V*petek zvečer je krenil na pot letošnji vlak bratstva in enotnosti, katerega pokrovitelj je predsednik republike Josip Broz — Tito. Gornji posnetek je z odhoda potnikov iz Kranja — Foto: F. Perdan Leto XXVII. Številka 80 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka m Tržič — Izdaja CP Glas Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar Kranj, torek, 15. 10. 1974 Cena: 1 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO 27 milijard za »Projekt iverica« Nova tovarna naj bi zrasla v industrijski coni na Trati pri Škof ji Loki Poročali smo že o načrtih, po katerih naj bi združeno gozdar-sko^ in lesno gospodarstvo Gorenjske v industrijski coni na Trati pr* Škofji Loki zgradilo veliko tovarno iverk. Predvidoma bo do realizacije prišlo leta 1977, izbrana pa je tudi natančna lokacija objektov, stoječih v neposredni bližini železniške proge Ljubljana—Kranj, zahodno od loškega obrata Termike. Kakor smo zvedeli, znaša predračun stroškov približno 27 starih mi-bjard dinarjev. Levji delež sredstev bodo požrli moderni stroji, ki spričo visoke stopnje mehaniziranosti delovnih postopkov terjajo zaposlitev rninimalnega števila ljudi, pretežno mženirjev in tehnikov. Poudariti velja, da tako kvalitetnih iveric kot naj bi prihajale iz traškega giganta, v Jugoslaviji za zdaj ni dobiti. Gre za 4 do 19 milimetrov debele homogene plošče s površino, na katero je poleg furnirja mogoče lepiti oziroma nanašati PVC folije, letrone, mela-ninske papirje in vodotopne kite. Kapacitete bi v optimalnih pogojih znašale 60.000 kubičnih metrov [etno. Banka in investitorji (GG Bled, GG Kranj, Alples Železniki — Slovenijales, Jelovica Škofja Loka, LIP Bled, ZLIT Tržič, Celuloza Medvode — AERO Celje ter Gradiš Ljubljana — TOZD Škofja Loka) nameravajo prispevati 15 milijard, niedtem ko bodo razliko 12 milijard "in skušali premostiti z inozemskimi krediti. 3. STRAN: Inflacija razvrednoti marsikateri \_ dosežek Zagovorniki zamisli so v posebnem elaboratu navedli dolg seznam prednosti, ki utemeljujejo postavitev bodočega lesno-gozdarskega jedra Gorenjske. Predvsem omenjajo, da je ožje domače zaledje sposobno kriti vse potrebe tovarne, saj ugotovljene zaloge dovoljujejo posekati na leto okrog 122.000 kubičnih metrov bukovine in manjvrednih iglavcev, ki predstavljajo osnovno surovino proizvodnega procesa. Tudi kar zadeva trg, ne bo težav: povpraševanje v Sloveniji krepko presega ponudbo, zato so se kupci prisiljeni zatekati k uvozu. Projekt je torej ekonomsko izredno perspektiven in bi ga kazalo čim prej začeti uresničevati. I. Guzelj Pevska priznanja Gorenjcem V Mariboru je bilo 12. in 13. oktobra III. tekmovanje pevskih zborov Slovenije. Na prireditvi z'imenom Naša pesem 74 je sodelovalo 19 slovenskih pevskih zborov, med njimi tudi štirje z Gorenjske: moški pevski zbor KUD Davorin Jenko iz Cerkelj, ženski pevski zbor z Jesenic, Prvo slovensko pevsko društvo Lira iz Kamnika in Akademski komorni mešani zbor iz Kranja. Na tekmovanju, ki ga je ocenjevala ocenjevalna komisija po dokaj strogih merilih, so se med slovenskimi amaterskimi zbori gorenjski pevci zelo dobro odrezali. Srebrno plaketo mesta Maribora in nagrado ter uvrstitev v II. kvalitetno skupino slovenskih pevskih zborov sta dosegla Akademski komorni mešani zbor iz Kranja in pa Prvo slovensko pevsko društvo Lira iz Kamnika. Ženski pevski zbor z Jesenic pa je prejel bronasto plaketo mesta Maribora in nagrado ter se je uvrstil v III. kvalitetno skupino slovenskih pevskih zborov. L. M. V petih letih prostor za 40.000 otrok Kmalu bo minilo 30 let, kar je začela poganjati organizirana skrb za varstvo otroka — Največji napredek v zadnjih letih — Do novih mest v vrtcih z dogovarjanjem — Enotna podpora delavcev Pretekli četrtek in petek je bilo v branju posvetovanje, ki ga je ob tednu otroka pripravila republiška "*UpnOB< otroškega varstva. Prek iu udeležencev, med njimi 17 go-j*°v i/, drugih reptlblik, je razprav-,;i'<> o osnovah za onzanizaciio in "Monalno Za Varstvo otroka. Predsednica skupščine republiške •kupnosti otroškega varstva Klica J*olenc. Govorila je o družbenih iz-'Odiičih za pridobivanje prostora za PfedŠoUke otroke. Poudarila je, da S|,)o /Jasti v zadnjih nekaj letih veli- za organizacijo pridobivanje prostora in vzgojo predšolskega Uvodni referat je pripravila ko naredili pri gradnji vrtcev, ki poleg zavetja v času, ko so starši na delu, dajejo tudi osnove sodobne vzgoje in izobrazbe. Dejala je: »Tehtneje smo se začeli poglabljati v reševanje programov otroške-, ga varstva leta 1908, ko so nastale samoupravne interesne skupnosti. Veliko volje je bilo pri tem potrebno in nemalo prizadevanj družbenopolitičnih organizacij in skupnosti, da smo lahko že takrat zabeležili nekaj Ugpehov. Področje družhcne skrbi za otroke le ni i»i 1 <> materialno .urejeno, niti nismo bili samoupravno organizirani, skratka, ni bilo baze, iz katere Prijetna osvežitev letošnjega mednarodnega sejma obrti in opreme v Kranju je kolektivna razstava zavoda za razvoj obrti za Furlanijo in Julijsko krajino (ESA), ki razstavlja razne obrtne izdelke 24 obrtnikov. Najuspešnejši sejem doslej povedal, da je letošnji sejem najuspešnejši doslej. V dobri meri je namreč odsev obrtne dejavnosti na Gorenjskem, kjer je 56 obrtnih organizacij združenega dela. Le-te imajo 3256 zaposlenih in 219 učencev. Zasebnih obrtnikov pa je 1073 in imajo zaposlenih 806 delavcev ter 235 učencev. Ze prvi dan je na sejmu zbudila veliko pozornost tudi gobarska razstava, kjer hkrati pripravljajo tudi različne gobje jedi. Vsak dan ob 17. uri pa je na sejmu tudi modna revija, kjer prikazujejo različne modele jesenske in zimske kolekcije. Da bi bil v prihodnje sejem še uspešnejši,' je strokovni odbor za obrt predlagal prireditelju, naj bi bil ta sejem spomladi. Kaže, da bo to pobudo moč uresničiti 1976. leta. Spomladanska sejemska prireditev bi bila med drugim zanimiva tudi zato, ker se ta čas mladi odločajo za -poklice. A. Zalar Mladi zadružniki v Makedonijo Aktiv mladih zadružnikov pri škofjeloški kmetijski zadrugi bo v začetku prihodnjega tedna pripravil za svoje člane strokovno ekskurzijo v Makedonijo. Mladi kmetovalci bodo odpotovali iz Ljubljane v nedeljo popoldne, v naslednjih dneh pa si bodo ogledali vinarski kombinat, več zasebnih kmetij, kmetijskih gospodarstev, plantaž ter mnoge kulturnozgodovinske spomenike v znanih makedonskih krajih. Skofjeločani se bode vrViili domov v četrtek. Kot je znano so mladi loški zadružniki lansko leto že obiskali Švico, pred tem pa Smederevsko Palanko • v Srbiji. -jg Predsednik strokovnega odbora za obrt v Kranju pri Gospodarski zbornici Slovenije Rado Piskernik je v petek dopoldne v Kranju odprl letošnji sedmi' mednarodni sejem obrti in opreme. Na njem sodeluje devet domačih obrtnih podjetij in 35 zasebnih obrtnikov. Razen tega sodelujejo tudi štiri domača in sedem tujih podjetij, ki izdelujejo opremo za obrt, in 14 podjetij, ki prodajajo blago za široko potrošnjo. Posebnost letošnjega sejma je strokovna razstava, ki jo je pripravilo deset strokovnih šol z Gorenjske. Prikazujejo različne izdelke gojencev, hkrati pa seznanjajo obiskoval-, ce s posebnostmi posameznega poklica. Predsednik strokovnega odbora za obrt Rado Piskernik je na otvoritvi bi lahko začeli reševanje problemov otroškega varstva. V tem času so v naših mestih nastajala nova naselja, vse več mladih družin je bilo in so se osamosvajale, zato so se problemi, kam z otroki, kopičili.« Delo, začeto pred šestimi leti, se je obrestovalo. V vrtcih je že dobra četrtina otrok, ponekod tudi več, v nekaterih nerazvitih občinah seveda manj. V program za prihodnjih pet let pa so zapisali, da bodo do leta 1980 vključili v organizirano predšolsko vzgojo in varstvo 40.000 otrok. Klica Dolenc je v nadaljevanju referata poudarila, da b(xlo program gradnje vrtcev in razvoja varstva in vzgoje predšolskih otrok uresničili v sodelovanju /. vsemi delovnimi ljudmi. Nadaljevanje na 3. str. Sejem je odprl predsednik strokov nega odbora za obrt Rado Piskernik. VII. MEDNARODNI SEJEM OBRTI IN OPREME od 11. do 20. OKTOBRA Naročnik: Dr. Vratuša v Haagu V nedeljo je v okviru rednih posvetovanj med jugoslovansko in nizozemsko vlado dopo-tovala v Haag naša delegacija, ki jo vodi predsednik ZIS dr. Anton Vratuša. Uradni pogovori so se začeli včeraj. Dr. Vratuša in nizozemski minister za razvoj Pronk s sodelavci preučujeta aktualna mednarodna vprašanja, razvoj v svetu in sodelovanje med državama. Pobesnele vode Zaradi neprestanega deževja so številne reke v Jugoslaviji prestopile bregove. Po obilnem deževju v Sloveniji sta zlasti narasli Sava in Kolpa. Grozita tudi Una in Vrbas. V sedanji povodnji na Hrvatskem so posebno prizadeti Banija, Kordun, Prokuplje, Posavina in še nekatera druga manjša področja. Pred nekaj dnevi je bilo pod vodo 280.000 hektarov zemlje. Nov zdravstveni dom V Rogaški slatini so odprli nov zdravstveni dom, ki bo gotovo veliko pripomogel k boljšemu zdravstvenemu varstvu več kot 10.000 prebivalcev na tem območju. Dom je stal 10 milijonov dinarjev. Dobršen del denarja so zbrali občani s samoprispevkom. 50 let livarne V soboto so delavci mariborske livarne proslavili 50. obletnico obstoja tovarne. Na zborovanju, ki so ga pripravili ob zlatem jubileju, so opozorili na probleme v barvni metalurgiji, ki nastajajo zlasti v dogovarjanju med izdelovalci surovin in predelovalci ter na probleme, s katerimi se barvna metalurgija srečuje na svetovnem trgu. Vse več na kredit Letos so se nakupi na kredit povečali kot še nikoli doslej. Po podatkih službe družbenega knjigovodstva Jugoslavije so dosegli potrošniški krediti konec lanskega junija 6,7 milijarde dinarjev, letos v enakem času pa za dve milijardi več. Električni avtomobil tudi pri nas V prihodnjih mesecih naj bi pri nas izdelali prvi avtomobil na električni pogon. To bo do-stavnik za kruh. Motor so izdelali v tovarni Gorenje — Sever, baterijo pa v tovarni avtomobilskih akumulatorjev Trebča. Prototip avtomobila so razvijali več let. Tito obišče Dansko Predsednik republike Jugoslavije Tito bo z ženo Jovanko, v drugi polovici oktobra uradno obiskal Dansko. Povabila gaje kraljica Margareta II. Predsednik Tito bi moral na obisk odpotovati že lani. Zaradi napetosti v mednarodnih odnosih, zlasti pa zaradi oktobrske vojne na Bližnjem vzhodu, pa so obisk preložili za eno leto. 10 milijonov za elektriko Na Kosovu so letos porabili okrog 10 milijonov dinarjev za elektrifikacijo vasi, gradnjo vodovodov in kanalizacijskega omrežja. S tem pa Se niso bila izkoriščena vsa sredstva ki so jih namenili za ta dela. Nove znamke Biro za poštne znamke pri skupnosti PTT podjetij je objavil program za leto 1975, ki zajema 42 priložnostnih zna m k. Med najza n im ivejšimi bodo »Muzejski eksponati«. Kongresni klepet z delegatom Kranj Franjo Kragolnik, 24-Ietni dninski delovodja v Železarni, se je kot predstavnik delavske mladine jeseniške občine udeležil IX. kongresa ZSMS, ki je minuli petek končal z delom v Moravcih pri Murski Soboti. Za delegata so ga mladi na Jesenicah izvolili predvsem zato, ker je s svojim večletnim delom, tako v zvezi mladine kot v ostalih družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih svojega podjetja, pokazal lik sposobnega in prizadevnega mladega družbenega delavca. Med številnimi funkcijami, ki jih opravlja, je tudi predsednik konference mladih železarjev v temeljni organizaciji združenega dela Hladna predelava, ki je najbolj delavna konferenca v Železarni. Med kongresom smo ga zmotili ravno v trenutku, ko je kramljal z delegati združenega podjetja Slove-venske železarne. »Našli smo malo prostega časa pa smo se kar zaklepetali. Mladi jeseniški železarji imamo namreč z mladimi iz ostalih kolektivov združenja tesne stike, pa smo izkoristili to priložnost, da se malo pogovorimo o nalogah, ki čakajo mlade slovenske železarje po kongresu,« je zgovorno začel pripovedovati Franjo. »Prvič sodeluješ na tako velikem shodu slovenske mladine kot je IX. kongres. Kakšni so tvoji vtisi tukaj?« »Ob prihodu v Moravče sem bil resnično prijetno presenečen nad lepim spejemom in gostoljubnostjo tukajšnjih mladincev, ki so se zares potrudili, da so se delegati v tem kotičku slovenske zemlje počutili kot doma. Z delom kongresa sem zadovoljen. Razprave, tako prvi dan plenarnega zasedanja kot drugi dan v posameznih komisijah, so pokazale, da so se mladi širom po Sloveniji resnično skrbno pripravili na kongres. Jasno opredeljene naloge, zavzetost za rešitev vseh problemov v naši družbi; vse to je izžarevalo iz mladih src« »V komisiji za družbenoekonomske odnose in kmetijstvo si se tudi vključil v razpravo. O čem si govoril?« »V razpravi sem spregovoril o organiziranosti mladih delavcev v železarni, o problemih, s katerimi se srečujejo pri delu ter o nalogah mladih železarjev po kongresu. Posebno sem se dotaknil perečega vprašanja, ki je zelo prisoten v naši železarni, in sicer delovni pogoji mladih delavcev. Menim, da je v resoluciji ZSMS premalo razčlenjeno to vprašanje, ki pa je zelo pomembno. Tu- Seminar za mlade terenske aktiviste Konferenca mladih v krajevnih skupnostih Kranj pripravlja seminar za predsednike osnovnib organizacij mladine na terenu in člane predsedstva konference. Na seminarju se bodo pogovarjali o delovanju mladinske organizacije v krajevnih skupnostih. Seminar bo predvidoma v Bohinju 26. in 27. oktobra. -lb kaj imam v mislih predvsem bolj učinkovito službo za varnost pri delu. Doslej se pogosto dogaja, da ta služba nastopi pravo akcijo šele po nesreči, takrat pa je žal najpogosteje prepozno. Upam, da bo moj prispevek upoštevan, saj mora ZSMS tudi na tem področju javno opredeliti naloge.« »Kakšne naloge pa čakajo konkretno mlade železarje na Jesenicah po kongresu?« »Ena zelo pomembnih nalog takoj po kongresu bo ta, da ugotovimo, koliko mladih bo pripravljeno delati v ZSMS. Potem bomo izvedli volitve, posebno skrbno bomo morali izvesti poredkandidacijske in kandidacijske postopke, saj smo v preteklem obdobju prav tukaj delali največ napak. Nadalje moramo vso skrb posvetiti organiziranju mladih železarjev na ravni TOZD, kjer se odvijajo najpomembnejše odločitve v našem kolektivu. Za celotno železarno bo treba izbrati takšno vodstvo, ki bo sposobno izpeljati vse zastavljene naloge na kongresu. Mislim, da so vsi sprejeti dokumenti jasni, treba bo le pošteno zavihati rokave.« J. Rabič Prisrčni sprejemi Valjevo, 14. oktobra, po telefonu: Potniki vlaka bratstva in enotnosti, katerega pokrovitelj je predsednik republike Josip Broz-Tito, so srečno prispeli v socialistično republiko Srbijo. Sprejemi so bili povsod prisrčni. Na topčidar-ski železniški postaji v Beogradu, v Mladenovcu, Ćupriji,- Stalaću, Trsteniku, Kruševcu in Kraljevu nas je pozdravilo več tisoč pionirjev, mladincev in drugih prijateljev. Na velikem ljudskem zborovanju v Kraljevu je govoril predsednik zveze sindikatov Jugoslavije Mika Špiljak, goste Valjeva, največ Gorenjcev, je v soboto zvečer v domu kulture pozdravil predsednik skupščine občine Sreten Jankovič. Po vojni so se prijatelji oddaljili, je dejal na slovesnem sprejemu, a v srcih je ostalo bratstvo, ljubezen in neposrednost vseh naših narodov. Včeraj so se predstavniki občin Valjevo, Jesenice in Tržič na slavnostni seji dogovorili o še tesnejšem sodelovanju med mesti. Delegaciji Tržiča in Jesenic sta v dopoldanskih urah položili vence ob spomenik valjevskega junaka Stevana Filipoviča in na pokopališče žrtev zadnje vojne na petem Puku. Danes bodo udeleženci karavane bratstva in enotnosti obiskali valjevsko pivovarno, kmetijski kombinat Srbijanka in tovarno Krušik. Jutri pa bodo gostitelji popeljali skupino v znani turistični center Ivčibare. J. Govekar Naloge mladih v izobraževanju 2 tjt 1U A«B§ Torek, 15. oktobra 1974 Konferenca mladih v izobraževanju, ki deluje v okviru občinske organizacije Zveze mladine na Jesenicah, je po počitniškem predahu spet začela delati. Čeprav se konferenca že vse od ustanovitve dalje ubada s kadrovskimi težavami, pa so člani v letošnjem šolskem letu bolj optimistično razpoloženi, predvsem zato, ker pričakujejo, da bo po IX. kongresu ZSMS tudi pri razreševanju tega perečega problema zapihal svež veter. »V naslednjih mesecih nas čaka vrsta pomembnih nalog.« pravi predsednik konference Goran Dra-Žič, dijak jeseniške Gimnazije. »Te dni so se na vseh osnovnih in sred njih šolah v občini začele letne konference. Na teh konferencah člani aktivov ZM ocenjujejo delo v minulem šolskem letu, volijo nova predsedstva ter sprejemajo akcijske programe za to šolsko leto. Poleg tega se na konferencah učenci in dijaki seznanjajo z dokumenti IX. kongresa ZSMS. Kadrovskemu problemu smo v delu naše konference v minulem obdobju posvečali premalo pozornosti. Zaradi tega se je pojavljala neučinkovitost pri delu, nesklepčnost na sejah ter še več drugih pomanjkljivosti, ki so povzročile da naše akcije niso bile uresničene tako kot smo si jih zastavili v delovnem programu. Sprejeti sklepi in stališča IX. kongresa nas zavezujejo, da pomanjkljivosti in napake čim prej odpravimo. Ena prvih nalog po kongresu bo popis prizadevnih in marljivih učencev in dijakov na vseh šolah, ki bodo v zvezi socialistične mladine zares pripravljeni delati. S to akcijo upam, da hotno rešili tudi problem kadrov, ki nas sedaj najbolj pesti. Po kongresu bodo naša prizadevanja usmerjena predvsem v to,»da kon-fefenca mladih v izobraževanju postane resničen organ, ki bo povezoval kar največje število šolske mladine v jeseniški občini.« J. Babic Včeraj se je sestal iniciativni odbor za podpis družbenega dogovora o štipendijski politiki. Razpravljal je o novih pojasnilih republiškega odbora podpisnikov družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v Sloveniji ter obravnaval poročilo o prošnjah in poročilo temeljnih organizacij združenega dela, da pristopijo k samoupravnemu sporazumu o štipendiranju. Danes popoldne se bodo pri občinski konferenci socialistične zveze sestali predsedniki krajevnih skupnosti, krajnih organizacij socialistične zveze in predsedniki odborov za splošni ljudski odpor s področja mesta. Pogovorili se bodo o statutih krajevnih skupnosti. Jutri dopoldne pa bo pri občinski konferenci socialistične zveze razgovor o nekaterih organizacijskih in vsebinskih vprašanjih delovanja društva invalidov občine Kranj in o ustanavljanju aktivov invalidov v delovnih organizacijah. A. Z. Te dni predstavniki radovljiške občinske skupščine in občinskih družbenopolitičnih organizacij obiskujejo večje delovne organizacije v občini. Do 17. oktobra bodo obiskali 21 večjih delovnih organizacij. Na srečanjih s predstavniki podjetij razpravljajo o izvajanju ustave, gospodarskem položaju podjetja, družbenem planu od 1976. do 1980. leta, nadalje o integracijskih procesih, izgradnji šol in vzgojnovarstve-nih objektov in drugih vprašanjih. Prihodnji teden, 24. oktobra, se bo v Radovljici sestal zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine. Delegati bodo razpravljali o uresničevanju programa komunalnih del v občini za letos in o predlogu za spremembo programa. Pogovorili pa se bodo tudi o razdelitvi sredstev ukinjenega družbenega investicijskega sklada in o pripravi srednjeročnega programa razvoja krajevnih skupnosti za obdobje 1976—1980. A. Ž. Radovljica Škofja Loka Člani občinske konference SZDL Škofja Loka so na svoji zadnji seji potrdili tudi program dela konference do spomladi prihodnjega leta. Zavedajoč se pomembnosti vseh nalog bo škofjeloška občinska konferenca v najbližji prihodnosti namenila poseben poudarek uresničevanju zvezne in republiške ustave ter drugih ustavnih dokumentov ter nadaljnji utrditvi organizacije SZDL v občini. -jg Tržič Včeraj je bil na tržiški delavski univerzi seminar za sekretarje osnovnih organizacij in stalnih aktivov ZK iz tržiške občine. Seminaristi so se seznanili s statutom ZKS in ZKJ, razpravljali o statutarnem sklepu občinske organizacije ZKS Tržič ter obravnavali sklepe in stališča 7. kongresa ZKS. Uvodne razprave so pripravili Miloš SaviČ, Ivanka Šulgaj in Janez Furlan. Po podatkih strokovnih služb tržiške občinske skupščine je dosegel lani v občini najnižji čisti osebni dohodek 832 dinarjev, najvišji pa 6623 dinarjev. Letos marca je znašal najnižji čisti osebni dohodek v občini 905 dinarjev, najvišji pa 8748 dinarjev. Na osnovi marčnih podatkov je znašal lani najnižji osebni dohodek v gospodarstvu 832 dinarjev, letos pa 984 dinarjev. Najvišji pa lani 6623 dinarjev, letos pa 7291 dinarjev. Za negospodarstvo pa podatki povedo, da je znašal lani najnižji OD 1000 dinarjev, letos pa 905 dinarjev. Najvišji osebni dohodek pa je dosegel lani 5900 dinarjev, letos pa se je povzpel na 8748 dinarjev. -jk Družbenopolitične organizacije in svet krajevne skupnosti Žiri ter odbor borcev jurišnega bataljona 31. divizije vabijo vse borce bataljona in svojce padlih in umrlih, vse občane, aktiviste in borce drugih enot 31. divizije, da se udeležijo proslave krajevnega praznika in 30-letnice ustanovitve jurišnega bataljona. V soboto, 19. oktobra, ob 19.30 bo v dvorani zadružnega doma slavnostna akademija. V nedeljo, 20. oktobra, ob 11. uri bo na trgu pred zadružnim domom zborovanje, na katerem bo govoril general-podpolkovnik in komandant štaba za SLO Slovenije Rudolf Hribernik-Svarun. Ob tej priliki bo pisatelj Tone Svetina odprl razstavo Vojna v skulpturi. Domači slikar samouk Jože Peternel pa bo razstavil svoje slike. /±\ Komisiji za medsebojna razmerja delavcev Veletrgovina Živila Kranj objavljata naslednja prosta delovna mesta: Samoupravna delovna skupnost Skupne službe 1. vodje kadrovske službe TOZD Veleprodaja Kranj 2. prodajnega referenta 3. obračunovalca terenske prodaje 4. delavca v mehanični delavnici Pogoji: ^ poleg splošnih pogojev, določenih v zakonu, morajo kandidati za navedena delovna mesta izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod 1.: višja šola organizacijske, upravne, pravne ali podobne smeri in 3 leta delovnih izkušenj pod 2.: srednja šola ekonomske ali komercialne smeri in 1 leto delovnih izkušenj pod 3.: dvoletna administrativna ali podobna šola in 1 leto delovnih izkušenj pod 4.: končana osnovna šola Kandidati za navedena delovna mesta naj pošljejo pismene ponudbe v kadrovsko službo Veletrgovine Živila Kranj, Cesta JLA 6 v 15 dneh po objavi. Razpisna komisija Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo Kranj razpisuje na osnovi 55. in 56. člena statuta prosta delovna mesta: 1. direktorja 2. pomočnika direktorja 3. računovodje Pogoji: pod 1.: visoka izobrazba medicinske ali pravne smeri in 10 let prakse, od tega 5 let na vodilnih delovnih mestih; da predloži program razvoja te zdravstvene delovne organizacije, pod 2.: visoka izobrazba ekonomske ali pravne smeri, pod 3.: višja izobrazba Kandidati morajo poslati prijave z dokazili v 15 dneh od dneva objave na naslov: Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj, Kidričeva 38 a — komisija za reelekcijo. Zlata plaketa za novatorje Železarne Vsako leto priredijo na Reki razstavo pod naslovom Radničko stvaralaštvo, na kateri prikažejo razvoj inventivne dejavnosti v organizacijah združenega dela, ki je pomembno pri ustvarjanju večjega dohodka. Razstavljeni dosežki so z vseh področij znanosti in tehnike. Letos se je razstave udeležilo 56 organizacij združenega dela in 24 posameznikov, ki so skupaj razstavili 254 dosežkov. Iz Slovenije so na razstavi sodelovale: Elektrotehnika ..Maribor, Iskra Kranj, IEVT Ljubljana, Mariborska livarna, Rudarski šolski center Velenje ter Železarna Jesenice. Iz jeseniške Železarne je razstavljalo sedem avtorjev, ki so za razstavljene dosežke po sklepu razstavne komisije prejeli najvišje priznanje: zlato plaketo in zlato diplomo. Javni razpis Obveščamo vse občane Tržiča, ki se zanimajo za najem stanovanj od Samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu občine Tržič, da najkasneje do 30. oktobra 1974 vložijo prošnje na naslov: Solidarnostni sklad občine Tržič, Cankarjeva št. 1. Samoupravna enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu občine Tržič To izredno visoko priznanje je sicer dobilo sedem avtorjev, vendar pomeni to priznanje tudi priznanje in spodbudo za nadaljnje delo 350 novatorjem Železarne Jesenice, kjer je v zadnjem času ta dejavnost izredno razvita. V zadnjih dvajsetih letih je bilo v jeseniški Železarni 2160 predlogov raznih tehničnih izboljšav. V primerjavi z lanskim letom je teh izboljšav sicer manj, vendar po vrednosti precej presegajo lanske. Letos, do prvega polletja, so jeseniški no-vatorji s svojimi izboljšavami ustvarili 5 milijonov N dinarjev, do konca letošnjega leta se bo ta številka povzpela na 10 milijonov dinarjev. Tako so v temeljni organizaciji združenega dela valjarne letos izplačali 39.000 dinarjev odškodnin za 2 milijona dinarjev prihranka, v TOZD vzdrževanje, energija in transport 17.000 dinarjev odškodnin za 400.000 dinarjev prihranka, v TOZD hladna predelava 35.000 dinarjev odškodnin za milijon in pol dinarjev prihranka in v TOZD talilnice 45.000 dinarjev za dva milijona in pol prihranka. Prav zdaj v jeseniški Železarni razpravljajo o samoupravnem sporazumu o izumih, tehničnih izboljšavah in predlogih, po katerem bodo enotna merila za podeljevanje odškodnin za vse organizacije, ki so v okviru Združenega podjetja slovenskih železarn. V tem sporazumu med drugim upoštevajo tudi stopnjo storitvene sposobnosti vsakega nova-torja, tako da je tudi od izobrazbe odvisno, kakšna bo odškodnina. D. S. Na Koroški cesti št. 25 v Kranju vam nudimo brezplačno montažo pri nas kupljenih avtomobilskih gum Tel.: 24-786 — Agromehanika Delovna disciplina Obratovodja je sklical sestanek ob deveti uri in vsi so ga potrpežljivo čakali že dobre pol ure po napovedanem času, ko se je prikazal vratih. Na sicer mirnem in dobrovoljnem obratovodjevem obrazu je °«o videti rdečico, razburjenost in zaskrbljenost. Nekateri so napeto Prisluhnili, ko je začel: »Ze na prejšnjem sestanku smo se domenili za racionalizacijo na vsakem koraku — in se tega tudi držali — zato bo tudi tale sestanek zelo kratek, a zato nič manj ploden, konkreten in dosleden. Tovariši, Sfe za našo delovno disciplino!« • . j° zadnjih besedah je pomenljivo umolknil, da bi na svoje oči «oye/ učinek zadnjih besed. Ko je po nekaj minutah zaznal, da se nihče niti premaknil ni, se je v trenutku odločil za drug prijem. »To v drugih besedah tudi pomeni,« rahlo je zvišal glas, ker je zidar Janko očitno malo zadremal, »preneseno v naše razmere v tem WW in v teh pogojih dela, zaradi naših ne preveč dobrih rezultatov gospodarjenja v minulem obdobju, da odslej kuhamo kavo le enkrat, Prihajamo na delo ob šestih in niti minuto kasneje in zapuščamo aelovno mesto ob dveh in niti minuto prej.« Nov prijem se je učinkovito obnesel, saj je izbuljil oči tudi še ne Preveč prisebni zidar Janko. , »To pa, tovariši, še niti približno ni vse! Do kraja bomo med rugini tudi nadzorovali vse naše izostanke z dela, takoj in brezpogojno odpuščali tiste sodelavce, ki ne bodo napovedali svojega dopusta saj mesec dni prej in nemudoma poslali pred disciplinsko komisijo •s'' tiste, ki bodo na kakršenkoli drug način ovirali vsa naša doseda-/a prizadevanja in napore za uresničitev tega našega programa. Če lfnatepripomb, s tem zaključujem sestanek.« Skoraj dostojanstveno je odkorakal v svojo pisarno in zapustil o/c sodelavce, ki jih je že zdavnaj minila prostodušnost, sicer °yičajen spremljevalec takih sestankov. Le počasi so se razšli, z nešte-ifni pripombami, ki pa jih obratovodja ni mogel slišati, ker je imel °ig in razburljiv vsakdanji pogovor s svojo boljšo polovico, ki jo je P°d nujno vsak dan klical v toplice. Po nekaj dnevih je obratovodja uspel prisopihati na dnino minuto PO sesti uri. Ko je pri Angeli popil skodelico kave, je začuden strmel v Prazne stole ob pisalnih mizah. Nagnil se je skozi okno in zagledal Svoje pisarniške moči, ki so se složno bližale poslopju, mežikajoč v me-Meno jutro, a vidne gostobesednosti, podkrepljene z gestami. Za njimi Je z rokami v žepih korakal skladiščnik Jaka, mrk in vznejevoljen, ker 8aje mizar Stanko stalno ogovarjal. Ponoven sestanek, ki ga je obratovodja sklical tisto dopoldne, ko /* Ugotovil delovno nedisciplino pri nekaterih, je bil v znamenju nešte-ln opazk in pripomb, tri cele ure je trajal in bil po desetih točkah niistu ob morju; njegovi sodelavci so bili očitno ljudje na mestu, saj ,° delali celo prek rednega delovnega časa, saj ob dveh pri vratarju ni 0ll<> nikogar. Obratovodja je mirno živel v svojem prepričanju, da je disciplina Viirna' medtem k° OStaU niti približno niso opustili svojih navad: ?**adiŠčnik in mizar sta posle/ do sedmih čakala šoferja Joža, da jih Jf Pripeljal mimo vratarja, ki jima tako nikoli ni povzročal težav, '""<-a in Angela sta po šesti uri naskakovali plot ob tovarni in niti za eno raztrganih najtonk ni»ta hoteli opustiti te jutranje telovadbe; ®vic() so poslej kuhali v nekem zaprtem prostoru skladišča, ki je prej A'1' Za zatočišče preveč utrujenih ponedeljkarjev; ob enih pa so "'n',,/, bodisi izvirne jutranje poti bodisi so na različne načine Izpirali velikodušno srce Andreja, ki jih je zalagal s prepustnicami za (t ta rja. Stvar bi se zakomplieirala samo v primeru, če bi obratovodja kdaj vendarle še prišel na delo pred sedmo uro. Tega pa se vsaj do šolskih fO&itnic niso bali, BOJ je moral svojega kratkohlačmka spet nekaj ju'sr,ri roditi v vrtec. Obratovod/ei a zena si je namreč spet zaželela °plie izmenoma na morju in na deželi. D. S. Neizpolnjena obljuba Kmetijski ministri držav članic Evropske gospodarske skupnosti so sklenili podaljšati prepoved uvoza mesa v te države iz tako imenovanih »tretjih držav«, kamor sodi tudi Jugoslavija. Položaj v živinoreji in mesnopredelovalni industriji slednjih je tako še vedno kritičen! Nekatere prizadete dežele so predlagale združitev izvoznic mesa in sprejem skupnih ukrepov, ki bi posledice krize ublažili in enotno ravnali v takih primerih. Tako so države Srednje Amerike na pobudo Mehike že sedle za »skupno mizo«. Dogovarjajo se, kako v takih primerih zaščititi nacionalne interese živinoreje in mesnopre-delovalne industrije. Srednjeameriške dežele predlagajo oblikovanje združenja proizvajalcev in izvoznikov mesa, ki bi sčasoma preraslo v svetovno združenje. Pri nas ostaja položaj takšen, s kakršnim smo se srečali po prepovedi izvoza mesa v dežele Evropske gospodarske skupnosti. Zvezna direkcija za rezerve živil ni odkupila obljubljenih količin mesa, temveč le dobre tri desetine. Kaže, da bo direkcija odkupila v najboljšem primeru še 9000 glav živine, kar bi skupaj z doslej odkupljenimi živalmi pomenilo le dobro polovico slovenskih tržnih viškov. Na slovenskem izvršnem svetu so že razpravljali, kam z drugo polovico prireje. Nekajkrat so namreč opozarjali zvezni izvršni svet in predlagali, da je težave treba odpravljati predvsem s prodajo mesa doma. Spodbujali naj bi jo z regresom, vendar slovenski predlog ni bil sprejet. Ker drugih rešitev ni na obzorju, je izvršni svet skupščine SRS predlagal v Sloveniji uvedbo regresa za prodajo govejega mesa. Izbrana je bila posebna komisija z nalogo, da pretehta predlagano rešitev in najde denarne vire za regres. Najti kaže tudi primerne oblike prodaje. Slišati je, da bi znašal regres za prodani kilogram mesa 7 dinarjev. Vzroki za tak predlog so znani. Domača potrošnja mesa naj se poveča, regres pa naj vzrejo živine obdrži na ravni, ki smo jo dosegli. Marsikje se namreč razmere po prepovedi izvoza mesa že krepko poznajo pri staležu goveje živine! -jk Svit prodaja v Sovjetsko zvezo Vse kaže, da si je kamniški SVIT Zagotovil prodajo polirnih past za pohištveno industrijo v Sovjetski zvezi. V začetku septembra je odpeljal prvi kamion z 20 tonami polir-ne paste za naročnike v Moskvo, Krasnodar, Rostov in Vilno. Prvemu kamionu skoraj vsak teden sledi naslednji, saj je kupec naročil kar 500 ton polirnih past. Omenjeni izdelek potrebujejo v pohištveni industriji za površinsko obdelavo pohištva z visokim sijajem. Prihodnje leto pričakujejo, da bodo v Sovjetsko zvezo pr"' zato, ker kot filmska igralka ne more delati, kar si sama želi. Sicer pa seje kot fotograf ie i ha zala. Izdala je knjigo Moja Italija, v kateri kaže življenje svoje rojstne dežele v različnih družbenih slojih in okoljih. Pripravlja pa že nove knjige fotografij, ki jih je posnela v Afriki in na Japonskem. Užaljeni voznik Ker je ponoči neki voznik vozil po enosmerni cesti v napačni smeri, mu je voznik, ki je vozil v pravo smer, zaklical skozi okno: »Tepec!«. To je prvega tako ujezilo, da je pograbil pištolo in streljal najprej v voznika, ki ga je ozmerjal, in nato še v policista, ki je vozil za njim. Slednjič je blizu dunajskega kolodvora skočil iz avtomobila in pobegnil. Ujeli so ga šele čez nekaj ur v stranski ulici, ko je ranil nekega mimoidočega in njegovo zaročenko. Kako postaneš milijonar? Podpredsednik ZDA Nelson Ro-ckefeller, ki je pred kongresnim odborom navedel, da inui premoženje v višini 100 milijonov dolarjev, je povedal tudi, kako je prišel do njega. Med drugim je povedal, kako jih je učil varčevanja njihov oče oziroma kako skopega prednika je imel. John Rockefeller je dajal svojim sinovom samo tri dolarje žepnine mesečno. »Vsak cent, ki smo ga izdali, smo morali zapisati. Deset odstotkov žepnine smo morali darovati v dobrodelne namene, deset odstotkov pa smo morali položiti na hranilno knjižico. In varčevanje nam je prešlo v kri.« Raje v smrt Kadar se človek znajde pred odločitvijo »denar ali življenje«, se bo najbrž odločil za prvo. Italijan Gio-vanni Sera pa je raje dal življenje, kot denar davkariji. Stiriinšestdesetletni Sicilijan je prodal del svojega ()osestva za 24 milijonov lir in od tega bi moral plačati 13 milijonov lir davka. S tem se nikakor ni mogel sprijazniti in se je raje obesil. Ko so delali preiskavo, so v njegovi hiši našli več sto milijonov lir gotovine. (24. zapis) Tako pa je prišel tudi dan slovesa od Šenčurja in njegovih vasi. Vendar pa moram le še dodati nekaj stavkov o stvareh, katerih se spričo naglice pisanja nisem še utegnil dotakniti. SODOBNA ŠOLA Nekoliko zunaj vasi, kar prav odmaknjeno, stoji že nekaj let novo moderno poslopje, ki se ponosno imenuje osnovna šola »Stanko Mlakar« v Šenčurju (ki pa ima še podružnično šolo v Voklem). Uspešno jo vodi ravnatelj Franc Foikar. Sola ima kar precej obsežen okoliš in je zato bilo treba poskrbeti za avtobusni prevoz šolarjev iz bolj oddaljenih vasi. Seveda nimam ničesar proti osrednjim osnovnim šolam, na katerih je pouk kvalitetnejši, saj razpolagajo z vsemi potrebnimi učili in visoko izobraženimi predmetnimi učitelji. — Toda še- vedno mislim, da bi le moralo imeti več vasi svoje šole, vsaj za nižje razrede. Občutek imam, da smo pouk obogatili, vasi pa osiromašili. Saj so bile one skromne, stare vaške šole tudi nekako napredno žarišče v vasi. Vaški učitelj je navadno bil tudi duša ljudsko-prosvet-nega dela v kraju. Sicer pa so to moje zasebne misli, nov čas gleda na te stvari drugače. Bolj ekonomsko, racionalno — a bolj brez srca ... SVETLI ŽARKI Osnovna šola »Stanko Mlakar« v Šenčurju izdaja tudi svoje šolsko glasilo s pomembnim naslovom — Žarki. Pred seboj imam 80 strani obsegajočo najnovejšo številko, iz katere res kar žari mladostni idealizem šunčurskega novega rodu. Toliko lepih misli sem prebral, da sem kar osupnil — nisem več videl meje med to rosno, šolsko poezijo in med ono pravo, ki se utrne iz umetnikovega srca. Za primer bom citiral nekaj stihov iz pesmi Rojstna vas, ki jo je napisala še ne 14-letna učenka 7. razreda Zora Florjančič: Domača vas, moja rojstna vas . . . Dala si mi življenje, daješ mi moči za prihodnje dni. Igrala si se z mano, hranila si me in učila si me kaj je veselje. Pokazala si mi, kaj je ljubezen. Hvala, hvala za vse, kar si mi dala. Nikoli te ne bom pozabila, vedno in povsod te bom nosila v očeh, ki si mi jih dala. KULTURNI DOM Reči pa je treba: na področju kranjske občine ima Šenčjar najlepši kulturni dom. Lepo oskrbovan, funkcionalen, poln estetsko zadovoljujočega občutka. Skratka — kraj je lahko ponosen na svoje kulturno žarišče! Nekajkrat sem bil v tem poslopju prisoten na raznih prireditvah, koncertih, gledaliških predstavah — in. vsakokrat me je prevzelo svečano vzdušje dvorane. Bil pa sem prijetno presenečen tudi ob obisku treh gledaliških predstav (Dnevi naše sreče, Deseti brat in Sveti plamen), ki jih je uprizorila igralska družina DPD Svoboda Šenčur. Ne le, da je bila igra vsakokrat izvrstna — tudi to, da so se v vseh treh predstavah predstavili vedno novi igralci, me je presenetilo. Saj to priča, koliko ljudi je v nekem kraju voljno sodelovati pri Ijudsko-pro-svetnem delu. O vseh treh odrskih dosežkih vrlih Šenčurjanov sem v Glasu obširno poročal. Omeniti pa moram ob tej priložnosti tudi dosežek KPD »Valentin Kokalj« z Visokega, ki je lansko pomlad uprizorilo Finžgarjevo Deklo Ančko. Tudi tu je bilo lepo videti, kako tudi v teh zmaterializiranih časih ne manjka delavoljnih idealistov. Zal ne morem pa ničesar reči o delu KUD Straža na Olševku, ki je že pred leti (1968) ugasnila. Istega leta je prenehalo z delom KUD »Janko Kalan« v Voklem. — Ničkaj dobra ugotovitev ... UČENI OLŠEVČAN Ker sem ob pomenku o Olševku navedel imeni dveh velikih mož, ki jih je ta kraj pod gorami dal slovenstvu — skladatelja Cirila Jegliča in letalskega konstruktorja Stanka Rapeta, moram omeniti še živečega Ivana Koželja. Mož je bil rojen 25. junija 1896 pri Krhlovih v Olševku. Zaradi skromnih domačih razmer se je izšolal za duhovnika in kot učeni jezuit in doktor filozofskih ved živi že več let med Hrvati. Zadnja desetletja je bil profesor sholastične filozofije na teološki fakulteti v Zagrebu. Znanstven sloves, si je dr. Ivan Koželj pridobil s številnimi objavami v raznih filozofskih revijah. ZA SLOVO Spričo stoterih pritrdilnih mnenj in spričo neštetih toplih stiskov rok me pri pisanju teh pomenkov seveda nista mogli zmotiti dve nergaški pismi. Razlagati, da ti zapisi niso kake temeljite in vsestranske študije o posameznih krajih — da so to le po-menki, kramljanja o vaseh, ki jih bralci Glasa širom po Gorenjski bolj malo poznajo. In da mi je odmerjeno le malo časa za obiske oddaljenih vasi na širokem področju, ki ga zajemajo vsakotedenski zapisi. Res, vse kraje, ki jih opisujem, obiščem — a le bežno, tako da dobim splošen vtis in nekaj informacij. Vse drugo pa moram potem načrpati iz raznih pisanih virov, ki so mi dostopni — če sploh obstajajo . .. Ti stavki naj veljajo nergačem kot odgovor. Vsem prijateljem, ki sem jih ob pisanju teh pomenkov pridobil, pa prisrčna hvala za informacije, nasvete, dostavke in popravke. Črtomir Zoreč Komunalni servis Kranj TOZD komunala objavlja prosto delovno mesto šoferja Pogoj: kvalificiran voznik C kategorije Prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev je treba poslati na odbor za medsebojna razmerja TOZD komunala, Kranj, Mladinska 1. Objava velja do zasedbe delovnega mesta. Gobarski paradiž na Gorenjskem sejmu v Kranju Razstava gob — Gobe na triindvajset načinov — Brezplačen vstop s polno košaro gob iz hale B na Gorenjskem ni vo? ririnina co io r>e Tokrat iz hale B na Gorenjskem sejmu veje poseben vonj; vonj po mahu in svežih gobah, ki ga dobro pozna vsak gobar, se meša s tistim, ki prijetno buri želodec in ki prihaja s štedilnikov izza montažnih sten v kotu, kjer se pripravljajo gobe na nič več in nič manj kot triindvajset načinov. Kar osem kuharic iz Ljubljane, Škofje Loke in Kranja se ukvarja z njimi; med njimi so kar tri z dolgoletnimi izkušnjami pri pripravi gobjih iedi. Moramo reči, da se je to pot kranjska gobarska družina zares temeljito pripravila na razstavo; že prvi dan zjutraj si je bilo moč ogledati kar 108 vrst gob, vse prinesene iz bližnje okolice Kranja. Domiselno aranžirane na posebnih stojalih nudijo obiskovalcu zares odličen pregled nad vsemi užitnimi in neužitnimi strupenimi gobami z našega konca. Vsak dan bodo zbirko dopolnjevali z novimi primerki pa tudi stare gobe zamenjavali s svežimi. Ideja, da bi na sejmu organizirali poleg razstave tudi pokušnjo gob, je med člani kranjske gobarske družine že dalj časa zorela. Toda uresničljiva bi bila vsa prejšnja leta le pogojno: če bi ves čas razstave gobe dobro rasle. To pa je seveda spet,odvisno od vremena . . . No, sedaj teh skrbi ni več. Družina se je oskrbela s 380-litrsko zamrzovalno skrinjo LTH in problem je rešen: gobe so nabrali že pred razstavo in zamrznili. Zato bodo izkušene gobje kuharice, ki imajo v skrinji že precej gob, nosili jim bodo pa še vsak dan sveže — če bodo le rasle — lahko kuhale vsega po malo ves čas sejma. Več bo seveda mešanih gob, kajti dosti sortnih gob je težje dobiti. Toda člani kranjske gobarske družine obljubljajo, da bodo kljub vsemu dežnikarice v kuhinji vedno sveže. Ves čas sejma bodo člani gobarske družine na razstavi prisotni in obiskovalcem sproti dajali razlago o vsem, kar se tiče gob. Tudi o tem, kako jih boste vložili v zamrzovalno skrinjo, kis ali sol, vas bodo rade volje poučili. Samo dva dinarja velja vstopnina na razstavo gob, tisti, ki bo pa prinesel s sabo košaro užitnih gob ali kakšen izreden primerek za razstavo, pa bo imel prost vstop tako na sejem kot na gobarsko razstavo. In če boste že tu, privoščite si še kaj iz bogate gobarske kulinarike. Da bi iz te kuhinje dobili strupeno gobo, se ni bati. Skozi vsaj tri izkušene roke bo šla goba, preden bo sla v lonec D. Dolenc Trgovsko in proizvodno podjetje ponovno razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta podjetja prosto delovno mesto: sekretarja podjetja Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje: — da je diplomirani pravnik, — da ima dve leti delovnih izkušenj v gospodarski organizaciji na splošno-pravnih in delovno-pravnih zadevah, — da ni sodno kaznovan ali v kazenskem postopku, — da ima ustrezne moralno-politične kvalitete in ustvarjalni (-dnos do razvoja delavskega samoupravljanja. Kandidati naj pošljejo svojo ponudbo z življenjepisom in dokazili, da izpolnjujejo razpisne pogoje v 15 dneh po objavi na naslov: TPP ZARJA Jesenice, Titova 1. — razpisna komisija. Stanovanja ni na voljo. r/^rrovalne skrinje piScIgospodinjstva Lth Zaradi izrednega zanimanja za knjigo ZLATA PRAVILA ŽIVLJENJA, ki je bila z vsakim ponatisom razprodana, vam pripravljamo novo, obsežnejšo, boljšo in lepšo izdajo z enakim naslovom ZLATA PRAVILA ŽIVLJENJA Zlata pravda življenja, to je izbor napotkov, modrosti in izrekov velikih mož sveta, ki so s svojimi razmišljanji skušali omogočiti človeštvu boljše in srečnejše življenje, človeku pa olajšati borbo za njegov danes in jutri in ga spodbujati za pošteno in resnicoljubno doživljanje sveta okrog sebe. Knjiga bo priročnik za stare in mlade, polna napotkov za življenje, skritih misli in razmišljanj, ki so kdaj pa kdaj potrebni vsakomur. Velikih leksikonov ni vedno pri roki, zato bo knjiga dobrodošla novost na našem tržišču. Vse to in še mnogo več boste našli v knjigi ZLATA PRAVILA ŽIVLJENJA Vsem, ki Zlata pravila življenja že poznate v žepni izdaji, še posebej priporočamo novo, izboljšano / veliko edicijo, ki bo ne samo dopolnilo prejšnji zbirki, ampak prepotreben življenjski pripomoček za vsakogar in ob vsaki priliki. Zlata pravila so prijatelj, ki nikdar ne razočara. Subskripcijska cena knjige v prednaročilu je 100 din, cena v prosti prodaji bo znatno višja. Priporočamo, da knjigo naročite čimprej na naslov: Kulturni atelje Slovenije, p. p. 179 Ljubljana NAROČILNICA Podpisani ........... Natančen naslov (Ime in priimek) Zaposlen pri ..^............................................................................................................ Naročam obvezno ZLATA PRAVILA ŽIVLJENJA Naročnino bom poravnal po povzetju. Podpis- Datum:......:............................................. Izlet za kranjske invalide Društvo invalidov v Kranju, ki ima okrog 650 članov, bo v kratkem pripravilo še dva izleta. Letos so namreč pripravili že štiri. 26. oktobra bodo priredili izlet za svoje člane v Celje, kjer si bodo ogledali nekatere znamenitosti iz NOB, in v Laške toplice. 9. novembra pa bodo pripravili podoben izlet v Semič in Metliko. Prijave za oba izleta zbirajo v pisarni društva v prostorih krajevne skupnosti Vodovodni stolp. Vsakega izleta se bo lahko udeležilo 50 članov. A. Z. Več gostov iz Sovjetske zveze Kaže, da bo prihodnje leto obiskalo našo državo za okrog 25 odstotkov več gostov iz Sovjetske zveze kot letos. Takšen je bil eden od sklepov razgovora med predstavniki jugoslovanske potovalne agencije Kompas iz Ljubljane ter predstavniki sovjetske agencije Inturist, ki so obiskali največjo jugoslovansko potovalno agencijo. Inturist je v preteklosti organiziral že precej obiskov sovjetskih turistov pri nas. -jk Industrijski kombinat Kranj objavlja naslednja prosta mesta: za skupnost skupnih strokovnih služb: analitika v finančni službi — strojno knjiženje 2 delovni mesti Zahteve: srednja izobrazba — ekonomska ali administrativna, 1-letne delovne izkušnje za TOZD tovarne obutve Kranj: 5 delavk za delo v montaži 5 delavcev za delo v montaži in skladišču Prošnje z ustreznimi dokazili posredujte kadrovskemu oddelku v 15 dneh po objavi. Kinopodjetje Kranj vas vabi, da si od 13. do 20. oktobra v kinu CENTER ogledate veliko stvaritev ameriške filmske proizvodnje — barvni film režiserja Andrevva L. Sto-nea Veliki valček o življenju in delu kralja valčka Johannu Straus.su Igrajo: Horst Bucholz, Mary Costa, Rossano Brazzi Predstave: sreda, 16. oktobra, ob 20. uri; !> 19.30 ia red KOLEKTIVI SKKDA - 1 Cankar POHUJŠANJE V DOLINI ŠE NTP LORJA NSKI; ČETRTEK, 17. oktobra, ob 19.30 /a red KO LEKTIVI ČETRTEK - I Cankar: POHUJ SANJE V DOLINI SENTFLORJAN8KI. Zakaj na Gašteju nesreče dobesedno visijo v zraku? V nedeljo, 6. oktobra, zvečer je na Ljubljanski cesti v Kranju avtomobil zbil 66- letnega upokojenca Antona Miklavčiča in ga hudo poškodoval. Seveda ne nameravamo razglabljati o neposrednih vzrokih nesreče in o krivdi ranjenca oziroma voznika. To so dolžni in poklicani storiti miličniki ter sodišče. Radi pa bi izkoristili priložnost in sprožili nekatera vprašanja, ki se ponujajo že dalj časa. Prav zadnja nezgoda namreč odpira številne dileme v zvezi z razmerami na glavni kranjski prometni vpadnici, kjer se je v minulih dvajsetih letih spričo krute igre usode ponesrečila kar trojica članov iste, torej Miklavčičeve družine: najprej Antonova prva žena Francka, pozneje njegov sin Marjan — in zdaj še Anton. Pred dnevi nas je obiskal žrtvin zet Branko Štremfelj ter popolnoma upravičeno izrazil dvom o pavšalnih ugotovitvah, da so za tragedijo Mik-čavčičevih pač kriva nesrečna naključja. Kajti če bi Francka, Marjan in Anton ne stanovali ravno na La-borah, če bi ne bili prisiljeni neštetokrat prečkati nevarnega cestišča, Veliki valček Režija: Andrew L. Stone Gl. vloge: Horst Bucholz, Mary Costa, Rossano Brazzi Sovjetski in ameriški filmski ustvarjalci so se skoraj istočasno lotili filmske obdelave življenjske zgodbe Johanna Straussa mlajšega, mojstra tričetrtinskega takta, katerega melodije so še vedno priljubljene. Prvi so do potankosti obdelali njegovo bivanje v Petrogradu, ameriški režiser L. Stpne pa je začel svojo pripoved s sporom med Johan-nom in njegovim očetom in jo nadaljeval z vsemi zanimivostmi burnega življenja skladate-lja. Vse skupaj.se je začelo na Dunaju pred dobrimi sto leti, ko je Johann Strauss mlajši napisal svojo prvo polko. Kmalu zatem je s svojim prvim orkestrom igral na vrtu pri znamenitem Dommaverju. Seveda je Šani, tako so ga klicali doma, kmalu osvojil mnoga ženska srca. Nekajkrat se je nesrečno zaljubil, se poročil s slavno operetno pevko, vmes pa je njegovo pero neutrudno zapisovalo note in kar po vrsti so nastajale lepe melodije. Najlepša med vsemi je Na lepi modri Donavi, ki jo je ob nekem jubileju v Bostonu izvajalo nad tisoč glasbenikov. M. G. bi bržkone nikoli ne pristali v črni kroniki UJV in časopisov. Zakaj? Stopite na Gaštejski klanec kak delavnik, brž po drugi uri popoldan, ko ljudje zapuščajo tovarne. Ne v ' dveh, v treh ali celo v štirih kolonah gomazijo avtomobili gor in dol. Tudi polmetrske bankine zasedejo ter izrinejo z njih pešce in kolesarje, prisiljene zakoračiti v jarek, v travnati breg ali v ozke koridorje med verigami vozil. Res sta v normalnih razmerah obrobna pasova prosta, res ju uporabljajo izključno uporabniki pedal in podplatov, a kaj ko je dotrajani asfaltni nanos podoben plesnivemu bohinjskemu siru: bicikliste, bežeče pred luknjami in zajedami, neredko znese daleč v levo, tja do sredine cestišča. Trčenje dobesedno visi v zraku — čeprav so odgovorni prejšnji teden le ukrepali ter miniaturne kraterje »začepili«. Ako jo potlej mahnete naprej v smeri proti Ljubljani, boste prvi prehod za pešce odkrili šele pri avtobusni postaji na Laborah. Kdo ve kaj je vodilo strokovnjake, da so odsek, prek katerega se sleherno jutro vali reka Iskrinih ter Savinih delavcev in prek katerega vodi edina možna pot oreščanskih otrok, ki obiskujejo osnovno šolo Lucijana Seljaka, opremili z eno samo »zebro«? Najmanj dve dodatni bi kazalo narisati — recimo zraven križišč s Škofjeloško in Nartnikovo ulico. In ko ravno naštevamo pasti kranjskega prometnega gordijskega vozla, je treba reči, da so projektanti nove »bližnjice« mimo Iskrine tovarne, ki odpravlja avtomobilski motokros skozi Stražišče, izbrali najslabšo varianto, saj smo na Orehku namesto zahtevanega podvoza dobili klasično razcestje: je sicer široko in pregledno, vendar ob konicah že danes neustrezno. Ne bi škodilo, če bi v kritičnih obdobjih tudi tam stal miličnik, kajti Ločani in Žabničani, zaposleni v Kranju, so prisil/eni tvegati in izsiljevati prednost, ako nočejo zamuditi v službo. Spet je nekdo popustil zahtevam finančnikov in na račun varnosti prihranil družbi milijonček, morda milijonček in pol. Ali res prihranil? Celo v očeh neprizadetih gospodarskih analitikov predstavlja, recimo, katastrofa s smrtnim izidom za skupnost zelo hudo materialno izgubo. Tretji in zadnji razlog, ki opravičuje naše pisanje, so pretirane hitrosti voznikov. Kljub tablam in navzlic dokaj pogostim kontrolam »modrih patrulj« veliko šoferjev, zlasti kadar pridrvijo iz ljubljanske smeri, ne upošteva omejitve 50 km na uro. Dobesedno padejo v vrveče industrijsko predmestje gorenjske metropole, kjer spričo nanizanih dejstev vedno bolj stopa v veljavo načelo »znajdi se!« V takšnih razmerah pa starejši občani in mladež kajpak potegnejo krajši konec. Prepričani smo, da bi bilo mogoče ob minimalnih stroških ter ob vzajemnem prizadevanju strokovnjakov, milice, Cestnega podjetja in organizacij, ki imajo na skrbi vzdrževanje ter označbo prometnih objektov, marsikaj popraviti, spremeniti, izboljšati. Obenem ni prezgodaj, če nemudoma začnemo iskati dolgoročnejše rešitve »primera Gaštej« -H dasi kakršnikoli konkretni načrti spričo visokih stroškov bržkone učinkujejo utopistično. A vseeno je zgodba družine Miklavčič kričeč opomin, ki ga ne bi smeli preslišali. I. G. Prehitro v ovinek V soboto, 12. oktobra, ob 14.50 se je na Kidričevi cesti v Škofji Loki pripetila hujša prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Janko Pintar (roj. 1950) iz Boh. Bistrice je vozil od Kranja proti Škofji Loki. V križišču ceste Kranj — železniška postaja je pripeljal prehitro, tako da ga je zaneslo na levo stran ceste in je bočno trčil v osebni avtomobil Draga Škerjanca (roj. 1933), ki je pripeljal iz nasprotne smeri. Ob trčenju je Škerjančev avtomobil odbilo s ceste na travnik. V nesreči so bili ranjeni voznik Škerjanc in sopotnik Marko Terkaj ter sopotnica v Pintarjevem avtomobilu Dragica Lupek. Škode na vozilih je za 15.000 din. L. M. Obvestilo Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske — Kranj, kije nastal z združitvijo Veterinarskih postaj: Kranj, Škofja Loka, Radovljica, Jesenice, Tržič in Živinorejsko veterinarskega zavoda Kranj sporoča, da ima sedež v poslovnih prostorih stavbe na Cesti Iva Slavca 1, Kranj (blizu hotela Creina in Jelena), telefon 22-781. Uprava Tiho nas je zapustila naša ljuba mama, stara mama, sestra in teta Marija Vrtačnik roj. Balanč Na zadnjo pot bomo našo mamo spremili v torek, 15. oktobra 1974, ob 15.30 iz mrliške vežice na kranjsko pokopališče. Žalujoči: hčerki Mara in Vera Bregant z družino, sin ing. Jernej z družino, sestra, brat in ostalo sorodstvo. Kranj, Ljubljana, 14. oktobra 1974 Zahvala Ob prerani izgubi dragega moža, očeta, sina, brata in strica Jožeta Stroja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali, nam Izrazili sožalje in ga spremili na njegovi zadnji poli. Posebna zalivala Kemični tovarni Podnart, tovarni Verig Lesce, SZDL Podnart, šolam Ovsiše in Lipnica. Iskrena zahvala Jeralovim za nesebično pomoč, g. župniku za ganljivi govor ter govorniku za poslovilne besede oh odprtem grobu. Se enkrat vsem naša iskrena zahvala' Žalujoči: žena Pepca, sinova Boris in Darko, mama, bratje in sest re z družinami Poljšica, 15. oktobra 1974 pogovor tedna Vinko Grašič: trenerjev še vedno manjka Vinka Grašič, star 34 let, iz Križev je bil več let med najboljšimi slovenskimi in jugoslovanskimi smučarskimi tekači. Leta 1966 se je odločil, da se bo od smuškega teka, ene£a najbolj napornih športov, poslovil .. . Vendar se je to uresničilo šele leta 1969. Do tega leta je bil namreč še vedno aktivni tekmovalec Alplesa iz Železnikov. Uspešno se je kosal z mlajšimi tekmovalci in postal leta 1970 tudi njihov vzgojitelj in učitelj. »Četrto leto sem trener Alplesovih tekačev,« pripoveduje Vinko Grašič. »Uspelo mi je vzgojiti nekaj dobrih in obetajočih tekačev kot so Fajfar, Nastran, Berce in Eržen. Fantje so talenti in o njih, seveda če bodo pridni in prizadevni, bomo slišali še marsikaj spodbudnega in razveseljivega.« Za tekaški šport ste poskušali ogreti tudi mladino v Križah, kjer stanujete, vprašujem Vinka Grašiča. »TVD Partizan Križe je skušal z mojo pomočjo navdušiti mlade za lep, vendar težaven šport. Vendar nam ni popolnoma uspelo. Mogoče so krive tudi zadnje mile in s snegom skope zime. Vaditi drugje, kjer je snega več, pa je neprimerno dražje. Razen tega v Križah in tržiški občini nasploh prevladuje zanimanje za smuške skoke in alpske discipline. V Križah imamo planiško smučarsko šolo, Tržič pa postaja vodilno slovensko in jugoslovansko smučarsko središče. Vendar ne rečem, da se v primeru .boljših' zim tekaški šport v Križah ne bi spet razmahnil. Vedno sem pripravljen pomagati. Upoštevati pa kaže, da pri smuških tekih rezultati ne pridejo prek noči, temveč je potrebno leta in leta trdo in vestno delati. Zmotno je misliti, da bo sleherni vloženi dinar takoj rodil dobre tekmovalce in sadove!« Imenovanje za trenerja mladincev pri Smučarski zvezi Slovenije je za vas nedvomno veliko priznanje, hkrati pa nova, odgovorna dolžnost. »Septembra sem bil izbran za mladinskega trenerja. Takšno delo z mladimi je nujno, če želimo iz množice tekmovalcev ustvariti kvalitetni mladinski in še posebno članski vrh. Osnovo imamo. Pri delu sodelujem s trenerjem članov Alojzom Ker-štajnom, pomagata pa mi tudi Gašper Kordež in Janez Pavčič. Zal znova in znova ugotavljamo, da manjka kvalitetnih smuških tekaških trenerjev, bodisi poklicnih ali amaterskih! V Sloveniji imamo sedem ali osem kvalitetnih in obetajočih mladih tekačev, ki so kandidati za udeležbo na evropskem mladinskem prvenstvu, ki bo na Finskem. Tu mislim predvsem na Trigla-vane Kavčiča, Zupanca in Beštra, na Jeseničana Djuričiča, Gorjana Poklukarja, Kordeža iz Krope in Nastrana iz Alplesa. Seveda pa mora biti vsakemu mlademu tekmovalcu cilj, da je razen športa uspešen in prizadeven tudi v šoli, če je dijak ali študent ali na delovnem mestu v tovarni. Uspešnost v športu namreč ne zagotavlja življenjske eksistence.« J. Košnjek Prvenstvo SRS v kegljanju — moški pari Trije kranjski pari na prvenstvo SFRJ Po dveh sobotah in nedeljah se je končalo na kranjskem kegljišču letošnje republiško prvenstvo moških parov. V vseh štirih dneh je nastopilo 80 parov, naslov najboljšega pa sta osvojila člana mariborskega Branika Steržaj in Malenšek. Za Presenečenje sta poskrbela Medvod-čana Kernič in Kopač, ki sta se uvrstila na odlično 3. mesto. Največ Parov za državno prvenstvo bosta dala kranjski Triglav in Ljubljana-Center, vsak po 3. Vse kaže, da so tnglavani preboleli začetno krizo, s.aJ so na domačem kegljišču dokaza-b. da znajo podirati keglje. Med prvo f'Vanajsterico, ki ima pravico nasto-M na Prvenstvu SFRJ — le-to bo v Mariboru — so se uvrstili: Čater-Jereh, Vehovec-Pavlin ter Turk-AmbrožiČ. Slednja dva sta le za las j»jela zadnji vlak, saj je Turk v 199. ,uravo Izidi — ženake: TVIN : Alples 20:12 (10:4), ETA : Sava 8:14 (4:0), moSki: Tržič : Izola 18:13(10:8), Mir : Drava 24:13 (12:6). Pari prihodnjega kola — ženake: Alples : Olimpija, Sava : Branik, moški: Polet : Tržič, Slov.-nj ( u-.uU-c Seftir. ODBOJKA — V moAki republiški ligi so Jeseničani na domačem igriAču premagali Gaherje, Bled pa Koper, medtem ko so Kamničani morali priznati premoč ekipi Polskave. Jeseničanke so v ženski ligi v Ljubljani presenetile Vičanke. Izidi — moški: Jesenice : Gaherje 3:2, Bled : Koper 3:2, Kamnik : Polskava 2:3, ženske: Vič : Jesenice 1:3. Pari prihodnjega kola — moški: Bovec : Jesenice, Polskava : Bled, Novo mesto : Kamnik, ženske: Jesenice : Krka. NAMIZNI TENIS — Tekmovati so začeli tudi moAki v I in II. republiški namiznoteni-•;ki hm. V I moški republiftki ligi je Tnglas premagal Gradiš, medtem ko so Jesenicam v ' I lin i/gublli srečaii|«' V Goril i Izidi Triglav : Gradiš .r>:2, Gorii n leseniceB " HOKEJ NA LEDU — .Jugoslovanska državna hokejska reprezentanca se je v Prijateljski mednarodni tekmi dvakrat pomerila z reprezentanco ZRN. V prvi tekmi v Zagrebu sta se moAtvi razAli z remijem, v drugi v Ljubljani pa so bili holjAi Nemci, •ai no se le tako delno oddolžili naAim za poraz na letošnjem svetovnem hokejskem Prvenstvu v Tivoliju. Izida: Jugoslavija : ZRN 2:> (2:0. 0..' 0:01, Jugoslavija : ZRN 3:8 (0:1, 1:1, 2:3). V novo prvenstveno sezono so startali mladinci za državno prvenstvo- V Korenjskem derbiju sta se ni Jesenicah n ifr moštvo in Kranjska gora razAla z neodločenim i/idom, medtem kn je bila tel •' I Triglav : Slavija preložena. Izid srečanja Jesenice : Kranjska gor , (2:1, 1:3, 0:2). -d h Prepričljiva zmaga Korotana V nadaljevanju tekmovanja je v gorenjski nogometni ligi pri članih na domačem igrišču Korotan beležil visoko zmago, prav tako so Blejčani v gosteh iztržili obe točki, Leščani pa odnesli Bohinjcem dragoceno točko. KOROTAN : PREDDVOR 9:0 S to zmago se je Korotan obdržal v vodstvu. Domači so zaigrali smiselno, gostje so igrali podrejeno vlogo in so nastopili še samo z 9 igralci. Tekmo je oviral dež in blatno igrišče. Sodil je Kaštivnik iz Kranja. MEDVODE : NAKLO 6:0 Blatno igrišče je oviralo igralce pri njihovih naporih. Vendar so morali gostje kloniti pred boljšo kondicij-sko pripravljenimi domačimi igralci. Sodil je Tomše iz Kranja. ALPLES : BLED 0:1 Tekma je bila lepa, igralci obeh moštev so se zelo trudili, vendar je bila sreča naklonjena gostom. Z minimalnim rezultatom so odnesli obe točki. Sodil je Piškur iz Lesc. BOHINJ : LESCE 0:0 Tokrat domačim ni šlo, tudi z grobo igro jim ni uspelo zmagati, saj je sodnik moral dati kar trem domačim igralcem rumeni karton, enega pa je izključil. Gostje so se žilavo upirali in uspelo jim je odnesti točko. Del domačih gledalcev pa ni znal športno prenesti neuspeha in je hotelo po tekmi fizično obračunati s sodniki. Obmetavalo jih je z blatom. Sodil je F. Gros iz Kranja. ŠENČUR : JESENICE 6:2 Razpoloženi domači napadalci so gostom nasuli kar pol ducata golov. Gostje so se sicer upirali, vendar jim ni uspelo nič drugega kot dati dva gola in s tem omiliti poraz. Sodil je Benkič iz Škofje Loke. BRITOF : PRIMSKOVO 3:3 V srečanju dveh sosednih moštev iz severnega predela Kranja ni bilo zmagovalca. Igralci obeh moštev so se borili in s požrtvovalnostjo skušali doseči zmago. Tekma je bila kljub slabemu vremenu in težkemu igrišču lepa, polna dobrih akcij in igralci obeh moštev fair. Sodil je Božnar iz Škofje Loke. Lestvica: Korotan Šenčur Bled Medvode Jesenice Alples Primskovo Naklo Preddvor Bohinj Lesce Britof 87 10 8 6 11 8 6 0 2 84 13 84 13 84 04 82 24 8 2 2 4 8 30 5 8 134 8 12 5 8 134 P. 29: 8 15 17: 6 13 20:11 12 21: 8 9 17:17 17:17 14:18 13:21 8:25 12:16 14:25 12:22 Novak Kranjski skakalci vČSSR V nedeljo se je vrnilo s 6-dnevnih priprav v ČSSR 10 najboljših skakalcev kranjskega Triglava, ki so vadili pod vodstvom trenerja Dejana Sinka na 65-m skakalnici v Rožnovu in na 90-m plastični skakalnici v Fren-Štatu, ki je največja skakalnica iz umetne mase na svetu. Po izjavi trenerja je trening izredno dobro uspel. Vsak skakalec je opravil po 60 skokov. V soboto, 12. oktobra, pa je vseh 10 nastopilo na velikem mednarodnem tekmovanju na 90-m plastični skakalnici v Frenštatu, kjer so dosegli zelo solidne uvrstitve. Med 95 nastopajočimi je bil od Kranjčanov najboljši Bogdan Norčič, ki je dosegel odlično 6. mesto. Na treningu so bili: Bogdan Norčič, Janez Gorjanc, Srečo Grosar, Janez Bu-kovnik, Sandi Čimžar, Marko Brenkuš, Branko Finž-gar, Janez Zelnik, Bojan Kejžar in Stane Polanič. Trener je posebno pohvalil mladince, ki so presenetljivo dobro skakali na veliki skakalnici, čeprav doslej na takšni napravi niso trenirali niti na snegu. J. Javornik Na doslej najmnožičnejši skakalni prireditvi na 15-metrski skakalnici, kije pokrita s plastiko, je nastopilo 90 mladih skakalcev Slovenije in Avstrije. Najmlajši — cicibani — so imeli namreč prvo poletno republiško prvenstvo, mlajši in starejši pionirji pa so se borili na meddruštveni tekmi, (-h) — Foto: J. Jereb 90 skakalcev v Kranju Na prvem poletnem prvenstvu v smučarskih skokih na plastični skakalnici za cicibane in na meddrušt-venem tekmovanju za pionirje, ki ga je organiziral v nedeljo SK Triglav, je nastopilo 90 mladih skakalcev Slovenije in avstrijske Koroške. To je bilo nedvomno eno najmnožičnej-ših tekmovanj najmlajših skakalcev v zadnjih letih, saj se že dolgo ni zbralo na prireditvah najmlajših skakalcev toliko nastopajočih. Najštevilnejše zastopstvo je bilo iz Ži- r Zakaj neredi? Nogometna sezona je na višku, saj se enajsterice v vseh jugoslovanskih ligah potegujejo za točke in najboljša mesta. Vse oči ljubiteljev te moške igre so vsekakor uprte v tekmovanje v prvi zvezni ligi. Iz kola v kolo je tekmovanje vse bolj zanimivo in grobo in k temu so vsekakor pripomogli tudi naši vrli možje v črnih dresih in s piščalko v ustih. Med najbolj nadarjene grobijane med profesionalci sta se v to sezono zapisala član tuzlanske Svobode Hatunič in član Zagrebškega Dinama Tukša. Na boljšem je vsekakor 24-lef.ni Tuzlanec Hatunič — že štirikrat je nastopil za državno reprezentanco — in se je kar dvakrat po naključju spozabil. Na tekmi Sloboda : Velež je tako nesrečno brcnil Bajeviča, da mu je zlomil nogo, v nedeljo pa se je na srečanju Partizan : Sloboda spet proslavil. Tako nesrečno je startal na Račića, da so ga z zunanjim zlomom odpeljali v bolnišnico. Tudi dinamovec Tukša ni od muh, saj je kar pred televizijskimi kamerami kar tako po naključju spotaknil Olimpijca Amer-ška, da so mu v Zagrebu ugotovili zlom. V vseh treh primerih so sodnikove piščalke ostale neme, saj niso niti opomnili obeh igralcev. Vse kaže, da so si letos naši vrli profesionalci zadali nalogo za lomljenje nog, pri tem pa jim pomagajo tudi arbitri. Ko so amaterji v slovenskih ligah videli, kako igrajo profesorji v prvi, so začeli na podoben način. Tu sicer ni zlomljenih nog, vedno več pa je pretepov in izgredov. Za primer naj navedem, da je v prejšnjem nedeljskem kolu moralo z igrišča nekaj igralcev, rumenih kartonov pa je bilo v SNL, ZCNL, VCNL kar precej. Ob vsem tem se samo lahko sprašujemo, kdaj bodo naši odgovorni nogometni možje ukrepali, kdaj bodo sodniki znali umiriti vroče-krvneže, kdaj bodo klubi iz svojih vrst izključili igralce, ki jim je več lomljenje nog kot pa nogometna igra. Vse kaže, da so bile obljube sodnikov pred začetkom sezone, da bodo prekrške v kali zatrli, odveč. Kot se sliši, je naš najvišji nogometni organ že sklepal o izgredih. Sklenili so, da je take in podobne prekrške treba takoj zatreti, krivce pa najstrožje kaznovati. Upamo, da ne bo spet ostalo samo pri obljubah. D. H u mer rov, kjer je vadbo najmlajših skakalcev prevzel bivši državni repre-zentant Janez Jurman. Med cicibani je presenetljivo osvojil prvo mesto Debelak iz Bra-slovč pred Kavčičem iz Zirov. V konkurenci mlajših pionirjev je prvo mesto pripadlo Krolniku (Alpina), na odlično drugo mesto pa se je uvrstil Godec iz Zahomca. Med starejšimi mladinci pa so se najbolje izkazali Kranjčani, saj so prva tri mesta pobrali Bizjak, Finžgar in Bevc. Tekmovanje je vzorno organiziral SK Triglav na 15-m plastični skakalnici v Stražišču. Najboljši so prejeli lepa priznanja in praktične nagrade. Rezultati — CICIBANI: 1. Matjaž Debelak (Braslovče), 152,2 (10, 9,5), 2. Dušan Kavčič 148,8 (9,5, 9,5), 3. Peter Jesenovec 145.4 (9,5, 9), 4. Jože Lahajnar (vsi Alpina) 144,4 (9,5, 9), 5. Boris Benedik 142,4 (9,5, 9), 6. Dušan Šilar (oba Triglav) 141,5 (8,5, 8,5). MLAJŠI PIONIRJI: 1. Drago Krolnik (Alpina) 172,2 (11, 11), 2. Siegi Godec (Zahomec) 164,9 (10,5, 10,5), 3. Branko Blanuša (Ilirija) 160,7 (10,5, 9), 4. Peter Jereb 156,9 (10, 11), 5. Igor Novak (oba Alpina), 156,4 (10,5, 10,5), 6. Bernard Pipp (Zahomc) 155.5 (10, 10,5). STAREJŠI PIONIRJI: 1. Miro Bizjak 188,6 (12,5, 12,5), 2. Bogdan Finžgar 184,3 (12, 12), 3. Leon Bevc (vsi Triglav) 179,5 (11,5, 11,5), 4. Primož Ulaga (Ilirija) 174,3 (10,5, 11), 5. Srečo Nartnik (Logatec) 172,7 (11, 11), 6. Andrej Mohar (Ilirija) 171,7 (11, 11), 8. Brane Hrovatin (Triglav) 166,1 (11, 11,5), 13. Bojan Subic (Alpina) 159,0 (10, 10,5), 14. Silvo Peternelj (Alpina), 150,8 (9,5, 9,5) in Stane Martinjak (Krvavec) 150,8 (9,5, 9,5). J. Javornik Jugoslavija : svet Na parketu hale Tivoli bo 13. novembra zanimivo rokometno srečanje, saj se bosta pomerili reprezentanci Jugoslavije in sveta. Naš zvezni kapetan reprezentance Ivan Snoj je že določil reprezentante. V njej so: Zivkovič, Zorko (vratarja), Nimš, Lavrnič, Pribanič, Karalič, Miško-vič, Lazarevič, Fajfrič, Mi-ljak, Bugarski, Vidovič, Radjenovič, Selec, Paviče-vič, Fejzula ter Celjan Bo-jovič in član ljubljanskega Slovana Krivokapič. Našo reprezentanco bo vodil zvezni trener Josip Milko-vič. Znano pa je, da bodo za reprezentanco sveta nastopili tudi naši odlični roko-metaši Horvat, Popovič, Pokrajac ter vratar Arsla-nagič. -dh Pred dvema letoma je kranjska podružnica Ljubljanske banke na Gorenjskem ustanovila pet šolskih hranilnic. S tem je uresničila del zadanega si programa, naj pri nas varčuje sleherni prebivalec — od dojenčka do upokojenca. Varčevanje namreč pomeni blagostanje; pomeni materialno in gospodarsko varnost. Danes ima kranjska podružnica Ljubljanske banke na Gorenjskem petnajst hranilnic. Te hranilnice vodijo posebni odbori, v katerih so učenci in mentor. Dobro poslujejo, saj imajo trenutno učenci zbranib okrog 250.000 novih dinarjev. Varčujejo za šolske potrebščine, za počitnice, za izlete. Za privarčevani denar učenci sicer ne dobivajo obresti; le-te ostanejo hranilnicam. Ta denar pa potem razporejajo za razna posojila in podobne akcije. Med prvimi je bila na Gorenjskem ustanovljena šolska hranilnica na osnovni' šoli Davorina Jenka v Cerkljah. Tu smo se pogovarjali o delu in poslovanju hranilnice. Peter Zupan, referent za mladinsko varčevanje pri kranjski podružnici Ljubljanske banke: »Pred dvema letoma so ustanovili šolske hranilnice na šolah v Cerkljah, Bohinjski Bistrici, Križah, v Železnikih in na Jesenicah. Za ustanovitev le-teh smo se odločili, da bi tudi mlade v osnovni šoli začeli navajati na varčevanje, na odnos do dela in nenazadnje tudi na samoupravljanje. Učenci namreč vsako leto na zborih varčevalcev izvolijo organe hranilnice in odločajo o razporejanju denarja ter drugih stvareh. Pri ustanavljanju hranilnic smo se zgledovali po celjski banki, ki je takšno hranilnico ustanovila na šoli v Podčetrtku. Tam so zabeležili lepe uspehe. No, tudi na Gorenjskem imamo danes že lepe izkušnje. Sklenili smo, da bomo z ustanavljanjem šolskih hranilnic nadaljevali po vseh matičnih šolah. V kratkem pa bomo ustanovili dve hranilnici tudi na srednjih šolah, in sicer na kranjski Gimnaziji in v Ekonomski srednji šoli.« Tatjana Renčelj, predmetna učiteljica in mentorica šolske hranilnice na osnovni šoli v Cerkljah: »Lani decembra sem prevzela mentorstvo v naši šolski hranilnici. Moja naloga je, da koordiniram delo in navajam člane odbora na pravilno bančno poslovanje. Moram reči, da jih to delo zelo zanima in da so se nekateri zelo hitro znašli. Seveda so v odboru le boljši učenci. Na naši šoli učenci kar pridno varčujejo. Trenutno imamo okrog 140 varčevalcev, ki imajo prihranjenih okrog 20.000 dinarjev. Varčujejo za izlet, za podaljšano bivanje in podobno. Zdaj se pogovarjamo, da bi v hranilnici za določen namen varčevali tudi učitelji. Obresti so dohodek hranilnice in jih bomo v prihodnje najbrž uporabili za različna posojila učencem. Lahko rečem, da je tovrstno varčevanje zelo spodbudno za naprej, ko bodo mladi zapustili osnovnošolske klopi.« Jana Povšnar, učenka osmega razreda in predsednica šolske hranilnice na šoli v Cerkljah: »Za predsednico so me izvolili na zboru varčevalcev, sicer pa sem že lani delala v odboru pri blagajni. Naša hranilnica posluje vsak petek od 12.30 naprej. Učenci prihajajo ter vlagajo in dvigajo denar. V našem razredu smo se zdaj odločili, da bomo varčevali za končni dvodnevni izlet. Vsakdo naj bi prihranil okrog 10 starih tisočakov. Mislim, da so šolske hranilnice spodbudne za navajanje mladih za kasnejše varčevanje. Če so kakšne težave pri delu hranilnice? Ne, s pomočjo mentorice nam gre delo hitro od rok. Sicer pa sploh ni težko, ko enkrat spoznaš način bančnega poslovanja. Zg