IZHAJA VSAK ČETBTEK
Naročnina:		I Letno	poiletne	četitletno
ITALIJA 				1040	5-20	2-60
INOZEMSTVO			| 18-20	9-10	4*60
Uredništvo in upravništvo : Trst, Via Maioliea 10-12. Telefon 1590. Uradne ure za stranke ob pondeljkib in petkih od 10—12. Oglasi : Za vsak mm visočine ene kolone v širokosti 63 mm : finančni oglasi 1 L, osmrtnice, zahvale, poslana, vabila 80 cent., trgovski, obrtniški oglasi 00 cent. — Plača se vnaprej. — Posamezni izvod 20 cent.
Trst, I. novembra 1923. — Leto IV. - Stev. 186.
Glasilo Komunistične stranke Italije
Politika kapitalističnih vlad v narodnostnem vprašanju ne stremi za tem, da ustvari »mirno sožitje" med pripadniki večinske in manjšinske narodnosti v državi, da povzdigne kulturo ali da s tem koristi »svoji" večinski narodnosti.
In niti ne stremi .,zavzemanje za tlačene brate" v drugi, sosednji državi za tem, da bi se odkritosrčno pomagalo tlačenim.
Vsa stremljenja vseh buržoazij, vseh meščanskih držav se osredotočujejo v eno točko, v en skupni cilj : gojiti uspešno narodno nestrpnost, vzdrževati stalno nevarnost novih vojn, vleči iz tega profite.
Delovno ljudstvo naj si to zapomni!
Pred viharjem v Nemčiji
K v ropa se zopet nahaja v polni revolucionarni dobi. Nelcaj časa jo izgledalo tako, da so smoli površni opazovalci ponosno trditi, da so revolucionarni pogoji premagani in da se ne vrnejo več. Mi nismo verjeli dozdevnemu mrtvilu in dogodki, ki so se začeli odigravati pred kratkim, so nam dali prav.
»
Nam se kaj rado očita, da smo puntarji in nezadovoljneži po poklicu in da vidimo povsod prikazni, ki so v prilog naši puntarski teoriji. Priznamo, da se ljudem po noči rado sanja o tem česar si po dnevi požele. Ali mi nismo sanjači.
Pravimo, da Evropa ni še prišla do svojega miru in da miru ne bo dokler bo imela buržoazija vajeti posameznih držav v svojih rokah. To ni iz prstov izmozgano mnenje marveč je trditev, ki jo zamoremo vsak trenotek nazorno dokazati.
Evropa ni še zaključila svoje velike vojne in ni rešila niti eno samo izmed svojih mnogih in velikih vprašanj. Meje niso še povsod določene; bivše nemške, kolonije delajo še vedno preglavice en-tentini diplomaciji kakor ji dela velike preglavice zadeva vojnih troškov, reško vprašanje, vprašanje narodnostnih manjšin i. t. d. Toda ako tudi pustimo vse te reči pri miru in poleg teh še vse polno drugih, ki bi bilo odveč' jih tukaj naštevati, pa recimo, da nam ostane eno samo in sicer vprašanje o razmerju med Nemčijo in Francijo, pa je tudi le to že dovolj za našo trditev.
V Versaillesu si je Francija zagotovila, da ji bo Nemčija plačala vse vojne stroške. V svrho jamstva je Francija okupirala Porenje. Ker Nemčija ni mogla zadostiti vsem svojim dolžnostim, ki jih je njej nalagala Versailleska pogodba, je Francija zasedla še Porurje.
V Porurju je Nemčija pričela proti Franciji s pasivno rezistenco. Na eni strani vojna potem mir sta Nemčijo po-■ polnoma obubožala. Danes je položaj Nemčije podoben vulkanu, ki prične lahko vsak trenutek bruhati in bomo imeli tedaj drugo nemško revolucijo. In ta revolucija bo predigra velike svetovne revolucije. Kdor ne vidi, da je položaj na Nemškem važen za vso Evropo in za ves svet, ta nima niti pravice se baviti s političnimi zadevami.
Nemčija se nahaja pred polomom. Pred splošnim velikim polomom. Na eni strani jo njena valuta tlači k tlom. Francija jo pritiska od druge strani. V Porenju se vrši avtonomistično gibanje. Reakcijonarna Bavarska zahteva od centralne vlade boj proti puntarstvu. Saška in Turingija, rdeči deželi, zahtevata boj proti reakciji in proti zunanjim In notranjim kapitalistom. Nemški parlament je že abdiciral nekaj svojih pravic s tem, da je izročil polno moč kanclerju Stresemannu. Pftslednji izrablja to svojo polno moč proti Saški kjer je zapodil social-komunistično vlado s silo samo zato ker je ta delavska vlada odkrito povedala, da hoče biti vlada v obrambo delavstva. Medtem ko uporablja kancler taka sredstva, ki so protizakonita, proti delavski vladi in proti delavskim četam, pusti, da se na Bavarskem šopiri reakcijonarna vlada proti kateri ne stori in noče storiti ničesar. 'Brezposelnost narašča od dne do dne in z njo seveda tudi beda. Francija gre za tem, da uniči popolnoma Nemčijo v kateri vidi še vedno svojega nevarnega tekmeca. Ona dela na to da se stori iz Nemčije kar se je storilo iz Avstrije. Razkosana Nemčija bo brez moči in lažje jo bo izkoriščati. Francoski kapital pa hoče vloviti dve muhi z. enim mahom. S tem da bi razkosal Nemčijo, bi združil pod svoje okrilje, pod svojo kontrolo fraukosko železo z nemškim premogom. Kdo bi bil potem kos francoski obrtni konkurenci? Nihče več. Ali te namere Francije plačuje nemški pro-letarijat zelo drago. Plačuje jih s svojo krvjo, s svojo bedo in z bedo svojih o-trok. Na Francoskem in drugod so pač vidi v kak položaj jo spravila francoska politika nemški proletarijat. Ali veliki
prišlo do krvavih spopadov med delavci in «lleicliswehr» in so imeli delavci 75 mrtvih. Od vsepovsod iz Nemčije prihajajo vesti o konfliktih pri
katerih so udeleženi brezposelni delavci. To je plačilo nemške vlade proletarijat u, k-i se jo tako junaško bil za domovino svojih kapitalistov. Francoska politika napram Nemčiji; separatistično gibanje, gospodarska kriza, brezposelnost in politika nemške vlado napram proletarijatu, vse to provzroča, da se nahaja danes Nemčija pred polomom in pred meščansko vojno. Reakcijonarci hočejo vzeti delavcem ge one pridobitve, ki so si jih iz-vojevali takoj po vojni. Delavci si pa ne morejo in ne smejo pustiti ukrasti malih. pridobitev marveč morajo obratno skrbeti, da pridobe politično oblast v svoje roke. To pa zamorejo doseči le potom oborožene revolucionarne akcije. Na Saškem so hoteli delavci mirnim potom priti do svoje vlade. Imeli so že svojo vlado, ki je bila s silo izgnana po vojaštvu, ki ga je v Draždane poslala berlinska vlada. Kaj pomeni to? Da so gospodje v Berlinu sami pokazali de lavstvu kod vodi njegova pot do vlade. Ni, dovolj imeti nekaj ministrov. Kdor hoče vladati, resnično vladati, mora imeti v svojih rokah vse državne vladne organizme. Drugače se ne vzdrži na vladi.
Danes imamo na Saškem zaenkrat proglašeno tridnevno stavko. Imamo spor v sami social-demokratični stranki v kolikor morajo sami social-demokratje
priznati, da je početje centralne vlade prof i Saški delavski vladi več nego reakcionarno in zahtevajo nuj social-demo-krutični ministri odstopijo od vlade v Berlinu.
Položaj-na Nemškem je torej v vseh ozirih revolucionaren in poln incognite. Nihče ne more danes vedeti kaj se jutri na Nemškem lahko zgodi. To pa vemo, da bodo nemški dogodki vplivali odločilno na. ves potek nadaljne evropske politike.
Nam ne ostane drugo kakor da želimo tem gigantskem boju nemškemu revolucionarnemu proletarijatu, ki je to-;o že žrtvoval za revolucijo, naj bi mu zasijala zora zmage. Njegova zmaga bi pa bila zmaga proletarijata celega sveta.
,■■■■■■■■■■■ ■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■*■■■■■ Čitateliem
Naznanjamo našim čitateljem, so-dingom in somišljenikom sploh, da nam ni bilo v prošlem tedna mogoče izdati lista, in to radi težkoč, povzročenih po odredbi glede neitali-janskega tiska.
Tozadevno podano v drugem članku poročilo, zato da bodo videli čita-telji, v čem je pravzaprav obstajata omenjena famozna naredba.
Pri tej priliki pozivamo sodruge, somišljenike, vse razrednozav ;dne delavce, da čim izdatneje podpirajo svoje glasilo, da mu zagotovijo na-daljni obstoj, ki je potreben razredu, čigar energije se osredotočujejo in se morajo nadalje osredotočiti v sku-pen zamah na kapitalistične uredbe.
UREDNIŠTVO in UPRAVNIŠTVO
I
strategi se ue ozirajo
na take mizerije.
Oni hočejo hiti pogumni in brezsrčni generali, ki morajo zmagati proti vsem in preko vsega.
Ni čuda ako se ob takih razmerah tudi nemški proletarijat. pričenja zavedati, da tako ne gre naprej. Dosodaj je vedno s svojimi prsi branil enotnost domovine. Nemški proletarijat je namreč danes edini državotvorni element. Brez njega bi an bila Nemčija že davno zrušila. še sedaj se bori proti porenskim separatistom. Ali vsaka reč ima svoje mejo in nav(iusenj0 8e rado poleže ako dobiva človek za svoje žrtve le brce in nehvaležnost. Na Saškem se mora danes proletarijat boriti proti nemški cen tralni vladi v kateri sede tudi social-jjemokratifini ministri. V Hamburgu jo
Vsi obtoienci oproičeni
V petek- 26. oktobra je končal proces. ki se je vršil pred rimskim sodiščem prot! članom izvrševalnega odbora in proti drugim posameznim članom Komunistične stranke Italije. Za komuniste je t,a proces večje važnosti ko za druge ljudi. Zato bomo poskrbeli, da objavimo o razprav ali, ki »0 sc ■vršile v Rimu, kolikor mogoče obširno poročilo na katero opozorimo že danes svoje čitatelje.
Odkritje zarote
Rimski proces zoper Komunistično stranko je žalosten zaključek, komunistične «zarote», ki jo je razkrila neduhovita policija v mesecu fe-bruvarju in o kateri je razposlala v svet tako grozna, tako strašna poročila, da se moramo še danes čuditi kako da ni v tistih dneh noben bur-žuia od stralhb umrl. Policija je začela aretirati komuniste po vsej Italiji. In je aretirala, kakor je dobila nalog, tudi take katerih edini zločin je bil ta, da so bili člani komunistične stranke. Kdor je posedoval izkaznico komunistične stranke, je bil za policijo in za vse vladne organe, velik zločinec, ki se ga je moralo vtakniti v zapor. In tako so naše varnostne oblasti tudi delale. Aretirale so v Rimu tudi sodruga Bordigo pri katerem so našle, naše varnostne oblasti, okrog 250 tisoč lir, razne važne listine in so izvedele tudi za sedež komunistične stranke. Ko se je to zgodilo je korespondenčna agencija «Štefani» objavila znani protifaši-stovski manifest III Internacionale (ki ga naše časopisje ni bilo še objavilo) in se je tako zgodilo, da je bil manifest objavljen po vsem italijanskem časopisju, kar se imamo zahvaliti naši policiji in našim vladnim krogom. Po objavi imenovanega manifesta so so vršile nove preiskave, nove aretacije, nova nadlegovanja komunistov od strani policije. Ko je bilo okrog 2000 komunistov oretira-nih, je policija, izročila vse akte sodniji' Preiskovalni sodniki so čitali zasliševali obtožence in zaključili, po večini, da se proti aretiranim ne more sodnijsko postopati. V Trstu, Milanu, Genovi in drugod so bili sodrugi izpuščeni na svobodo ko so prestali p0 enega im več mesecev preventivnega zapora, V nižji Italiji in v Rimu so pa spravili skupaj nekaj da so lahko Sli 3 komunisti prod sodišče.
Tako so jo začel 18. oktobra v Rimu proces proti sodrugom: Bordiga, Grieco, Berti, Dozza, Tasca, Vota, Gnudi, Betti, Vignali, Intronu, Bi Tullio, Basile, Morabito, Viazzoli, PizZUti. Della Lucia, La Camcra, Ui Gaetaino, Giberti, Tibaldi, Beatrice Ligabue, D Onofrio, Germanetto, Leoni Presutti, Coruzzoli, Fortichiari Terracini Silva, Azzario, Gramsci.
V dvorani kjer se vrši obravnava j®, naravno, vse polno policistov in tajnih agentov, Bo redki so sodrugi
ki jim je bil dovoljen vstop v sodno dvorano. Zbor hraniteljev je sestavljen iz sledečih poslancev: Modiglia ni, Trozzi, Murri, Riboldi, Buffoni; in iz odvetnikov: Capponelli, Marto-relli, D’Angelo, Sezaa, Ferrara in CLocotti Albino.
Obtoženci pridejo v dvorano izpod podzemeljskih hodnikov In so vsi trdo uklenjeni. Pred njimi in za njimi so karabinerji. Obtoženci izgleda-jo mirni in veseli. Nekateri so se v zaporu odebelili.
Obtoženec Bordiga
Ko so se predsednik, sodniki, državni pravdni k in odvetniki položili na svoje prostore, je bil prvi pozvan iz železne kletke, kamor so obtožence vtaknili, sodrug Bordiga, da se ga zasliši. Na vprašanja, ki mu jih stavi predsednik odgovarja Bordiga hitro, natančno, brez obotavljanja in brez zakrivanja. In pravi: «Konuinisti morejo tudi organizirati oborožene punte proletarijata. Tega pa niso storili, ker ni bilo mogoče v danih razmeraih! storiti.«
«Komunisti smejo tudi napram po-liciotom in sodnikom tajiti resnico ako je tako koristno stranki in. drugim sodrugom in zlasti zato ker menijo, da ni njihova naloga dajati nasprotniku orožje v roke proti komunistom. Ali danes mi tajimo obstanek zločinske organizacije zato, ker ta ni nikdar obstajala«.
Na inadaljna vprašanja predsednika odgovori sodrug Bordiga kakor na prva, odločno in naglo. Stranka, komunistična, ni ilegalna, ker ni po nobenem zakonu prepovedana. Tudi organizacija komunistično stranke ni ilegalna marveč je vsled razmer katerih živimo, tajna. * Posebne tajne organizacije v vrstah komunisti ne stranke ni in je ni treba. Komunistična stranka tudi ni sekta marveč stranka proletarskih množic. Kar se tiee denarja, ki so ga dobili pri njemu ko so ga aretirali, pove sodrug Bordiga, da denar ni njegov marveč strankin in da ni izključno da ni poslala stranki ta denar Tretja Internacionala, ki ima le slučajno svoj sedež v Moskvi kakor bi lahko imela v katerem si bodi drugem mestu Evrope in Amerike. In kakorkoli je ruska sovjetska republika edina država na svetu s katero se komunisti strinjajo, je vendarle res, da je Tretja internacionala od ruske vlade in države neodvisna mednarodna organizacija proletarijata.
Predsednik očita Bordigi zakaj neki ne gredo komunisti v Rusijo ako je ta edina država s katero se komunisti strinjajo. Bordiga mu odgovori da zato je potrebno, da se ga spravi iz zapora.
Nato se poda Bordiga zopet v kletko med odobravanjem svojih tovarišev, sodrugov in nasprotnikov. So-
J ! V V	•	„	vmOtlUl	Od 1 rv H.Q wlrvXttvm
Smešne obtožbe
Po Bordigi so zaslišani sodrugi Grieco, Berti, Tasca, 17n udi in drugi. Pri nobenem se ne zapazi najmanjšega obotavljanja. Vsi prevzamejo nase vso odgovornost dejanj in nobeden ne zataji svojega prepričanja. Vsak obtoženec pojasni še posebej svoj oseben položaj. Tako se izve, da je bil aretiran Vota zato ker je bil član italijanske delegacije na IV. kongresu Komunistične internacionale in se izve tudi, po informacijah policije, da ni bil na kongresu. Tasca je bil aretiran tudi zato, ker je bil na mednarodnem komunističnem kongresu ali on je bil aretiran v Milanu šele potem ko so bili v Milanu in v Napoli oproščeni vsi udeleženci komunističnega kongresa ker ne tvori taka udeležba nobene krivde. Viozzoli pove, da so ga policiotje v Paviji trpinčili na vse načine. Dozza opiše nasilstva, ki jim je bil podvržen po rimskih policiotih. Basile je bil aretiran v Padovi v februarju 1923. zato ker je bil tajnik komunistične zveze v Bari. Morabito je bil
aretiran zato, ker je nevaren........
puntar. Beti zato, ker je v Bolonji organiziral komunistične železničarje. Vigocclii zato ker so dobili v njegovem (stanovanju še ne objavljen* manifest proti družinskemu davku in tako napiej. Ena obtožba bolj smešna od druge. Še bolj smešne izglodajo nekatere kvesture ki so poslale na zatožno klop ljudi samo zato ker so našli pri njilht kak star samokres zaradi katerega s.o že izvršili svojo kazen, zeti.
Po obtožencih pridejo uta vrsto ob-ložilne priče. Koliko reči se Človek nauči na takem procesi in kako resna izgloda policija s svojimi visoko naobraženimi agenti. In se je izvedelo: da v prostorih strankine ekzeku-tive v Rimu v žepu jope sodruga Grieco se je nahajalo 1300 lir, ki so izginile takoj ko so udrli policisti v prostore in da ste izginili dve bančni nakazili, eno za 168.50 lir in eno za 500 lir. Take reči se izve itn so lepe reči, ki delajo čast marsikomu. Velikega polieioti me povedo. Nekateri ne vedo čemu so aretirali. Drugi povedo, da so dobili nalog od prefektov. Tretji, da je dal fašistovski general De Bono nalog naj se sestavi imenik vseh komunistov. V Modemi so osušili en kanal zato, da bi našli v njem dokumente proti komunistom.
Prič v svojo obrambo niso obtoženci poklicali. Po zaslišanju obtožilnih prič je govoril državni pravdmik, ki je zahteval za nekatere obtožence, da se jih oprosti; za druge 10 do 18 mesecev ječe. Za njim so govorili branitelji. Sodišče je sprejelo tezo braniteljev in je vse obtožence oprostilo, ker se ni dokazalo, da bi bili izvršili zločin radi katerega so bili poklicani na zatožno klop. Obtoženci so bili takoj izpuščeni na svobodo Navzoči, branitelji, časnikarji in občinstvo, so priredili sodnikom ovacijo. Klicali so: Živelo neodvisno sodišče, živela svoboda.
Smisao dogodjaja u Bugarskoj
Sepfembarski ustanak radnika i seljaka Bugarske je poražen. Spro-vodi se grozna ošveta koja je dosad stojala več hiljadc i hiljade života prvilli boraca radničke klase i seljaštva, a i dalje če se nastavljati. .Smisao septembarskih dogodjaja. može se svtiiiatiti samo u vezi sa dogodjaji-ma u jumu o. g.
Beli prevrat na 9. juna 1923, našao je slededu situaciju :	Vodje seljaštva
koji su se grupirali oko Stambulij-skijeve vlade, vodili su u grad-ovima očajnu borbu proti v radničke klase, načijem čelu stoji Komunistička Partija. Centralni Odbor Komunističke Partije Bugarske nije shvatio potre-bu momenta i nije znao dovoljno brzo pregrupirati svoje redove za zajedničku borbu sa seljaštvom proti v belih, — de lomi č no i zbog toga, j er je baš stajao pod uplivom omog ogorčenja koje. se nakupilo za vreme progoina komunista po Stambu-lijskomu. Sam Stambulijski i njegovi najbliži prijatelji bili su zapadi jeni. Kad su ga par dana pred beli prevrat oliciri, koji su mu ostali verni upozorili na pripremanje pro-turevolucije, on se na to nije ni osvrtao i samozadovoljno je odgo-vorio da se on ne treba boj ali prevrata, jer imade večinu u. parlamentu — 212 poslanika. Ali seljačke mase, koje su dugo sledile Stambu-lijskoga, koje je u prošlosti u očima seljačkih masa stekao velike zasluge, nalazile su sem vreme 9, juna takorekuč na raskrščii: one su po čele gubiti poverenje prema bankrotiranim partijskim vodjama oko Stambulijskoga, ali one još nisu imale dovoljno po veren ja. prema Ko-munističkoj Partiji, koja u ono vreme još nije shvatala. da uči ni sve
V prihodnji številki bomo objavili bese dilo Izjave sodruga Hordige in važnejše izjave braniteljev. Na svobodo izpuščenim sodrugom naš pozdrav. Ulmski sodniki so Izrekli dve sodbi. Prvo napram komuni stom in drugo napram kvesturi. S lem, da so prve oprostili, so obsodili kvesture, njihove načine po katerem zapirajo ne dolžne ljudi, in so ob enem obsodili Mus solini ja samega, ki je svoj čas izjavil pred parlamentom, da prevzame nase vso odgovornost za aretacije komunistov, ki so se izvršile na njegov ukaz. Ulmski sodniki so izvršili svojo dolžnost kot pošteni ljudje v časih ko je človeku lažje bili falot, nego poštenjak. Ali kljub temu da so izvršili sodniki le svojo dolžnost ako so oprostili ker niso imcil dokazov zato da bi smeli obsoditi, zahteva gotovo buržoazno časopisje, da bi morali bili komunisti hvaležni fašistom. Morda zalo, ke> so bili 10 mesecev po nedolžnem zaprti Ali pustimo danes take reči. Danes nam je všeč, da imamo zopet med seboj svoje sodruge s katerimi bomo nadaljevali delo, ki se ne plaši nobenih zaporov, nobenih verig, nobenih sodnikov in ki bo doseglo svoj cilj — komunizem.
dišče se je prepričalo da zločinci, pravi zločinci, komunisti vendarle niso,
LENIN SE VRNE SVOJEMU DELU.
Lenin jo bil hudo bolan več časa. Sodnj prihaja iz Rusije vest ki trdi, da je sodrug Lenin že okreval in da se skoro vrne svojemu delu.
MOSKOVSKA RAZSTAVA je izvabila v Rusijo vse polno tujcev. Obiskalo je razstavo 000.000 ljudi v gručah in še enkrat toliko posameznikov. 150 kolektivnih obiskov od strani kmetov so organizirale posamezne zvezne republike. Na tej razstavi je bila udeležena tudi Italija. Pri avtomobilskih dirkah, ki so se vršile v Rusiji je dobila italijanska tvrdka «Fiut» prvo nagrado.
potrebno m zadobivanje poverenja seljaštva.
Politički nepovezan odnos seljavštva objektivna nemogm nost da igra sa-mostalinu političku ulogu, politička bespomočnost i demoralizacija seljačkih vodja, koji su naivno verova-ji u nepokolebivost ((demokracije« : to je bio jedan od uzroka pobede belog prevrata na 9. juna. Drugi uzrok pobede Cankovljevog belog prevrata bio je u torne, da je Komunističkoj Partiji, koja se kroz decenije odgaja-la za miran. propagandistički rad, bilo teško preči k oružanim akcijama. K tom drugom uzroku spada (nadalje d doktrinerstvo vodečih ele. menata K. P. B., koji nisu pravo-vremeno shvatili nužnost brzog sa veza sa seljaštvom protiv fašističke grad ske buržoazi j e.
Mase bile su protiv Cankova. Ali nepovezan odnos tih masa, njihova politička bespomočnost, ineispravna taktika komunističkih vodja omogu-čili su malim akcionim četama fašističke buržoazije da k sebi prigra-be vlast.
Nije prošlo ni nikoliko meseci od 9. juna, a raspploženje seljaštva radikalno se i zmenilo. Bugarsko selja-štvo više,ne stoji na raskršču. Gotovo u celini ono simpatizira sa Komuni-stičkom Partijom. Celi bugarski narod osim nešta seoskih bagataša, ima prema Cankovljevoj vladi koja se-ljacima otima zemlu, samo bezgra-ničnu, nesavladivu mržnju. Duboko neprijaleljstvo protiv belog režima širi se po svima solima Bugarske. Svaki jedmostavni seljak čeka sa škripanjem zubi čas, k a da če se moči da sruši omraženi režim. Bugarsko seljaštvo počima da uzima svoju političku sudbinu u svoje ruke, siiiva-tajuči da je njena propast neizbežna ako če kolebati medju buržoazi-jom i seljaštvom. kao što je poku-šavao da čini Stambulijski, i shvača-juči da se može osloboditi jarma Cankovljevog režima samo u savezu s gradskom radničkom klasom. Još nikada mijc mogla K. P. Bugarske — vele lmgarski komunisti — dia se di-či s takovim gotovo opčenitom pomoči seljaštva, kao sada.
— «Mi verujemo samo Vama, Mi zuamo da ste samo Vi sposobni da nas vodite u borbu«, tako govore so-ljaci.
Kod' prvih vesti o septembarskom ustanku moglo je izgledati, da su bugarski komunisti, ako su na 9. ju-ina zakasnili, svoju akciju u septembru prerano započeli. Ipak je več danes utvrdjeno, da su oni stajali pred dilemom, ili bez borbe propasti pod udareima divljh Cankovljevih progonn, ili se iztožiti mogočnosti ozbiljnog poraza, ali ne uzmaknuti u času pred borbom, kada je iaiistička vlada zaključila uniStenje Romuni« stifikt Partije, Naša bratska huzar-
ska partija izabrala je poslednji put.
I u koliko se iz udaljenosti može pro-suditi, ona je ispravno počela da ide napred. Ona nije. izvojštila neposred-iiu pobedu. Ona je pridonela teške žrtve, ali ona sc nije predala bez borbe. Ona je pokazala, da je spremna staviti se na čelo sviju revolucionarnih sila zemlje, da zemlja oslobodi od vlasti buržoazije. Sve vesti koje dolaze iz Bugarske govore o torne, da je revolucionarnii ugled bugarske Komunističke Partije usprkos teškog poraza znatno porasao, naročito na selu. Septembarski poraz jedan je od onih poraza koji u sebi sakrivaju ne. izhežnost dolazeče pobede.
Seljaštvo je skoro bez iznimke spremno da maršira s Komunistič-korn Partijom. Svaki seljak grči pe-snicu protiv Cankovljeve vlade. Se-ljaštvo blokira glavni grad, ono ne ee da mu dobavlja živežne namirni-ce. Seljačka omladina baca se u borbu. Ali — nema oikakvog oružja. Protiv do zubi naoružaaiog protiv-nika mora se voditi borba gotovo s golim rukama. Stambulijski bio je tako naivam, da je seljaštvo ostiavio nenaoružano. Zbog toga su opet male akcione čete odlučile borbu: ruski vvrangelovci preuzeli su žaindai’sku i špijouašku službu; male macedonske bele garde igraj u veoma veliku ulogu.
Ali u redovatoj Cankovljevoj armi-ji, koja se znamim delom siastoji iz se Ijaka, započuria vrenje. 1 to druga-čije i ne može da bude, Vojniči su i onako s liiljadu veza. povezani sa selom, koje u svojoj celini duboko i nepomirljivo mrzi Cankovljev režim.
Bugarsfca Komunistička Partija, nakan što je popravila svoje doktrinarne greške, otvorila si je put k bli-skoj pobedi. U jedmoj takovoj zemlji kao što je Bugarska ne može nijedan režim dingo vladati protiv sljaštva, koje je uvidelo nužnost saveza s rad-nicima i njihovom Komunističkom Partijom. Započima period intenziv-nog partizanskog rata protiv režima, koji če se stalno širiti i završiti s po-bedom radnika i seljaka. K, P, Bugarske dala je ustašama onih gradova, u kojima se stvar nepovoljno razvijala, ispravnu parolu: povuči se u sela i gore i odanle započeti partizanski rat. Nikakav Cankov ne može imati dovoljno sila da sa kontrarevolucionarnim četama drži zaposeduu-tirna sva sela Bugarske, P okuša ji za-posedanja revoluciomannog bugar-skog sela brže če nego inače dovesti do prelaza delova armije, koji se sa-stoje iz seljaka, na stranu revolucio-namog naroda.
Bugarska bela socialna demokracija igrala je nečuvetno podlačku ulogu, koja osporava Noskeove lovorike. Sarmi ruski sociajalrevolucianeri započeli su u inostranstvu kampanju protiv bugarskih m en j še vika, kojisu1 vršili krvničku ulogu protiv bugar-skog seljaštva^ Žuta Druga Internacionala duboko šuti o odvratnoj ulo-zi svoje bugarske sekcije. Gnaj dio željezničai’a i poštanskih činovnika, koji je do septembarskog ustanka još stajao pod uplivom bugarskih «»o-cijalista«, počima sada da shvata, koju je ulogu dosad igrao,
Bugarski dogodjaji od juna do septembra 1923. od dubokog su značenja ne samo za Bugarsko nego i za opče procenjivanje uloge seljaštva. Za jedrno sa od Komunističke Partije vodje-nom radničkom klasom je seljaštvo sve. Bez radničke klase, u pokušaju da zauzme posredničku «samostal-nu» pozieiju medju buržaazijom i radničkeni klasom, seljastvo njio ni-šta, I svaki takav pokušaj dovoli do otvoreno diktature najbezobzirnijepo sjedničke reakcije. Seljad sviju ze-malja, Vi se morate učiti iz bugar-skog iskustva. Bugarsko iskustvo mora postati tekovinom aktivnog dela seljaštva celoga sveta. Na osnovu toga iskustva mi moramo razumeti da otvorimo oči seljaštvu, kojega buržoaske i sitnoburžoaske stranke pokušavaju demagoški zlorabiti.
Na principijelno koketiranje sa seljaštvom po neprijateljskira mu klasnim člement-ima moramo mi odgovoriti sa živom propagand o m za rad-ničko-seljačku viladu i objasniti ak-tivnom delu seljaštva celoga sveta, da seljaštvo može braniti svoje stvarne interese samo u savezu s radaič-kom klasom u gradovima. To je srni. sao bugarskih dogodjaja,
Ta pouka je teško i skupo iskup-Ijena, Neka nam bude na korist u svinm zemljama.
Zinovjev,
TI.
DELO
Glasnik mladine
S to štev. začenjamo objavljati resolucije sprejete na državini kon feremci naše Zveze. Resolucije so izdelane na podlagi onih sprejetih na III, kongrsu Internacionale komu nistične mladine in na podlagi po ložaja, ki ga je v Italiji prihod fašistov na oblast ustvaril za našo organizacijo. Sekcije in skupine imajo nalogo, da te resolucije na skup nih sestankih dobro prerešetajo in raztolmačijo, kar bodo mogli storit' zlasti oni njih člani, ki so bili dele girani na zadnjem našem kongresu Po objavi resolucij prinesemo poro čilo o kongresu slame n, kot zadnj odlofcevalni in primenjalni instanci teifcl resolucij na zdolaj, po kateri mora nujno slediti delovanje smislu teh resolucij.
Objavljamo kot prvo resolucijo o fašismu.
Fašizem
Z objektivnega stalliCa:
a) razpad delavskega gibanja, kot posledica reformističnega oportunizma in pomanjkanje revolucionarnega vodstva;
b) obubožanje srednjih stanov in malomeščanstva, ki reprezentirajo v Italiji široke plasti družbe;
c) usužnjenje parlamenta novim plastem buržoazije (kakor so: veliki kapitalisti, vojni dobičkarji, bankirji, sindikalna birokracija, zadrugarji) ki so se formirale že pred vojno in prišle do svoje moči po vojni.
d) preobrazba države, nezmožne postali močan obrambni organ interesov novih plasti buržoazije (social-demokra-tična vlada) a presilne še, da bi izginila ter prepustila svoje mesto delavski državi (sovet), obrambnemu organu interesov proletariata.
S subjektivnega stalliCa.
a) oni del srednjih stanov, ki je v vojni našel svoje življensko sredstvo, najde po premirju dobičkanosno mesto v oboroženi dobi proti delavskemu razredu in ustvarja tako čete fašistov-ske milice;
b) fašistovska milica si polagoma pridobiva:
gotov del malomeščanstva, razočaranega v svojih upih na takojšnjo zmago socializma;
plačane elemente, pobrane iz nedoločenih plasti družbe; mladino, eksaltirano vsled patriotične ideologije;
vse one, ki so trpeli škodo na imovini in moči vsled ekonomskega in političnega ojačenja proletariata; ter delavce in kmete, ki so vstopili vsled pritiska a so ostali vsled raznih privilegijev, ki jih kot taki uživajo, n. pr, pravica za orožje, nekaznjivost, proste vožnje, itd.;
c) zmago fašizma je v prvi vrsti pripisovati soudeležbi državnih oblasti (sodišč, armade, policije), ki so še v naprej ostale v rokah starih konsrvativ-cev in zagriženih sovražnikov delavskega razreda; deloma tudi nepripravljenosti proletariata na borbo, v katero ga je fašizem prisilil, kakor tudi dejstvu, da si vodje proletarskega gibanja niso postavili dovolj trdno za nalogo začeti in voditi dano borbo.
Z ideologitnega stalliia:
je fašizem nastal kot gibanje za uveljavljenje takozvanih nacionalnih elementov v nasprotju z internacionaliz-mom delavskega razreda. Pod tem položajem so so stare konservativne plasti (agrarne, vojaške in sodnijske) pridružile industrialcem, ki so se bali kontrole s strani delavstva, in malomeščanstvu, ki je nemirno ter raznih aventur željno. Ustvarila se je enotna fronta v obrambo lastnine. Nasproti resničnosti razrednega boja fašizem stavi iluzijo harmonije in sodelovanja razredov. Medtem ko fašizem zanikuje razrede in razredni boj je v resnici en sam značilen pojav tega boja: — bodisi radi tega, ker gre za obrambo tistih, ki se bojijo, da jim bodo nekega lepega dne izpodnešena tla, bodisi tudi v kolikor se tiče malomeščanstva, ki družeč se s kapitalisti rešuje «svoj» razredni problem zato, da ne izgine med proletariatom ter, do se mu posreči vliti nove sile vsemu državnemu organizmu.
S tem pa, da fašizem skuša; delovne mase pritirati v nacionalne sindikate, je to dokaz slabe vesti, da mu ni mogoče zanikati razrednega boja.
Po prihodu faiistov na oblast«
Po prihodu na oblast, fašizem skuša uzakoniti vse svoje pozicije od milicijo do stranke. Posrečeno potlačenje delavskega razreda kaže na prvi pogled biti končna in popolna zmaga. V resnici se po prihodu na vlado Sele začenja dolga doba neprestane dekadence in notranjega razpadanja fašizma. Isti se nepričakovano znajde pred potrebo izpremeru-ti svoj program, katerega se je poslužil zato, da je zbral okrog sebe raztresene sile malomeščanstva in polproletariata.
Zadnji zahtevajo zvestobo danim oblju bam, aplikacijo «protikapitalističnih» parol ter popolen preustroj države, kate re se je poslužil.
Na drugi strani ne puste stare me ščanske skupine novodošlecem niti naj manjše svobode, jih ovirajo in zadržuje jo njihovo delo v vsem tem, kar ni reak cionarno. Kar se tiče njegovega «anti kapitalizma« pred prihodom na oblast se fašizem danes ne more ubraniti vpliva in volje velikih kapitalističnih in veleposestniških skupin, ki hočejo vršiti absolutno kontrolo nad ekonomijo in politiko dežele.
Ta temeljni kontrast se kaže \ vsem delovanju fašizma na vladi. Da za dovolji svoje pristaše, skuša razdeljevati na široko upravna mesta v državi, sku ša jih obdržati okrog sebe s tem, da dopoveduje potrebo nadaljevanja borbe proti «antinacionalnim» elemenom, izkoriščajoč nacionalni sentimentalizem, toliko karakterističen za malo buržoazi-jo. A tole v mali meri zadržuje stik realnimi dejstvi, ki vstajajo zopet kot prej in vcepljajo v malomeščanske mase čut negotovosti in globoke razrvanosti.
Failstlini prolatard.
Druga vrsta problemov vstaja pred nami kot posledica tega, da je vključeno v milici, stranki, v sindikatih mnogo izrazito proletarskih mas. V milici se bolj in bolj kaže različnost po stopanja. Politični okvir je razdvojen vsled neprestanih medsebojnih bojev med lokalnimi voditelji. V sindikatih životarijo funkcionarji, ki skušajo na eni strani odvzeti korporacijam vsak najmanjši videz sindikalnega življenja, na drugi strani so pa prisiljeni, da uveljavljajo svoje osebne koristi, upoštevati mase, privedene nasilno v korporacije.
Z vseh teh stališč postaja jasna možnost, da se vodi boj proti fašizmu na vladi na politični podlagi, t. j. na podlagi razvrstitve socialnih skupin, ki so se ujedinile z namenom oboroženega boja proti proletarskemu gibanju, katera edinost pa je bila le navidezna in začasna. Gre za borbo, ki izhaja iz zavesti realnega položaja, ki vsebuje seme velikega razvoja in se mora odločiti v pospešenem razkrojevalnem procesu, ki leži v stvareh samih.
Naloga komunlstlina mladine.
Komunistična mladina je tvorila pred prihodom fašistov na vlado v antifašistični. borbi predvsem elemente za formacijo potrebne proletarske milice. To je bilo neizogibno in nenadomestljivo v periodi meščanske gverilije, ko vršila sicer kom. mladina to svojo nalogo, pozabljala je pa na veliko škodo gibanja, svojo nalogo študija, kulturnega dela, gospodarskega dela, nalog, ki so ravno tako potrebna svojstva njenega razvoja in njene zgodovinske funkcije. Na ta način si lahko deloma razlagamo pojav, da so mogli mnogi mladi delavci preiti k fašizmu, pri katerem so našli slikovito koreografijo in garantirano nekaznjivost, da so lahko vršili svoje delo nasilja.
Kljub temu, da ohranja nedotaknjeno tradicijo heroizma in osebnega žrtvovanja, ki se je ustvarila v dobi direktnega boja s fašizmom, mora kom. mladina izvršiti danes predvsem svojo nalogo politične vzgoje. Treba izhajati s stali-iča, da ni komunist oni, ki se le bojuje ln se iitvuje z junaštvom, ampak oni, ki to dela s popolno zavestjo ciljev, potreb ln nezlomljivosti proletarskega po-kreta.
Danes čaka kom. mladino naloga da izpopolni svojo organizacijo z namenom, da bo sposobna izvajati neprestano propagando in kritiko proti fašizmu, kazoč na vsa notranja njegova nasprotstva in pripravljajoč mu na ta način neižbežen razpad. Izvajati kritiko in antifašistov-sko propagando ne znači ostati mala sekta, ampak zbrati v okviru proletarskih organizacij vse mladinske sile, ki ne morejo zasledovati simpatijo fašisti? nega pokreta, ali se kesajo, da so mu kdaj sledile.
Kom. mladina razumeva svojo >rga-nizacijo kot instrument, določen, da ži\i in se razvija med masami, v rednem kontaktu z izpremembami v njihovem življenju, da vzpodbuja, izhajajoč' iz realnega proletarskega življenja, dola\ce in kmeHe k neprestanemu boju in da rešuje nove politične in idejne probleme.
Konkretno moremo speciflzirati delovanje mladih komunistov v Italiji v današnjem momentu sledeče:
a) pomagati Kom. stranki v njenem delovanju za uvrstitev v obratih in organizirati obratne celice kom. mladine.
b) podpirati stranko v njenem boju za dosego svobode delavcev organiziranih v sindikatih; sistematizirati sindikalno delo kom. mladine za ustanavljanje sindikalnih komisij in začeti s propagando konkretnih ekonomskih zahtev mladine z ozirom na življenje delavsko mladine, ki ji je fašizem poslabšal pogoje;
c) uveljaviti vse one iniciative, ki za-
morejo polagoma privesti delavsko mladino do komunističnega gibanja.
d) uveljaviti športni nagib mladih delavcev v svrho samostojnih institucij delavskega razreda.
e) začeti z delom razširjanja komunističnih naukov poslužujoč' se pri tem v prvi vrsti obratnih celic.
f) izrabiti vse sile, aspiracije, energije delavske mladine in jih dovesti do stalne organizacijske oblike s ciljem proletarske revolucije.
Bistroumnosti, previdnosti in poguma
zahteva to delo od mladih komunistov v sedanji fazi borbe proti fašizmu. Kolikor bolje bodo znali izvajati mladi komunisti svojo železno kritiko pri delu, v športnih organizacijah, v sindikatih, v vojaških organizacijah, kjerkoli ga bodo mogli, toliko manj bo imel fašizem sile in toliko bolj gotov bo dan končnega boja za osvoboditev delavcev in kmetov iz sužnosti, ki jih danes oklepa.
(Dalje prihodnjič).
PO SVETU
jam ipen
V času, ko je vedno bolj pereče vprašanje Reke, Jugoslovanov v Primorju ild., v času, ko zalhileva ita-ljanski imperializem vedno več, jeza italijansko kot jugoslovansko delovno ljudstvo potrebno, da se temeljito peča s tem vprašanjem in zavzame napram njemu svoje stališče, ki mora odgovarjati njegovim interesom, Pohlep italijanske buržuazije, razširiti svoje gospodstvo na Jugoslavijo in ostali Balkan, ima globoke gospodarske vzroke. Italijanski kapitalizem — gospodarsko in politično mnogo slabejši kot njegovi sosedje: Francija, Anglija itd. — ne more konkurirati s temi deželami na mednarodnem trgu. Pomanjkanje premoga in surovin in v velikem delu na nizkem nivoju stoječa oblika proizvajanja, draži italijansko blago, ki je vrhu tega po kvaliteti slabše kot pa francosko blago. Iz tega vzroka mora iskati italijanska bužuazija drugih pokrajin, v katerih bi mogla razprodati svoje blago. Te pokrajine vidi Italija na Balkanu. Balkanski polotok se zdi Italijan ski buržuaziji kot nova Amerika za njo. Cilj italijanske buržuazije je zato že od nekdaj — osvojitev Balkana. Vsa njena stremljenja gredo v tej smeri.
Italijanska buržmazija se poslužuje tega svojega cilja go spo-darskih in poličnih sredstev; ona se vmešava v notranje razmere balkanskih državic. Danes ni nobena skrivnost več, da fašistovske.ga .unijskega puča v Bolgariji ni spremljala italijanska buržuazija samo z zadovoljstvom, ampak da ga e tudi naravnost podpirala. Režim Stambulijskega ni ugajal fašistovski Italiji. Dejstvo, da je imela v Bolgariji oblast kmetska stranka, je po-menjalo, da se je približalo svoji izpopolnitvi geslo:	«Balkan balkan-
skim narodom». Celokupna politika imperialistične italijanske buržuazije pa gre za tem, da zaseje m poglo bi razdor med poedanimi balkanskimi državami. Iz teega vzroka podpira Italija albanske bande, ki vpadajo od ■Sasa do časa v Jugoslavijo. Italija hoče razviti konflikt med Jugoslavijo in Albanijo ter med Albanijo in Grčijo.
Italijanska buržuazija prodira isto časno s svojim kapitalom v balkanske dežele. To se ji je v mnogem posrečilo že tudi v Jugoslaviji. Polovica bosanke gozdne in lesne industrije je že v rokah italijanskega kapitala.
Razen tega si hoče zboljšati Italija tudi svoj strategični položaj, za kar mora obvladati Sredozemsko morje. Če pa hoče obvladati to, mora zasesti jugoslovansko obal. V dosego tega je pa zia enkrat najvažnejše, da dobi Reko popolnoma v svoje roke.
Vsakemu mora biti jasno, da vprašanje. Reke, Julijsko Krajine itd., razmerje med Italijo in balkanskimi državami sploh ne morejo pravilno rešiti italijanska in jugoslovanska, odnosno balkanska buržuazija. Kajti močnejša buržuazija ne bo nikdar dopustila, da bi se narod sam izrekel o svoji usodi in pripadnosti v škiodo imperialističnim težinjam močnejše buržuazije — ki je v tem slučaju italijanska. Nasprotja med Jugoslavijo in Italijo so tako velika, da se ne morejo končnoveljavno rešiti v okviru današnjega družabnega sistema.
Italijansko in jugoslovansko delovno ljudstvo bo pospešilo rešitev spora najuspešneje na ta način, da se bori proti svojim buržuazijam, za upostavo delavsko-kmetskih vlad, pri katerih ne bo pri nacionalnem vprašanju odločujoči faktor — profit in imperijalizem, ampak prijateljsko sodolomnje na podlagi enakopravnosti vseh narodov in naro-dičev.
(Po »Glasu Svobode«).
FAŠIZEM V INOZEMSTVU IN BOJ PROTI NJEMU. Meščansko časopisje registrira z nekakim zadovoljstvom kretnje fašizma v inozemstvu.
Takd je zadnjič poročalo z vidnim zadoščenjem ustanovitev prvih bojnih oddelkov na Angleškem. Ne bodi leno, je pa tudi omenilo pravi cilj teh angleških fašistov, katerih geslo je: «Za kralja in domovino«, to se pravi za kapitalistično malho.
Da je tako, nam pove kapitalistično časopisje samo, ko pravi da «se hočejo postaviti, z vsemi lojalističnimi elementi proti komunističnemu gibanju-, ki deluje za uničenje prestola in države«.
Angleški delavci imajo vzglede v italijanskem fašizmu, zato pa ovirajo delovanje teh «rekonstruktorjev», katerim ne dopuščajo prirejati shode.
V ŠPANIJI vlada sedaj kolovodja ta-mošnjih fašistov. Hoče namreč v deželi «obnovitve». Dela pa vsč po italijanskem receptu in ne pomisli, da je Mussolinijeva formula dala takč klaveme rezultate, da se pričenja delati praznota okoli njega.
Menda je tudi javnost v Španiji uvidela, kakšnega osla je zajahal De Rive-ra, če je že bil ta prisiljen izdati komunike, v katerem prosi, da naj se brez nestrpnosti pričakuje razvoj njegovega dela
Pravi, da se bo še za dva meseca izdajalo važne ukrepe, ampak, da ni mogoče v enem četrtletju izvršiti popolno preobraženje Španije. Kamunike zaključuje: «Udejstvitev našega programa se mora najprej izvršiti z upostavitvijo ekonomične avtoritete in ravno na tej poti je direktorij napravil prve korake. Omenja, da se je tudi Mussoliniju delalo očitanja, ampak da to ne igra nikake uloge.
In metode De Rivere ? Vse po eni, italijanski fasoni: odpustitve nameščencev, razpustitev občinskih svetov, preganjanje delavstva.
PROTI FAŠIZMU je izdala centralna uprava «Zveze Radnika za Šivačko-Odjevne Industrije i Obrti« v Btelgradu letak naslovljen na svoje člane, ki so pozvani storiti vse kar je mogoče, da ne pride ni en sam delavec v vrste fašistov. To je prvi resen nastop jugoslovanskih sindikatov proti fašizmu. In mi, ki poznamo jugoslovenski, zlasti srbski proletariat, vemo, da bo imel letak svoj uspeh.
V 3IKAGU, v Združenih državah ameriških, je v prebivalstvu vedno bolj naraščalo ogorčenje in sovraštvo proti zločinskemu počenjanju ameriških fašistov, takoimenovanih Ku-Klux-Klanovcev. Naraslo je do tega, da je bila vržena bomba proti poslopju kjer so imeli svoj sedež. Vsled eksplozije je bila stavba raz-
rušena.
i
KONGRES ZVEZE DELAVSKE OMLA-DINE JUGOSLAVIJE bo 4. novembra s sledečim dnevnim redom: 1. Konstituiranje kongresa; 2. Poročilo izvrševalne-ga odbora; 3. Pravila; i. Program: a) Gospodarski boj in delo v sindikatih; b) Kulturno delo; c) Boj proti fašizmu; d) Šport. 5. Agitacija in propaganda; G. Tisk; 7. Vprašanja in predlogi.
KONTRAREVOLUCIJA NA GRŠKEM
je izbruhnila proti sedanji vladi o kateri vemo, da je fašistovska. Tudi novi re-volucionarci niso nič bolj naklonjeni delavcem. Kontrarevolucijo je vodil general Metaksas. Gibanje je popolnoma neuspelo in general Metaksas je bil ulovljen. Na Grškem ni nič kaj čudnega ako imamo že v vsakem letnem času revolucijo ali kontrarevolucijo, koje vodijo generali. Na Grškem se namreč prepirata Francoski in Angleški bančni kapital. Grško ljudstvo si pa domišljuje, da dela svoje revolucije. Vsekakor moramo opozoriti na dejstvo, da se puntar ska gibanja ponavljajo povsod zelo po-gostoma. To nam priča, da se nahaja Evropa se vedno v revolucijonarnem položaju.
HENRI BARBUSSE znani francoski komunistični pisatelj, je bil aretiran zato ker je na mednarodnem zborovanju bojevnikov pozval francoske vojake naj ne streljajo na nemške tovariše ako bi jim to načelniki ukazali. Barbusse jo odgovoril sodniku, da prevzame vso odgovornost svojih izjav, ki se jih drži.
PAPEŽEVA PRIZADEVANJA. Poglavar kat. cerkve je naslovil pismo na rimskega generalnega vikarja, tičoče so praznikov Vseh svetih. V tem pismu priporoča, naj se na ta dan spominja mrtvih, brez razlike narodnosti, stanu ali političnega prepričanja, ki so padli v vojni in v strankarskih bojih.
Je to vedno ena in ista pesom : zagovarjati kapitalistične vojne, blagoslavljati odhajajoče v klavnico in se spominjati ljudi, tiste ljudi, ki so pretrpeli neizrecne muke, sele tedaj, kadar so mrtvi.
Zakaj pa ne obrniti svojo misel k živim, k proletarski raji vseh narodnosti? Zato ne, ker bi bilo to hudobno, bogokletno i. t. d. Sužnje, kadar so pri življenju, se smo prašati lo eno : dajte, dajte ! Dajte svojo kri, svoj znoj, da so bo mastil bogatin. Dajte svoje življenje, da bo rejena domovina kapitalistov !
VOLITVE V PETROGRAŠKI SOVJET
so se vršile pred tednom in je bilo izvoljenih 171 komunistov in 9 divjakov, t. j. brez stranke.
KOMUNISTI V AVSTRALIJI so bili vsi izobčeni iz social-demokratične La-bour Party. Tako delajo proti komunistom reformisti in socialisti povsod. V Italiji so izobčili socialisti Serratija in druge ker hočejo se združiti s Tretjo internacionalo.
EKSPLOZIJA V VARŠAVI. VLADNA PREISKAVA IZKLJUČUJE ATENTAT.
Telegram iz Varšave naznanja, da je vladna preiskava v sksploziji smodniš-nice dognala, da se ne more vzrok tega pripisati kakemu dejanju z anarhistične ali komunistične strani, ampak neprevidnosti čuvajev.
Mrtvih je čez sto, ranjenih pa čez tisoč.
Medtem pa so vsi fašistični in proti-delavski časniki po celem svetu razširili vest, okrašeno s podrobnostmi, da se je šlo za teroristično dejanje, izvršeno po komunistih, ki da so nahujskani in podplačeni od Sovjetske Rusije.
Kaj vsega ne napravijo nasprotniki, kadar se gre za blatenje Sov. Rusije in razrednozavednega proletariata !
Opozarlamo razprodajalce in poverjenike da jim smo postali račune. Tozivamo torej vse tiste, ki niso še pozavnah, da to nemudoma storijo.
UPRAVNIŠTVO.
In zopet priznanja...
Meščansko časopisje dela na vse krip-1 je, da bi 'dokazalo, kakšna «enoduš-nost« v dobrem mnenju o fašistovski Italiji vlada v inozemstvu.
«Kdor išče najde« — pravi pregovor. In res : brskaj in brskaj, pa ti res nekaj najde, in sicer kar naravnost novi svet... Citira slavospeve, ki jih poje Mussoliniju cela evropska javnost... pardon : meščanski listi «Kurier Warszawski», francoska «L’ Information« in «Gaulols».
Ni vredno, da bi se prinašalo te nove dokumente. Samo nimogrede bodi povedano, da mora biti mnenje v evropski javnosti že dobro, ako omenjeni listi, med drugim, pišejo, da je vodja fašizma siri komunizem, reorganiziral gospodarstvo in vse take lepe stvari.
Zadnji list pa zaključuje tako : «Sredi razvalin Evrope, razdejane po kruti voj -ni, po hudih političnih bojih, po finančnih krizah, je on (Mussolini) zgradil uzorno državo, ki je istočasno trdnjava, delavnica in vrt«.
Gotovo ! brez dvoma bodo bratci pri meščanskih listih govorili, da je sedanja Italija to kar oni zatrjujejo. Toda za delovne mase je trdnjava (v pripro-stem govoru, brez okraskov, reci ječa) in delavnica. In za kapitaliste je samo-obsebi umevno, da je vrt, pa cel6 raj !
Ah, to evropsko «javno mnenje«, tl «bratci» v inozemstvu !
Prvi uspehi enotne fronte
Na Saškem, torej v državi, ki je del velike nemške republike, je prišlo do enotne fronte proletariata in do proletarske vlade. Enako je prišlo do enotne proletarske fronte in do prole ■taske vlade v Turingiji, ki tudi spada v nemško državno zvezo, V obeh državah so vlade sestavljene iz levičarskih socialistov ali socialdemokratov in iz komunistov.
Dogodek je velike važnosti in bo močno vplival povsod na potek proletarske politike. Komunisti so sto pili v vlado v omenjenih dveh nem-škilhi državah zato ker drugače ne bi bilo mogoče udejstviti enotnost proletarske fronte in zato, da se postavijo nia čelo boju zoper nemški fašizem in nemško reakcijo sploh.
Komunistična stranka Nemčije hoče doseči tri najbližje cilje : Dogovorno z levim krilom socialistične stranke hoče oborožiti široke plasti proletariata zato, da omogoči uspešen boj proti reakciji. Ona, komunistična stranka, je povedala odkrito, dta je prevzela v svoje roke del državnega organizma samo zato, da oboroži proletariat, ker je v Nemčiji oborožitev proletariata	živi jonsko
vprašanje. Nadalje hočejo komunisti pospešiti proces razkrojitve v vrstah socialne-deniokracije in hočejo končno udejstviti praktično obrambo proletariata tudi na gospodarskem polju kjer mu žugajo industrijalci s žnižanjem mezd in povišanjem delavnega urnika. V to svrho predlaga komunistična stranka :	a)	zbolj-
šanje delavskepretirane b) priključitev oboroženih delavskih čet policiji; d) priprave za spošno stavko proti fašizmu in proti industrijelni ofenzivi.
Delavske množice so sprejele z vidnim zadoščenjem vest o ustanovitvi delavske vlade. Iz vseh krajev Saške in Turingi j e so dospele brzojavke, ki so vabile nove ministre naj se ne plašijo težav in naj ostanejo na svojem mestu v trdnem prepri5anju, da vživajo solidarnost od strani vsega proletariata.
Saški ministrski predsednik je v svojem govoru pred poslanci v zbornici dejal, da je nova vlada, vlada delavsko obrambe. Delavski sloji stoje pred velikimi nevarnostmi. Na Bavarskem se pripravljajo nacioinalci v to, da bi zatrli na Nemškem vsakršno proletarsko gibanje.
Kapitalizem bi rad odvzel delavcem osemurni delavnik in, po možnosti, vse druge v dolgih desetletjih izvojevame pridobitve. Saška vlada se bo borila proti takim namenom kapitalizma in se bo v tem boju naslanjala na revne sloje t. j. na delavce, kmete, uradnike in na intelektualce, ki jim je na srcu dobrobit večine siaškega ljudstva. Nova vlada se bo tudi borila proti vojaški diktaturi, ki jo silijo iz Berlina.
Naloge nove delavske vlade so nedvomno težavne. Morala bo očediti državno urade vseihl škodljivih in sumljivih elementov. Morala bo rešiti težko vprašanje prehrane. Na Saškem je na tisoče in tisoče revnih ljudi, ki stradajo. In med tem ko ljudje trpe m stradajo se nemški kapitalisti obračajo za pomoč do Francije in bi radi s francoskimi sulicami si zagotovili bogate sadove svojega
izkoriščanja.
Stališče saškin komunistov je Komunistična stranka Nemčije popolnoma odobrila. Tozadevno jo Komunistična stranka Nemčije izdala na delavce manifest v katerem pravi med drugim tudi sledeče:
»Glavno vodstvo Komunistične
stranke Nemčije je odobrilo, vstop sodrugov Boettchcerja, Heckerta in Brandlerja v saško proletarsko vlado. Nemške proletarske množice se na hajajo pred napadom od strani velekapitala, veleposestva in monarhističnih generalov. One stoje pred nevarnostjo vojaške diktature, ki bi udušila v krvi vsako delavsko gibanje. Komunistični člani vlad na Saškem in v Turingiji imajo nalogo, da skupno s socialističnimi ministri levega krila organizirajo delavsko fronto. Komunistični ministri se morajo podvreči najstrožji kontroli svoje stranke. Vstop komunistov v vlade na Saškem in v Turingiji ni sad parlamentarnega kompromisa. Oni so le zastopniki delavske volje, ki hoče imeti enotno fronto proletariata proti nevarnosti, ki preti od strani reakcije. Delavske vlade na Saškem in v Turingiji morajo postati zgled za ves nemški proletariat. Kar se je zgodilo na Saškem in v Turingiji se mora nadalevati, ker po vsej Nemčiji potrebuje delavstvo enotno fronto in delavske vlade.»
Italijanski in Jugoslovanski dela--ci morajo tudi se kaj naučiti od zgleda na Saškem. V Italiji in Jugoslaviji se bore socialisti in social- deino-kratje še vedno proti enotni fronti proletariata. Korači in Bugšegi se družijo raje z Bolgarskimi krvniki bolgarskega proletariata kakor da bi se združili z jugoslovanskim proletariatom. Toda to nas nes me plašiti. Izginili so Kerjenski in Noske. Mor da bodo še drugi in zmagal bo končno vendarle proletariat. Delavci naj le vstrajajo v svojem desedanjem boju. Naj'slede komunistični zahtevi po enotni fronti in potom enotne fronte do zmage. To se more, to se mora doseči.
I. Radovič.
Op- — Kakor razvidno iz uvodnika, se je medtem položaj na Saškem iz-premenil.
Izjava sovjetskega diplomata
o s. s. s. R.
Zastopnik sovjetske llusijo v Pragi, Jurjenjev jo dal praški «Tribuni» sledeče izjavo o SSSI1. (Zvezi sovjetskih socialističnih republik).
Carlstična Rusija jo tlačila vse narodnosti in vse narodnostne manjšine. Ona je bila centralistična država in' sistem nasilnega centralizma ■je povzročil gibanje in reakcijo naroda. Oktoberska revolucija je dala vsakemu narodu pravico do obstoja in razvoja, in vredno je omeniti, da je nastala popolna svoboda kulturnega ustvarjenja, svoboda šolskega pouka, sodišča in administrativnega dela v narodnem jeziku. To je imelo za posledice mirno in delavne tendenco med vsemi narodi. Vsi narodi so spoznali, da skupno življenje v sklopu svobodno zveze zagotavlja vsakemu od-njih popolno svobodo razvoja in jamči tudi večjo notranjo konsolidacijo in večjo moč napram inozemstvu. Zunanja politika enotne sovjetske zveze je tudi enotna, pri čemer se seveda ščiti interese vsake poedine zvezne republike.
Nekje v inozemstvu se misli, da je stvorjenje SSSR samo formalnost. Tako mišljenje izvira iz nerazumevanja ali zlobnih namenov. Vsaka zvezna republika čuva svojo svobodo in ima pravico izstopiti iz Saveza. lluaija ne bo požrla saveza, niti ne bo savez požrl Rusije, ki ji jo v savezu zagotovljeno mesto, ki odgovarja njenim matorijolnim In kulturnim potrebam.
DELO
b.	Dr.	Henriki	.Tum*	i	;-.i	•
Vitle 24 Mapgio 8	GORIZIA
TTT
Domače vesti
0 dvojezičnosti slov. časopisja
Prefekt furlanske dežele, gospod Pisenti, je 19. oktobra izdal dekret, ki je določal, da od 21. oktobra naprej morajo vsi v furlanski deželi izhajajoči neitalijanski listi dodati vsem člankom, noticam in drugemu gradivu italijanski prevod. 22. oktobra sta pa izdala enaka dekreta za neitalijanske liste svojih okrožij, prefekt tržaške dežele Crispo Moin-cada in prefekt istrske dežele Gian-noni.-Kratko povedano: vsi v omenjenih treh deželalh! izhajajoči neitalijanski t. j. slovenski in hrvatski listi iin revije, bi bili morali izhajati od 21. odnosno od 24« oktobra naprej v dveh jezikih in sicer v najbolj neokusni formi, ki so si jo mogli gospodje prefekti izmisliti. Vsakemu članku, vsaki notici bi bil moral slediti italijanski prevod. Kdor je imel priliko videti liste, slovenske im hrvatske, ki so že izšli v taki novi od prefekturnih krojačnic izdelani obleki, se prav gotovo ni mogel navdušiti za zunanjo obliko, ki so jo hoteli dati prefekti neitalijanske-mu časopisju.
Svoj odlok so izdali prefekti v imenu čl. 3. občinskega in deželnega zakona, in so ga utemeljili češ, da hrvatski in slovenski listi otežujejo sporazum in mirno zožitje med ita-lijani in v Italiji bivajočimi slovani; da državni interesi ;ne morejo dovoljevati obstanka narodnih parti-kularizmov, da neilalijansko časopisje razkraja nujno potrebo solidarnosti vseh državljanov in da vpliva neugodno na javni red in na ljudsko dušo.
Proti odloku imenovanih treh prefektov so protestirali pri Mussoliniju slovenski in hrvatski narodni poslanci. In je protestiralo malone vse inozemsko časopisje. V nedeljo 28. oktobra je pa prišlo iz Rima poročilo, da so imenovani trije prefekti izdali rečeni odlok brez vednosti rimsko vlade in da je Mussolini odlok uničil. Od,nedelje naprej smejo izhajati slovenski in hrvatski listi kakor poprej t. j. brez italijanskega prevoda.
Odlok o dvojezičnosti neitalijan-skega časopisja v Julijski krajini nas ni zares nič presenetil. Nas ni presenetil ker vemo česa je sposoben •nacionalizem kadar postane gospodar. Nas ni presenetil ker noben odlok, noben sklep, nobeno dejanje sedanje vlade in njenih- funkcione-rjev ne more presenetiti. Se ne bi čudili, ako bi dobili iz Rima ukaz, da moramo hoditi z rokami in ne z nogami; sq ne bi čudili, ako bi se kakemu prefektu ali podprefektu zahotelo naročiti svojim deželanom, dia morajo ob zaključku vsakega govora izreči dvakrat «ejia!», da morajo mesto molitve o angeljskem češčenju peti «Giovinezza» in da morajo spati z zaprtimi očmi. Pri nas je vse mogoče zato se več ne? čudimo nsbeni stari, ki prihaja iz vrst fašistovske stranke, fašistovske vlade in njenih funkcionerjev. In ne le, da se ne čudimo. Nam se nobeno početje fašizma in njegove vlade sploh ne zdi resno kakorkoli je včasih za mas v bistvu preresno. Trpimo, to je res. Smo užaljeni, smo tepeni in kaznovani. Kljub temu in pri najboljši volji ne moremo priznati resnosti faustovskega gibanja. Stranka ki pnavi, da je uničila slovanski nacionalizem zato kor je sežigala nekaj .narodnih domov lin (nekaj slovanskih knjig; ki si domišljuje, da je odpravila razredni boj zato ker je zvezala proletariatu roke in noge in ki je prepričana da j© za vedno pokopala komunizem in proletarsko razredno gibanje zato ker so ji je posrečilo, da jo s pomočjo policije požgala vse polno delavski«)! domov, delavskih krožkov, ljudskih glodadišč; žfodrug in drugih delavskih ustanov taka stranka jo lahko m0ftna, j6 l!ahko na vladi, je lahko zelo škodljiva ali zelo koristna. Resna pa ni. Pod okriljem tako stranke le so je mogel poroditi wa šolskem polju kaos kakršnega si ni bilo mogoče pred ministrom Gen. tilejem niti misliti. Le za časa vlado itako stranke, ki govori o disciplini kakor, da je zares uvedla v svojo vrste, »o aamore zgoditi, da se sme Žo vsak fašdstovski kaprol požvižgati na zakone, da ne izvo nikdar levica kar dela desnica in da si usojajo izdajati prefekti dekrete o dvojezičnosti slovanskega časopisja, dekrete ki so tako žaljivi, tako poniževalni in ob enem tako nepolitični in tako neresni, da so zbudili pri pametnih
resnih ljudeh mesto žalosti in jeze, pomilovanje in posmeh:
Niajii ni znano ako so izdali pre-frekti omenjeni dekret po nalogu
vlad^Va aU Pa br°Z vedno8ti
ad na povelje ali na pritisk od
ram radikalnih nacionalistov. Pač
T k’llisami, da so fašisti
dokr t • nin. *a prefekta, da je dekret izdal m d«, sta tržaški in
istrski Profekt bila tako prisiljena
se pndružm svojemu furlanskemu
tovarišu, Mi temu ne verjamemo. Ne
verjamemo, da so imenovani trije dekreti delo samih prefektov in da ni vedela zanje rimska vlada. In ako tudi ni vedela, je ona zanje odgovorna, ker je odgovorna za vso zmešnjavo, ki straši in nadleguje vse naše socialno in gospodarsko življenje. Bolj verjameno govorici ki trdi, da je bil dekret o dvojezičnosti slovanskega časopisja narodna karta vržena na zeleno mizo mednarodne politike. Toda tako ali tako, je bila slabo igrana. Politika ni kegljišče. Slabo igrana karta prinese gotovo svoje zlo, bodisi tudi po dolgih letiihi. Poleg tega bi se morali gospodje na vladi vendar le sprijazniti z dejstvom, ki uči, da,so privezani psi najhujši. Čim bolj se odrekajo narodom pravice, tem bujnejše raste iredentizem. In. je naravno. D o čim ni naravno, da bi človek poljuboval šibo, ki ga tepe in da bi prijazno pozdravljal gospodarja, ki mu jemlje kruh iz ust.
Naposled bi rekli še to: Pet let so se ljudje med seboj klali. Italija se je horila v skupini onih držav, ki so trdile, da se bijejo za demokracijo proti absolutizmu in za pravice in za svobodo malih .naredov.. Demokracija se je osmešila in je izginila povsod pozabljena kakor neljuba mačeha. Dekreti o šolstvu, o dvojezičnosti- slovanskega časopisja nam pa pričajo kje so pravice, kje je
svoboda .narodov v imenu katere je bilo prelite že toliko dragocene človeške krvi In vendar: kljub temu, da no pride ljudstvo do besede sko-ro v nobeni meščanski državi, kiju!) temu, da se odreka povsod narodnim manjšinam pravice do življenja, do izobrazbe v jeziku, ki ga razumejo; kljub temu je še vedno vse polno ljudi, ki se puste mamiti z demokratičnimi in norodnimi idejami, še vse polno takih, ki ne razumejo, da je delo odveč ako se išče pravice v družbi, ki temelji na krivici. Kako naj da sod dobro vino če so spravili vanj le pet jot. Le proletarska vlada imia korist od tega, da dobe njeni narodi vsi enake pravice, Le komunizem, ki ne goji narodne ošabnosti, ki ne goji in no potrebuje narodnega sovraštva, ki smatra kulturo in vse njene pridobitve kot last in nuj.no potrebo vsega človeštva, ki hoče in mora dvigniti ljudsko izobrazbo do najvišje stopnje in ki ve, da je mogoče to doseči le ako se nudi vsem nele prostost in pravice marveč tudi potrebna sredstva za življenje, za razvoj in za blagor vseh narodov in vsega človeštva, le on bo lahko dal vsem narodom, velikim in malim vse kar potrebujejo in kar smejo upravičeno zahtevati.
Mirno, brez patosa in brez pretenzij se borimo proti nazadnjaškemu fašistovskemu gibanju v vseh .njegovih delih, v vseh njegovih aplikacijah. Zato je čisto odveč ako povemo, da gledamo, tudi na brezmiselno in poniževalno politiko fašistovske
vlade napram Slovencem in hrvatom v Julijski krajini z očmi bojevnikov ki se bore proti krivici in za pravico. Toda v boju za pravico in proti kri vici morajo biti bojevniki dosledni in morajo sprejeti vse konsekvence svojega boja.
Krivica in pravica se ne začenja pri narodnih marveč pri človeških pravicah. Ni mogoče odpraviti odvisnosti malih narodov in narodnih manjšin ako se prej ne odpravi odvisnosti proletariata. Izkoriščanje in trpinčenje posameznih narodov po drugih narodih se bo godilo dokler bo vladala na svetu taka pravica in svoboda, ki dovoljuje, da smejo posamezniki izkoriščati in trpinčiti posameznika, Današnja družba je krivična v svojih temeljih. Kdor se ne bori za odpravo tethi krivičnih temeljev, ki dele svet v izkoriščane in izkoriščevalce, se ne bori resno niti za svoje narodne pravice.
No, Mussolini je odpravil prefek-tovske dekrete in je s tem deloma popravil kar so prefekti zakrivili. Ali to ni dovolj. Če tudi abstrahiramo od naše temeljne politike proti lia^izmu, moramo kljub temu pripo-zaati, da bi bil skrajmi čas, da bi se že enkrat zaključil oni nevarni in nervozni «cresoendo» s katerim se jemljejo slovanskemu in hrvatske. mu ljudstvu kulturne in življenjske pravice in s katerim se nateguje ne koliko preveč nit potrpežljivosti tukajšnjega neitalijianskega ljudstva
Toda, kdor zaupa krivičnim, pod piše svojo smrto kazen.
Jezikovno vprašanje
Znana Gentilejeva reforma osnovni! šole je uvedla pri nas italijanski učni jezik in je s tem izzvala na vsej črti odpor ljudstva, ki do danes še ni asimilirano, kakor bi bilo prav in spodobno. Jezikovno vprašanje v tukajšnjih krajih je bilo že pred desetletji več ali manj rešeno; 6e že ne v praksi, pa vsaj v teoriji. Avstrijska ustava je s svojim § 19 zajamčila enakopravnost jezikov vsaj načelno, državljani pa so temu načelu polagoma izbojevali tudi veljavo v vsakda njem življenju. Ne sicer za vsak napis posebe, gotovo pa za rabo jezika v uradih, šolah in v vseh javnih zadevah. Doseglo se je v jezikovnem pogledu neko ravnovesje, ki ni bilo prav nič v škodo državi, gotovo pa ne v korist narodnostni propagandi.
Z naraščanjem fašizma in njegovih nacionalističnih stremljenj se je to ravnovesje zrušilo. Boji, o katerih se je mislilo, da so že padli v preteklost, so oživeli z vso silo, pogašena žrjavica je pričela goreti z zublji. Pravo sile in prirodno pravo sta zadeli eno ob drugo, a kjer trčijo sile, tam so žrtve.
Spopad se je razvil najostreje ’ na šolskem polju, ker je tu ploskev trenja najširja. Z -uvedbo državnega jezika po uradih so bili prizadeti le nekateri državljani, z vpeljavo ital. učnega jezika v šole pa vsi. To pa še na poseben način: trajno in spravljajoč' v nevarnost usodo otrok, njih izobrazbe in prihodnosti. Pričeli so protesti, ustni, pismeni, pričel je odpor staršev in otrok, tisk se je drakonskim ukrepom postavil po robu, nele v imenu nacionalizma, ampak v imenu napredka in človečanstva sploh. Valovi so šli vedno višje in so udarjali ob nasipe zakonov, pisanih v obrambo države. Nič čudnega bi ne bilo, če bi ne reakcija tega opazila. Hudo se je čutila užaljena. Pa ne radi svetosti zakona, ampak baš nasprotno. Reakcija je sama sebi namen, zato je zanjo izzivanje, če ni povsod grobne tišino. V njenem imeni so vstali trije pozni možje in so določili, da mora biti tišje, po tem in tem paragrafu občinskega zakona. Da bo tišje, morajo predvsem vsi neitalijanski listi pisati dvojezično, zaradi bolj prisrčnili razmer med slovanskimi in italijanskimi državljani, zaradi lažjega občevanja, zaradi večje ljubezni do države i. t. d. Zmagal je torej skrajni šovenizem, bolna prenapetost nacionalističnih živcev.
Ta lahka zmaga — par stavkov s peresom — je le kratko trajala. Pokazala pa je, da je strahovanje vodno dvorezen nož. Namesto grobne tišine je nastopil vihar, kakršnega še sam naučni mini-sfer ni znal izzvati. Trije pozni možje so hoteli satana ugonobiti, pa so Belcebuba priklicali. Podili so nacionalizem, pa se jim je začel režati nasproti iredentizem. v Jugoslaviji je nacionalistično časopisje porabilo lepo priložnost ter v vseli tonili zasviralo spremljavo hvaležni ariji, ki je odmevala iz Pisentlje-vega Vidma čez Trst doli v Pulj. Protestno gibanje Se je razlilo v ljudske mase, shodi so se napovedali, razburje-njo je naraščalo. Pokazalo se je, da so posledice daleko škodljivejše kakor pa korist nespametne prepovedi časnikov v slovenskem ali hrvatskem jeziku v Italiji.
Glorije je bilo hitro konec, v zadevi otoka Krfa se je pokazalo, da je Italija osamljena država. Francija jo je sicer nekoliko podpirala, a ni bila podpora iskrena. £e bi ne imela ruhrske pustolovščino pred seboj, bi tudi Italije ne zagovarjala. Državni ugled poslednje se jo že s krfskim zapletljajem oškodoval, zato bi jezikovna «narodbe», ki so bile
že pred sto leti komaj še mogoče, Italiji ne prinesle v svetu najmanjše časti. Škandalozni dekreti so se čez noč preklicali, trije zapozneli gospodje so se prepričali, da niso prav nič koristili reakciji, ker je s preklicem njih odredb dobila predvsem reakcija občuten sunek pod rebra.
Nam, ki povemo, kar vidimo, očitajo radi zločin zaničevanja državnih ustanov. Kako pa je s to zadevo, da se v imenu državnih zakonov škoduje državnemu ugledu? če bi bili mi bolj patrio-tični, bi zdaj lahko klicali tri gospode na odgovor. Seveda bi nas ne poslušali. Za prvo silo jih je pa vendar zagovoril «Piccolo», ki je skoro s prstom pokazal, da se je jezikovno jajce izleglo tam in tam in ne pri gospodih prefektih v Julijski Krajini. Zaradi tega ni pa ugled odgovornih uradnikov .vendar še nič večji. Kvečjemu je jezikovni škandal do-kar več', da so še višje glave, ki se odlikujejo s svojim diletantizmom, s svojo kurjo kratkovidnostjo in nesposobnostjo v vsakem težjem vladnem vprašanju. Za vse misleče je pa tudi dokaz, da za reakcijo ni treba bistrih političnih glav, ampak da zadoščajo tudi šusmarji in veleumi devete vrste. Čim več je takih, tem krajše življenje ima reakcija, ki dobiva, reva, brce od raznih strani.
V	Julijski Krajini se je zadnji mesec bila majhna bitka proti reakiji, ki je že precej pozno začela svoj novi ples. To bitko so skrajno reakcionarne sile izgubile, o tem ni nikakega dvoma. Zakaj so jo izgubile, je tudi precej jasno. Krf je pokazal, kaj je mogoče in kaj ni. V državi je namreč mogoče marsikaj, kar ni izven njenih zidin poskus politikov, ki nimajo intuicije, čuta za politiko. Dejanja pa, izvršena brez tega čuta, padajo nazaj, na glave tistih, ki ne zaznavajo dovolj natančno, do kje lahko gredo.
Pri porazu, ki ga je doživela topot reakcije na tukajšnjem težkem političnem terenu, bi se človek še vprašal, ali ni morda tepen ves politični kurz zadnjih časov. Imeli smo namreč razmere, ki so bile, če že ne idealne, pa vsaj znos-ljive. Ali se bo izkazalo, da so bile bolj v interesu Italije kakor so današnje? O tem je škoda izgubljati besede, če se le pogleda, kakšna politična pavlihovstva so pri nas možna. Res pa je dvoje prvič, da sedanja vladna politika prav čvrsto Sili slov. nacionalizem, prepričana, da ga s svojimi ukrepi pobija, drugič, da meščanska družba narodno nestrpnost tako uspešno goji, da stalno vzdržuje nevarnost novih vojn, kakor bi ne bila svetovna vojna dovolj strašna. To dela brez zavosti, da se vsaka vojna bije koncem konca proti meščanstvu samemu, ki si v slepoti koplje svoj lastni grob.
Šolski predpust
Minister Gentile je velik lllozof, pa še veči reformator. Reformiral je v kratkem času šolstvo od vrha do tal, vseučilišče, srednje in ljudsko šolo.' Reformiral je tako spretno, da še glasa ni bilo od nobene strani, dokler ni nazadnje nastal hreščeč koncert kar čez noč. Kar je prej molčalo, ko so še varili reforme v čarovniški kuhinji naučnega ministerstva, je naenkrat začelo kleti, kadar se je videlo, kakšne bodo stvari v resnici. Po mestih niso bili ljudje zelo navdušeni za povečanje moči cerkve v šolah. Še bolj pa so bili zadeti, ko so se v srednjih šolah odpravili v začetku šolskega leta številni dopolnilni razredi. Dijakom se je reklo, naj gredo v zasebne šole. Teh pa je bilo le malo in še povrhu v rokah duhovščine. Tako je bila študirajoča mladina na cesti in gospod lllozof in minister je moral preklicati velik kos svoje reforme. V drugih časih bi taka stvar gospodu ministru škodovala in ga spravila v penzijo, danes pa nič. Reformira lepo naprej in sicer ljudsko šolo. Izgleda pa, da jo reformira bolj počasi in previdno, da so spet prehudo ne zaleti. Kralj mu doslej še nič ni podpisal ker se res ni prenagliti v takih stvareh.
Po zgledu gospoda ministra morajo delati manjši gospodje, ki hitijo reformirati na svojo pest. O počitnicah ni bilo zadosti časa, zato pa so toliko več reformirali ob pričetku šole. Takih reform nismo videli prej in le malo upanja jo, da bi jih kdaj pozneje. Reforma je začela pri učiteljih. Ker se niso dovolj sprehodili poleti, so jih, poslali na zrak v začetku oktobra. Pisarne so kar na debelo proizvajale razno dekrete, da ni učiteljev treba. V pisarnah seveda ni bilo ne časa ne prostora dovolj. Neki gospod inšpektor je kar na parniku pisal premestilne dekrete. Tudi pisarji sami so hiteli odstavljati na svojo roko, da so se morali potem še inšpektorji jeziti. Ko pa se je videlo, da bo reforma prehuda, so se začele šole odpirati in so menda še zdnj, ko gre prvi šolski mesec že h kraju. Učitelje so spet začeli nastav-
ljati, pismeno, telefonsko, po telegrafu, kakor je šlo bolj od rok. Na neki eno-razredni šoli so se kar trije hkrati znašli z dekreti ! Pa naj kdo reče, da je reforma slaba 1 Stare učitelje so poslali na nepristopna mesta, bolne v nezdrave kraje, mlade pa tja, kjer je lepše in ugodnejše. Reforma je bila podobna burji ih ni nič gledala, kaj bo odnesla. Reforma ni reforma, če ne piha vso križem. Gospod minister je res določil, kako se je ozirati na bolehno učiteljstvo, na rodbinske razmere, na službena leta, ali reforma je več ko minister in pometa kakor se ji zdi lepše. Prav tako je tudi urnike temeljito presejala. Kjer bi moral biti nazorni nauk, je postavila zemljepis in zgodovino! Ta dva predmeta sta prišla celo v prvo šolsko leto. Odkar svet stoji, še ni človeški rod tega videl. Naši reformatorji so pa to prav tako lahko naredili kakor so uvedli v prvi razred italijanski učni jezik, kjer se otroci še z levico ne znajo pokrižati. Sam sv. Budalo bi ne bil mogel lepše reformirati, kakor so reformirali nekateri zaslužni strokovnjaki in šolniki (izvajaj od besede solen) v deveti deželi, ki se tudi Julijska Krajina imenuje. Učinki te predpustne reforme se vidijo povsod. Še danes niso urniki v redu. Še danes ni pouk točen. Še danes ni učiteljev na mestih. Še danes niso razredi prav sestavljeni. Še danes se ne ve, kako naj se poučuje ta ali drugi pred-mot, za katerega predpisuje reforma najbolj bedaste spremembe. Še danes ne vedo starši, ali je to šola, kar je bila nekdaj šola, ali je cirkus, ki je prišel v roke pedagoškim norcem. V najbolj zmedeni dobi takoj po vojni ni bila ljudska šola tako razorana kakor je sedaj. Treba je le še didaktične ravnatelje nastaviti, da bo zmeda genialna in da dobi krono.
Broz skrbi lahko zapišemo, da je slavna šolska reforma pri nas dosegla pravkar svoj vrhunec. Po našem skromnem mnenju je pri tej reformi zaslužilo vsaj ducat strokovnjakov-šolnikov svežo komendatorsko čast. Živio šolski cirkus!
NaroEnlkl, obnovite takoj na-ročnino!
V	Bariju, v južni Italiji, se nahaja paroplovbena družba pod imenom «La Puglia». Kakor je že navada pri teh podjetjih, da črpajo pri vladnem koritu, takd dobiva tudi ta' družba podporo iz državnih blagajn, ki so zopet zalagane na račun davkoplačevalcev, to je, s krvavim znojem delovnega ljudstva.
Imamo pa tudi v Trstu eno ali več paroplovnih družb, ki ravnajo ravnota-ko kakor gori omenjena. In je samo ob sebi umevno, da je treba pokazati, da so vožnje na tozadevnih črtah koristne državi.......
Kadar je bil Trst glavno pristanišče avstroogrske monarhije je bila stvar za paroplovno družbo Puglia zelo enostav na. Sedaj pa, ko je Trst italijanski in ji dela konkurenco, so gospodje v Bari ju v strahu. V teh dneh bi se morala sestati komisija za promet, z namenom da določi katere paroplovne črte bi morale dobiti državno podporo in to priliko je hotela izkoristiti trgovska zbornica v Bariju s tem, da je poslala predsedstvu ministrskega sveta telegram zahtevajoč, da se za stvar zavzamejo. Temu telegramu je sledil drugi, s strani barijske sekcije Zveze pomorščakov, ki kliče ravnotakd vlado na pomoč sproti tistim, novodobnim pomorskim Krezom, ki so si hoteli zavarovati svoj trebuh in številno brodovje ter so se skrili v male Inke Kvarnera in ki hočejo povzročiti bedo med barijskim pomorstvom, ki ,e med vojno darovalo na oltar domovine na stotine in stotine iivljenj, medtem ko so oni, katerim se danes namerava nakazati podporo med tistimi, ki so bombardirali dne 24. maja 1915. 1. prebivalstvo Puglie.
Silno ogorčenje v tržaških trgovskih krogih, v tisku, v Fašju, v tržaški sekciji Pomorske zveze. Vsi kričijo in protestirajo proti tej «kruti žalitvi« italijanskega mesta, ki je tudi dalo junake za «veliko vojno», kakor Nazario Sauro, posl. Banelli, Manzutto i. dr. In naštevanje in naštevanje tržačanov, julijsko-benečanov, ki so se bojevali za domovino.
Dejstvo, da so bili lastniki in delničarji izvrstni avstrijci, (glej n. pr. Ko-zulič) in, da medtem ko so se varani, toliko na eni kolikor na drugi strani prav navdušeno klali med seboj, so se oni (lastniki in delničarji) bavili — seveda z namenom služiti italijansko domovino .... — z gradnjo tistih oklop-njač, ki so sejale smrt po italijanskih obrežjih, vse to čisto nič ne zanima ti sto časopisje, ki je zalagano s strani lastnikov paroplovnih družb in trgovcev. In ne zanima gospode pri Fašju, niti ne drugih, ki protestirajo v imenu Trsta Oni lahko navajajo, kolikor hočejo imena ljudi, ki so padli na bojnem polju, katerih niti niso poznali in ki so bili gotovo, kakor drugi delovni ljudje izkoriščani od patriotov vseh domovin. Tistih patriotov, ki so bili včeraj čmo-žolti, danes pa bolo-rdeče-zeleni.
Pa tudi gospodje brodolastniki v Bariju imajo «svoje» junake. So to pomor ščaki, ki so jim s svojim krvavim potom polnili blagajne, kadar so bili pri življenju. Sedaj pa ko so mrtvi, jih kapitalisti rabijo za to, da z njihovimi imeni iztržejo vladi druge denarne podpore. Medtem ko vdove in sirote stradajo. Evo zakaj so napravili vojno: zato da bi mogli njih večni izkoriščevalci izvleči iz njih še večji dobiček, sedaj ko so mrtvi.
«Piccolo» se je jokal in tožil, da se še vedno dobi mnogo ljudi, ki zahtevajo za ceno njihovih junaštev, materialne ugodnosti s strani države. Danes je Pic-eolovo stališče takšno, zato ker mu to Janes «nese».
Kadar pa so komunisti rekli, da se ne sme deliti prebivalstvo v dve kategorije, v zaslužne v vojni in druge, tedaj je ves buržoazni tisk trdil narobe. Nešteti so slučaji družinskih očetov, katere se je vrglo na cesto, zato da se je na njih mesto postavilo fantaline, ker so bili «bivsi bojevniki«, kakor da ne bi vsi sposobni možje (in tisti ki niso bili, kakšno krivdo imajo ?) bili vojaki.
In koliko je njih ki so zlezli do najvišjih časti in tudi plač, ter se izdajajo za «junake», medtem ko niso nikdar videli bojnega polja !
Delovnemu ljudstvu bo ta polemika med trgovci in njihovimi prijatelji iz Barija in Trsta, ta polemika na podlagi «patriotskih zaslug» njihovih delavcev in mornarjev še enkrat dokazala, Če je še potreba, da medtem ko so dobi med izkoriščanimi delavci, kmeti, uradniki, pomorščaki in kapitani še kakšnega, ki da svoje življenje za domovino brez da bi od nje kaj zahteval, vidijo kapitalisti domovino tam kjer je kaj za zaslu žiti. In ne samo to: oni se okoriščajo zato da bodo še bolj obogateli, tudi žrtev in imen drugih.
ŽRTVE PROMETA V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. V prošlem le tu je bilo v ameriški zvezni republiki 75.000 žrtev prometa v smrtnih nezgodah, ne vštevši po desetine tisočev ranjenih in pohabljenih. Izmed teh žrtev jo bilo 20.000 ispod 5 let starosti.
Glasovi z dežele
 «o»--------
Iz Bovškega
Nedavmo temu smo imen v Bovcu blagoslavljanje novega modernega voaovoda. vršilo se je ob uueltzoi raznih dostojanstvenikov, domačih mogotcev in veljakov, isrno je poročala «Nova Dona».
Nas kot take ne zanima, kakšne ceremonije so se vršile pri tej stav-nosa. JNacim sodrugom, kmetom in delavcem moiamo razjasuia, kaj vsega naši veljaki ne uganjajo za «domovino», sedanjo ali pa pod •tiansburgovci. biag ustavljali so v imenu vseh. Pravni so tudi, kakšni reveži aa smo bili kadar smo se vrnili iz begunstva.
Mi pa bi vprašali: kdo je bil vsega tega kriv? da so nam jjili maši domovi, naša polja razdejana? Krivi so samo mogotci, naj si nodo ene ali druge narodnosti, i udi sedanja maj ni bila «domovina». Tudi sedanja je baje deli,ta z nami hrano in štreno, tako da sedaj ne potrebujemo nič več, ker od samega «biagos> tauj a» si ne želimo drugega.
To seveda ne mi. Ampak mogotci bi si želeli, da bi bilo delavstvo z vsem zadovoljno. Tisti mogotci, ki na vse mogoče načine izkoriščajo nezavedne trpine. Saj se vidi kako jim gre sedaj dobro, kakor nikdar v svojem življenju.
Sodrugi, kmetje in delavci! Varuj te se takšnih ljudi. Ker ob gotovem 6asu bodo prišli do vas, vam se bodo dajale obljube, kakor so že navajeni, Ali danes vas ne vidijo, ko s.e v revščini m pomanjkanju. Danes vas iiočejo poznati. Se manj pa, da bi v’am pomagali, da bi vam preskrbeli delo in jelo. Kmet in delavec: oni te nnajo le za molzno kravo, 'ti pa se zavedaj tega, da se jih čimprej otreseš.
• • *
SODRUGOM RUDARJEM V OPO.
MIN. Varujte se pred sumljivimi elementi, ki krožijo med vami z namenom, da bi vas izzivali in potem de-auncirali. Oni so podli izdajalci in hinavci. Pa jih že dobro poznamo, tako da ne bodo z nami ničesar odpravili. In prišel bo dan plačila ia. njih in za njilhove nezavedne pomagače, še prej kakor si bodo sami mislili. Ali mislijo morda, da se bo oajbližji odločilni preobrat izvršil tukaj? Ne, ne! Odločil se bo na barikadah v Berlinu in v drugih večjih mestih.
Ti pa bovški proletariat čuj, stoj na straži, da te veliki moment ne najde nepripravljenega.
Delavec.
Opozarja se sodruge in somišljenike, da storijo dolžnost napram svojemu listu, katerega potrebujejo kot vsakdanji kruh, kot kažipot v joju proti izkoriščevalcem.
Sekcija Zveze stavbinskih delavcev.
Pismo s Spodnjega Krasa
Nekega našega sc drug a j e pripeljala pot na Spodnji Kras. Piše nam, da vlada po Krasu reakcionarno nasilje, kakor sedaj v no-jenem delu Italije. V Nabrežini io tarnebnji sodrugi ne morejo >iiti geniti, ne da bi bili osumljeni. Strah sedanjih oblastodržcev je pač velik.
Prišedši v Gorjansko se vstavi v gostilni ter sliši tam, kak6 tam domačini komentirajo razmere. Govorili so namreč ravno o hišnih preiskavah, ki so bile izvršene s vtrani oblasti pri nekaterih delavcih, ki niso drugega krivi kot da j« zavedajo, da so čiaini one velike družine, ki z rokami, na njivi in v delavnici, pod sedanjim sistemom redi nenasitne parasite. Rekel je neki stari Kraševec:	«Prokleto	slabi mo-
rajo bili ti fašisti, če se bojijo, da bodo v Gorjanskem in na Krasu na-',i delavci in kmetje začeli svetovno Vevolucijo».
Ko pride v Komen, vidi takoj na ,rgu kakik 40 črnosrajčnikov s puš-ito na rami Ln gre v neko gostilno, pa iavno v tisto gnezdo, kjer imajo oni jvoj generaLni štab, Motrivši ie ljudi vidi, da so nezreli mladeniči, ki sj e gotovo dali zapeljati po kakem ki je prodal svojo dušo. Ker je našega poročevalca zanimalo zvedeli ali so 'domačini ali tujci, se je obrnil do 3osodnjega gosta. Na vpra&anje, če io omenjeni domačini, odgovori kratki možakar, navidez po obrazu kovač: «Vejo kaj jim povem, skoro so ao more povedati, ker ako nas kakšen od onih le sliši, zna biti da pridejo pome in potem imam si trio sli.»
Na vprašanje, ali niso bili enkrat v Komnu drugačni ljudje, dobi odgovor, da so tudi danes, kljub terau, Ja jim ti vedno stojijo za petami; mnogo od njih se ne peča več, ker se ne smejo, So pa drugi, ki v srcu mislijo drugače in proti tem bi morali poslati vsaj dva regimenta, da bi kaj opravili ž njimi.
n E L o
Po berlinskih ulicah
N. BUHARIN:
Ni mogoče napraviti sto metrov po berlinskih ulicah, ne da bi se videlo povsod eni in isti prizor revščine. Ta prizor objemlje vse ulice. Na pragu t govin vidiš stati po cele ure gruče dečkov, starcev, brezposelnih, hišin, služkinj. Ljudje stojijo v dolgi vrsti, čakajoč na mleko ki včasih sploh manjka, ua krompir, ki tudi manjka in na zabelo, prodajo katere so trgovci pred par tedni ukinili za en dan, v pričakovanju, da se cena zopet dvigne, njim na korist. Vrste čakajo ravno tako kakor med vojno, samo z manjšo udanostjo in v neskončno težjih okoliščinah.
Manj udanosti, ker je ni mere enakosti, ker ga ni odmerjevanja ki bi bogate prisililo, da bi prenašali, vsaj deloma sedanje pomanjkanje. V neskončno težjih okoliščinah radi nebrzdanega ve-rižništva, ki je eden največjih vzrokov bede. Trgovci pričenjajo s prodajo šele po enajsti uri, to je, kadar so prejeli prva borzna poročila. Vsako toliko prihajajo njihovi poročevalci, ki naznanjajo tečaj dolarja, povišek kterega povzro-čuje tudi takoj povišek v cenah.
Delavec dobi svojo plačo, kadar je imel dolar neko gotovo vrednost. To je plača kvalificiranega delavca. On misli n. pr., da mu bodo zadostovali tri dolarji za njegove tedenske potrebščino in je to komaj polovica ali tretjina tega kar v resnici potrebuje.
V pondeljek se poda njegova družica na trg in ne dobi ne mleka, ne jajc, ne krompirja in ne sočivja. Na trgu čakajo torkova borzna poročila. V torek se je vrednost dolarja podvojila in cene rastejo do vrtoglavosti. Žena kupi le z veliko težavo komaj mali del tega kar je upala, da ji bo mogoče kupiti. Soprogu so na ta način ukradli, brez najmanjšega prikrivanja, skoro vso sveto njegove tedenske plače.
Grem mimo gruče revnih ljudi, stoječih pred trgovino, v ubožnem delu mesta. Kakih trideset žensk stoji tam, zavitih v obnošene, razcefrane, popravljene šale. Njih roke so koščene, iz njih obrazov se lahko čita trud in muka. Razdraženi glasovi se zlivajo v nepretrgano mrmranje. V teku enega dopoldneva je trgovec trikrat povišal ceno krompirju. Razburjenje se zlije v en sam krik: «Razbijmo mu glavo !»
Tam pa stojijo policiotje, s samokresi za pasom, V razdalji treh korakov stražijo trgovino izgladovatelja.
Hilferding in Stresemann! — vsklikne z zbadljivim smehom mimoidoči mladi delavec, ter kaže s prstom na dva stražarja, ki varjeta izgladovanje. Množica se smeje, pa le s smehom sovraštva.
Nekoliko dalje stoji, pred napisno desko druga gruča. Zopet razgovarjanje. Mestna uprava je povišala, z vzvratno veljavo za nekoliko tednov, tarife plin« v zlatu ter jih računa po dnevnem kurzu dolarja.
Neki gospod, vidi se takoj da mora biti stari uradnik, si sname očala ter izpTegovori, z obsojevalnim glasom : Razbojniki !
Jaz se spravim v razgovor z drugim gospodom. Cez nekoliko trenutkov zaključi :
Jasno je: bomo morali iti po ravno isti poti !....
— Kod pa ?
— Kod pa so šli vendar Rusi !
In res, jasno je, zel6 jasno, ako pri-pozna ž.e toliko tudi ta razsodni človek iz Wilhelmst.rasse.
Sliši se povsod po zraku teh par fraz, ki jih je on izrekel ri&pram meni. ž iz-premembami, sem jih slišal trikrat v istem dnevu.
Tramvajski vozovi vozijo skoro prazni čeprav je bila vožnja ukinjena na tridesetih progah. V tretjem razredu na vlakih v predmestjih, vidi se le malo oseb, ki čitajo časopis, katerega se smatra za luksus. Čita se ga na posodo, pri najbljižjem srečnejšem sosedu. Da si kratijo čas med vožnjo, prinesejo s seboj kak star roman, s požolteiimi listi.
Da, dragi gospod. Treba bo res «iti po isti poti».
R. Albert.
Industrijski proletariat in kmetje
v najbližji zgodovinski periodi
V Sovjetski Rusiji, v coli Zvezi socialističnih sovjetskih republik se glasi geslo nad vsemi gesli:	zveza
med kmetom in delavcem. V Bolgarski vodi blok kmetov in.delavcev junaško borbo proti Cankovljevi vladi. Na Nemškem nastajajo kmet. ske zveze, ki marši rajo roko- v reki s Komunistično stranko, z delavskim razredom, V vseh sekcijah Kominterne je parola o kmetsko-delavski vladi postavljena na prvo mesto. V Združenih državah Amerike je blok delavcev in farmerjev (ameriških kmetov) postal ravnotakd realni faktor (činitelj) v političnem življenju. N«a Japonskem vodijo delavci gi banje nvalifhi zemljiških najemnikov i. t. d. In končno se nahaja vse delavstvo industrijskega zapada v zvezi s kmetskim Vzhodom.
Vredno je, da se v tem dejstvu razmišlja. Njegov pomen je tako velik, da se mora to vprašanje natančno proučiti.
Brez dvoma sta kmetski in delavski razred dva posebna razreda. V gotovih zgodovinskih! periodah se je kmetski razred nahajal čestokrat na strani buržoazije in čestokrat so čevlji kmetskih robov gazili po glavah mestnih proletarcev. Kljub temu pa gre danes kmetski proletariat (mi puščamo tukaj nia strani praktično važno vprašanje v raznih plasteh v kmetskem ljudstvu), vsaj del njega, z mestnim proletariatom.
Predvsem si moramo predočiti eno zgodovinsko analogijo (vsporedbo). Industrijska buržoazija in veleposestniško plemstvo sta ravnotako dva posebna razreda. Veleposestnik je ena kategorija fevdalnega sve. ta. On jo njegov predstavnik, 011 je družabni cvet njegove civilizacije. Industrijski buržuj je nosilec druge kapitalistične družbe, nje vladar, upravnik, nje glava. Bil je čas, ko je industrijska bur žoazija vzdignila zastavo ustaje proti veleposestnikom ter je potom kmetskih zvez dajala požigati vlastelin-stva (Francoska revolucija). Boj med Tory-jem in Whig-ami na Angleškem je primer razrednega boja med veleposestniki im buržuji. In vendar je danes, v drugi zgodovinski grupaciji, blok kapitalistov in veleposestnikov, pa tudi polufevdalnih posestnikov,realno dejstvo.
Vodstvena vloga pripada kapitalistom. Oni imajo državno organizacijo v svojih rokah. Oni upravljajo vso kapitalistično družbo, z njenim polufeudalim repom. Veleposestniki pa pomagajo svojim zaveznikom. Čimbolj napreduje kapitalistični razvoj, tembolj se feudalmi veleposestnik prilagoduje kapitalistu, tembolj se veleposestnik «kapitalizira», tembolj se gospodarstvo veleposestnika evolucijskim potom pretvarja v kapitalistično gospodarstvo.
Kapitalistično vodenje družbe je postalo danes nemogoče. Ta resnica si otvarja svojo pot skozi vojne, skozi pojave gospodarskega razpadanja, skozi revolucije. In v tej mori v ko ji prehaja vodstvo dražbe v roke proletariata, nastaja in se krepi blok obeh delovnih razredov, kmetov in delavcev.
Vodstvena vloga pripada, kakor pred prevratom tako tudi po prevratu, proletariatu. Državna organizacija se nahaja v njegovih rokah. Kmetski razred pomaga svojemu zavezniku in mu ustvarja.široko oporo. Cim prej pride gospodarsko življenje v normalni tok, tem hitreje se bo kmet ski stan prilagodil proletariatu. Ta stan se bo evolucijskim potom (s pomočjo procesa cirkulacije, državnega kredita, zadrug i. t. d.) stopnjeval-no «zrastel» s celokupno socialistično organizacijo družbe. Tako dolgo dokler ne izgine popolnoma indivi-
dualistični karakter kmetskega stanu, bo socializirana Industrija delala skupno z malo zemljiško posestjo. / drugimi besedami povedano, ako gledamo na prehodno periodo s stališča pregrupiranja razredov, tedaj lahko rečemo, da se. blok veleposestnikov in buržoazije, ki propada, zamenjuje z blokom delavcev in kmetov, ki nastaja.
Na ta način bo potekala zelo dolga zgodovinska perioda v razvoju človeštva, v znamenju srpa in kladiva. V najbližji bodočnosti bo postal blok delavcev in kmetov odločilni faktor (činitelj) v svetovni zgodovini.
Iz sovjetske Rusije
Koliko žita lahko sovjetska Rusija izvozi.
Žetev leta 1923 je pospravljena Vreme preteklega poletja ni bilo baš naklonjeno ruskemu rabarstvu:	v
Moskvi in po vsej severni Rusiji je od srede junija do konca avgusta skoro neprestano deževalo. Dež je kakovosti žita veliko škodil; rž je bila precej drobnejša kot sicer. Še slabše so vplivali vroči vetrovi na jugu, v kirgiški republiki, v Podo-nju iin v žitarodnih gubernijah Samara, Saratov, Tambov in Rjazan. Žetev je bila povprečno za 36% bogatejša kot v letu 1921, a za 20% nižja kot lani; dočim je zrastlo lani na 1 desjatini zemlje 5P.2 pudov (1 pud = 16.5 kg) žita, ga je letos samo 42.3 pudov. V splošnem zaostaja zavoljo neugodnega vremena letošnja letina za okroglo 130 milijonov pudov (t. j. nekaj čez dva milijona ton) za lansko.
Ta padec pa se niti ne občuti, če vpoštevamo, da se je obdelani svet znatno razširil. Obseg letos posejanega polja dosega pri ozimimi skoro setve iz leta 1916, pri jarem žitu
63.7%. Od lani do letos je setev ceh
sovjetske Rusije porastla od 51 mi ljona. 454.000 desjatin na 59.863.000 desjatin, žetev pa je — iz že omenjenih razlogov — padla od 2.790 milijonov pudov na 2.759 milijonov pudov, t. j. od 44% mil. ton na 44% mil. ton.
Razume se, da se razmere ne spreminjajo v vseh predelih sovjetske države enako. V kirgiški republiki n. pr., kjer še iniso zabrisane posle*. diče jedva prestari ih gladovnih let, letošnja žetev precej zaostaja lansko. Na drugi strani pa je U-krajina Izpopolnila nedostatke ostalih predelov.
Sovjetske republike potrebujejo za prihodnjo setev 510 mil. pudov, za prehrano 1427 mil, pudov itn za krmo 304 milijone pudov; skupaj 2.286 mil. pudov.
Torej preostane še 471 mil. pudov ali 7% mil. ton. Če odštejemo še za oskrbo mest 4 mil. ton, znaša prebitek 3% milijona ton.
Diskontna in Kreditna banka je imela v resnici funkcijo državne banke perzijskega šaha, dasiravno je financirata istočasno vse koncesije carske vlade. Imperialistična politika carizme, ki je bila zainteresirana za ustvaritev gospodarskih opornih točk zgolj iz strategičnih namenov, je morala Diskontni in Kreditni banki vsiliti svojo politiko, ki je pogosto krenila s poli principa komercijehiih ugodnosti. Široko odprt kredit, mnogokrat brez realne garancije, je privedel do tega, da so operacije Diskontne in Kreditne banke leto za letom pretrpele velike izgube.
Na podlagi pogodbe je sovjetska ylada' prepustila to diskontno Sin Kreditno banko leta 1921 perzijskemu ljudstvu. Zopetna trgovska pogajanja pa so zahtevala ustanovitev lastnega bančnega aparata v Perziji. Pojemanje gospodarskih odnošajev med Perzijo in Rusijo med vojno in med revolucijo je porabila Anglija in ni le samo trgovino s Perzijo vzeta v svoje roke, nego tudi kontrolo vsega gospodarskega in •liaiančnega življenja. To je izrabita banka Šalhiinšah, da je pritegnita nase finančno kontrolo perzijske vlade vedno bolj iti bolj, z druge strani pa je valutno rezervo dežele sistematično pustošita. Najbolj je bila s tem obremenjena perzijska trgovina. Sicer so imeli Angleži v Perziji monopol na izvoz, niso pa, razen dragocenosti An preprog, ničesar izvažali. To je privedlo do ostre kreditne in valutne krize, in je stala Perzija pred nevarnostjo finančnega bankrota. Ta politika je zadela na oster odpor pri perzijski trgovini. Trgovstvo je razvijalo široko agitacijo proti gospodarski politiki Angležev in zahtevalo energično prepoved izvoza na srebro. Za slučaj, če so jim ne ugodi,so pretili, da zaprejo bazarje (sejme), kar velja na iztoku za najostrejše protestno sredstvo, Ta energičen .nastop je prisilil parlament in angloliilsko vlado, da je prepovedalo izvoz dragocenosti.
Živi mrtvec
(Razmišljanja)
i.
movoljo neupravičen in nepotreben. Pojav samovolje ,ni več pri rodim življenjska nujnost, ampak greli in zločin in bičanje vesti.
Strah preti boljo zanikava življenje, a samo skozi bol hi po boli se življenje dviga naproti smotru in namenu življenja.	*
Stremljenje, rojeno iz potrebe po ustvarjanju, ki stremi p0 vladi nad sumim seboj — ustvarja začetek boli; a stremljenje po vladi mora
stopiti iz strahu v resnično trpljenji
in šele. po stvarnem trpljenju začne j žrvi ■ruju ne more stremljenje ustvarjati in upravljanj v< i. pomanjkanja
V strahu pred življenjem je vse, kar tvori življenje, obup in zlo; a zmisel življenja išče človek v življenju, ki stvarmo ne ostaja.
Kadar je človek stopil v življenje, se je s tem dejstvom hotel rešiti boli in smrti, iz katere izhaja — in jo zraven spoznal, da je ista smrt zavoljo pomanjkanja življenjske sile, nevoljni smoter njegovega življenja. Na tej podlagi si je ustvaril tudi svoje življenjske pojme, to je: pojem notru življenja, ki .ga v tem nikdar doseči, življenjske sile
sedanjost, v kateri živi, prave mite cene zato hlrani
svojo
nad okolico, ki je bilia kot izkušnje i dana njegovi oblasti. Tako se strem j
Ijenje izpreminja v voljo.	bedno in življenja gladim sedanjost
Bol je izpremenljiva stvar.nosl.jz opajajočo iluzijo bodočnosti in kar je izven boli, je strah pred boljo, j posmrtnega življenja. Po svoji bedni in kljub strahu pred boljo je iskanje j n hlapčevski sedanjosti je pokvaril boli; za tem pride ustvarjanje živij • hudi resničnost večnega in neskonč-inja, ki rodi iz sebe še večjo bol injoe-m življenja ter jo je nadomestit z iskanje boli; v tem je nesmrtno . j Tejo o bogu; namesto da bi živel življenja.	j. iv:«, življenje na tej zemlji, ga jo
Bitje, ki ni stopilo v stvarnost, -leji/prt nemil v pojem in idejo nialhlaja v strahu pred boljo — v J V t n je vsa laž živega mrtveca ki predvoru. stvarnosti, ki ni stvarno jima ogromen vpliv nad večino ob-življenje, ampak samo pretva ; - ■■ i ■ a. Njegovo orožje so zavist življenja; a tudi bitje, ki je prestam j m « ljivost, zloba in vsa dolga vr-
bol in ki je izšlo iz nje se ne nahaja, več v stvarnosti, temveč v dobi svojega ustvarjanja, ki ima podi i
go v prejšnjem življenju boli in trpljenja.
Bitje mora premagati strah 'in j prestati bolečino, ki mu je sojer i,j potem stopi v stanje popolnitve, v j kojem spravlja svojo okolico v stvi nost - v življenje, V tem vladovar razodeva svojo notranjo misel i jej daje obliko, ki je doslej ni ime! s tem rodi za bodočnost še ve: bolečino, ki se pojavi v potomci kadar se tele njegovega življenj zaključi. Potomcem je sojeno, da h j nasledstveno bol prestaitejq t^r tako' izvojujejo popolnejšo stopnjo x:'
'■a malih in velikih grehov, ki jih • a, s pomočjo vladne in cerkvene v t. n tete, v človeški organizem.
Ivan. Nečajev.
(Konec prihodnjič.)
• OliETflljSKB UMETNOST
: erweflh:
Pesem množic
Moli, delaj * kliče svet.
Moli kratko ! čas je svet.
Na vrata sila trka : buli ! violi kratko ! čas je kruh [
ži\
Rusko-perzijska banka.
Da izstrga iz angleškilhi krptnpljev in vpliva perzijski narod, je Sov. Rusija ustanovila rusko-perzijska banko, ki se je odprla v Teheranu meseca septembra 1923. S tem pa se je tudi odprla nova plodonosna faza ruske gospodarske delavnosti, odvo-ritev te banke pa brezdvomno pomeni tudi utrditev gospodarske podlage Rusije in pa izpolnitev želj per zijskega trgovstva, ki je bilo odvisno od monopola angleške banke, takoi-monovane šahinšah.
Že carska Rusija je spoznala važnost in vlogo, ki bi jo igrala banka glede ruskih gospodarskih načrtov v Perziji. Saj je približno že pred vojno 60% vseh zunanjih trgovskih pd-jiošajev Perzije odpadlo na Rusijo.
V tem, kar so bo sedaj navajalo, spoznaš, v čeem obstaja vpliv živega mrtveca nia živo bitje. Spoznal boš, da ga ne vsesavaš v sebe samo z vdihavanjem zraku in vsakdanjo hrane, ampak z vsako lažjo, s kojo se omamljaš, in da sledi kazen vsaki po nepotrebnem izgovorjeni besedi,
Tvoje življenje ni svobodno, zato tudi .ni potrebno. S svojimi lastnimi misli si piješ kri ter tako slabiš živce in mišice: ker tvoje misli, rojene iz nesvobodnega življenja, ne stremijo drugam nego v lene suženjstvo in izkoriščevanje svojega bližnjika. Izkoriščevanje bližnjika je v ravnovesju z ugonobi jan jem samega sebe po laži. Bližnjika ne izkoriščaš samo z dejanjem, temveč tudi z mislijo in željo. Miselno izkoriščevanje je ustvarilo cerkev in na njeni podlagi državo, ki maj ti jemlje svoboda hotenja; s tem si se izobčil iz življenja, v koje si poklican z namenom, da živiš.
Življenjska sila se izrazi na dvoje načinov; in sicer na pozitivni način, ki je stvarno dobro, in na negativni način, ki je stvarno zlo.
Izobilje življenjske sile stremi na pot pozitivnega načina življenja ter ustvarja hkratu zdravje in moč v življenju, a pomanjkanje življenjske sile stopa na pot negativnega načina življenja, kojemu sledita strah in onemoglost pred življenjem in pred boljo. Kadar življenje ni več življenje, temveč le pomanjkanje in pretvara življenja, se loči samo na sebi v dvoje namišljenih neresničnih skrajnosti: v zlo in dobro, ki se nujno delita iz pomanjkanja življenjske sile; vsled tpga je vsak življenjski in prirodni poziv individualne sa-
Pot stremljenja je zlo, kar vodi trpljenje. Zlo je zlo, dokler se bit1 najraje v strahu pred trpljenjem, čim i zdrži in preboli bol, ki mu sojena, spozna, da zlo ni bilo zl temveč življenje; v tem je zave moči in miru, vladovanja in ust v ritve smotra; vse to se izrazi v vsa danji hrani, ki je utelešenje vse, breztelesnega ustvarjanja misli, in spanju, ki je utelešenje smotra biti
Vse delovanje posameznega bit’' od njegovega postanka do neslani je en sam sestavljen čin med n< končnimi čini vesoljnega življenja življenja občnosti; a smrt po meznega bitja je vtelešenje smo občnosti.
II.
Od kar se piše knjige in zgodovin človek še ni prestal stvarnosti; on • še vedno nahaja v strahu pred n'
V predvoru stvarnosti je obsojen v pretvaro življenja-v nadzivljenjo.' mu temu odgovarja tudi način govega življenja. Človek, v stre pred stvarnostjo življenja, ne i. zatorej si zamisli nekaj, kgp na opravičilo pretvaro njegovega 1 j en ja na zemlji. Iver ne živi, spo va tudi nezmisel svojega umeti življenja; temu neživljenju išče šitve v drugem življenju in ne \ meljskem; to drugo življenje j posmrtno, ki se je izrazilo v Pl s množici bogov in pretiranih mali!' in idealov.	,
Človek s čustvom upa in veruj njegova notranja misel, ki naj bi vodila skozi trpljenje do resničn vladovanja in ustvarjanje življem' mora spati, ker drugič bi se prot ra življenja izprepipnila y dvom obup, ip to, nad j pomanjkanja živ njske sile,
Ker človek spoznava nezmisel svojega življenja — ker ni prestal boli, ki mu jo sojena — zato ne more ustvarjati sam od sebe, temveč le pod vplivom. •
Življenje v preddvoru stvarnosti je izgubilo svoj zmisel, zategadelj si je človek zamislil drugo posmrtno življenje, ki naj bi ga opravičilo; pojem o posmrtnem življenju se je izrazil v ideji o bogu — v ideji
nadbitja.
In ti seješ in ti orješ, n ti predeš in ti tkeš, in ti kuješ in ti šivaš, ljudstvo kaj za to dobivaš ? 1
Noč in dan ob statvah delaš, po rudnikih temnih letaš, ti kleti polniš jim z vinom, s svojim žitom, s svojim vinom.
A kje tvoja so darila?
A kje tvoja oblačila ?
A kje tvoja topla peč ?
A kje tvoj je bridki meč ?
Vse si ustvaril ti, tako je ! a ničesar ni več tvoje 1 Samo veriga tvoja je, ki kuješ sam si jo za se.
Veriga, ki ti truplo zaljša, ki ti duha perot prikrajša, ki jo kot dete že nosilo — glej, to tvoje je plačilo.
Kar vi dvignete na dan,
to vse vzame vam tiran, čar vi tkete, vrv je vaša,
:do ste vi, to se ne vpraša.
vi zidarji, ste brez strehe, i nikjer za vas ni utehe.
Ste oblekli jih, obuli, a še vse vas zdaj kruli.
i trpeli ste ves čas, ničesar ni za vas. lejte trote okrog sebe,
•d vaš lahko vse pomede.
. ej, delavci, s spanjem r spoznajte svojo moč ! s a kolesa se u p r 6, e tvoja roku hoče
proč
t o !
obledel bo tvoj tiran, čo ti planeš zdaj na dan in zavržeš plug na polje, in zavpiješ : zdaj dovolj je 1
Raztrgajte spone svoje, raztrgajte vse na dvoje ! Zdaj planite vsi na plan, prišel je svobode dan!
Izdajatelj :
I. O. Komunistične stranke Italije. Odgovorni urednik : Posl. Gius. Belloue.
9TAU. TIP, 9. 9PAJ/AL ■ THI9ST«,
D. ANIN:
Štirje govori
m.
Govor slovenskemu uradnIStvu.
Za vas nimamo tolažilne besede.
V kapitalistični državi uredništvo nima svojo lastne volje, nima svojega političnega, ne svojega socialnega življenja. Vaša volja je volj« kapitalistov, ki vodijo državo v izključnem interesu svojega razreda, vaše politično življenje je nijhovo politično življenje in vaše socialno življenje je prikovano na nji hov zlati voz.
VI nimate tudi svojega naravstnega Življenja. Vaše naravstveno življenje vam diktirajo vaši gospodarji. Ako vam ukažejo vaši gospodarji zapreti nedolžnega človeka, vi ga zaprete; ako vam ukažejo vaši gospodarji obsoditi ; nedolžnega človeka, vi ga obsodite; ako vam ukažajo vaši gospodarji ubiti nedolžnega človeka, vi ga ubijete; ako vam zapovedo vali gospodarji uničiti več-glavo rodbino, vi jo uničite; ako vam
ukažejo vaši gospodarji lagati, goljufati in krasti, vi lažete, goljufate in kradete. In vse to brez najmanjše griž.njo vesti, zakaj v svojem srcu ne nosite zavesti človeka, ampak dobro funkcionirajočega aparata, ki je dolžan tako funkcionirati, kakor ga usmerjuje vas gospodar, odbor kapitalistov, ki ga vi nazivljeto s skrivnostnim imenom : država.
In ker niste ljudje s svojo voljo, s svojim naravstvenim, s svojini političnim in socialnim življenjem, ampak le orodje v rokah kapitalizma, ste obsojeni na razdejanje. V trenutku, ko pade kapitalitični ustroj človeške družbe, padete tudi vi kakor nikomur potrebno orodje.
Človeški kulturi niste samo nepotrebni, nego ena največjih ovir. Zato ne sa mo, da se ne bo orosilo nobeno oko novega sveta v sočutju z vami, nego na vaših ruševinah bo narod vriskal in vriskali boste tudi vi sami; zakaj tedaj se bo zopet vzbudil človek v vaših otrplih srcih in lastno življenje v vaših mehaniziranih možganih.
Bocializem je torej smrt vasi1 kasti. Stvaritev ste modernega kapitalizma. Z
njim je zrastlo vaše vellčiišVO, t. njim stoji in ž njim pada v prah.
Neizprosen zakon je to — in čemu bi vas torej tolažil ?
Morda vam je neprijetno, da tako govorim z vami.
Oprostite ! Meni jo zapisano, da govorim, ali vam ni zapisano, da me poslušate. Nikogar od Vas nojem izpreobr-niti, zakaj jaz govorim samo živim ljudem. Obrnite mi hrbet, da vam bom govoril v tilnik. Tisti, ki prihajajo za vami, bodo pobrali moje besede. Morda tudi vi — toda še-le v drugem socialnem življenju, tedaj, ko vam bo delavstvo izbrisalo postave, po katerih vam je prepovedano poslušati pametne besede in misliti s svojimi možgani.
Da, da ne bo neljubih pomot, vam moram povedati, koga imam v mislih, ko govorimo o uredništvu.
Pred vsem vse javne nastavljence, ali kakor oni sebe danes imenujejo iz potrebe, da si pritisnejo rta čelo večji žig hlapčevstva: javno «nameščence». V nič ali samo malo manjši meri pa tudi vso druge uradnike, ker tu ne odločuje gospodar, kateremu služlju, ampak sistem
po katerem služijo trt ta je v- današnjon kapitalističnem gospodarstvu skoro popolnoma Unificiran. Kapitalizem zasleduje povsod - v državni, občinski, ali privatni službi — z uradnikom isti cilj, t. j. napraviti ga slepo orodje, in zato se poslužuje povsod istega preizskušone-ga sistema, da uniči v uradniku duha.
Kateri je ta sistem ?
To je sistem plačevanja uradniškega dela in pa sistem starostnega zavarovanja.
Kapitalistični podjetnik: država, občina ali privatnik, ne plača uradnika njegovega dola, ampak njegovo pokornost in vdanost. V to svrho je izdelal dobro izeizilirnno gradacijo, ki se deli v dve skupini: v podtiradniško in uradniško, in ki jo imenujemo običajno «uradniško lestvico«. Izborna označba l Kapitalizem hoee, da lezeš, da se plaziš navzgor v svoji službi ln to Je najsigurnejše doj-svujoči proces, da ti na lep, neopazen način ulije v duši ves sram, vso individualno voljo, vso individualno hotenje in vse individualne zmožnosti. V začetku, prva leta, se puntaš, gabi se ti to si-
stematično zasužnjovanje; radi b! razvl
jal svoje individualne sposobnosti, ki ti jili je slučajno še pustila kapitalistična šola, s svojo smotreno vzgojo za to lesl-ico toda na drugem, trjetjem klinu si že zvest uradnik, t. j. človek brez kulturnih zahtev in dobi’o orodje, trden steber kapitalistične države. Potrebna pokorščina in vdanost je vzgojena in ti dve odsloj rapidno rasteta in ž njima proporcionalno število prelezenih klinov na uradniški lestvi.
Princip te lestvo je ta, da nisi najbolje plačan tedaj, kadar si zn delo najsposobnejši — fizična in duševna sposobnost igrata vobče zelo podrejeno vlogo — ampak tedaj, kadar si najbolj pokoren in vdan. Na njen zgornji, najvišji klin te ne dovede sposobnost za delo, ampak sposobnost biti poslušno orodje, ki se množi s člani rodbine in s številom preživotarjenih let. Da so posebno usposobi uradnika za tako mesto, uko ne izvira že iz starejše ali plemenitaško družine, kjer je vdanost kapitalizmu zo tradicionalna ali atavistična, so ga pusti, da v mladostnih letih dolgo časa životari. To je najuspešnejša metoda, da ma-previto lz njega dobrega uradnika.
k
š:
s
š!
n
k
*]
n
bi
sl
ls
tc
di
vi
ki
la
ce
zl
to
m
de
de
ne
pr
bi
Už
la
mi
šp
sk
li
cij
ne
ŠP
sle
da
tij
lo
de i izi
m
kri ški 1.
i
ha
no
Graduacija mu daje, ali ,vsaj obeta iz boljšanje gmotnega položaja, čast, in moč nad podrejenimi. To vzbuja hrepenenje in ambicije. Iz poduradnika postane, če je njegova pokorščina, presegla navadno mejo, uradnik. Podurndnik in uradnik na spodnjih klinih bi bila prava proletarcu, ako se lestvica ne bi nadaljevala. Toda še nedoplezani klini, če tudi cesto samo iluzorični, ki mu dajejo možnost, da se izvleče iz svojega pristno proletarskega stanja, ga vežejo na gladujočo malo buržoazijo. Nižji uradnik in uradnik na prvih klinih uradniške lestvice dunes bolj stradata kakor povprečni industrijalni delavec ---toda on je «gospod» z bodočnostjo in za starost zasiguran, da bo tudi tedaj lahko s svojo družino vred od gladu umiral. To dejstvo mu pa jemlje pravi proletarski značaj iti proletarsko zavest, zakaj proletarec ni je, kdor strada in kdor ničesar ne poseduje, ampak kdor visi med nebom in zemljo.
Proletarec nima nekako možnosti avnnclranja v blagostanju, časti in moči in se zato stalno zaveda svojega razreda.	(Nadaljevanje.)
je lav gla poi mc s 1 nei zoi me drz vili da pot gar poi N bo srei $ko da N S je i oce usti bile no dru ske V na ‘ kon
; revi i delt | ti z den j. ni <i i. N i* la t i usp pra’ I obst I stih Kaji obst Še < t sred mi. ne i bliži j °rio zum !’ K. “a :