m. 100 O Uu&ljnnl, o petek, dne 1. mola 1908. Velja po poŠti: celo leto naprej K 26'— ■ta poi leta H lt 13-— sa četrt leta „ „ 6-50 ::a en mesec „ 220 V upravništvu: k a celo leto naprej K 22 40 aa pol leta „ „ u-20 la četrt leta „ „ 5-60 sa en mesec „ „ 190 /i poillj. na dom 20 h na mesec. Posamezne 5tev. 10 h. (Jredništvo le Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez --dvoriiče nad tiskarno). — Rokopisi sc ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod leto xxxui. Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... II „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat. . 3 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, IzvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne. Upravništvo le v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — --Vsprejema naročnino, inserate In reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188. Današnja številka obsega 6 strani. Parlamentarni položaj. D u 11 a j, .30. aprila 1908. Tovarna za parlamentarne krize ima zopet mnogo posla. Ob velikonočnih počitnicah se je nabralo mnogo netiva, ki razgreva in razburja politično javnost. Največje politične važnosti v trenotju je pač rusiusko vprašanje, ker jc obenem tudi državno. Vladi to vprašanje ne more in ne sme biti — hekuba, že z ozirom na vnanjo politiko ne. Ob sodu, polnem smodnika, je nevarna najmanjša iskra. I11 vzhodna Galicija, rusiusko ozemlje, je političen ognjenik, ki danes tukaj, jutri tam meče iz žrela ogenj in žveplo ljudske ne-volje in strasti. Vlada pa ima jako vezane roke. Ničesar ne more in se ne upa storiti v prilog Rusinom brez vednosti in dovoljenja poljskega kluba. In vendar rusinsko vprašanje sedaj ni nevarno vladi. Rekel bi, da duh umorjenega cesarskega namestnika, grofa Potockega, kot strašna senca lazi za rusinskimi poslanci ter jim jemlje pogum za najostrejše parlamentarno orožje. Nekoliko se le sramujejo krvavega zlodejstva. Skoraj gotovo bodo Ru-sini počakali s puškami ob nogi, da vidijo delovanje novega cesai skega namestnika. Drugo precej nevarno vprašanje je Wahrmundova afera. V poslanski zbornici je bila ta afera že precej pozabljena. Liberalni Nemci so uvideli sami, da Wahr-miind ni vreden parlamentarne krize. Ne ugovarjali bi mnogo, ko bi vlada po ovinkih Wahrmunda storila nemogočega. Toda včeraj je desnica gosposke zbornice, na čelu ji bivši ministrski predsednik grof Thun, z jako ostro interpelacijo zapretila vladi, da ne dovoli ne vojaških novincev, ne državnega proračuna, ako na lep način ne odstrani Wahrmunda. Mi moremo le odobravati ta odločni korak visoke gospode, ki gotovo ne bode brez posledic. \Vahrmund seveda z vso svojo čenčavo-stjo ni vreden parlamentarne krize. Toda naučni minister in takozvane »napredne griže« naj izvedo, da katoliki v Avstriji niso še brezpravni. Vlada naj gleda, da napravi red na inomoški univerzi. Wahr-mundovi in drugi umazani ter otročje neumni pamfleti so le izrodki strupenega sovraštva in črne maščevalnosti, ne pa rezultati resne znanosti. Vendar pa tudi Wahrmundova afera ne bode pogubna za sedanjo vlado, ker se tega političnega re-negata in puhlega kričača otresajo vsi resnejši politiki. Nevarnejše za vlado je vojaško vprašanje. Madjari se bodo konečno udali za sedaj že z ozirom na cesarjevo šestdeset-letnico. Toda vojna uprava z vso silo zahteva večje število vojaških novincev, vsaj za deželno hrambo, ki dobi topništvo. Kakor čujemo, premeščajo mnogo vojakov od infanterijskih polkov k topništvu deželne brambe. In govorimo odkrito. Naša država je daleč zaostala glede na armado za drugimi državami. Odkritega prijatelja pa Avstrija nima nobenega, tudi ne med zavezniki. Uradna politika naših sosedov je pač korektna in nad mero prijateljska. Pa zasledujte in uvažujte dogodke, kakor je bil te dni v Benetkah, katerega sta se udeležila tudi dva bivša avstrijska državna poslanca. I11 ravno mi Slovenci bi morda s politično svojo smrtjo plačali politično nerodnost odgovornih krogov v slučaju resnične vojske. Sapienti sat. Trditi smem, da je večina poslancev trdno uverjena o potrebi, da se vsaj nekoliko zviša število vojaških novincev. Vendar pa jih je mnogo, ki zatajujejo to svoje prepričanje iz strahu pred javnostjo ali pa iz načelne nagajivosti nasproti vladi. So namreč ljudje, ki porabijo vsako priliko, da obmečejo svojega političnega nasprotnika s cestnim blatom iu oblijejo z gnojnico. Zato bode vlada imela mnogo dela in truda, če hoče dobiti dvotretjinsko večino za nujni predlog grofa Kolovrata, nai parlament zviša število novincev za deželno hrambo. Vlada ponuja pač razne olajšave vojaške službe. Pa kaj hoče, ker ljudje vedno raje jemljejo, nego dajejo. Ta navada pa je posebno vdomačena v parlamentu. Tako n. pr. zahtevajo socialni demokratje vse mogoče iu nemogoče stvari od vlade iu države, ne dovolijo pa niti vinarja državi; ti ljudje pač love gade s. tujimi rokami. Ni pa prazna uada, da vlada premaga tudi to težavo. Najnevarnejši za sedaj je za vlado najnovejši jezikovni prepir na Češkem in drugod pri raznih državnih uradih. Sedaj zopet vidimo, da jezikovni prepiri uničijo Avstrijo, ako se primerno ne reši to vprašanje. Nemec ima povsod v državi svoje pravice, ki jih odreka drugim državljanom. Nemec dobi svojo pravico v državnem uradu tudi v Caslavi, a se zgra- ža, ako isto pravico zahteva Ceh 11. pr. v Karlovih Varili ali v Hebu. O razmerah na slovenskem ozemlju niti ne govorim, ker vsi takozvaui slovenski uradniki na višjih klinih uradniške lestve kar trepetajo iu klečeplazijo pred vsakim nemškutarskim prihajačem. Vprašam vas, ali je mogoča pri nas taka pasivna resistenca državnih uradnikov samo iz narodnih nagibov, kakor je na Češkem? Tukaj se zopet zbirajo črni oblaki politične nevihte, ki utegne provzročiti parlamentarno krizo. I11 te krize se tudi mi Slovenci ne smemo ustrašiti z ozirom na nečuveni škandal, ki se je zgodil dne 21. t. m. pri okrajnem sodišču v Celovcu. Ta dogodek ni posamezen slučaj, marveč jasen dokaz nemškega sistema, ki z vso silo prodira proti Adriji. Ako se sedaj ne ustavimo, morejo nam Nemci v kratkem času odrekati pravico obstanka celo na Kranjskem. Predrznost nemških kričačev presega že vse* meje. Sedaj že odrekajo sploh vsako pravico slovenskemu jeziku na Koroškem. Principiis, obsta ! Naš »Slovenski klub« je danes pred sejo, kakor že objavljeno, na predlog načelnika dr. Susteršiča sklenil soglasno, da takoj vložimo na pravosodnega ministra interpelacijo zaradi dogodka v Celovcu, dalje nu;ni predlog tem povodom sploh z ozirom na prezira-nje slovenskega jezika v uradih in šolah, iu tretjič naj se gre takoj deputacija pritožit k pravosodnemu ministru dr. Kleinu. Sklep je bil že davno izvršen. Vložena sta nujni predlog in interpelacija, dr. Šusteršič pa je bil takoj pri pravosodnem ministru v imenu kluba. Minister sicer obžaluje dogodek v Celovcu, a se sklicuje na neodvisnost sodnikov v judikaturi. Ako obvelja to načelo, potem mi nimamo dru-zega sredstva, nego da slovenski sodni uradniki odklanjajo vsak razgovor in vsako obravnavo v nemškem jeziku. Zob za zob! Vederemo. Nemške stranke. Nemške stranke silijo, naj se pojasni politični položaj. Netnško-češki poslanci izjavljajo, da so razburjeni volivci. Razgovor voditeljev nemških strank z Be-ckom ni izboljšal položaja. Nemci sodijo, da pade odločitev že pri razpravi o povišanju števila vojaških novincev v deželni hrambi. Ob petih popoldne so imeli nem- ški poslanci s Češkega skupno posvetovanje, ki se ga je udeležil tudi rajni minister Peschka. Poročali so o razgovoru z Beckom, ki je zastopal svoje stališče o srednji meri. Beck ni pokazal volje, da se popolnoma pridruži stališču nemških strank. Od Becka zahtevajo dejanj. Izjavili so, da hočejo braniti nemške uradnike. V »Fremdenblattu« pa objavlja neki minister (Beck?) poročilo o položaju. Ministrstvo se smatra že za mrtvo, a oni, o katerih se trdi, da so mrtvi, navadno dolgo žive. Kaj se je zgodilo? V poštnem prometu je zopet prejšnje stanje. Upravni uradniki se bodo morali držati predpisov. Zahteva po jezikovni postavi je močnejša, kakor je bila prej. Vlada jo tudiv kmalu izdela. Pravosodne razmere na Češkem so obžalovanja vredne, a v zadnjih letih niso nič novega več. Vlada je vedno pogrešala postavnih določil, ki bi glede na rabo jezika odstranila nevarnosti. »N. Pr. Pr.« objavlja članek, ki ga je spisal najbrže rajni minister Peschka. Članek naglaša, da je položaj vedno bolj zamotan. Nemci zahtevajo, naj se Wessely takoj vrne v Prago in zahtevajo od vlade jamstvo, da se ne bo več uporabljal češki notranji uradni jezik pri poštnih in ostalih uradih na Češkem. Če ne ugodijo Nemcem. mora odstopi nemški minister krajan. Sledila hi pa kriza celega kabineta, ker bi odstopili ž njim tudi ostali nemški ministri. Splošna kriza bi pa imela posledice ne samo za zbornico, marveč za celo državo. Nemški ministri so izjavili, da so solidarni s Peschko. Zahtevajo, naj razveljavijo Ri-neševe odloke iu onemogočijo take dogodke. kakršni so se pripetili pri pošti. Da se pojasni položaj, so odgodili prihodnjo sejo državnega zbora na torek. Beck sili na to, da se položaj hitro pojasni in grozi s kon-sekvencami, če ne bo položaj jasen d.o torka. Rajni Peschka je rekel, da je položaj slab. Vlada zahteva, da se rešijo nujni predlogi po vrsti, iti sicer prvi o povišanju vojaških novincev deželne brambe. Konference za dvetretjinsko večino so se že pričele. Češka parlamentarna komisija. »Češko Slovo« poroča z Dunaja: Parlamentarna komisija češkega kluba je sklenila, da glede na jezikovna vprašanja noče vojevati boja do skrajnih posledic, ker bi sledila kriza, ki jo pa nočejo izzvati stranke »Češkega kluba«. — Bivši češki LISTEK. Gospod Peter. (Ksiadz Piotr.) Spisal Praerwa-Petmayer. — J. S. (Dalje.) »Prečastiti!« »No ... kaj pa?« »Prečastiti, ali ste spali?« »E, samo zadremal sem nekoliko.« »Gospa so ukazali, da naj grem, in prosi, ako bi hoteli prečastiti priti.« »Dobro, dobro, precej pojdeva.« »Prečastiti!« »Kaj pa?« »Ali hodi gospod Jezus po nebesih ravnotako, kakor prečastiti po zemlji?« »Ravno tako.« »Ali je bos?« »Gotovo! Čemu bi pa nosil črevlje, ko je vendar tam toplo.« »I11 ali je kaj velik?« »Ho, I10! Kakor svet!« »In kedar strela zleti. mu gre skozi prste na nogah?« »O. gotovo, gotovo!« »Ali je dober?« »Ho, ho! Kakor med!« »I11 ali je med dober?« »Ali ga še nisi pokusil?« »I11 gospod Bog?« »In gospod Bog je tudi dober.« »Se boljši?« »Nc . . . ravno tako, ravno tako.« »In kako velik jc gospod Bog?« »Tako, kakor gospod Jezus.« , »Prečastiti!« »Kaj pa?« »Gospa so veleli iti in prosi, če bi hoteli prečastiti priti.« »Dobro, dobro, pojdiva!« »No, le pojdite. Dajte ini roko. Le počasi, zakaj stari ste.« In Ignacij je prijel gospoda Petra za roko iu šla sta skupaj po stezici, razgovar-jajoč se med potoma na dolgo in resno. Gospod vikar namreč, ki je imel mnogo opravka, in sicer težkega opravka s službo božjo iu z ljudmi, in je neprenehoma, noč in dan teologična dela študiral, mu je bil majhna opora, tako da gospod Peter ui imel mnogo časa misliti na smrt, tem manj, ker jc vedno zagotavljal, da od sto let niti dneva nc odpusti gospodu Bogu. Toda nekega jesenskega večera, ko je že solnce zahajalo in le šc zadnje vijoličaste pege puščalo na temnem nebu, se jc gospod Peter, ki je že dolgo tiho sedel na verandi, kakor hi spal, uagloma obrnil k nasproti sedečemu organistu in rekel z resnejšim glasom kakor navadno: »Gospod Dziengielewski, zdi se mi, da bo treba iti.« »In kam, ako smem vprašati?« »Dalje kot v župnijsko pisarno. Tjakaj! . . .« In pokazal je k pokopališkemu zidu, ki se je belil od daleč. Dziengielewski se je razžalostil: »Česa vse ne poveste! Da resnico govorim, to se uiti ne spodobi, pfe! Lahko bi še nesrečno uro . . .« »No. videl boš, gospod Dziengielevv-ski, da mi je treba oditi. Čas je tu in jaz moram teh trinajst let gospodu 15ogu odstopiti.« »O. o! Prosil bi, da bi prečastiti takih zoprnosti ne govoril!« »L, čas je tu. Baš danes zjutraj sem se izpovedal, kakor nalašč. In sveto obhajilo sem prejel. Pripravljen sem. Lahko bi poslali tudi še po gospoda vikarja, toda prositi ga lepo odpuščanja, ker bo gotovo sedel nad ,Sumo teologično' ali nad .Nasle-dovanjem Kristusovim'. Take narediti za kanonike, ne pa mene, staro šaro.« Od polja čez vrt jc prihajal hladen in uvel jesenski vonj in slišati jc bilo tihi, enoglasni šum vetra. »Gospod Dziengiele\vski,« se je oglasil starček. »Čujem, vaša milost, prečastiti gospod kanonik.« »Poslušaj, toda ne mene, ampak svet. Ali slišiš ta šum? Zdi se mi, da slišim vrtenje celega velikega stroja, katerega mojster iu večni strojevodja je Bog sam. Na oseh se vrte planeti in soluca, vse gre svojo pot iu šumi. Ves svet šumi. A on, izumitelj in večni strojevodja, posluša in se raduje. Pomisli le, gospod organist kloni-šk i4 Matej Timotej Dziengielewski, z grbom cikorija, kakšen ogromen, čudovit šum mora hiti to! Misliš, da to tako šumi kot mlin gospoda Kuba Mihajlovega iz Zardaviče, kot tisoč takih mlinov? Ho, ho! Kot vsi valovi Atlantskega oceana in vse vihre Sahare obenem skupaj. Le poslušaj . . .« »Poslušam, gospod kanonik.« »Slišiš?« »Slišim, kako veter po vrtu šumlja.« »A tega šumenja sveta, tega velikanskega stroja, ne slišiš?« »Ne. z dovoljenjem vaše milosti pre-častitega gospoda kanonika.« Gospod Peter je pomolčal za treno-tek. a potem je začel iznova: »Odpri, gospod organist, okno na severni strani. Naj pride kolikor mogoče vonjave iz polja noter. Bodi tam kakor hoče .. . morda bodo tam, ako milostljivi Bog hoče, krasna svetloba, angelski zbori. minister rojak dr. Pacak je glede na spor z ministrom Praškom naznanil, da odstopi kot podpredsednik »Češkega kluba« in kot član parlamentarne komisije. AVSTRO - OGRSKA. Skupni ministrski svet. Včeraj ob 10. uri dopoldne se je vršilo skupno ministrsko posvetovanje. Vodil ga je Aehrenthal. Udeležili so se ga Beck, dr. Koryto\vski, dr. Wekerle, dr. Popovies, Schonaich, Burian in admiral grof Monteeuccoli. Razpravljali so o skupnem proračunu za leto 1909. Posvetovanja trajajo do srede majnika. Krščanski socialci so izvedeli, da je predlagala ogrska vlada. naj se dovoli povišanje častniških plač, a šele za bodoče leto. Delegacije naj bi pa zborovale jeseni. Krščanski socialci smatrajo predlog za tak, o katerem ni mogoče razpravljati. Prihodnji skupni ministrski svet se vrši 10. majnika. Predsedoval mu bo cesar. Ob tej priliki se reši vojni proračun in vprašanje o povišanju častniških plač. O odlokih dvornega svetnika Rineša razsodi najvišje sodišče. Pravosodno ministrstvo predloži razsodbe podpredsednika praškega višjega deželnega sodišča dvornega svetnika Rineša plenarni razsodbi najvišjega sodišče, od katerega lahko zahteva pravno mnenje. Najvišje sodišče ima pa tudi samo pravico. da graja poslovne napake prve in druge instance. Poštni spor. Voditelji nemških strank in rajni minister Peschka so obljubili nemškim am-bulančnim uradnikom, da hočejo storiti vse, da se odpravi razdelitev ambulanc. Nemci se tudi jeze, ker prilepljajo Cehi okolu jubilejnih znamk ovitek s češkim napisom: »Češko sokolsko društvo v Smi-chovu.« Gosposka zbornica in delavsko ministrstvo. Glasilo krščanskih socialcev »Reichs-post« odločno izjavlja, da zahteva stranka, da se prideli obrtno šolstvo delavskemu ministrstvu brez mešetarjenja in brez kompromisa. Skarda češki višji deželni maršal. Češki listi poročajo, da postane češki višji deželni maršal gosposkozbornični član Skarda. Ogrsko-hrvaški državni zbor je odklonil predlog Rumunca Manina, ki je predlagal, naj se izreče nezaupnica predsedstvu, ker strankarsko uporablja poslovnik, kakor tudi predlog Bozokega, naj se odpravijo plače podpredsednikov. Razprava proti morilcu Potockega. Dunajska zagovornika Sziczynskega in njegove matere, dr. Rode in dr. Press-•burger še nista došla v Lvov, ker sta dobila obvestilo, da smeta intervenirati glede na pravice obdolžencev le z ozirom na akte, ki obsegajo dejansko stanje umora. Dne 1. majnika je napovedana seja rusinskih poslancev, ki delajo na to, da sodi morilca kako negališko sodišče. UVRSTITEV V VIŠJI RAZRED AKTIVI-TETNIH DOKLAD. Poslanca Prade in dr. Svlvcster sta včeraj pri finančnem ministru Korytovv-skem urgirala odločbo, ki bi se ž njo pomaknilo nekaj mest v višji razred dejan-stvenih doklad. Ta odločba se jc imela izdati že o Veliki noči. Finančni minister je izjavil, da je dotično naredbo že bil pri- rajske dišave in vsa čuda, toda kloniškili polj vendar ne bo tam. nc bo tam tega vonja iz mojega župniškega vrta . . . Večnost je dolga, toda tudi petdeset let ne preskoči vsak pes . . . Te mlade brste daš podpreti in da boste hruške na zimo dobro s slamo ovili . . . Ho, ho! Takega vonja ne bode . . . Gospod Dziengielewski, bil sem v obljubljeni deželi, v Arabiji, v italijanskih pomarančnih vrtih, a takega vonja, kakor je'bil prej pri meni v Zala-nih in potem tu v Klonicah. ni bilo nikjer. Gospod Dziengielewski!« »Na uslugo gospoda kanonika.« »Ali že mesec vzhaja?« »Da.« »Ali je svetel? Težko mi je pogledati v ono stran.« »Svetel.« »No, hvala Bogu! Ne hotel bi umreti ob slabem vremenu.« »Uu! Kaj pa vendar, gospod kanonik?« »Tiho, gospod Dziengielewski, tiho! Mesec sveti moji duši. šla bo po jasni poti. Dobro je, čeprav gre iz hodnika. To je ravno tako, kakor iz polja. V našem rodu je malokdo umrl na postelji. Na polju so preminili. Dobro, da so našli svoj konec. pravil ter predložil ministrskemu svetu. V isti je zahteval v pokritje višjih stroškov 2 milijona kron. Ministrskemu svetu sc je zdelo, da ta znesek ne odgovarja potrebščinam; zato mora sedaj dati vprašanje z nova proučiti in staviti ministrskemu svetu nov predlog, kar se zgodi te dni. Dotič-na odločba utegne iziti še tekom maja meseca. BOLGARSKO SOBRANJE je razpuščeno. Nove volitve se vrše dne 7. junija. PORTUGALSKO ZBORNICO OTVORIL KRALJ. V Lizboni so slovesno dne 29. t. m. praznovali 821etnico ustave. Prekinili so dvorno žalovanje. Kralj Manuel je sam otvoril zbornico. Mladi kralj se je spominjal smrti kralja Karola in apeliral, naj se združijo vsi prijatelji miru in narodovega napredka. Kralj se jc zahvalil vladarjem in časopisju za simpatije ob napadu. Spominjal sc je srčne lojalnosti naroda kralju, ki mu omogoči, da vzdrži način odgovorne oblasti. Naglašal je potrebo, da se pre-osnuje ustava. Kralju so živahno pritrjevali. DEMONSTRACIJA ANGLEŽINJ ZA VOLIVNO PRAVICO. Angleška liga za ženske pravice je napovedala za 21. junija velike demonstracije. Nad četrt milijona Angležinj s celega Angleškega pride na shod v londonski Hy-depark, kjer bo govorilo 80 govornic. Na dano znamenje zakličejo vse zborovalke: »Volivno pravico ženskam!« VSTAJA V FRANCOSKI ZAHODNI INDIJI. V Battambanu je izbruhnila vstaja proti Francozom. Rezident zahteva nove čete. Oblasti in Evropejci se pripravljajo na obrambo. Dnevne noulce. + Nečuven atentat na pravice slovenskega jezika. Dr. Susteršič je vložil pri celovškem deželnem sodišču slovensko tožbo, toda celovško deželno sodišče je tožbo zavrnilo, češ, da bi imel o njej sklepati prvi senat, v katerem pa nobeden sodnik ne zna slovenski. Zato naj dr. Su-steršič napravi vlogo nemški! In to je storilo deželno sodišče na Koroškem, kjer jc še po kričeči uradni statistiki do 100.000 Slovencev! To jc silna provokacija vsem Slovencem. Tudi deželnemu sodišču v Celovcu bo treba odločno dokazati, da si Slovenci ne pustimo celo od onih, ki so postavljeni za varuhe pravice, tako kršiti po ustavi nam zajamčeno enakopravnost! + »Klerikalno-nemška zveza«. Pri »Nar.« so ob pamet. Neprenehoma trobijo staro pesem o »kler.-nemški zvezi«. Zdaj to zopet dokazujejo z volitvami deželnega odbora v razne komisije, češ, da ni bil izvoljen zastopnik narodno - napredne stranke v nobeno komisijo. A tu je postopal deželni odbor popolnoma pravilno. Komisije, v katere je imel voliti deželni odbor svoje zastopnike, so večinoma agrarnega značaja, in zato so morali biti izvoljeni vanje kmečki zastopniki, in ker je grof Barbo agrarec, je moral tudi on prevzeti izvolitev v razne komisije. Dr. Tavčar je itak upravni svetnik dolenjskih železnic in ker ima mestna občina ljubljanska tudi svoje zastopnike v raznih komisijah, ki se nje tičejo, ni treba zato skrbeti še deželnemu odboru. Siccr pa take volitve nimajo političnega pomena. Kakšna politika se naj pa neki uganja v kemičnem preizkuševališču? Smejati se mo- kajti kdo ve, kaj bi bilo ž njimi, tako kot z drugimi. Plemstvo brez duševne plemenitosti služi človeku, kakor čoln mački... Gospod Dziengiclevvski!« »Poslušam, gospod kanonik.« »Oblečeš me v novo sutano, v ono s svilnato podlogo, prepašaš me s svilnim pasom, vanjo vtakneš zlato iglo s Kora-bom,*) obuješ me v nove svetle črevlje, okoli vrata deneš kanoniško verižico, moja vojna odlikovanja položiš na prsa. Prstan na roki pa pusti, naj gre z menoj . . . Posuješ me s cvetlicami, posebno mnogo materine dušice, kajti ona zelo diši. ob glavi pa narcise. In mojo sabljo, gospod Dziengielewski, zlomiti, ker sem zadnji našega rodu . . . Kaj pa je vendar, ti tuliš, gospod Dziengiclevvski?« »U-u-u, gospod kanonik, srce mi parate . . .« »Ali veš kaj. gospod Dziengiclevvski, škoda je sabljo zlomiti, pa mi jo rajši položi med gube sutane, tako da ne bo gospod vikar videl. V roke križ, kakor bi bil samo duhovnik, toda ob strani sabljo . . . Čutiš li, kako duliti iz mojega vrta. Gospod organist?« (Dalje prili.) *) Poljski grb. ra človek, če ob istem času bere po nemških listih strašno zabavljanje nad zatiranjem nemštva od strani S. L. S., ker sta prišla v deželni šolski svet dr. Susteršič in dr. Lampe. Liberalci jima očitajo, da sta v zvezi z Nemci, Nemci pa, da hočeta vse nemštvo uničiti. Smešno! S. L. S. gre svojo pot naprej, naj govore drugi, kar hočejo! + Meščanska zveza se je ustanovila v Kranju pretečeni ponedeljek. Društvo se hoče potegovati za politične pravice in gospodarski prospeh meščanstva. Društveno glasilo je »Slov. Meščan«. V odbor so bili izvoljeni gg.: Tomaž Pavšlar (načelnik), Hlebš (podpredsednik), Jarc. Koblar, Kumer ml. (tajnik), Marenčič (podpredsednik), dr. Globočnik, Rebolj (blagajnik), Ovčjak in \Vindischer; gg. Anzelc in Gorjanec sta prcgledovalca računov. Upati je, da se ta organizacija krepko razvije, saj začetek je srečen! + Jubilejski sprevod na Dunaju dne 12. junija 1908. Kakor znano, udeleži se slavnostnega sprevoda na Dunaju tudi kranjska dežela pod pokroviteljstvom gospoda deželnega glavarja Frana Sukljeja. Umetniško uredbo tega oddelka, obstoječega iz več skupin v narodnih nošah, prevzel je klub slov. obr. umetnikov »Sava« ter je poveril slikarju Rili. Jakopiču v Ljubljani izvršitev vseh za ta sprevod potrebnih priprav. Do uprizoritve sprevoda ie le še malo časa; treba pa je nad 300 udeležencev v pristnih narodnih nošah iz raznih krajev dežele. Zato se obrača podpirani na prebivalstvo cele dežele z nujno prošnjo, naj ga ono podpira pri nabavi kostumov. V prvi vrsti naj se blagovolijo prijaviti dotičniki, ki žele sodelovati v lastnih narodnih kostumih, dalje vsi oni lastniki kostumov ali delov kostumov, ki so voljni jih posoditi, — tudi proti odškodnini— za čas sprevoda. Udeleženci ne bodo imeli nikakih izdatkov. Ker sc vrši slavnostni sprevod žc 12. junija t. 1., so prijavljenja nujno zaželjena, najbolje osebna, siccr pa pismena z natančno navedbo kostumnih delov in naslova. Prijavljenja sprejema Rihard Jakopič, umet. slikar v Ljubljani, F.monska cesta 2, I. nadstr. — Rihard Jakopič, umetni slikar. -j- Birmovanje v ljubljanski škofiji meseca maja: 3. Žužemberk, 4. Hinje, 5. Ambrus, 6. Zagradec, 7. Dobrnič, 8 Ajdovec. — Blejsko zdravlšče. Deželna vlada je izdala razglas, s katerim izpreminja zdraviški red za zdravišče Bled. Zdraviš-ki okraj obsega celo občino Bled. Za oskrbovanje zdraviških stvari se postavi zdra-viška komisiia, v kateri bodo zastopniki občine, hotelskih in vilskih posestnikov, gostilničarjev, okrožni zdravnik in dva zastopnika zdraviških gostov. Zdraviška taksa znaša na dan 30 vinarjev, godbena taksa 20 vinarjev. Za tri tedne znaša zdraviška taksa K1 K, godbena taksa 4 K. Jugoslovanska razstava »Lade« v Zagrebu. Izmed slovenskih umetnikov so poslali na to razstavo svoja najnovejša dela Vesel, Šantl, Globočnik, Vavpotič in Grbič. Razstava je zelo zanimiva in je upati najlepši uspeli. — Tržaški »Balkan« jc z včerajšnjim dnevom prenehal izhajati. Ako se odstranijo neke zapreke, bo list zopet izhajal v preurejeni obliki. Odziv, ki ga je list našel, ni odgovarjal velikim žrtvam. — V Podragi vprizori ondotno izobraževalno društvo prvo nedeljo majnika igri »Zapravljivec« in »Dve pismi«. Pevski zbor bo med drugim zapel tudi Alojzija Miliclčiča »Venček narodnih pesmi.« Prijatelji prave izobrazbe in prijetnega razvedrila dobro došli! — V Vintgar! Restavrater gosp. Jožef Zumer je po povratku z Dunaja, kjer je bil s kranjskimi hotelirji in gostilničarji, takoj otvoril restavracijo v Vintgarju, kjer se bo gostom in izletnikom dobro postreglo. V Vintgar! — Obesil se je približno 401etni Janez Hreščak v Dolenji vasi pri Senožečah. V petek zjutraj so ga našli v hlevu. Pred par meseci je prišel domov iz Amerike. Baje se mu je zmešalo. — Avtomobil na cesti od Rakeka do Markovca. Iz Cerknice se nam piše: Veliko razburjenje je zbudilo med tukajšnjim ljudstvom, ko se jc izvedelo, da je g. F. Žagar naročil velikanski tovorni avtomobil, s katerim hoče prevažati les iz Markovca na Rakek. Cesta je pa tako ozka, da se mu nc bi bilo mogoče umikati, in ker je na tej ccsti jako veliko vožnje, bi se zgodile gotovo neštevilne nesreče. Avtomobil s tovorom bi tehtal kakih 8500 kg., kaka nesreča bi se lahko primerila ob hudih klancih ali tam, kjer bi se cesta raz-močila, si vsakdo lahko misli. Tudi za cestne odbore bi iz tega vzrastli veliki novi stroški. Zato je razburjanje ljudstva um-Ijivo in oblasti bi dobro storile, da tu posežejo vmes. Javen shod zagrebškega meščanstva. V nedeljo, 3. t. m., bo v zagrebškem streljišču javni shod zagrebškega meščanstva z edino točko dnevnega reda: Poli-tiška preganjanja na Hrvatskem. — Nov vozni red, v lični žepni obliki, veljaven od 1. junija dalje, izda koncem meseca maja kot prilogo »Slovencu« »Katoliška tiskarna«. Inserati se sprejemajo le do 15. t. tn. — Generalni vizitator za frančiškansko provlncijo sv. liieronlma v Dalmaciji. O. Vendelin Vošnjak, provincijal hrvaških frančiškanov, je imenovan od generala frančiškanskega reda generalnim vizita-torjem za provincijo sv. Hieronima v Dalmaciji ter je včeraj odpotoval iz Zagreba na kanoniško vizitacijo. — Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnetn okraju Rudol-fovo. — V svrho ustanovitve takega društva se je sešel v četrtek, 23. t. m. prav dobro obiskan shod v prostorni dvorani tukajšnjega okrožnega sodišča. Shod je bil sklical c. kr. sodni nadsvetnik Smola, predstojnik tukajšnjega c. kr. okrajnega sodišča. Bili so zastopani vsi stanovi iz mesta in z dežele. Med drugimi so bili navzoči: dvorni svetnik Gerdešič, predsednik c. kr. okrožnega sodišča dr. Kavčič, c. kr. sodni nadsvetnik Škerlj, več sodnijskih svetnikov, kolegiatni kapitel, mestni župan pl. Sladovič, dr. Pilshofer, msgr. Peterlin, dr. Šegula s soprogo, prednico Vincencijeve družbe, od c. kr. davčnega urada gg. Bihlmeier, Murgel in Au-man in c. kr. okrajni šolski nadzornik Turk, itd. Na predlog gospoda sodnega nadsvetnika Smola jc bil per acclam. izvoljen za predsednika shoda gospod prošt dr. Elbert, ki se v toplih besedah zahvaljuje za izkazano zaupanje, povdarja važnost takega društva, citira besede kraljevega pevca: »Oče in mati sta me zapustila, ti pa, o Gospod, si me vsprejel« — in izreka prepričanje, da bo marsikak varovanec pozneje s hvaležnostjo priznaval, kako mu je le društvo pripomoglo, da more delati za svoj časni in večni blagor. Nato se je prešlo k dnevnemu redu. G. sod. nadsvetnik Smola izvaja potrebo takega društva opiraje se na nekatere konkretne slučaje iz svoje sodnijske prakse. G. sodnijski kan-celist Zupančič prebere načrt društvenih pravil, ki sc sprejmejo s par izpremem-bami, ki sta jih predlagala g. pl. Sladovič in nadsvetnik Smola. Zvečine vsi navzoči so nato prijavili svoj pristop k novemu društvu in izrekli željo, naj se jih vpiše med ude, ko bodo pravila potrjena. Na predlog gospoda nadsvetnika Smola so se nominirali v prihodnji društveni odbor sledeči gg.: prošt dr. Sebastian Elbert, Josip Gerdešič, c. kr. dvorni svetnik, Simon pl. Sladovič, župan, dr. Jakob Schegula, odvetnik, frančiškan o. Gothard Podgoršek, Ivan Zupančič, kancelist, Josip Zurc, župan iz Kandije in Viljem Gebauer, nadučitelj v Smihelu; dalje namestniki: Anton Šmidovnik, župnik v Prečni in Janez Podboj, župnik v Toplicah. Za računska preglednika sta bila voljena: Julij Bučar, sod. tajnik in Karol Barborič, trgovec. Prebere se še dopis gosp. župnika iz Toplic, v katerem v krasnih besedah želi društvu procvit in obilo dobrotnikov in sklep obč. odbora v Poljanicah, ki je vo-tiral precejšen znesek v natuen društva in obljubil vsakoleten prispevek. Še enkrat apelira gosp. predsednik na velikodušnost udeležencev in sklene zborovanje z željo, da bi se novemu društvu posrečilo v nekaj letih postaviti sirotišnico v dolenjski metropoli kot jubilejski dar za leto 1908. »Z združenimi močmi na delo!« — Tatvina. Jelka Vidmar, predstojnica dekliškega internata v Zagrebu, je opazila, da ji je nekdo kradel ie pisalne mize zdaj večje, zdaj manjše svote, po 100, 90 in 70 kron. Redarstvenc preiskave so dognale, da je to delal v internatu zaposleni sluga Ivan Starčič, ki je čin tudi priznal. Izročili so ga pristojnemu sodišču. — Zaplenjene slike kralja Petra. Iz Mostarja brzojavljajo »Hrvatski«, da je policija v neki tamošnji trgovini zaplenila več stotin slik kralja Petra — na omotih cigaretnih papirčkov. Proti trgovcu bo baje sodnija postopala zaradi vcleizdajc. — Konji so pohodili v torek popoldne kmeta Jakoba Pavloviča v Vugrovcu. Ko je oral, sta se konja naenkrat plašila, on je padel od pluga, konja se obrneta ter začneta orača teptati. Nato se spustita s plugom v beg. Kakih 500 korakov dalje so ju sosedi vjeli. Pavlovič jc obležal nezavesten, z mnogimi ranami na glavi in truplu. Prepeljali so ga v bolnišnico usmiljenih bratov v Zagrebu. — Ladjo »Dreadnought - sistema« so izpustili 28. t. m. v morje v Italiji. Ladja ima ogromno vsebino 20.000 ton, je dolga 150 metrov, 21 pa široka. Stroja razvijejo 30.000 konjskih sil. Oborožena bo z 10 topovi po 30*5 cm kalibra, 24 topovi kalibra 25-4 cm in 16 opovi manjšega kalibra. V par dneh i/.pi lijo enako velikansko ladjo v morj C, ellamaru. Vrhtega je v gradbi .on .jlovccv in I ladja - poiz- vedovavka. — Italija zelo povečuje svojo mornarico. — Predrzna goljufija. Januarja mes. t. I. se je naselil v Mrzli vodici v družbi neke ženske, o kateri je trdil, da je njegova soproga, neki F. S. ter vzel v najem veliko posestvo za najemnino 2800 kron na leto. Pravil je, da ima 80.000 kron premoženja. Vzel je v službo gospodarskega upravitelja in kuharico, ki jima je obljubil lepe plače; morala pa sta položiti varščino skupaj 1900 kron. Potem si jc nabavil na upanje konja in kočijo itd. ter si izposodil tudi denarja, češ, da dobi čez par dni od nekega denarnega zavoda veliko svoto. Na tak način si je prilastil od raznih lahkovernih ljudi okolu 6000 kron. Nihče ni sumil' o njegovi poštenosti, dokler ga ni neke noči začetkom preteklega meseca zmanjkalo s spremljevalko vred brez sledu. — Goljufiva ciganka zaprta. Neki Antoniji Braut v Trstu je ciganka Marija Ka-riš izvabila 15 kron, da jo reši nagle smrti, katero ji je prorokovala z dlani. S to svoto je ciganka imela plačati sv. mašo za verne duše v vicah. Ker je pa potem, ko je dobila gornjih 15 K, zahtevala še nadaljnih 5 K, ki še manjkajo za sveto mašo, in še nekaj za svoj »trud«, dala jo je Braut, ki so ji med tem sosede oči odprle, aretirati. — V Rabu (Dalmacija) namerava socialno-demokraška stranka na Dunaju zgraditi zdravilišče za delavce. — V Staremgradu so prošlo nedeljo blagoslovili novo šolsko poslopje, o katerem pravijo, da je najlepše urejeno v celi Dalmaciji. Šolskim otrokom se je o tej priliki razdelila spominska knjižica, ki jo je spisal nadučitelj Peter Kuničič. — Visoka starost. V Požegi je 24. t. m. umrl najstarejši meščan Gjoko Ristič v dobi 96 let. — Smrt vsled pijanosti. Pri podjetniku Slavku Ferkoviču uslužbeni kočijaž Miroslav Lončarič je v ponedeljek večer v Baroševi ulici v Zagrebu, ker je bil pijan, trčil v težak, s kamenjenrn naložen voz, padel s sedeža in priletel pod kolo. ki mu je zmečkalo glavo. Bil je na mestu mrtev. — Streljal na dekle Milko K. v Zagrebu je v ponedeljek jutro pekovski pomočnik Fran Kraljic. Na srečo dekleta ni zadel. Kraljič je to storil menda iz ljubosumnosti. Izročili so ga sodišču. — Poboj pri igri. V Foškulinu nastanjeni Ivan Kalčina iz Grožnjana ie igral prošlo nedeljo z Janjom in Antonom Slivar takozvani »bankuc« ter dobival. To je brata Slivar ujezilo, nastal je prepir, v katerem je Anton Slivar pograbil kamen ter ga vrgel Kalčini v glavo in mu razbil čre-pinjo. Prepeljali so ga v Vrsar, kjer ga je pregledal tamošnji zdravnik, ki ga je ukazal prepeljati v bolnišnico v Pulju. Brata Slivar so zaprli. — Smrt v tujini. V rudniku v Alleghe-nyju je ubilo Slovenca Val. Drupa, doma iz Stopič. STAVKA HRVAŠKIH VSEUČILIŠČ-NIKOV. V sredo popoldne bi imeli biti promo-virani štirje doktorandi-pravniki. Dijaštvo je vsled sklepa, da se ima ustaviti vse tehniške funkcije vseučilišča, te promocije preprečilo. Trije kandidati so prostovoljno odstopili, četrti jc bil prisiljen. SHOD HRVAŠKIH AKADEMIKOV. V sredo večer so imeli zagrebški akademiki v restavraciji »Kolo« zaupni shod. Navzočih je bilo okoli 600 vseučilišnikov. Izvolili so »dijaški bureau«, ki bo imel nalogo, da bo obveščal dijaštvo o tekočih poslih na vseučilišču za časa dijaške stavke in vodil agende pri selitvi posameznih skupin vseučiliščnikov na druga vseučilišča. Večina dijakov pojde v Prago, nekaj na Dunaj in v Gradec. Štajerske noulce. š Duhovske vesti. C. g. Rudolf Rak-telj, župnik v Radgoni, je imenovan za župnika na Bizeljskem. Prestavljeni so čč. gg. kaplani: Adolf Gril iz Bizeljskega v Koprivnico, Ivan lic iz Šmarja pri Jelšah v Št. Pavel pri Preboldu, Sinko Franc iz Marenberga v Šmarje pri Jelšah, Bratušek Franc od Sv. Miklavža pri Ormožu k Sv. Juriju ob Ščavnici, Ivan Alt iz Št. Lenarta v Slov. gor. v Marenberg, Štuliec Franc od Sv. Jurija ob Ščavnici k Sv. Miklavžu pri Ormožu, Goričan Ivan od Sv. Petra pri Radgoni k Sv. Lenartu v Slov. gor. š Načelnik S. K. Z. državni in deželni poslanec Roškar jc izročil v državnem zboru zadnji četrtek dne 30. aprila veliko število peticij proti uvozu srbske živine, ki so se sklenile na zadnjih shodih pododborov S. K. Z. Zahteval jc tudi besede ter v govoru predlagal vsled važnosti peticij, da se natisnejo tudi v zborničnem zapisniku. š Mi gremo naprej. Med kmečkim ljudstvom na Štajerskem se vrši v političnem življenju zadnji čas velik preobrat. Mirno in sistematično delovanje S. K. Z. na eni strani, in na drugi strani zabavljanje in netenje neprestanih prepirov od liberalne stranke je ljudstvo spregledalo in sedaj so se začele kazati tudi posledice. Na shode pododborov S. K. Z. so prihajali tudi mnogi prejšnji pristaši Narodne stranke ter prijavili svoj pristop h kmečki stranki. Za deželnozborske volitve je ta proces v javnem življenju na Štajerskem velikega pomena. š Društvo za varstvo mladine v Mariboru. Tudi mariborsko okrajno sodišče se je pridružilo akciji za varstvo mladine ter ustanovilo v to svrho društvo, kakor se slična ustanavljajo sedaj pri vseh sodiščih. Priprave je vodil vodja okrajnega sodišča deželnosodni svdtnik Liebisch, ki je bil izbran tudi predsednikom novega društva. Pričakovati bi bilo, da bodo v odbor poklicani tudi Slovenci, ker je okrožje slovensko in imajo Slovenci vsled tega tudi nemajhen interes na delovanju društva, in tudi kdo izmed duhovščine, katera je že pri pripravah za društvo, na čelu ji mil. knezoškof, pokazala veliko zanimanje. Toda deželnosodni svetnik Liebisch je pred odborovo volitvijo izročil nemškemu udeležencu na shodu kandidatno listo za odbor; na kateri so figu-rirali nemški politiki kakor \Vastian, Ges-sarek, nobeden Slovenec in nobeden duhovnik. Vsled te netaknosti je vložil dr. Korošec s svojimi tovariši interpelacijo, v kateri opozarja na pristansko postopanje Liebischevo ter zahteval, da se da Slovencem in prizadetim krogom primerno zadoščenje. š Ogenj je uničil 22. aprila pri Sv. Marjeti na Dravskem polju hišo in gospodarska poslopja Mihaelu Kostevšek. š Odhod dragoncev iz Slovenske Bistrice. Pretekli ponedeljek sta zapustili Slovensko Bistrico dve eskadroni 4. dra-gonskega polka. š Umrla je v Celju 24. t. m. gospa Jenny Teichtmann, roj. de Besangon, stara 75 let. Poučevala je v Celju mnogo let francoščino. š Imenovan je pravni praktikant pri celjskem okrožnem sodišču g. dr. Emil Vu-činič avskultantom. š Umrl je v Vitanjah 24. t. m. Anton Wenk, star 91 let. š Častnim meščanom so imenovali poslanca Wastiana mestni zastopi v Mariboru, Ptuju in Slov. Bistrici. š Velika goljufija pri južni železnici. Kakor znano je obsodilo okrožno sodišče v Celju uradnika južne železnice Schon-thonerja in Engelbrechta radi zločina goljufije, ki sta jo izvršila pri južni železnici. Schonthoner je bil obsojen v triletno težko ječo, proti Engelbrechtu pa sodba ni bila izrečena kljub temu, da so ga porotniki spoznali krivim, ker so ga izvedenci spoznali nenormalnim. Z zadevo se bo pečalo prihodnje porotno sodišče. Glede Schonthonerja je prijavil njegov zagovornik dr. Rosenfeld ničnostno pritožbo. V nji je navajal, da obtoženec ni imel 8 dni časa za pripravo h glavni obravnavi. Najvišji sodni dvor je 27. t. m. upošteval vzroke, ki jih je navedel zagovornik za ničnostno pritožbo ter ukazal, da se ima obravnava še enkrat vršiti. š Ogenj je uničil v Šmartnem pri SI. Gradcu poslopje mizarja Josipa Kreinerja. Zgorela mu je vsa obleka, perilo, žito, sploh vse, kar je bilo v poslopju. š Odlikovanje. Namestništvo je podelilo za 401etno zvesto službovanje častno svetinjo gospodični Mariji Slana, hišni po-sestnici v Ptuju in Albertu Hoiker, poslovodji v Ptuju. š Krvav pretep. Pri Sv. Marku iz ptujske okolice sta v soboto zvečer ob 11. uri napadla pretepača Stafela in Bezjak posestnikovega sina Vidoviča iz Stanečke vasi, ko se je vračal domov, in ga tako poškodovala s kamenjem in nožem, da bo težko okreval. — Istega dne so se po procesiji stepli fantje iz Leskovca z onimi od Sv. Barbare. Več je bilo težko ranjenih. š Umrl je v Mariboru g. Albert Avsc-nek, uradnik mariborske posojilnice, star 52 let. š Posledice deževja na Štajerskem. Zadnje neprestano deževje je naredilo po Slov. goricah in na Murskem polju veliko škode. Nastale so povodnji in plazovi. Poslanec Roškar je vložil zadnji četrtek nujni predlog za sodne okraje Ljutomer, Gornja Radgona, Sv. Lenart in Maribor, v katerih opozarja vlado na škodo ter zahteva podpore. Ljubljanske noulce. lj Javna telovadba. Udeležba obeta biti velikanska, ker je le malo vstopnic za sedeže šc na razpolago. Telovadci imajo ob pol 12. uri skupno sv. mašo v frančiškanski ccrkvi. Po maši je skupni obed v kleti hotela »Union«. Po obedu pa glavna skušnja. Blagajna s,e odpre v »Unionu* dopoldne ob 10. do 11. ure, popoldne pa ob 3. uri. Ij Komerz. Pri komerzu telovadnih odsekov v nedeljo zvečer sodeluje celotna vojaška godba, ki bo izvajala sledeči program: 1. Lehar: »Nočne luike«, koračnica. 2. Lehar: »Rudeče rože«, valček. 3. Tittl: »Slovanska overtura«. 4. Dvorak: »Slovanski ples« št. 6. 5. Verdi: »Glasbene slike iz opere »Aida«. 6. a) Schubert: »Moments musical«. b) Nebdal: valček iz baleta »Miss Gutterfley«. 7. Nigl: »hrvaške pesmi, potpourri. 8. Neu: Gestč a) En-tre akt, b) Olist valček (iz operete »Lepi gardist«.) 9. Šebek: »Zbor dervišev««. 10. Estl: »Kinematograf v zvokih«. 11. Zaje: »Večer na Savi«. 12. Kraus: »Junaki iz Lika,« koračnica. lj Prvi maj v Ljubljani je; povsem miren. Zjutraj je bila budnica z vojaško godbo. Godba se je ustavila pred stanovanjem gg. feldinaršallajtnanta, deželnega predsednika, deželnega glavarja, župana in knezoškofa ter povsod igrala po en komad. — Delavci večinoma delajo, delo stoji le pri Zabkarju, Mathianu, pleskarskemu mojstru Makovcu, pri Casermannu in Rojini. Pri Toenniesu ne delajo mizarji, pri »Kranjski stavbinski družbi« dela 8 mizarjev, 17 jih je odpuščenih, pri Eckerju dela le 7 kleparjev, pri Briclju pa 2 pleskarja. Delavstvo je imelo dopoldne pri »Levu« shod, ki se je pa vršil v redu. lj Restavriranje ljubljanskega Gradu. Piše se nam: Zdaj pa si oglejmo načrt, ki si ga je pred dvema letoma narisal po županovem predlogu občinski svet glede te zadeve. Pred vsem se imajo uporabni prostori na Gradu popraviti in prenoviti; to so stanovanja, kapela, pisarne in shrambe, pa dvorana. Po potresu ta neznatno poškodovana poslopja se uporabijo v prvi vrsti za stanovanja, ki jih je gori šest. V teh prostorih pritličja in prvega nadstropja se ima za tem nastaniti: restavracija, knjižnica in arhiv, galerija slik in podobni materija!. Predno bi se pa to izvedlo, je treba misliti na stroške. Ker bi to vse stalo ogromno vsoto, se da stvar le polagoma izvršiti. Uspenjača ni potrebna, bolj vodovod, električna razsvetljava in osnaže-nje poslopij, potov in pomnožitev drevoredov in nasadov. Pomnožitev nasadov stoji v prvi vrsti! Za tujce treba predvsem grad vabljiv storiti. Tu bi bilo treba posnemati po Gradcu in Solnogradu. Kar je v večjih mestih z gradovi dobro in praktično, bo brezdvomno tudi za Ljubljano. Do zdaj pa napram tujcem nismo niti svojih nalog poznali! Da mora danes ali jutri dobra in z vsem potrebnim založena restavracija na Grad priti, o tem ni kar nič ugovarjati; prej pa sc morajo nasadi razširiti in olepšati. Torej: občina, le brž na delo! Ij Občni zbor »Vincencijeve družbe« v Ljubljani se vrši v nedeljo, dne 3. maja, ob 6. uri zvečer v Marijanišču. lj K vlomu v knezoškofijsko palačo se nam poroča,da je policija v svrho iz-sledbe tatu v knezoškof. palačo, kakor sploh zaradi tatvin v zadnjem času, uvedla veliko akcijo. Civilni organ se je mudil že tri dni na deželi, v kamniškem okraju, kamor je vodila prvotna sled, a je dognal, da je bila to pomota. Tudi po mestu hodijo civilni policijski organi od hiše do hiše v svrho pridobitve tozadevnih informacij, kajti tatu, ki se je prejšnji dan mudil pri starinarju, mora na vsak način kdo poznati. Ali je tukaj stanoval, ali samo par-krat prenočil, ali pa se je mudil v kaki gostilni. Pri tem pa ne moremo prikriti okol-t nosti, da policijska akcija pod nekako brezsočutnostjo občinstva zelo trpi in da bi bilo želeti v splošnem interesu, če bi se od strani prebivalstva to akcijo bolj podpiralo, kakor se to v drugih mestih dogaja. Na Dunaju n. pr. prihaja občinstvo pri velikih tatvinah iz lastne inicijative tako-rekoč kar trumoma k policijskim uradom iu napoveduje svoje sumnje in marsikaka srečna izsledba dunajske policije je bila povzročena samo po javnosti, po občinstvu. Da pa se le omogoči storilca dobiti v pest iu obvarovati škode drugega poštenega prebivalstva, je razpisala policija 100 KRON NAGRADE, katero dobi oni, ki pove prvo sled. Vlom se je izvršil v noči od 22. na 23. aprila. Kakor že znano, je tat prišol v pisarno skozi peč, katero je razbil z na stopnjicah nahajajočo se sekiro. V peči je popustil v »Picollo« zavite kos medene potice, v pisarni pa čevlje, zavite v »Slov. Narodu«, od 18. aprila. Dotične čevlje je tat prejšnji dan, kakor se je dognalo, zamenil pri starinarju Puglju s srebrno žepno uro, pri kateri je bila srebrna štiripleinenska verižica z vozlom in črnosrebrnim nadevkomv sredi, za obesek pa je imela srebrn srček. Ura je bila kupljena in dvakrat v popravilu pri urarju g. Somnitzu na Sv. Petra cesti, trikrat (zadnjikrat meseca oktobra 1904.) jo je pa popravljal urar g. Vilhar v Kopitarjevih ulicah iu vrezal na notranjo stran pokrova, kakor mu je napovedal lastnik, ime »Dragar«. Dotičnik, kmetsko oblečen, bolj velik, okoli 50 let star, dolgo-ličen mož, ki pa s tatvino ni, to bodi po-vdarjeno, v nobeni zvezi, je prišel 18. septembra 1. I. k Vilharju, rekel, da je prišel ob opisano uro, ter kupil neko staro anker-uro s številko 100077 za 10 K. Da se more nadalje po tatu poizvedovati, treba je naj-prvo Dragarja dobiti in izvedeti od njega, kaj se je z njegovo staro uro zgodilo. Za-inenjalec ure s čevlji, ki je s tatom identičen, je okoli 30 let star, srednje postave, zagorelega obraza, črnili, košatih obrvi. (Menda je imel tudi črne brke, a to ni pozitivno.) Oblečen je bil v rjav havelok iu je nosil rjav mehak klobuk. Vsakdo, ki bi vedel navesti kake podatke, bodisi o dozdevnem »Dragarju«, sosebno pa o zadnjem opisancu, naj se ne boji pota in ne prikriva take važnosti, marveč naj se nemudoma zglasi pri mestni policiji. Ukradeni denar je obstojal iz bankovcev po 100, 50, 20 in 10 K ter iz nikla in srebra in nekaj starih dvajsetic. Usodna ura z verižico je razstavljena občinstvu v vpogled na policijskih oglasih. Da so vse orožniške postaje Kranjske in sosednih dežel o tem obveščene, je samo po sebi umevno. Ij Novo fijakarsko postajo je dobila Miklošičeva ulica pred hotelom »Union« in imajo sedaj živahna Šentpeterska, Miklošičeva ulica in celotni sodnijski okraj svojo fijakarsko postajo. Ij Na ljubljanskem Gradu so na jugozahodni strani čistili poraščeni del starih dreves ter jih posekavali. S tem dobi mlajši zarod več zraka in solnca, da se more primerno razvijati, kar bo hrib le olepšalo. lj Šentjakobsko župnišče so začeli ometavati in snažiti. Meseca novembra letos bo izročeno svojemu namenu, če ne bo mestni stavbni urad kaj zavlačeval. lj 30. april. »Slovenski Narod« piše dolge notice radi nekega pretepa Stanger-Mahr-Stritar. Če je res tako, kakor piše »Narod«, se je po Ljubljani v onih krogih, ki so s Stritarjem agitirali za Hribarja, pričakovalo, da bo Hribar v državnem zboru sprožil ogorčeno interpelacijo. Včeraj smo te kroge poaprilili, da jim je Hribar željo spolnih Pili so navdušeno na Hribarjevo zdravje. Danes jim pa lahko povemo, da Hribarja niti na Dunaju ni bilo in da ni zganil prsta: ne za koroške Slovence in ne za Stritarja. lj Novi vozni red pričenši s prvim majnikom. S prvim majnikom spremeni se v nekoliko sedanji vozni red pri nekaterih brzo- in osebnih vlakih z ozirom na prihod ali odhod iz Ljubljane južni kolodvor in sicer: Brzovlak 2a od 31. majnika naprej proti Dunaju odhaja ob 11. uri 20 min. dopoldne. Brzovlak 2 proti Dunaju odhaja ob 11. uri 45 min. dopoldne. Brzovlak 1 proti Trstu odhaja ob 5. uri 45 min. popoldne. Brzovlak 3 proti Trstu odhaja ob 3. uri 16 min. zjutraj. Brzovlak 5 proti Trstu odhaja ob 6. uri 2 min. zjutraj. Osebni vlak 32 proti Dunaju odhaja ob 3. uri 13 min. popoldne. Osebni vlak 36 proti Dunaju odhaja ob 4. uri 57 min. zjutraj. Osebni vlak 31 proti Trstu odhaja ob 12. uri 55 min. ponoči. Osebni vlak 33 proti Trstu odhaja ob 5. uri 6 min. zjutraj. Gorenjski vlaki. Osebni vlak 1716 odhaja že ob 11. uri 38 min. dopoldne. Osebni vlak 1722 proti Trbižu počenši s prvin junijem vsako nedeljo in praznik, s 1. julijem vsak dan, odpelje ob 5. uri 50 m. zjutraj. Osebni vlak 1711 iz Trbiža prihaja ob 11. uri 22 min. dopoldne. Osebni vlaK 1715 iz Trbiža prihaja že ob 3. uri 56 minut popoldne. Osebni vlak 1721 iz Trbiža prihaja ob 6. uri 56 min. zjutraj. Reški vlak 78 prihaja šele ob 9. uri 26 min. dopoldne. Vrhniški vlaki. Mešani vlak 2708 prihaja šele ob 7. uri 25 min. zvečer. Mešani vlak 2707 proti Vrhniki odhaja šele ob 8. uri 27 min. zvečer. Ij Izgubljene in najdene reči. Dijak Kristijan Jamar je izgubil srebrno uro z verižico z obeskom, na katerem jc vtisnjena podoba svetega Antona. — Gospa Marija Kunčeva je izgubila zlato brožo s murčkom. — Našel jc gospod Žigo Vodu-šek prost bankovec. — Na južnem kolodvoru jc bil izgubljen oziroma najden dežnik, bela ženska jopica, belo žensko spodnje krilo, siv kmetski klobuk, zlata broža z belim kamenom in srebrna tula častniška verižica. Našla je zasebnica Marija Pečnik srebrno uro z verižico. Razne stuarl. Potopljena japonska ladja. Ob Peskadorskih otokih ie razpočilo strelivo na japonski šolski ladji »Maeu-šima«. Rešili so 141 mož, a malo častnikov. Posadka je bila močna 300 mož. Na ladji je bilo 48 kadetov, med njimi sin feldmaršala Oyame. Povodenj v Moskvi. V Moskvi imajo veliko povodenj. Nad .3000 hiš z 25.000 stanovanji stoji pod vodo. Škoda znaša 45,000.000 mark. Mnogo oseb je praznovalo pravoslavno Veliko noč na strehah. Navidezno mrtva. V Tonbridgu so smatrali za mrtvo in položili v krsto ženo železniškega uradnika Kortona. Bila pa ni mrtva, marveč jo je prijel le krč. Cula je vse, kaj sc godi ž njo, a ganiti se ni mogla. Mož je poljubil še ženo, predno bi bili morali zabiti krsto. Začutil je. da je žena le navidezno mrtva. V bolnišnici jc toliko okrevala, da je govorila in povedala, da se ni mogla niti ganiti, dasi je videla, da jo hočejo živo pokopati. V blaznosti. Na ladji »Thandless« je zblaznel kurjač Oliviera, ki je ustrelil 301etnega inženirja Schmidta in nevarno ranil kapitana, ki je ranil napadalca, katerega so prijeli nato mornarji. Boj med roparji in orožniki. V Castru Giovanni se je vnel boj med roparji in orožniki. Ubit je bil podčastnik Pasquale. Morilcu žensk Kochu v Apoldi na Nemškem so dokazali, da je umoril šest oseb: dve svoji ženi, enega sina in tri svoje gospodinje. Novi šef generalnega štaba v Italiji je postal general Pollio. General Sallctta gre v pokoj. Gospodarstvo g Večji živinski sejmi meseca maja t. I. na Kranjskem. — 1. maja na Vidmu v Dobrepoljah. v Bohinjski Bistrici; — 4. maja v Kočevju, na Krškem, v Litiji, v Ložu, na Jesenicah in v Novem mestu; — 6. maja v Ljubljani (tedenski, tudi za konje); — 7. maja v Toplicah pri Novem mestu in v Črnomlju; — 11. maja v Kranju, v Novem mestu za prašiče; — 12. maja v Koprivniku na Kočevskem, v Zagorju, na Veliki Loki; — 13. maja v Ljubljani (tedenski brez konj); — 14. maja v Sodraži-ci; — 10. maja v Kočevski Reki, na Rovi-šah, na Vidmu pri Krki; — 18. maja v Kranju, v Cerknici; — 20. maja v Zg. Mo-zelju (Kočevsko), v Ljubljani (tedenski za živino brez konj); — 21. maja v Kandiji pri Novem Mestu: — 25. maja na Mali gori (Kočevsko), v Novem mestu (za prašiče), in v Mengšu: — 27. maja v Ljubljani (ted. brez konj); 29. maja v Zgornjem Logatcu in v Žužemberku. Telefonska In brzojavna poročila SMRTNA KOSA. Spodnji Dravograd, 1. maja. Župnik Aleš Jelen na Ojstrici danes zjutraj nana-gloma umrl. Pogreb bo v nedeljo popoldne. NEMŠKI MINISTER-ROJAK PESCHKA NAGLOMA UMRL. Danes ob 0. uri zjutraj je dobilo uredništvo »Slovenca« poročilo z Dunaja, da je nemški minister-rojak Peschka ob 1. uri zjutraj vsled srčne kapi v starosti 54 let nagloma umrl. Odkar jc umrl vojni minister Bauer, je to prvi aktivni minister, ki je umrl v Avstriji. Uredništvo je vest o nenadni smrti ministra Peschke takoj naznanilo po mestu. Popoldne smo dobili še naslednje telefonično poročilo: Dunaj, 1. maja. Včeraj se je minister Peschka udeležil plenarne seje državnega zbora, pozneje se je udeležil tudi razgovora nemških poslancev s Češkega z ministrskim predsednikom Beckom, nakar so nemški poslanci s Češkega s Peschko zborovali v parlamentu do 8. ure zvečer. Po teh sejali je minister v svojem uradu rešil še razne akte, ostali del večera pa je preživel v prijateljski družbi. Po večerji jc šel minister s prijatelji v kavarno, kjer je igral tarok. Okolu 1. ure se je minister poslovil od prijateljev, rekoč: »Vlada mora iti prej domov kot drugi«. Doma je minister šel na stranišče, kjer so ga s tako silo napadli srčni krči, da je padel na obraz in da se je ranil na čelu. Služkinja je čula padec, priletela je na pomoč, a našla je ministra brez zavesti hropečega na tleli. Takoj je prihitel v isti hiši stanujoči zdrav- nik dr. Piefka, ki je konstatiral samo smrt. Minister je umrl zadet od srčne kapi. Peschka je imel srčno hibo ter je vsako leto obiskal Marijanske toplice. Zadnji čas se je bolje počutil, vendar je razburjenje zadnjih dni katastrofalno vplivalo nanj. Zdravnik je takoj obvestil prijatelje pokojnikove, ki so bili še v kavarni. Prijatelji so takoj prihiteli, a videti so mogli samo mrtvo truplo ministrovo. Poslanec Albrecht je obvestil vdovo pokojnikovo, ki se pripelje iz Absdorfa na Dunaj danes ob 3. uri popoldne, in pokojnikova sina, od katerih je eden častnik v Dunajskem Novem mestu. Ministrskemu predsedniku Becku so sporočili še ponoči telefonično vest o ministrovi smrti, nakar je Beck potom kabinetne pisarne ob 7. uri zjutraj poročal cesarju. Cesar je takoj brzojavno izrazil sožalje vdovi in pokojnikovima sinovoma. Dimni, I. maja. Vest o smrti ministra Peschke je v vseli krogih vzbudila odkrito sožalje. Kljub temu, da danes ni seje državnega zbora, jc vendar v zbornici vse polno poslancev, ki razpravljajo o nastali novi situaciji. V nemškonacijonalni zvezi se je načelnik Cliiari danes dopoludne spominjal pokojnika ter se je seja v znak so-žalja takoj zaključila. V nemškem agrarnem klubu, katerega član je bil pokojni minister, se je pokojnika spominjal pod-načelnik Waldner, ki je predlagal, naj se Peschki na trgu v Absdorfu postavi spomenik. Predlog je bil soglasno sprejet. Truplo umrlega ministra bo v nedeljo na Dunaju cerkveno blagoslovljeno, nato pa prepeljano v Absdorf, kje bo v ponedeljek pogreb. Sprevod na Dunaju bo izredi no impozanten. Udeleže se ga vsi poslanci brez razlike strank in narodnosti, na čelu jim vlada. V ponedeljkovi seji državnega zbora se bo predsednik državnega zbora spominjal umrlega, nato bo pa sejo v znak sožalja takoj zaključil. Poroča se, da je minister Peschka se še včeraj izrazil za skupni nastop vseli Nemcev, tudi nemških krščanskih socialcev, češ, da je to v sedanji krizi naravnost zahteva samobram-be. Za ministrskega predsednika Becka je nenadna smrt Peschkova ustvarila jako kompliciran položaj. Sodi se, da bo v sedanjem položaju težko dobiti Peschki naslednika. Med kandidati za naslednika Peschki se v prvi vrsti imenuje dr. Schrei-ner, predsednik nemške sekcije češkega deželno-kulturnega sveta. POSEBNI VOJAŠKI KABINET ZA PRESTOLONASLEDNIKA. Dunaj, 1. maja. Nadvojvoda Franc Ferdinand dobi posebni vojaški kabinet, kateremu bo načeloval general. GOSPOSKA ZBORNICA IN VVAHRMUND. Dunaj, I. maja. Člani gosposkozbornične desnice bodo v slučaju, da baron Beck ne izpolni svoje slovesno dane obljube, da bo »z vso strogostjo zakona« nastopil proti VVahrmundu, kakor hitro izreče sodišče neugodno razsodbo, v resnici izvajali iz tega vse posledice, kakor so to povdarjali v svoji interpelaciji. Pripomniti je treba, da šteje desnica v gosposki zbornici 117, vse ostale stranke pa 111 članov. Vlada je v veliki zadregi. STAVKA DIJAKOV NA ZAGREBŠKEM VSEUČILIŠČU. Zagreb, 1. maia. Včeraj je bil pred vseučiliščem velik shod akademikov. Na rampi so bile postavljene dijaške straže, ki so pustile v vseučilišče samo profesorje ali one dijake, ki so hoteli po odpust-nice. Doslej je vzelo odpustnice nad 400 dijakov. Sicer je pa vseučilišče zaprto. Danes ob 11. uri dopoldne je bil shod, da sc štrajk popolnoma izvede. POMNOŽITEV OROŽN1ŠTVA V GALICIJI. Lvov, I. maja. V Galicijo je poslanih iz Češke in Gorenje Avstrije do 500 orožnikov. VOLITVE V PIRANU. Trst, I. maja. Pri včerajšnjih občinskih volitvah v prvem razredu so zmagali italijanski liberalci. Obč. odbor bo torej imel: 2 socialna demokrata, 10 krščanskih socialcev in 18 liberalcev, oziroma radi-kalcev. »II Lavoratore« se hvali, da je od 258 slovanskih volivcev iz okolice 192 glasovalo za liberalno-radikalno-socialis-tični blok. I PAPEŽ ZA POLJAKE. Rim, I. maja. Poznanjski škof Likovv-ski je bil s poljsko deputacijo pri svetem očetu. Poljaki so papežu izročili adreso. Sv. oče jim je dejal: V obitelji ljubi oče najbolj tistega otroka, ki trpi, tako tudi jaz na poseben način ljubim Poljake. FRAMASONSKI KONGRES. Rim, 1. maja. Tu zboruje generalni kongres italijanskih framasonov. Gre zato, da se izključijo iz framasonske zveze oni državnozborski poslanci, ki so glasovali v parlamentu za verski poduk v ljudskih šolah. BALKANSKE ŽELEZNICE. Rim, 1. maja. »Giornale d'ltalia« poroča, da bodo v kratkem sklenjeni dogovori glede na zgradbo železnice Donava-Adria. Srbija bo prevzela 30, Francija 45, Italija 45 milijbnov frankov. VELIKE POPLAVE. London, 1. maja. Tliemsa je posebno v gorenjih svojih delili povzročila velike povodnji. Prebivalci ostavljajo domove. KURDSKE GROZOVITOSTI. Tebris, I. maja. V Urmiji so Kurdi mučili 2000 žena in otrok. Zasedli so vsa pota in zaplenili vse blago. Iz Teherana je prišlo povelje, da ima proti Urmiji oditi 10.000 vojakov. ŽITNE CENE. Budimpešta 1. maja Pšenica za maj........11 43 Pšenica za oktober......1910 Rž za okt..........8-75 Koruza za maj........659 Oves za okt.........667 Efektiv: 20 višje SReteorologično poročilo. Višina n. morjem »i^Zm, srednji uraCni tlak 736-0 mro m m a Cm »pa-aovaaja Stanje barometra t mm Temperatura P» Celzija Vetr»ri Neb« ■f h 30 9. »več. 7410 11 8 sr. szah. del. obl. 1 7. zjutr- 42 0 7-4 si. sever jasno o-o aj. pop. 40 0 1 0 si. jvzh. del obl. Srednja včerajšnja tem;>. 114«, norm 12 0» Zahvala. Kranjska hranilnica je na svojem občnem zboru dne 10. aprila t. 1. Ljubljanskemu prostovoljnemu gasilnemu in reSevalnemu društvu nakazala zdatno podporo 500 K. Izvršujoč svojo prijetno dolžnost se slavni hranilnici v imenu društva za plemeniti dar najtopleje zahvaljujeva. ' 1063 1—1 V Ljubljani, dne 30. aprila 1908. Blagajnik: Fran Barle. Načelnik: Ludovik Stricel. Sameo (29 let star), trgovsko izobražen, soliden, s kavcijo, slovenskega, nemškega, italijanskega, angleškega jezika zmožen, i&če 1062 i—i primerne službe v mestu ali na deželi. — Naslov pod šifro »Bodočnost« na upravo „Slovenca\ Širite, naročajte »Slovenca! M posestvo s trgovino z mešanim blagom na deželi blizu Ljubljane, tik farne cerkve in šole je zaradi družinskih razmer takoj pod ugodnim pogojem naprodaj. Poizve se pri g. Avgustu Mates črevljarskem mojstru, Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 13. 1056 3-1 VINO je na prodaj v kmečkih kleteh. Posreduje in za pristnost jamči „ Posojilnic a" v Kaštelu, pošta Buje v Istri. — Pošilja tudi manjše sode od 56 litrov naprej. Vino belo in črno od gld. 13 50 do 18—,. fg) Skladbe Ivana Ocvirk: za orgije ali harmo-. K 3--. 1. Pred in poigre nij. Cena....... 2. Petero masnih pesmi :: za mešan zbor. Cena partituri in 4 glasovom ........K 1-50. 3. Sestero velikonočnih nPCttf? za mešan zbor. Cena parti-p C Mil 1 turi in 4 glasovom K 1'50. 4. Deset napevov k blago- n-nclnvn 6 za mešani in 4 za moški gUMUVU zbor. Cena t K 5Nfl mešane in moške glasove. Cena......K 2'—. Dobivajo se v Kat. bukvami v Ljub-Ijani in pri skladatelju v Sinju | (Dalmacija). f^T I Martin Bizjak 1 H kipar in pozlatar | ft Ljubljana, Kolodvorske nlice 32 ft H meljni državni zakoni. Čim več sinov našega ljudstva prihaja na solnce prosvete. tem bolj se bodo morali nazovi-tevtoni zadovoljiti s senčnatimi kotički, dokler ne stopijo na isto višino jezikovne in strokovne izobrazbe z našimi, ki morajo zares biti popolnoma zmožni dveh, treh, tudi štirih jezikov. Nemci se boje tistih neizbežnih časov, ko za uradnika na slovenskem ozemlju ne bo zadostovalo izpričevalo iz kakega problematičnega slov. kurza, marveč bo isti moral v resnici biti zmožen jezika ljudstva, s katerim hoče občevati. Zakaj se Nemci in posili-Nemci toliko ogibajo plemenitega tekmovanja s sinovi za-ničevanega slovenskega ljudstva? Mislimo, da bi se smela obrniti sulica in reči: Občinski svet ptujski in vsi, ki so ž njim enakih misli, ne prosvedujejo proti slovenskim, v državnih zakonih zajamčenim pravicam iz stvarnih in kulturelnih razlogov, marveč iz komoditete v najboljšem, iz prepričanja o svoji duševni inferi-ornosti v slabšem slučaju. Kar se tiče očitanja, da bi slovenski uradniki bili plačani tudi z nemškim davki, je treba pripomniti, da je ta nemški denar zlasti na Spod. Štajerskem koncem koncev le slovenski. Ce bi tisti tevtoni a la Ornig in Plachka v Ptuju morali živeti samo od Nemcev, bi sc jim duševna anemija že davno razširila tudi na želodčne živce ter jih pokopala na slovenskih tleh. Dajte nam slovenskih poljedelskih in trgovskih šol, dovolite nam izobrazbo na gimnazijah in visokih šolah v materinskem jeziku, pa bo se dvignila tudi naša davčna moč! Državni zbor. Včerajšnja seja je bila pač značilna za parlamentarni položaj. Poslanci se zbero, da nadaljujejo posvetovanja, pa •— kaša je prevroča. Vlada še nima zagotovljene dvetretjinske večine za Kolovratov nujni predlog, Rusini se pa tudi niso še odločili, ali naj prično s cepci ali le z mu-halniki. V tej zadregi je vlada — sama sebi priskočila v pomoč. Ministri dr. Klein, baron Bienerth, dr. pl. Derschatta in končno še brambovski minister podmaršal Oeorgi so prinesli debele svežnje ter či-tali odgovore na razne interpelacije do pol 3. ure. Ker ima proračunski odsek sejo ob peti uri, je predsednik zaključil zbornično sejo. Pripomnim še, da je bilo začetkom in koncem seje precej krika. Začetkom seje so nemški radikalci Wolf, Miehl, Stranskv, Kasper iu drugi s »pfui« klici sprejeli vlado, osobito pa češkega ministra dr. Fiedlerja. Na zahtevo poslanca Stranskega so morali zapisnikarji dobesedno čitati vse vloge. Koncem seje pa so kričali na levi iu desni ter si kazali osle. Rabinska šola! Prihodnja seja je v ponedeljek popoludne, da se kaša ohladi in da morejo socialni demokrati praznovati svoj praznik. * * * Interpelacija dr. Korošca. Poslanec Korošec in tovariši so vložili interpelacijo na justičnega in na ministra notranjih zadev, ker so izključili Slovence in katoliško duhovščino pri mariborskem društvu za obrambo mladini. Interpelacija glede na škandal v siktinski kapeli. Poslanec Sturm in tovariši so inter-pelirali min. predsednika zaradi škandala v siktinski kapeli. Škandal se je zgodil, ker je priporočilo zun. ministrstvo rimskemu poslaniku judovsko rodbino. Z ozirom na to, da so diskreditirali judovski učenjaki avstrijski sloves že drugič v inozemstvu, vprašajo min. predsednika, če hoče pojasniti, kdo je omogočil obžalovanja vredni dogodek v siktinski kapeli in kaj ukrene min. predsednik, da se več ne pripete taki dogodki. Odgovori na interpelacije. lustični minister Klein je odgovarjal ua več interpelacij, med drugimi na interpelacijo Benkoviča, ker so ustavili kazensko postopanje proti nekdanjemu okr. glavarju v Brežicah. Minister je odgovarjal tudi na interpelacijo Grafenauerja, ker ni celovško sodišče izvedlo slovenske tožbe v slovenskem jeziku, marveč jo je izvedlo v nemščini. Končno je odgovarjal tudi na interpelacijo poslanca Jakliča glede na nezgodo dne 19. oktobra I. I.. pri kateri je izgubilo življenje osem oseb. Idrijska sodba iu razsodba ljubljanskega deželnega kot vzklienega sodišča. Z ozirom na interpelacijo poslanca Jakliča zaradi razsodbe idrijskega in ljubljanskega deželnega sodišča v tožbi poslanca Jožefa Gostinčarja proti Juliju Novaku je izjavil pravosodni minister, da so obstajali proti pravičnosti razsodbe dejansko pomisleki. Zato jc dvignila generalna prokuratura ničnostno pritožbo v varstvo postave. Mogoče je, da se pripete pomot-ne razsodbe. Če se pa kaj takega pripeti v razsodbi ki ima poiitiško ozadje, se ne more takoj sklepati, da je sodnik poiitiško pristransk. Minister ima gotovo prav, če govori tako splošno, a v posameznih slučajih si je treba dotičnega sodnika še posebej ogledati in si iz raznih njegovih dejanj ustvariti natančno podobo iu tega želimo tudi pravosodnemu ministru glede na naše sodne razmere. Kdaj se otvori Turška železnica. Turška železnica bi se morala otvo-riti 1. oktobra 1908. Železniški minister dr. Derschatta izjavlja, da so nastale ovire pri predoru. Železnica se otvori poleti 1909. Proračunski odsek. V seji proračunskega odseka je opozarjal dr. Svlvester, da mora rešiti odsek še 21 poročil, kar pa nc bo mogoče izvesti do konca majnika, če bodo tako počasi napredovala posvetovanja, kakor dozdaj. Odločiti se mora bodisi za začasni proračun ali pa za proračunovo rešitev. Steinvvenderjev nujni predlog o proračunu je na enajstem mestu, a razpravljati o njem je nemogoče pred M dnevi. Če prenehajo s sejami koncem majnika zaradi delegacij bi bilo nemogoče, tla se reši proračun pravočasno. Načelniki klubov naj dobe način, da se hitro reši proračun. Poslanec Staniek je na to končal svoje poročilo o ljudskem šolstvu. Klofač se pritožuje, ker je bil discipliniran brnski učitelj Konecnv in zahteva, naj priznajo javnost Komenskyjevi šoli na Dunaju. Stcinvven-der priporoča, naj se hitrejše razpravlja o proračunu. Zahteva stalne okrajne šol. nadzornike. Malik priporoča, naj sc v bodoče prireja dveletni proračun. Predlaga resolucijo, naj prevzame država polovico plače učiteljstvu. Hoffmann \Vellenhof zahteva ustanovitev učiteljišča na Zgornjem Štajerskem in razdelitev tržaške nemške ljudske šole. VValcher izjavi, da je zastarela sedanja ljudsko šolska postava. Odpravi naj se mehanična uporaba postave. Legitimacijski odsek. V legitimacijskem odseku se je poročalo o protestu proti volitvi Daszynskega. Poslancu Battaglia so izročili mandat Lovvensteina, ki je odstopil. Protestirano Oberlcithnerjevo volitev so agnoscirali. Varstvo rudarjev. Pododsek za varstvo rudarjev je sklenil, da sc vrši rudarska enketa čez štiri tedne in se reši pri enketi ne samo vprašanje o plačah, marveč tudi vprašanje o delavni dobi. .lustični odsek. .lustični odsek je razpravljal o postavi, kdo plačaj stroške zagovornikom v razpravah glede na zakonsko ločitev. Sklenili so: S I. določa, da mora v razpravah glede na neveljavnost ali zakonsko ločitev plačati odvetnika oni del. ki je kriv. Če sta oba ali pa če ni noben iz-poznan za krivega in čc se v uradni preiskavi dožene veljavnost zakona, povrneta stroške oba zakonska. Če se odkloni zahteva o zakonski neveljavnosti ali ločitvi, povrne stroške predlagatelj. >? 2. Zastopnik strank nc jamči za stroške pričam, izvedencem, komisijam in za druge pristojbine, če ne prevzame izrecno jamstva. Čehi in zadružništvo. Občni zbor »Ustr. jednote hosp. společ. v kral. Češkem«. (Izvirno poročilo »Slovencu.) Veliki ponedeljek ob 8. uri zjutraj je imela svoj občni zbor češka zadružna zveza > lJstr. jednota« v svoji zborovalni dvorani. Prostorna dvorana se je napolnila do zadnjega kotička od zavednih zastopnikov češkega zadružništva. Videti je bilo, da je postala velika, krasna dvorana, ki je dosedaj še vedno zadostila potrebam, danes naenkrat premajhna. Zbralo se je od vseh strani širne češke kraljevine blizo 700 zastopnikov. Izgledala je torej zbornica bolj podobna ruski dumi, kakor avstrijskemu parlamentu. Ponos jc moral vsacega zborovalca navdati, ko je zrl pred seboj to velikansko mogočno organizacijo. Pred 10 leti je bila komaj v povojih, pred malo leti še šibko dete, kateremu se je nasprotnik lahkomiselno smejal, a danes je to dete postalo velikan, katerega se boji, ga upošteva in ima spoštovanje pred njim, saj ta organizacija ui omelikuženo dete, ona si je sama pomagala na noge, je produkt dela. Pred nekaj leti si je morala »Jednota« iskati še tuje strehe in se morala skrivati še na oddaljenem Smichovu (predmestje Prage), danes ima svojo streho, ima za svoj dom palačo, ki se po velikosti in po krasoti meri z drugimi palačami prekrasne zlate« Prage, in sicer v njeni najele-gantnejši četrti. S ponosom je lahko torej tudi zrl vsak izmed zborovalcev na ta dom, misleč si: tu sem na svojem; kajti tudi jaz sem prinesel za palačo kamen. Ravno ta »budova«, kakor Čehi imenujejo svoje palače, pa nam lepo podaja sliko češkega zadružništva in moč zadružništva sploh. Ta hiša služi najrazličnejšim potrebam. Ima tukaj svoje pisarne »jednota«, »svepomoč«, ki skrbi za izdajo drobnih poučnih poljudnih spisov, ima tukaj svoje prostore agrarno tiskarsko društvo, kemiški laboratorij, vse to v treh stopnjicah. v drugih stopnjicah se nahaja v prvem nadstropju krasna, prostorna dvorana, ki služi poleg prireditvam Jednote« šc raznim predstavam in zabavam. Prve stopnjice zavzemajo poleg raznih ! privatnih pisarn, restavracije in elegantne kavarne »Orient« v mezaninu, razna privatna stanovanja. Jednako je z Jednoto«. Ta združuje v sebi najrazličnejše zadruge, ki služijo najrazličnejšim človeškim potrebam in tako na eni strani zboljšuje razmere med člani v gmotnem iu nravnem oziru, združene te zadruge pa tvorijo na drugi strani celoto, »jednoto«, ki jc ponos ne samo češkega kmeta, ampak lahko rečemo celega slovanskega zadružništva. Saj je s svojimi 1500 zadrugami-članicami prva zadružna zveza v Avstriji, v Nemčiji jo prekaša le bavarska zveza v Mona-kovem, ki ima približno tisoč članic šc več. Bila je pa ta zbornica danes podobna ruski dumi ne samo po velikosti, tudi zborovanje samo je zlasti pri nekaterih točkah spominjalo na rusko dumo. Med češkimi kmeti delujeta dve politični stranki, agrarna in katoliška stranka. Pripadajo torej tudi člani »Jednote« tema dvema strankama. Do letos je bilo v »Jednoti« vse mirno in jc šlo vse skupno brez politike za ciljem: z združenimi močmi pomagati kmetijskemu ljudstvu. A letošnje burne volitve pa niso ostale tudi za »Jednoto« brez posledic. Bilo se jc bati, da se ta velika reprezentačna »Jednota« češkega kmetskega ljudstva podre in razcepi. Dali so razponi povod liberalni »Narodni Listi« z nekim člankom. Posledica je bila, i da je nastal med obema strankama boj tudi v »Jednoti«. Ravno ta boj je povzročil na občnem zboru par precej mučnih in viharnih prizorov. Vendar hrup se je polegel, ko je predsedništvo podalo nekatera pojasnila. Ne bode morda nezanimivo slišati nekatere statistične podatke. Denarni obrat je znašal v letu l(W 139,056.452 K 31 h, v 1. 1906 101,000.000, torej je obrat napredoval v zadnjem letu za okroglo 38 milijonov K. Velik je zlasti blagovni promet, ki ima v Jednoti« svoj posebni oddelek: >>Odbor pro zboži«. Ta je izdal v celoti za blago 5,373.422 K 41 h, nasproti temu zna-žajo prejemi z zalogami vred 5,457.40? K 52 h. Zadruge po njllt kategorijah. Poleg 1143 rajfeizenovk šteje Usti", jednota« še 276 gospodarskih zadrug, iu sicer: 3 posojilnice, 17 skladišč, 3 žitna skladišča z valčnimi mlini, 26 nakupnih in prodajnih zadrug, 2 zadružna mlina, 40 mlekarn in sirarn, 9 zadružnih žganjarn, 6 zadrug za porabo sadja, 1 za prodajo zelenjave, 17 živinorejskih zadrug, 12 lanarskih zadrug, 2 za napravo kislega zelja, 22 za sušenje cikorijinih korenin, I tkalska zadruga, 108 strojnih zadrug, I zadruga za izdelovanje škroba, 5 raznih zadrug, 1 zadružna centralna organizacija (Jednota rulek. zadrug v Vys. Mvte). Število udov v zadrugah: Članov v 1419 zadrugah je bilo 126.763. Od teh v rajfejzenkah 99.994, v gospodarskih zadrugah 26.769 članov. Na eno posojilnico je prišlo povprečno 87, na eno zadrugo 97 članov. V letu 1907 je »Ustf. jednota« na-rastla za 10S rajfejzenovk in za 63 gospodarskih zadrug. V prvih štirih mesecih leta 1908 ji je prirastlo že 50 novih posojilnic in zadrug. Izstopila ni v zadnjem letu nobena zadruga, likvidiranih je bilo šest gospodarskih zadrug. Kakor razvidno, se češko zadružništvo še vedno širi, in sicer z vedno večjo hitrostjo. Češkemu kmetu je postala namreč korist zadružništva oči vidna resnica. To je spoznati zlasti v pisarnah »Ustr. jednote«. Tukaj se dan za dnem oglašajo kmetje iz vseh strani Češke v posvete, kako bi se ustanovila zadruga te ali druge vrste. Zanimanje je zlasti veliko za strojne zadruge, ki pa v sedanji obliki ne uspevajo povsod dobro. Naj bode omenjen še penzijski fond uradništva »Ustr. jednote«. Ustanovil se je ta fond že leta 1902 in se pripojil k deželnemu zavarovalnemu fondu cesarja Franca Jožefa I. Uradništvo (okoli štirideset oseb) u klada svoje prispevke na svoje ime: »Ustr. jednota« pa polovico k domačemu fondu, polovico pa k jubilej-skemu fondu. HRVAŠKA. Hrvati v Budimpešti. Včerajšnji »Pester Lloyd« piše. da hrvatski poslanci, ki so prišli h konstituiranju državnega zbora, še kakor včeraj zapuste Budimpešto in se povrnejo šele k proračunski razpravi. Glede tega, da se je brisalo poslanca Popoviča z oficijelne kandidatne liste, so bili hrvatski poslanci docela ravnodušni, ker jim ni bilo nič na tem, da bo njihov kandidat izvoljen. Odgovorijo pa na izpremembe v hrvatski listi s tem, da izvoljeni kandidatje odložijo svoje mandate v odborih. Izjavili so tudi odkrito, da je postopanje sedanje večine v državnem zboru le voda na mlin seperatistiških teženj na Hrvatskem. Zagrebško vseučilišče. Zagrebško vseučilišče bo najbrže zaključeno za dobo enega semestra. Akade-mični senat ni še protestiral glede na Šur-minovo vpokojitev. Vest iz časnikarstva. > Hrvatski dnevnik« oporeka, da bi bila »Hrvatska narodna zajednica« po dr. Mandičti kupila list »Bosnische Post«. Spomin Zrinjskega in Frankopaua so v Zagrebu obhajali na običajen način. Vseučiliščniki so sc ob osmi uri zjutraj podali čez Jelačičev trg v frančiškansko cerkev, kier je bila sveta maš zadušniea. Navzoči so bili poslanci iz hrvatsko-srb-ske koalicije in Starčevičeve stranke. Po službi božji so se akademiki čez isti trg vrnili pred vseučilišče. Med korakanjem v cerkev iu iz iste so dijaki opetovano klicali: Slava Zriiijskome!« in »Dole s ti-ranijom!« POLOŽAJ NA PORTUGALSKEM. Lizbona, 1. maja. O položaju se poroča od informirane strani sledeče: Vzrok velikim zmedam je slabost in neodločnost ministrstva Ferreira. Kar je imel Franco odveč, tega ima sedanje ministrstvo premalo. Na eni strani se boji rc-publičanov, na drugi pa častnikov in velikega dela armade, ki simpatizuje s pre-tendentom Miguelom in s.c pripravlja na prevrat. Vladna stranka — kousei vativci in progresisti pa ie needina; vsi se pulijo samo za vpliv in mastne službe. Vlada ie korenito osmešena, ker je proces proti kraljevim morilcem popolnoma ustavila. Kardinal lizbonski marljivo deluje na to. da bi se osnovala krščansko-socialua reformna stranka. RoroJHe k List »Korošec« prav pridno opravlja lažnjivo politiko za Koroško. V zadnji številki je udaril po slovenskem zastopni- ku dr. Korošcu v proračunskem odseku ter zavija njegovo delovanje na drzno nepošten način. Pravi, da dr. Korošec niti resolucije ni stavil za najvišje sodišče v Ljubljani, ker se je zbal Nemcev. Seveda se »Korošec« laže, kajti dr. Korošec je stavil resolucijo in se je tudi odstopila vladi z večino glasov v uvaževanje, ne pa v proučevanje. Istotako tudi laže, da je dr. Korošec opustil v odseku vprašanje o celjski gimnaziji. Nasprotno, dr. Korošec je ravno z vneto besedo zagovarjal celjsko gimnazijo, in sicer tako spretno, da 11111 tudi Nemci niso mogli odgovarjati. Sicer pa, recimo, da bi bil dr. Korošec res tako bojazljivo nastopal. Saj imajo slovenski liberalci svojega Ploja v proračunskem odseku. Cesar pogrešajo pri dr. Korošcu, naj bi storil Ploj! Osobito bi bilo dobro, da bi se dr. Ploj kot jurist zavzel za nadsodišče. Liberalci bijejo po dr. Korošcu, ker ni v njihovem taboru. k Imenovan je poveljnik 2. bataljona brambovskega pešpolka št. 4 v Celovcu, polkovnik Jan. Sauervvein za poveljnika brambovskega pešpolka št. 23 v Sibeniku. k Umrl je 24. t. m. v Celovcu Josip Schwinghammer, c. kr. vratar tobačne tovarne v pokoju. Umrli je bil ustanovitelj 1. koroškega društva bojevnikov. Društvo je ustanovil leta 1879. ki jc imelo v začetku samo 48 udov, danes jih pa šteje 52 častnih, 70 podpornih in 482 dejanskih udov. Sestavil je tudi pravila, po katerih se še dandanes ravnajo vsa na novo ustanovlja-joča veteranska in vojaška društva na Koroškem. k Majnikov avanzma pri 17. pešpolku. Imenovani so: za podpolk. major Adolf Wiick; za stotnike II. razreda, nadporoč-niki Fran Cicl pl. Bernstett pri polku, Pavel Wilfan pri 79. pešpolku, Josip Rant in Pavel Wagner pri 78. pešpolku, za nadpo-ročnike, poročniki Anton Lukanc pl. Savenburg, Fvgen Vallon, Nikolaj Giuro-vich, Oton Orafoner, Rudolf Klein in Karol Gressel; za poročnike častniški namestniki Adolf Kilar, Leopold Zickero in Rudolf conte de Rota, za nadporočnika v rezervi, poročnik v rezervi Josip Messner. — Halje je pri polku imenovan za polkov-nega pobočnika, stotnik Jan Fidrmuc, do-zdajni polkovni pobočnik, nadporočnik Fr. baron Silvatici je pa imenovan za pobočnika pri drugem bataljonu v Celovcu. — Prestavljen je poročnik Leopold Zickero iz Celovca k 1. bataljonu v Ljubljano; polkovni zdravnik dr. Friderik Schuller je bil pa prestavljen k gorskemu topničarskemu polku št. 3 v Beljak. k Regulacija plač pri mestnih uradnikih v Celovcu. V zadnji občinski seji 28. aprila se je odobril načrt regulacije plač za mestne uradnike. Po načrtu bode si-stemizovauih 7 činovnih razredov s plačo kakor jo imajo državni uradniki in sicer tako, da ima najnižji 12. činovni razred poduradniški značaj. Praktikanti z višjo strokovnjaško izobrazbo in pa s praktično izkušnjo bodo dobivali plačo po desetem činovnem razredu oziroma brez praktične izkušnje po 1600 K letno; praktikantje v računski stroki po 1200 K in oni pri navadnih pisarniških delih od 400 do 800 kron na leto. Razun tega so tudi uredili oziroma zvišali plačo mestnim stražnikom in sicer vse s pravomočnostjo od 1. januarja 1908 naprej. k Redka ženitovanja. 4. maja bosta poročena v samostanski kapelici olivetan-ske-benediktinske opatije na Tancenbergu pri Celovcu Makso lvath in Josipina Dra-šček. Istočasno bodo pa obhajali starši neveste Josip in Marija Drašček srebrno in njeni stari starši, Valentin in Ana Drašček, zlato poroko. Kaj tacega se pa tudi redko kedaj prigodi. k Dr. Josip Ogorek, bivši gimnazijski profesor, ki je 19. marca 1. 1. pel v Celovcu prvo sv. mašo, je prevzel mesto špirituala v samostanu in dekliški vzgojevalnici »Pri dobrem pastirju« v Kazicah pri Celovcu, namesto obolelega č. g. Petra Sclnvent-nerja. Znanost in umetnost. NOVE SKLADBE: Ravnokar so izšle sledeče skladbe: Hudovernik Ludovik, »V celici.« Besede zložil Simon Gregorčič, za moški zbor in basovski samospev s spremljeva-njetn klavirja 2 K. Sattner, P. Hugolin, »Dva samospeva.« I. Zaostali ptič, pesem za bariton. II. . Naša zvezda, pesem za tenor, s spremlje-vanjem klavirja na besede Simon Gregorčiča. 2 K. Bajuk Marko, »Slovenske narodne pesmi« za mešan zbor. II. zvezek. 2 K. Od istega skladatelja se dobe tudi še: »Slovenske narodne pesmi« I. zvezek. Ce-: na 1 K. Singenberger, Theoretisch - prakti-sche »Harmoniiim-Schule« f ii r den kirch-liclien Gebrauch mit iiber 300 leicliten Vorspielen ctc. in allen Tonarten und den Begleitungen zu den Mess- und Vesper-Responsorien, Psalmtdnen, etc. etc. Fiinf-te, vermehrte und verbesserte Auflage. Broš. 7 K 20 v. Singenberger, Kurze praktisehe Pe-tlal-Schule«. Broš. 3 K 60 v. ..Kctoliskii Bukvama" v Ljubljani. "Slovensko nemška meja na Koroškem. Nabral Ante Beg. Založila »Narodna založba«. Cena 1 K 40 v, s pošto 10 v več. Dobiva se v »Katoliški Bukvami.« Drugi hrvatski list v Novi Zelandiji. V Aucklandu izhaja že drugo leto neodvisno narodno in delavsko glasilo »Napredek«. Sedaj je začel v Dargavile izhajati drugi hrvatski list »Glas is.tine« z geslom: vera v Boga in hrvatska sloga. Urednik .je T. L. Suvaljko. *Novo delo slikarja Medoviča. Župnik pri Sv. Petru v Zagrebu Ilijaševič je naročil pri umetniku Celestinu Medoviču sliko sv. Martina za kapelo sv. Martina. Lepa slika jc razstavljena v izložbi Botliea v I lici. Zahteualte »Slovenca" v vseh gostilnah! — Zahtevajte »Slovenca" na kolodvorih! V Spodnji Zadobrovl it. 3 pri Ljubljani je iz proste roke naprodaj lepo posestvo Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Rim itd. 4r. Najbolj, kosm. zobo- čisti/, sredstvo __ _ _ ^ Izdelovatelj TV^ G. Cg,ydl —Ljubljana, Spltal.-Stritar. ul. 7 1047 4-3 v obsegu nad 50 oralov, namreč iz njiv, travnikov in gozdov, z govejo živino in dvema konjema ter večje število prašičev in vso gospodarsko pritiklino, kakor vozovi itd., vse v prav dobrem stanju. Polje je vse ob-sejano in obdelano. Krme se pridela, da se je lahko vsako leto za nad 200 gld. proda ob košnji. Za zdravo pitno vodo sta dva vodnjaka na razpolago, eden celo v hlevu. Sprejme se takoj v trajno službo trajno službo krojaški pomočnik za veliko delo pri M. Hrastu v Lescah, Oor. 1011 8 I> Podpisani je najvljudnejše priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom ja izdelovanje 803 10 (J novih altarjev o l{ipov ij lesa kakor tudi is kamna in marmor - cementa ka/^or tudi vso popravo starih altarjev in sploh vsega, kar Spada v kiparsko obrt. J-osip Grošelj, kipar v belcih pri Sk°fj' Lok'. Razglas. V občini Šmihel pri Št. Petru na Krasu namerava gospod Karol Lenasi na tainošnjih obširnih skladih apnenca postaviti Portland-cement tovarno in hoče ustanoviti v dosego potrebnega kapitala družbo. — Vse predpriprave za novo industrijsko podjetje, kakor analize in preskušnje kamenja, nakup zemljišč in industrijski železnični tir, so že zvršene. Oni p. n. gospodje, ki se za to podjetje interesirajo in se ga hočejo udeležiti, se lahko o vseh podrobnostih poduče vsak četrtek in nedeljo dopoldne od 9. do 12. ure v Ljubljani, hotel „Union", uhod iz Frančiškanske ulice, posvetovalnica. Županstvo občine Šmihel. 1004 14 -4 V kuhinji in sobi se čisti les in kamen, najfinejše in najnavadnejše tkanine, kakor tudi vse, kar se sploh pere ali umiva, najboljše s Njega čistota je zajamčena s 25.000 K. Veletrgovina dalmatinskega vina Br. Novakovič Ljubljana. — Telefon št. 244. Lastniki vinogradov na otoku Braču in v Makarakem primorju v Dalmaciji. Priporočajo sl občinstvu svoja pristna rdečn, črna, bela in desertna vina, kakor tudi domači tropinovec, konj .k, slivovko itd. po primernih cenah. (,45 so 15 ------- Ceniki in vzore« poštnine pronfi. ■■ | prva boroveljsHa tovarna orožja pefer Wernig c. kr. dvorni Izdelovalec oro{Ja. Družba & omojonim jamstvom. Borovlje, Koroško. Ceniki zastonj in franko. Izumitelj in izdelovalec triumpf-rif led pušk in VVernig-universal pušk •». z najgostejšimi, doslej nepoznanimi, nepre-koaljivimi vijali (Bohrung), ki omogoča, da je strel izredno nagel in močan, za kar se popolno jamči, po zmernih cenah, priporoča vsem p. n. lovcem svoje na)izborne|še izdelke kakor trocevke, lahke kot pero, odi. risanice (stuce), dvocevne risanice(Bock-gevvehr), puške za streljanje v tarčo (Buchsenflinten), Mannlicherjeve schfin-auske risanice, kakor tudi Vfernigove čveterocevke i. t d. i * Dekliška družba »ZDRUŽENIH PIVOVAHEN" Žalec in Laško priporoča svoje izborno pivo. — Specialiteta: vSalvatorfl (črno pivo a la monakovsko). Zaloga Spodnja Šiška (telefon št 187). pejH^atot na dom sprsjeroe r«st<2sjr«ter „Jeme" g, ^ržišnik (Telefon $t. 82.) —— O. BERNATOVIC „Angleško skladišče oblek" | » Ljubljani, Mestni trg fitew. 5. 5761 33 anmOTioisaasarau^isffcc----- Zaradi pozne sezone prodaja najnovjšo domsko, moško, dekliško, deško in otroško konfekcijo tudi pod lastno ceno ______