GIBANJE IZVOZA IN UVOZA
Razvoja našc zunanje trgovine ne karakterizira samo stalno po-večevanje obsega, temveč tndi občutne izpremembe v strukturi, posebno pa v smeri njenega gibanja.
Tako so na primer še 1. 1952 evropske države sodclovale v našcm utozu z 68.4 odstolka, a v izvozu z 78,6 odstotka. Po ne-polnih štirih letih naporov, ki so bili usmerjeni h krepitvi zunanje-trgovinskcga proraeta z neevrop-skimi državami, posebno z drža-vami Azije in Južne Amerike, se je položaj znatno spremenil. V 1. 1955 se je zmanjšalo sodclova-nje   evropskih   držav   t   uašem
uvozu za 53,6 odstotka, a pri uvozu za 74,9 oclstotka. Po drugi strani pa je naraslo sodelovanje Azije, Afrike, Severne in Južne Amerike.
Porast našega zunanjetrgovin-skega prometa jc prišel do iz-raza posebno v odnosu do azij-skih in južnoameriških držav, medtcm ko bo v 1. 1956 gotovo v večji meri prišla do izraza zarae-njava z afriškimi državami, po-sebno z Egiptom in Etiopijo.
V I. 1955 je prišlo še do drugc velike spreraembe v smereh gibanja naSe zunanje trgovine. Po polnih šestih letih pretrganja
je priSlo do obnovitve trgovia-skih odnoSajev s Sovjctsko zvczo in drngimi vzhodnoevropskimi državami. Ze lani so te države sodelovale v skupnem izvozu naše države z 9.5 milijardc din ali s 7,2 odstotka, v izvozu pa z 10.4 milijardc ali s 13,2 odstotka.
Dane so možnosti. da se še na-prej občutno povcča zunanje-trgovinski promet s temi država-mi v prihodnjem razdobju.
Danes vzdržuje Jugoslavija redne trgovinske odndšajc z 79 državami, medtem ko je imela 1. 1952 trgovinske odnošajc lc i 59 državami.