PRIKAZI IN OCENE PISMA O ZLU Dopisovanje Spinoze in Blijenbergha z Deleuzovim komentarjem Krtina (zbirka Temeljna dela), Ljubljana 2001, 117 str. Drobna knjižica o zlu, sestavljena iz zbirke osmih pisem, ki sta sijih izme- njala Spinoza in W. van Blijenbergh, iz Deleuzovega komentarja k tem pis- mom ter iz spremne besede I. Pribca, nam lahko dandanes, ko postaja vse bolj očitno, da ni zlo nič drugega kot posledica arbitrarne odločitve moč- nejših, podprte z zelo partikularnimi interesi in koristmi, nudi dobro izho- dišče za razmislek, ali je v teh primerih zares v igri dimenzija etičnega. Slednjo sicer obljubljajo ustrezni označevalci, ki si jih nadevajo tovrstne odločitve, ko ustvarjajo ločnico med dobrim in zlim. Vendar, ali ne gre tu za neko dru- go realnost, ki se zdi legitimna zgolj zaradi svojega kvazi etičnega diskurza moči, medtem ko ostaja njena »etična« resnica prikrita in zastrta, tako rekoč odrinjena, in sicer zato, da se lahko poslužuje učinkov, kijih ustvarja, brez vsakega pomisleka? V zvezi s tem lahko iz Spinozovih pi- sem razberemo vsaj dvoje: najprej, da sta na neki temeljni ravni dobro in zlo indiferentna, da med njima celo ni no- bene bistvene razlike, potem pa še, da lahko govorimo o dimenziji etičnega le pod pogojem, če to indiferenco na nek specifičen način ponovno vpnemo v samo strukturo, kije utemeljevala izho- diščno razdelitev. (S tem zadnjim pro- blemom seje Spinoza sicer natančneje ukvaijal šele v svoji Etiki, v Pismih o zlu pa nanj opozarja predvsem Deleuze.) Spinozova pisma so tako izraz neke misli, ki je še v nastajanju, nahaja se nekje vmes med indiferenco in etiko, zaradi česar v dialogu z Blijenberghom večkrat naleti na nepremostljive ovire, ki se ji zdijo prav zato, ker izpostavijo njene meje, neumestne in sovražne. Zatorej gotovo ni naključje, da se je njuno dopisovanje, tako izrazito zasli- ševalske narave, kmalu približalo svoje- mu koncu. Blijenbergh, sicer trgovec in filozof- ski laik, postavlja Spinozo pred tipično krščanski problem zla: če je bog edini vzrok vseh gibanj in prizadevanj, je po- temtakem tudi vzrok zla. Če pa bog ni vzrok zla, kako potem pojasniti obstoj zla? Skratka, odkod zlo? Spinozov od- govor na to je zelo radikalen in zastopa njegovo temeljno izhodišče. Spinoza zanika zlo: »... vemo, da vsaka stvar, ki je, če jo opazujemo na sebi in ne ozi- raje se na nič drugega, vsebuje popol- nost, ki v vsem vselej sega tako daleč, kot sega bistvo stvari, saj bistvo nečesa ni nič drugega kot ta popolnost.« (str. 14.) Tako vsebuje tudi Adamova odlo- čitev, ki sicer predstavlja paradigmat- ski primer zla, če jo opazujemo na sebi in ne glede na druge stvari, določeno mero stvarnosti in popolnosti, vsebuje pa ju po nujnosti. Odločitev sama po sebi tako ni bila zlo in tudi ni naspro- tovala volji boga, zlo, kiji ga sicer pri- pisujemo, pa je posledica dejstva - kot pojasni Spinoza kasneje - , da stvari med seboj primerjamo in o njih so- dimo glede na naravo, ki smo jim jo pripisali in ki jo postavljamo kot zgled. Zlo in dobro sta zgolj določili, ki ju v 252 PRIKAZI stvari vnaša človeški um, ko sodi, da so bodisi popolne, bodisi pa jim je ta popolnost odtegnjena. Glede na božji um, ki »stvari ne pozna abstraktno«, tj. ki vanje ne vnaša nobenega najstva, pa lahko govorimo zgolj o zanikanju, o stanju manjkavosti. Stvar ima v do- ločenem trenutku določene lastnosti, v nekem drugem trenutku pa ima dru- gačne lastnosti, zaradi česar ni nič bolj ali manj popolna, nič boljša ali slabša, temveč je takšna, kakršna pač je, po nujnosti in odredbi božje narave. Tu sta torej dobro in zlo nepojmljiva, nerelevantna, zakon, za katerega gre, pa ni moralna sodba, temveč zakon nujnosti. (Cf. pismo XXI.) Kljub vsemu pa tudi Spinoza ne pri- staja na čisto indiferentnost dobrega in zla. Res je, da so stvari, če jih pojmu- jemo na sebi, onstran dobrega in zla, a med krepostnimi in nekrepostnimi vseeno obstaja razlika v popolnosti. »In ker krepostni premorejo neprecenljivo več popolnosti od nekrepostnih, kre- posti prvih ne moremo primeijati s krepostjo drugih, kajti nekrepostnim manjka ljubezen do boga, ki izvira iz poznavanja boga in je edino, zaradi česar je mogoče reči, da smo, soraz- merno z našim človeškim razumom, božji služabniki. Se več, ker ne poznajo boga, so v rokah mojstra le orodje, ki mu služi brez svoje vednosti in se v služenju iztroši, medtem ko krepostni služijo vede in s služenjem postajajo popolnejši.« (str. 18.) Zdi se torej, da Spinoza kljub zanikanju zla afirmira krepost, utemelji etiko kreposti na um- ski ljubezni do boga. Pa vendar obstaja neka zadrega, ki je Spinoza v pismih Blijenberghu ne razreši, temveč jo vztrajno ponavlja. Očitki, kijih naslav- lja na Blijenbergha, so sicer do neke mere upravičeni, kolikor se namreč na- <1 OCENE našajo na Blijenberghovo razumevanje boga kot absolutne avtoritete, vrhovne moralne kategorije, na razumevanje boga kot sodnika, ki presoja človeška dejanja, čemur Spinozovo ontološko pojmovanje boga ostro nasprotuje. A v ozadju teh splošnih očitkov ostaja mno- žica preslišanih vprašanj, ki so kljub načelno napačnim Blijenberghovim iz- hodiščem zadela v bistvo Spinozovega problema. Denimo tale: kako je sploh mogoče govoriti o razliki med krepost- nim in nekrepostnim človekom, če lah- ko stori vsak od njiju le tako popolno dejanje, kot mu je dano z njegovim bistvom; zakaj ne bi, če mi je to dano z mojim bistvom, slepo sledil svojim poželenjem; zakaj bi ljubil krepost itd. (Cf. pismo XX.) Blijenbergha muči ne- premostljiv prepad med t.i. determiniz- mom, ki izhaja iz vselej že določenega trenutnega bistva, ter med sledjo na- predka, tistega »postajanja popolnejši«, ki ga Spinoza svečano razglaša za te- melj kreposti. Blijenbergh je tu trmast in nepopustljiv. Postavlja vprašanja o možnosti etike: »Vi se izogibate temu, kar sam imenujem grehi, ker so to reči, ki nasprotujejo vaši posebni naravi, ne pa zato, ker so grešne. Izogibate se jim ravno tako, kakor se izogibamo hrani, ki se nam gnusi. Kdor se izogiba zlu zgolj zato, ker ga njegova narava zavra- ča, se kajpak ne more ponašati s svojo krepostjo.« (str. 51.) Blijenbergh tako opozarja, da je na ravni indiference dobrega in zla nemogoče artikulirati dimenzijo etičnega, še več, tu se naha- jamo na ravni človeške živali, krepost, ki jo zagovarja Spinoza, pa je instinktiv- na krepost, takšna, ki ne pozna razlike med dobrim in zlim, ki slepo sledi tiste- mu, k čemur jo žene njena narava. To je mitično, predčloveško, rajsko stanje. Stanje, kjer ni človeka in ni spoznanja. 253 PRIKAZI IN OCENE Iz t a k š n e zagate se Sp inoza reši ne - koliko p o sili, za rad i česar p o s t a n e j o njegove n a d a l j n j e izpeljave m e s t o m a ne ja sne in včasih celo pro t i s lovne . Kljub vsemu pa poskuša odgovor i t i n a na jbol j p e r e č e Bl i jenberghovo vpraša- nje, ki zadeva r a z m e r j e m e d bis tvom ter d o b r i m in zlim: »... to, ka r tvori obl iko zla, zmote in hudode l s tva , n e sestoji iz ničesar, ka r izraža bistvo, in prav za rad i tega n e m o r e m o reči, d a j e b o g n j ihov vzrok.« (str. 54.) Sp inoza n a č e n j a t emel jno v p r a š a n j e o možnos t i etike, o možnos t i e t ike o n s t r a n d o b r e - ga in zla, ki p a ga n a t a n č n e j e razvi je šele v Etiki. Pisma, ki se n a tej točki tu- di konča jo , pa nas za rad i zadn j ih izpe- ljav, ki so nekakšna mešan i ca u p o r a in ponavl jan ja , z an ikan ja in a f i r m i r a n j a d o b r e g a in zla, pušča jo v d i lemi , v raz- pr tost i , k j e r os ta ja jo plasti in e l emen t i e t i čnega nepo ja sn j en i , k je r stojijo d r u g ob d r u g e m v r a z m e r j u , ki še čaka n a to, da b o nekoč sestavljeno. Sp inoza pojasn i svoje p o j m o v a n j e d o b r e g a in zla, k i j e os ta lo v p i smih ne- d o r e č e n o in j e tako bo t rova lo mars ika - t e r e m u nesk lad ju , v p r e d g o v o r u k četr- t e m u de lu Etike1. Vztraja pr i t em, d a d o b r o in zlo v s tvareh, če j u o p a z u j e m o na nj ih samih , n e z a z n a m u j e t a n ič p o - zi t ivnega t e r da sta zgolj pozna tka , k i j u ustvari človeški u m , ker stvari m e d se- bo j p r i m e r j a . »A č e p r a v j e tako«, pravi , »se m o r a m o v e n d a r drža t i t eh besed ; ker h o č e m o ustvari t i idejo človeka, ki n a m bo p r e d o č m i kot zgled človeške narave, ...« (str. 261.) Z d o b r i m tore j Spinoza misli to, kot pravi p rva de f in i - cija, »o č e m e r za gotovo vemo, d a n a m j e v prid«, s s labim pa tisto, kot se glasi d r u g a def inic i ja , »o č e m e r zagotovo 1 Cf. Spinoza, Etika, prev. P. Simoniti, Slovenska matica, Ljubljana 1988. vemo, d a n a s ovira , d a bi bili de l ežn i česa dobrega .« (str. 262.) V p r a š a n j e , k i j e seveda k l j u č n o in o d k a t e r e g a j e odv i sen ce lo tn i Sp inozov e t i čn i p o - skus, p a j e , ali obs t a j a raz l ika m e d t e m , k a r o d o b r e m in zlu t rd i B l i j e n b e r g h in m e d t e m , k a r pravi Sp inoza , ki B l i j enbe rghovo stal išče v p i s m i h o s t r o kr i t iz i ra . In še, ali se Sp inoza s svojo oprede l i tv i jo d o b r e g a in zla izvleče iz p r o b l e m a »h ipnos t i bistev« (Deleuze) , z a r ad i k a t e r e g a j e m o r a l v p i s m i h pr i - stat i n a i n d i f e r e n c o ? Za B l i j e n b e r g h a v osnovi g l ede do- b r e g a in zla ni d i l e m e . O b a sta ar t iku- l i r ana g l ede n a vol jo boga , d o b r o kot »biti v sk ladu z« bož j im z a k o n o m , zlo p a kot n jegova kršitev. O d t o d izhaja tud i B l i j enbe rghov izhodiščn i p r o b l e m zla, ki se m u v tej luči kaže ko t i nhe - r e n t n a t ransgres i ja bož j ega zakona , ka r j e zanj , j a s n o , nerešlj ivi pa r adoks . V n a s p r o ^ u s t e m p a Sp inoza t akšno f o r m u l a c i j o zavrača. Ves n j egov n a p o r v p i smih bi n a m r e č l a h k o povzeli ko t poskus vzpostavitve e t ike o n s t r a n zako- na , t o r e j o n s t r a n d o b r e g a in zla k o t n je - govih uč inkov. Spinoz i g re za to, d a bi opisal n e k o r ea lno , ki n e j e m l j e z a k o n a ko t z u n a n j e volje, ko t prisi le, ki se j i m o r a podred i t i , z o z i r o m n a k a t e r o se v vsakem p r i m e r u izraža in ki v zadnj i ins tanci tud i iz reče s o d b o - t ako razu- m e zakon, božj i zakon , B l i j e n b e r g h . Pač p a poskuša Sp inoza vse tisto, ka r postavlja v s redišče (pa n a j i m e n u j e to zakon bož je narave , bistvo, ali p a človeška na rava ) , r a z u m e t i ko t n e k o n u j n o s t , p o božj i nu jnos t i d o d e l j e n o p o p o l n o s t , ko t d o l o č e n o bi t o z i r o m a stvarnost , ki pa f u n k c i o n i r a n a ravni eksis tence, to re j de janskos t i , vselej ko t možnos t ; raven biti in raven eks is tence sta i redukt ib i ln i . Nač in , k a k o se ta mož- n o s t v e n d a r l e real izira v eksis tenci , in 254 PRIKAZI IN OCENE v t e m j e b is tvena razl ika m e d Sp inozo in B l i j e n b e r g h o m , p a ni p r e p r o s t o dej- stvo, d a j e ta m o ž n o s t eks is tence ponav- zočena , d a p o s t a n e de janskos t , to re j go la eks is tenca . M o ž n o s t vselej vztraja v eksis tenci k o t m o ž n o s t , j e p a u d e j a n j e - na , ko se raven eks i s tence r a z p o r e d i n a nač in , ki o m o g o č i , d a se m o ž n o s t ko t m o ž n o s t v eks is tenci ponov i . Ponovi tev tega bistva v eks is tenci povzroči , d a le-ta n i več eks is tenca zase, zgolj eksis tenca, t emveč , ko l ikor f u n k c i o n i r a kot osnova ponovi tve , tej ponovi tvi tud i p r i p a d a . T a k š n o p o j m o v a n j e zg leda človeške na rave ko t m o ž n o s t i n a ravni eks is tence o m o g o č i p r e h o d iz h i p n o s t i vsakokrat- n i h bistev t e r p o s l e d i č n e i n d i f e r e n c e d o b r e g a in zla k fo rmu lac i j i p o d r o č j a e t i č n e g a in krepos t i . Bistvo, človeška narava , vsak h i p p reč i eks is tenco, j e ti- sto s t a lno v eksis tenci ko t n j e n a na jbo l j n o t r a n j a , b is tvena m o ž n o s t . Krepos tn i človek se s icer r e sda n a h a j a o n s t r a n do- b r e g a in zla, saj zakon , ki ga de f in i ra , ni z akon bož je avtor i te te , v e n d a r p a kre- pos tn i človek k l jub t e m u ni i nd i f e r en - t e n in zvedljiv n a z a p o r e d j e realizacij t r e n u t n i h bistev. Krepos tn i človek pri- p a d a bistvu ko t bis tveni možnos t i eks- i s tence in v eksis tenci , ka r p o m e n i , da j e d i m e n z i j a e t i č n e g a odvisna zgolj o d d o l o č e n e konf igu rac i j e . Konf igurac i j a ko t taka ni n e d o b r a n e zla: ponovi- tev m o ž n o s t i v eksis tenci možnos t i n e odprav i , m o ž n o s t s a m a pa , ko l ikor ni de janskos t , p rav t ako n e m o r e biti loč- n ica m e d d o b r i m in zlim. Tis to, kar j e n a konf igurac i j i d o b r o in zaradi česar j e pravzaprav d o m e n a e t i čnega sp loh l eg i t imna , j e zgolj dejstvo, d a se skozi ponovi tev real izira bistvo ko t bis tvena m o ž n o s t v eksistenci , v e n d a r p a j e po- novitev hkra t i t u d i že od tegn i t ev , se pravi zgolj sled tega, ka r vztraja v n j e j ko t neponovl j ivo . T a k š n a kons t i tuc i ja j e tore j po Spinozi dobra , j e človeku v pr id , saj se v njej človek j a s n o zave samega sebe in boga. Ta »umska l jube- zen d o boga« pa j e tudi temel j pravič- nosti. (Cf. p i smo XXII , str. 56.) Danes smo vse pogos te je p r iča ne- kakšni etiki , ki j e pos ta la pro jek t za dob ro , celo vojni pro jek t , ki si p r izade- va d o k o n č n o pokonča t i in iztrebit i zlo, tore j vse tisto, kar ga kot »dobrega« po - stavlja p o d vprašaj . A če upoš tevamo, d a izhaja s a m o d o b r o kot a r b i t r a r n a odloči tev iz dejstva, da se po l jubnos t g loboko prep le ta z ind i fe renco , česar pos ledice so l ahko ka tas t ro fa lne , saj j e po l jubnos t zelo po l j ubna in brez- m e j n a , p o t e m j e vsekakor vp rašan ja v r edno , ali smo l judje , če tudi p o j m o - vani le zno t ra j naš ih p r ipadnos t i do- ločen im skupnos t im, kot človeštvo še sposobn i »postajat i popolnejš i« , torej varovati t isto v nas , ka r p rep reču je , da bi bi la naša eksis tenca d o k o n č n o zvedena n a koristol jubje. Spinoza j e bil g lede tega zelo strog: n e k r e p o s t n e m u človeku »nujno m a n j k a poznavan je bo- ga in s a m e g a sebe, se pravi, m a n j k a j o m u osnove tega, ka r nas n a r e d i ljudi.« (str. 56.) A človeške nekrepos t i k l jub t e m u n e s m e m o enos t avno posplošit i : ne n a ravni človeštva, še m a n j pa n a ravni človeka. Pisma o zlu, ki g rad i jo n a možnos t i e t ike o n s t r a n zakona, l ahko tako služijo b o d o č i m a bra lk i in b ra lcu tud i kot dokaz za to, d a j e napredova- n je vendar le možno , in sicer zato, ker j e register, v ka te rega se vpisuje, regi- ster neskončnega pos ta jan ja . Ana Žerjav 255