Na predvolivnem zborovanju v Ptuju je govoril
kandidat tov. dr. Jože Potrč
]fad 1500 volivcem in ootitfkatn h Ptuja ba okolice sta gooorila v nedeljo, 19. t. m. na predvolionem zborovanjn v Ptafn aa Kvedrooem trga kandidat za poslanca v Zoezno skapščino tovariš dr. Jtrie Potre, minister za znanost in kalfaro pri vladi LRS, m podpredsedttik Mariborskega obiastnega odbora toc. Franc Simonič.
V začetnih besedčth /e kandidat tov. dr. Joie Potrč izročil pozdrave volio-eem kandidata tov. Dušana Kvedra, generallajtnanta JA, ki zaradi velikih nalog na odgovornem vojaškem položaja m mogel priti ponovno med volivce. V nadaljevanju govora je navezal misli vo-liocev na dogodke doma in v svetu, ki kažejo težave in uspehe naše borbe za socializem ter je z njimi povezal razvof-no dogajanje v ptujskem okraju. Pogosto ga je med govorom prekinilo ploskanje in skandiranje tov. Titu, Partiji, bratstvu in snotnosti itd.
»/?es je, kar je povedal,* so na koncu njegovega govora bile prve besede med-sebojnih pogovorov med znanci in pri-jatelji na mestu  zborovan/a.
Mnogo vainih dogodkov med vojno in po osvoboditvu se je vrnilo volivcem v spomin, ko je tov. dr. Joie Potrč go-voril o naporih reakcije po osvoboditvi za povrnitve na razmere stare Jugosla-vije in o naporih Informbirofa po letn 1948, da bi odzvel narodom Jugoslavije gospodarsko in politično samostojnost, o popolnem razpadu reakcije, ki ne more dati nobenega organiziranega odpora ter ko je govoril o sedanjih sovražnih pa-rolah o skorajšnji spremembi družbenega reda v Jugoslaviji itd. Volivci in volivke so ploskali, ko je tov dr. Jože Potrč po-jasnil, iz česa izvira sedanji videz jie%a-. dovoljstva delooHih Ijudi in zakaj so bili delovni Ijudje Jugoslavije po prvi sve-tovni vojni resnično nezadovolfni Skari' diranje »Tifo-Partija« je zadrialo govor-nika, ko je volivcem poiasnil, zakaj za naše narode in vodstvo ni bilo med ooj' no rtiti po vofni druge poti kot pot, ki je bila izbrana. -»Živel maršal Tito« se fe razlegalo po trgu, ko je kandidat razložil, kako se reakcionarni sanjači ne zavedajo. da fe težko vreči oblast izkoriščevalcev v hamtalističnih državah in da fe tisočkrat težje odzveti Ijudstvu priborferto oblast. Skandiranje se fe ponovilo, ko fe opisctl, kako  se je snoval skozi 20 let general-
dm se /e po otvoritvi zborouanja po-jaml na govormškem odm kandidat tov. dr. Jože Potrč, so mn tfoltod na pozdrav odgovorili z viharnim ploskanfem in skandirattjem: »TUo-Partija« m »Brat-stvo-enoinost«.
šiab nase borbe iz najboljših clanov KP, sinov delavcev in kmetoo. »Tito-Partija« se je razlegalo iz stoterih grl, ko je tov. dr. Jože Potrč končal z opisom peščice odpadnikov iz KPJ, ki so rta družbeno-koristnem delu priznali, da se odrekajo, da bi bili agenti Informbiroja v borbi proti jugoslovanskema Ijudstvn in vodstou, ker so spoznali zahrbtne nakane Informbiroja. S ptoskanjem so volivci potrdili, da ho-čemo imeti tovarne, da nočemo trpeti pomanjkanja blaga. da hočemo izvesti petletko in da hočemo postati močna ter gospodarsko neodvisna driava. Z vso po-zornostjo so volivci sledili razlagi o važ" nosti elektrarn, o veličini graditve to-varne alumini/a v Strnišču. Vse je plo-skalo, ko je kariSidat tov. dr. Jože Potrč prikazal važnost izobraženih delavcev v tovarnah, potrebo po večjem stevilu teh-nikov in inženirjev ter strokovnih delav~ cev v novi Jugoslaviji. Razlago o pre-pričevanju množice, o poirebi študija frontnih aktivistov ter pravilnega ravna-nja pri raznih akcijah^jo volivci sprejeli kot nujn<? merinr za ~^vse~~bodoce delo. Razumljiva jim je tudi borba nasih na-rodov s tov. Titom na čela za enako-pravne odnose med velikimi in malimi državami. Informbirofevska politika je sicer vplivala na preusmeriteo nase zu-nanje trgovine, nikdar pa nas ne bo mogla prisiliti, da bi se odrekli naše svo-bode, 1,700.000 irtev te oofne, tov Tita naše petletke ter naše neodvisnosfi. Mi-slimo s svofimi glaoami ne samo zase. temveč za vse narode na svetu.
Med govorom o teh in drugih vpraša-nfih fe kandidaf tov. dr. Joze Polrč na* štel vrsto defstev in primerov iz vsega našefta dosedanječa ustvarfanja Po nie-povih zahljučnih besedah in vzkliku »Naf livi naša neodvisna domovina, nova FLRJ, naj živi naša ožfa domovina Slo-venija in naf žrvi marsal tov. Tito« se je razlepalo po Kvedrovem tr$u vee minut trafafoče ploekanfe in skandiranje »(Hi smo Titovi, Tiio je naš«.
Kandklat tov. dr. Jože Potrč v po govoru po sestanku v Podlehniku
Minister za znanosf in knlturo tovariš dr. Jože Poirč je bit rofen 3. aprila 1903 v Vintarovcih pri Ptuju. Po končani gimnaziji se fe leta 1922 opisal na unioerzo v Zagrebu, kjer se \e leta 1924 prikljačil nq,predni mla-dini, ki se je borila proti velikosrbskema imperializmu za nacionalno ena-kopravnost in ki je širila med dijaštvom napredne ideje. Od leta 1924 dalfe ga je vzgajala Komunistična partija. Kot zavednega borca za praoice de-lovnega Ijudstva ga /« ves čas pregan/ala policija raznih protiljudskih režimov, ki ga je tudi oečkrat zaprla. Od 1930. leta dalje fe deloval kot zdravnih na vasi, se udeleževal vseh političnih akcij naprednega demokra-tirr               nja  ter  bil zaradi   teQO med vofnškofašistično diktaturo  obsojen
na                 zapora,   kontintran  v   domači  obiini  in  poslan  v taborisče  na
Ivanjici. Hljub vse&transki poklicni in politični delavnosti si je našel čas tudi še za znanstveno delo ter se fe zlasti poglabljal o teorifo marksizma in leninizma in v biologijo.
Ob napadn nemškega fašizma na Jugoslavijo se je javil prostovoljno v bivšo jugoslovansko vojsko, bil zajet ter v taborišču skupaf z drugimi tovariši organiziral narodno osvobodilno gibanje Po osvobojenjn fe deloval v okrožnem odboru Osvobodilne tronte v Mariboru, pozneje pa v propa-gandni komisiji 1OOF, kjer se fe posvetil ideološki izgradn/i kadrov. V Slovenskih goricah fe bil izvoljen za Ijudskega poslanca v skapščino Ljud-ske  republike Slovenije.
Delovno Ijudstvo iz ptujskega okrafa ga želi imeti sedaf kot poslanca v Zvezno skupščino.   .