-uradnik,
I Zdravilišče 1 Rogaška 1 Slatina
Najlepše in najbolj moderno urejeno zdravilišče kraljevine SHS. — Svetovni zdravilni vrelci: Tempel, Styrla, Donat. — Zdravljenje vseh želodčnih in črevesnih bolezni, bolezni srca, ledvic in jeter.
Sezona : maj — september.
Cene zmerne, V pred- in posezoni znaten popust. Koncertira vojaška godba. Največja udobnost. Radio. Prometne zveze ugodne. Zahtevajte prospekte. Ravnateljstvo zdravilišča Rogaška Slatina.
Prešernova ul. 10 v CeSju Prešernova ul. 10
v poslopju starega okrožnega sodišča ,, r
vabi vse državne uslužbence in upokojence, da pristopijo k
Svoji k svojim!	zadrugi	kot	člani.	Svoji	k	svojim
  /
V**	“	Cene	konkurenčne.
v neznosni bedi. otroci stradajo, ženo pa, ki že od preobrata sem ni dobila ne nove obleke ne klobuka, gotovi go-_ spod je psujejo z »Milostivo«. ker še ni prestara. Cenjene tovarišice., ne dajte se psovati, temveč takoi na licu mesta si prepovejte odločno take »farbariie«, ki ne izvirajo iz spoštovanja do vas. Začnimo z iztrebljenjem te grde razvade najprvo na deželi, kamor radi zahajajo »čestiilci« naših mlajših tovarišic, in verjemite mi, marsikatera mestna nemilostiva »Milostiva« bo vas podeželanke posnemala in dala takemu »dvorjanu« zasluženo 1'ekcijo.
Vsem prizadetim pa zakličem: 1. tovarišice, ne dajte se žaliti s takimi psovkami; 2. možje, ne dovolite, da se žalijo vaše žene; 3. gospodje, ne norčujte se z nami, četudi simo revne.
■15-1 et na vdana s starim klobukom.
Iz lista »Jutro« z dne 20. maja 1927:
Javna prošnja na vse gg. narodne poslance.
Podpisano društvo vljudno prosi tem potom vse gg. narodne poslance, brez razlike strank, za posredovanje pri ministrstvu saobračaja in sicer v sledečem: S 1. majem je središnji urad v Zagrebu ustavil nadaljnje izplačevanje nezgodnih rent železniškim invalidom. Od strani društva se je ukrenilo že vse potrebno na merodajnih mestih, a dosedaj brezuspešno. Ti nesrečni invalidi, pa so z dosedanjimi, že itak skromnimi dohodki ostali brez vseh sredlsttejv in. gledajo & strahom največji, bedi nasproti. Pomoč je nujno potrebna, kar naj gg. narodni poslanci blagovolijo vzeti na znanje ter storiti, kar je največ mogoče, da se prizadetim njihove dosedanje rente nemudoma nakažejo, v naprej pa tudi urede. Nag' se tudi ne zavlačuje od vlade določena prevedba upokojencev. — Društvo železniških upokojencev.
Tudi mi priobčimo rade volje te vrstice z apelom na merodajno mesto, da se teh revežev usmili.
*
Iz lista ».Jutro« z dne 20. maja 1927:
iz seje ministrskega sveta.
Razni resortni krediti. — Pokojnine naših upokojencev v inozemstvu.
Beograd, 19. maja p. Nocoj je bila kratka seja. min. sveta, ki je razpravljal o raznih, tekočih resortnih poslih. Sprejet je bil pravilnik o poslovanju in trošenju novca iz fonda za pobijanje tihotapstva. Ministrski svet je dalje odobril, da v inozemstvu bivajoči upokojenci prejemajo svoje pokojnine za dobo treh let v svojem kraju bivanja. Našim članom na znanje.
isaanEKaassiaauBsacisaiiiiseaiiBisi
*
Telefon štev. 16.
Ustanovljena 1. 1S89.
Poštni ček 10.533.
Mestna hranilnica ljubljanska
Stanje vloženega denarja nad 185 milijonov dinarjev
(Gradska štedicnica)
Ljubljana
Prešernova ulica
Stanje vloženega denarja nad 740 milijonov kron
E
■
K
H
■
F
H
•
sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti.
Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar.
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen.
Posojilnica daje posojila po nizki obrestni meri na posestva in menice
♦
m
m
m
i
i
■
■
■
n
■
■
■
■
■
■
■
■
■
K
K
■
■
■
■
ft
	¥	1	ILM
Im	ii	i	IM
IIUHlil«! lilil«
Telefon 67.
CELJE,	ulica	7.
Ustanovljena 1906. Lastni kamnolomi.
Izdeluje vsakovrstne nagrobne spomenike iz,'marmorja, granita, sijenita itd., nagrobne plošče in okvirje, garniture ža spalne in jedilne sobe, obzidne plošče, mozaik in vsa v kamnoseško
Konkurenčne cene!
Podružnica v Trbovljah.
Telefon 67.
stroko spadajoča dela. Prodaja tudi na mesečne obroke. Stalno velika zaloga spomenikov od najpreprostejše do najmodernejše oblike. Zahte- vajte načrte in proračune.-------------
Ugodni plačilni pogoji!
Veletrgovina z železnino
D. Rakusch, Celje
Ustanovljeno leta 1810.
Priporoča svojo bogato zalogo hišnih in gospodarskih predmetov, posode in vsakovrstnega orodja.
Poseben oddelek za stekleno blago in
porcelan.
Tiska Zvezna tiskarna v Celju. — Odgovorna sta: za izdajatelja in uredništvo Fran Logar, za Zvezno tiskarno Milan Četina, oba v Celju.