LETO XXIII. — številka 94
Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Bkofja Loka in Tržič. - Izdaja časopisno podjetje Gorenjski tisk Kranj. Odgovorni  urednik  Albin Učakar
GLASILO SOCIA
O V N E G A LJUDSTVA
KRANJ, sreda, 9. 12. 1970 Cena 50 par
List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. Januarja 1958 kot poitednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poitednik, in sicer ob sredah ln sobotah
ZA GORENJSKO
Sprejeli pravila občinske organizacije
Kranj, 8. decembra — Popoldne se je na redni seji sestala občinska konferenca Socialistične zveze Kranj. Na ki so se je udeležili tudi Predsedniki krajevnih organizacij socialistične zveze in Predsedniki krajevnih skupnosti ter člani vodstev občinskih družbenopolitičnih organizacij in društev, so najprej govorili o predlogu ekonomske politike in izhodiščih za zbiranje in porabo sredstev *a kritje splošnih družbenih Potreb v prihodnjem letu. O
tem je uvodoma spregovoril član izvršnega odbora republiške konference SZDL Miro Gošnlk. V nadaljevanju pa so na seji sprejeli Pravila občinske organizacije SZDL, o čemer je uvodoma govoril sekretar izvršnega odbora občinske konference SZDL Jože Kavčič. Nazadnje pa so razpravljali tudi o pripravah na volilne konference v krajevnih organizacijah SZDL. Seji je prisostvoval tudi zvezni poslanec in podpredsednik zvezne skupščine dr. Marjan Brecelj. A. Ž.
KRANJ
Tudi letos od 1. — 31. decembra v vseh prodajalnah Kokre
Novoletna reklamna prodaja z nagradnim žrebanjem
500 ur za 500 kupcev
Žrebanje nakupov prek 50 din bo 6. I. 1971
Obiščite naše bogato založene
prodajalne!
KOKRA KRANJ
Včasih je bil turizem živahnejši
Prihodnje leto bi bilo prav, da bi zgradili še betonski most v Podnartu — Foto: F. Perdan
Zvedeli smo, da je upravni odbor DPD Svoboda Podnart na svoji seji pred kratkim sklenil, da bodo v kulturnem domu po prvem januarju zaprli bife. Bife je zdaj odprt ob sobotah in nedeljah in ob različnih prireditvah. Na seji upravnega odbori «"i ugotovili, da ne morejo dobiti nikogar, ki bi skrbel za bife. Zato bodo najbrž prostor v prihodnje uredili za druge namene.
Prav sedaj pa v Podnartu večkrat ugotavljajo, da je bil včasih na tem področju zelo živahen turizem. Tod je namreč  nekaj   lepih izletniških
OBSTOJ ŠOLE JE ZAGOTOVLJEN
Z letne skupščine višje šole za organizacijo dela v Kranju
Višja šola za organizacijo dela v Kranju je letos bržkone preživljala najtežje trenutke v svojem obstoju, saj je šlo skoraj za biti ali ne biti. I*o burnih razpravah in zapletih, do katerih je Prišlo spomladi, ter zakonskem priznanju šole, ki je sledilo sredi poletja, Pa se je položaj sedaj že umiril.
Odsev novih razmer je bila sobotna letna skupščina šole, na kateri so Pregledali dosedanjo dejavnost, še posebno letošnjo ter spregovorili o načrtih za prihodnje. Prav
zaradi urejenega pravnega položaja zavoda tokrat med slušatelji in profesorji ni bilo čutiti negotovosti, malodušja in živčnosti, kar je bilo značilno za spomladansko skupščino.
Kot je v svojem govoru povedal direktor Ilija Ju-rančič, so v šoli kljub stiski s časom uspeli izpeljati vse priprave za vpis v novo šolsko leto. Pričakovali so, da bo po vseh zapletih bolj skromen, vendar so se ušteli. V prvi letnik se je namreč vpisalo kar 640 slušateljev, v drugega pa 561.
To je samo znova dokazalo potrebo po taki šoli in zanimanje zanjo.
V prihodnje bodo v Šoli vpeljali nekaj novosti, ki naj bi ji še trdneje določile mesto med slovenskimi visokimi šolami, hkrati pa povečale ugled v gospodarstvu, že prihodnje leto bodo poleg izrednih vpisali tudi redne študente, katerim bodo prilagodili učni načrt in zanje poiskali najboljše metode pedagoškega dela.
Razen tega so v statutu določili, da je vsak učitelj dolžan v petih letih doseči naslednjo akademsko stop-
njo. S tem hočejo zagotoviti nenehno strokovno izpopolnjevanje pedagoškega kadra, kar je eden najvažnejših pogojev za nadaljnji razvoj šole.
Prav tako pa bo morala šola poskrbeti tudi za izboljšanje materialne osno. ve. Tu gre predvsem za prostore in opremo. Sedanji prostori namreč ustrezajo le za pouk izrednih študentov, zato bo treba najti druge. Pri opremi pa je najvažnejši elektronski računalnik, kjer bi študentje dobili tudi praktične Izkušnje.
si
točk, mogoč pa je tudi lov in ribolov. Skratka, možnosti za razvoj turizma ni ravno malo*
Žal pa je res, da je preslan ba v edini gostilni v Podnartn dokaj slaba. Potlnartčani pravijo, da bi moralo gostih ko podjetje Turist Lesce maJo bolj skrbeti za goste. Obisk v gostišču se bo namreč po ukinitvi bifeja v kulturnem domu prav gotovo še povečal* Za številne goste pa je kranj« ska in domača klobasa, ocvrn to jajce in sendvič, kar lahko dobijo, prav gotovo p"d*
Vendar pa je res, da trenutno v gostišču nimajo kaj do> sti možnosti za boljše počutja "vjstov. Nekdanji salon gostišča je namreč zaseden s pošto. Ko so o tem že nekajkrat razpravljali na krajevni skupnosti, so predlagali, da bi na prostoru med gostiščem in trgovino zgradili nov objekt, v katerem bi bila lahko pošta, avtomatska telefonska centrala, frizer, prodajalna mesa oziroma mesnica in še kaj drugega. Frizer in mesnica bi bila v Podnartu zelo potrebna. Če bi zgradili nov objekt, pa bi dokončno rešili tudi problem pošte in telefonske centrale, o čemer žo nekaj časa tudi razpravljajo. Zdaj namreč pošta gostuje v stavbi, kjer je gostišče, telefonska centrala za vse naročnike v dolini pa je v sosednji stavbi.
Prebivalci Podnarta so prepričani, da bi s predlagano naložbo ta kraj precej pridobil tudi pri obnovi oziroma razvoiu turizma v prihodnje.
Varčujmo
za
naše otroke
JESENICE
Ob praznovanju letošnjega dneva republike je bilo na Jesenicah več zanimivih, kvalitetnih ter poučnih proslav oziroma prireditev. V delavskem domu na Javorniku je bil koncert, na katerem so sodelovali mladinski pevski zbor Blaž Arnič z Jesenic in moški, ženski ter mešani zbor Jesenice. O pomenu praznika pa je govoril poslanec inž. Štefan Nemec.
člani Dolika pa so pripravili v mali dvorani delavskega doma na Jesenicah skupinsko slikarsko razstavo, ki je obenem tudi počastitev 65. obletnice rojstva delavskega pisatelja, pesnika in revolucionarja Toneta Čufarja. Občinstvu se predstavlja 9 avtorjev z 28 deli, in sicer Tone Tomazin, Janko Korošec, Jože čebulj, Cveto Zupan, Pavle Lužnik, Franc Do-linšek, Branko Šifrer, Janez Ambrožič in Zdravko Kotnik. Dan republike so počastili tudi upokojenci, ki so se zbrali v svojem domu ter novoustanovljeni Oder mladih in pevski zbor Železarskega izobraževalnega centra. -jk
KAMNIK
Na pobudo občinske konference ZK Kamnik bodo po krajevnih skupnostih v kratkem ustanovili koordinacijske odbore za splošni ljudski odpor. V občini je sicer dvajset krajevnih skupnosti, ustanovili pa bodo sedem odborov, ker bodo nekateri odbori delovali za področje dveh ali več krajevnih skupnosti. V odborih bodo predstavniki krajevnih skupnosti, organizacij in društev. Organizacija tega dela je v rokah socialistične zveze. J. V.
V Kamniku primanjkuje strokovnjakov. To je splošno znana ugotovitev, ki pa terja določene ukrepe. Z razvojem gospodarstva bo v bližnji prihodnosti to še bolj žgoče. Zato bodo o kadrovski politiki v občini v kratkem razpravljali na plenumu občinskega sindikalnega sveta in na seji občinske konference ZK. Analizirali bodo kadrovsko politiko po podjetjih.
Splošno je znano, da so v Kamniku prenizke štipendije. Zato se bosta sindikat in občinska konferenca ZK zavzela za družbeni dogovor o višini štipendije. Potreba po kadrih je odprla spoznanje, da bo potrebno razširiti krog štipendistov na gimnaziji, posebno za nadarjene dijake. J. V.
KRANJ
Od vodstev občinskih družbenopolitičnih organizacij se bosta danes sestali predsedstvi občinskega sindikalnega sveta in občinskega odbora ZZB NOV. Na predsedstvu občinskega sindikalnega sveta bodo razpravljali o dopustih in regresih letos in o likvidaciji počitniškega doma v Ankaranu. Predsedstvo občinskega odbora ZZB NOV pa bo razpravljalo o praznovanju dneva JLA, o podelitvi priznanj ZZB NOV in o obisku bolnih članov — udeležencev NOV. — Jutri popoldne pa se bo sestalo tudi predsedstvo občinske zveze kulturno prosvetnih organizacij.
Predsednik občinske skupščine Slavko Zalokar je za jutri popoldne sklical 21. skupno sejo obeh zborov občinske skupščine. Dnevni red je precej bogat. Tako bodo najprej razpravljali o tričetrtletnem gospodarjenju v občini in analizi opisa učencev v osnovnih šolah. (O slednjem bo v sredo dopoldne razpravljala tudi skupščina temeljne izobraževalne skupnosti.) V nadaljevanju pa je na dnevnem redu seje predlog dopolnitve odloka o kategorizaciji cest IV. reda in več odlokov o zazidalnih načrtih. A. Ž.
V nedeljo je bila v kranjski Iskri redna letna konferenca aktiva zveze mladine, na kateri se je zbralo precejšnje število mladih. Uvodni referat je prebral predsednik aktiva Stanislav Draksler. Obdelal je položaj mladih v tem delovnem kolektivu, posebej pa se je zadržal pri vprašanju vključevanja mladih v samoupravne odnose in samoupravne organe, pri politiki štipendiranja, vključevanju strokovnjakov v delo zveze mladine, delitvi dohodka in nagrajevanja po delu, izobraževanja ob delu, svobodnih aktivnostih in ostalih problemih, s katerimi se vsakodnevno srečujejo mladi iz Iskre. Na konferenci so nato izvolili novo vodstvo mladine in sprejeli akcijski program. — jk
RADOVLJICA
V ponedeljek dopoldne se je pri občinski konferenci SZDL sestal koordinacijski odbor za obrambne priprave in obravnaval program obrambne vzgoje za prebivalec. Govorili pa so tudi o dejavnosti odborov za splošni ljudski odpor pri krajevnih skupnostih in v vaseh.
Danes pa se bosta na skupni seji sestala oba zbora občinske skupščine. Kot običajno so prva na dnevnem redu odbor-niška vprašanja. V nadaljevanju seje pa bodo odborniki razpravljali in sklepali o spremembi in dopolnitvi odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča, o čemer smo pisali že v sobotni številki. Kot zadnja pa je na dnevnem redu današnje seje problematika tekstilne industrije v občini.
A. Z.
Najprej o spremembah političnega sistema
Sklepe prve konference ZKJ je obravnavalo tudi predsedstvo občinske konference zveze mladine v Kranju. Prevladala je ugotovitev, da so mladinci nekatere smernice prve konference zapisali v svoje dokumente še pred njenim zasedanjem. Na prvem mestu je gotovo skupni akcijski program družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine pri razvijanju sistema družbenoekonomskih in političnih odnosov v občini Kranj, nadalje akcijski program občinske konference ZMS, programske osnove do lota 1972 in programi posameznih komisij. Mladinci so zato sklenili, da bodo v svoje delovne programe vključili le naloge, sprejete na konferenci ZKJ, ki jih doslej še niso.
Mod temi je gotovo na prvem mestu vprašanje sprememb našega političnega si-
IMaloge komunistov v specializiranih organizacijah
Komite občinske konference ZK Kamnik pripravlja gradivo in predlog sklepov za sejo občinske konference zveze komunistov, na kateri bodo razpravljali o nalogah komunistov v specializiranih organizacijah in društvih. Sejo pripravlja komisija za organiziranost in razvoj ZK pri občinski konferenci.
Gre za delo komunistov pri organizaciji splošnega ljudskega odpora, za delo v teh odborih in društvih, ki so pomembni za krepitev obrambne sposobnosti občine in širšega področja. Med ta društva sodijo planinci, taborniki, strelci, ljudska tehnika, Rdeči križ, kulturno-prosvetne organizacije in športna društva. V teh organizacijah in društvih naj bi delovalo čim več mladincev, ki bodo nosilci oboroženega odpora.
Že doslej so ugotovili, da je v teh društvih dovolj mladine, so pa naslednje težave:
V teh društvih ni dovolj (ali pa ga sploh ni) vaditelj-skega in voditeljskega kadra. Premalo je prostorov za dejavnost društev in s tem v zvezi tudi finančnih sredstev.
J. Vidic
stema. To ima doslej v programu le komisija za idejno-politično delo, razpravo o tem vprašanju pa bo potrebno razširiti. Organizirali bodo javno tribuno, o tem pa bodo govorili tudi na razširjeni seji predsedstva ZMS. Nadalje bo mladina poglob-iljeno obravnavala razvoj skupščinskega sistema in samoupravnih odnosov v občini, razvoj samoupravnih odnosov v krajevni skupnosti in razvijanje samoupravljanja v delovnih organizacijah. Za mlade pa je še posebej pomembno uresničevanje S°" spodarske reforme in ukrepov za stabilizacijo našega gospodarstva ter vprašanje organizacije vseliudskega odpora ter vloge mladih pr* tem. — jk
kaznovanje naše vojske
Priprave na letošnje praznovanje dneva Jugoslovanske ljudske armade se znatno bolj kot prejšnja leta razširjajo zunaj vojašnic, se razširjajo po organizacijah teritorialne obrambe, med mladino in postajajo vsesplošni dogodek naše družbe.
Taka je bila ocena pred stavnikov družbenih organizacij in občine Kranj, ko so ondan skupno * predstavniki kranjske gar nizije usklajevali želje h* načrte v skupni program proslav ob tej obletnici. Kot osrednja prireditev je predviden prikaz vojske v vojašnici ob 10. uri 21. decembra. Pred tem pa bodo v vojašnici odprli razstavo o narodnem heroju Stanetu Žagarju, po katerem nosi ime vojašnica, o njegovem revolucionarnem delu in prvem voditelju partizanskih in vojaških formacij na Gorenjskem. Na predvečer praznika bo slovesni sprejem z ustreznim progra-mom.
Značilne   pa   so druge oblike praznovanja, ki <»o-kazujejo, kako vojska » resnici prerašča nekdanj okvire.  Vojake vablJ°.,J, razna podjetja, vabijo J1 mladinske organizacije P vaseh, vabijo jih mladinski klubi na skupne zabavne večere in podobno. * in podobne oblike dokazujejo, kako ta dogodek v resnici prerašča v Prazn*c vanje naše vojske, nas
Ših ohra-
skupne   obrambe, na skupnih teženj po °n nitvi svobode, miru in n predka. — K. M.
pri Gorenjski kreditni banki
Občni zbori sindikalnih organizacij v radovljiški občini
Gozdarji zborovali
Med številnimi občnimi Zbori osnovnih organizacij sindikata je bil zelo zanimiv hi značilen za dobro ter učinkovito delo sindikatov zadnji v Bohinju. To je osnovna organizacija sindikata pri gozdnem obratu v Bistrici, ki &Pada h gozdnemu gospodarstvu Bled.
Zbor je obiskalo dobra polovica članov organizacije, ki šteje 119 zaposlenih. To so večinoma gozdni delavci s pokljuke, ki delajo v dokaj težkih razmerah, pa vendar v  Precej  urejenih delovnih
pogojih. Delo je sezonsko, med delavci pa je precej stalno zaposlenih, nekaj pa se jih vsako leto vrača na delo.
Delavci so na zboru odkrito govorili tudi o težavah in problemih, in to tudi kritično, kar kaže na precejšnjo mero demokratičnih odnosov. Najbolj jih skrbi, kako bi uredili prevoze na delo, o čemer je razmišljaj sindikat, pa tudi v upravi podjetja poskušajo problem urediti, ki pa seveda ni preprost spričo razdrobljenosti delovišč, dolge zime itd.
sotfCL uraro
industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov
zaposli takoj
20 novih delavcev
v starosti od 18 do 30 let za proizvodnjo pnevmatike
Pogoj: zaželena zaključena osemletka. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati z odsluženim vojaškim rokom.
Pismene prijave sprejema kadrovska služba podjetja najkasneje do 14. decembra.
Cherno
Ljubljana, Maistrova ulica 10
Zaradi otvoritve poslovalnice na Jesenicah vabi k sodelovanju naslednje sodelavce:
1. poslovodjo
2. trgovskega pomočnika
3. blagajni čarko
4. skladiščnega delavca
Pogoji:
Pod 1.: visokokvalificiran delavec trg. stroke in 5 let
delovnih izkušenj; P°d 2.: kvalificiran delavec trgovske stroke in 2 leti
delovnih izkušenj; Pod 3.: nepopolna srednja šola in 1 leto blagajničar-
ske prakse;
pod 4.: nekvalificiran delavec s končano osemletko in izpitom za A in B kategorijo motornih
vozil.
Podjetje s stanovanji ne razpolaga. Kandidati naj Pismene ponudbe pošljejo upravi podjetja najkasneje v 8 dneh od objave.
Spodbudno je za organizacijo to, da so dokaj zadovoljivo uredili osebne dohodke, medtem ko se splošni delovni pogoji hitro izboljšujejo. Podjetje daje znatna sredstva za materialni standard gozdnih delavcev, ki so nekdaj prebivali v barakah iz lubja in brunov, danes pa imajo udobno urejena bivališča na Rovtarici in drugod.
Čeravno je težko vzdrževati stike z delavci v raznih delo-viščih Pokljuke, kažejo v obratu Bohinjska Bistrica veliko razumevanje za probleme delavcev. Posebno pozornost posvečajo usposabljanju delavcev na delovnih mestih, privajanju na meha-nizacijo( skrbijo za njihovo počutje in varnost pri delu. Poskušajo zadostili tudi njihovim kulturnim potrebam, potrebam varstva :n šolanja otrok, zdravju zaposlenih in zdravstvenemu varstvu.
Skrb za te ljudi pa je toliko dragocenejša, ker delajo v posebnih pogojih, večinoma daleč od družine in kulturnega življenja. B.
Om ur m        m     m     m        m        ■%# ■ visim biološke
amortizacije
Te dni potekajo na območju Gozdnega gospodarstva Kranj razprave o spremembah statuta Gozdnega gospodarstva Kranj, vzporedno s tem pa tudi razprave v samoupravnih organih kmetov pri GG o načinu financiranja in višini sredstev biološke amortizacije za obnovo in vzdrževanje zasebnih gozdov in izgradnjo ter vzdrževanje gozdnih komunikacij. Takšne spremembe in dopolnitve samoupravnih aktov zahteva spremenjeni republiški zakon o gospodarjenju z gozdovi, ki ga je sprejela slovenska skupščina.
Večja skrb zaposlovanju in kadrovanju
Kranj 8. decembra — Svet gorenjskih občin je dopoldne na redni seji razpravljal o problematiki zaposlovanja in kadrovski politiki na Gorenjskem. Gradivo o zaposlovanju, kadrovskih vprašanjih in štipendiranju je pripravil Komunalni zavod za zaposlovanje delavcev. Strokovni sodelavci zavoda so člane sveta tudi seznanili o posameznih problemih zaposlovanja na Gorenjskem, predstavnica podjetja Sava pa jih je seznanila o izkušnjah, ki jih ima to podjetje pri izobraževanju na delovnem mestu in praksi mladih strokovnjakov. Člani  sveta  so   v razpravi
ugotovili, da vse gorenjske občinske skupščine in druge organizacije čakajo v prihodnje na tem področju velike naloge. Potrebno bo bolj usklajeno obravnavati problematiko šolstva in štipendiranja ter usmerjanja v poklice. Še posebno pa naj bi čimbolj tesno sodeloval s šolami zavod za zaposlovanje dek-.vcev. Sklenili so. da bodo predlagane sklepe zavoda dopolnili še z razpravo in jih nato posredovali v obravnavo Vsem občinskim skupščinam, družbenopolitičnim organizacijam, delovnm organizacijam in šoiam na Gorenjskem. A. ž.
. ■ i       m i ram i 1300 Saloon AUSTIN IMV Super de L...
zUJPl fV
Cena:      2351 US dolarjev 8604,66 DM 979,583 Lstg 10.280,22 Šfr
1.469,375 Lit 2.448,96 can. dolarje* 61.126 Sch 12.162,22 Škr
Garantiramo devizno ceno na dan vplačila
Devizna  vplačila z  lastnega deviznega  računa iz inozemstva sprejema Jugobanka Ljubljana, devizni račun IMV 501-820-2-32000-10-3172
Rok dobave 30 dni po prispetju vplačila. Vplačate lahko neomejeno število vozil
Rezervni deli v servisih in prodajalnah IMV
iriDUSTRIJfl fllOTORniH VOZIL
novo mESTO
Za podrobnejše informacije se obrnite na poslovalnico IMV Ljubljana, Titova 172-a,
tel. 061-341-125, 061-310-323
PRIPOMBE K ČLANKU »MATERIALNO SOCIALNO STANJE DRUŽIN V OBČINI KRANJ«, OBJAVLJENEM II. 11. 1970, STRAN 4
Članek obravnava sicer stanje v občini Kranj, ker pa ta problem obstaja v vseh občinah, posebno pa še v pasivnih predelih, naj navedem še svoje mnenje.
V članku navedene številke niso točne zaradi nepravilnega izračuna osebnih dohodkov. Med gospodinjstva z več kot 550 N din na člana za l. 1969, so vključene tudi tiste, ki imajo dohodke iz kmetijstva; ker pa se po zakonu o upravičenosti do otroškega dodatka množi davčna osnova od zemljišč 62,2-krat-no (za l. 1969), je torej problem v tem, če so ti dohodki v resnici takšni, kot jih pred- ' videva zakon.
Praktično so ti dohodki velikokrat manjši. Posledica tega je, da je veliko gospodinjstev, ki na člana ne dosegajo niti 300 N din, otroci le-teh pa ne prejemajo otroškega dodatka, čeprav imajo iste potrebe po kulturnih in materialnih dobrinah. Po tem zakonu so prizadeta predvsem gospodinjstva s tremi ali z več otroki in nizkim osebnim dohodkom. Za primer: Če je v 5-članskem gospodinjstvu s tremi otroki, kjer je zaposlen le eden z osebnim dohodkom mesečno 800 N din in davčno osnovo 470 N din letno, že niso otroci tega gospodinjstva upravičeni do otroškega dodatka po sedaj veljavnih predpisih. V resnici pa skupaj ne dosegajo niti 250 N din na člana, čeprav pri tem vračunamo ves prodane in doma porabljene pridelke po tržni ceni. Tista fraza: »Tebi je lahko, ker imaš vse doma«, ne drži. Pač pa je le kdo izjavil, da rajši kupi mleko in krompir po trikratni ceni, kakor da bi zaradi lastništva zemlje izgubil otroške dodatke.
O tem problemu so sicer odločujoči dovolj seznanjeni, ni pa se še nič izboljšalo. Menim, da to ni v skladu z našimi demokratičnimi socialističnimi načeli in ustavo. Med drugim je tudi vzrok za izseljevanje naših delavcev v tujino, zlasti iz obmejnih krajev. Do zdaj še tudi noben časopis ni poročal o tem problemu, ker se noben časnikar ne želi vmešavati v te zadeve oziroma jih razkrinkati.
T. J.
© #•
V občini Kranj smo so lotili urejanja materialno socialnega položaja družin, kate- f rib člani so zaposleni in prejemajo otroji-:e dodatke. Res, j g tem ni zajet del  tistega j
kmečkega prebivalstva, ki ob uveljavljanju pravice do otroškega dodatka presega cenzus dovoljene površine (katastrski dohodek). Za to imamo razloge:
1. Delež kmečkega prebivalstva v občini je le še 9 — 10 odstotkov, kar predstavlja manjšino.
2. V primerih kmečkih družin je edini kriterij, ki obstaja, katastrski dohodek, ta pa je izračunan na osnovi bonitetnih razredov in površin zemljišč, ki jih družina poseduje. Manjka pa vseh ostalih podatkov o tem, koliko je resnični poprečni pridelek na področju, kjer družina živi, koliko družina odstopa od tega pridelka (s tem dohodka) itd.
3. Menimo, da za oceno materialno socialnih pogojev življenja kmečkih družin ni važen samo njen dohodek, ampak predvsem poprečen dohodek tistega področja, pri čemer nastopa razlika zaradi sposobnosti kmečkega gospodarja, število za delo sposobnih članov, število za delo nesposobnih članov, velikosti posesti in še vrsto drugih faktorjev.
Vse to pa zahteva poznavanje kmečke družine, teh analiz pa še nimamo. To je tudi razlog, da ta del prebivalstva v tej fazi ni zajet, ker z isto anketo kot za delavske družine ne moremo zbrati ustreznih podatkov za krneč, ke družine. Upamo, da bomo v naslednjem obdobju uspeli proučiti še kmečke družine, ker se strinjamo z bralcem, da so tudi tu socialni problemi, čeprav posledica drugih (pa tudi podobnih) vzrokov kot pri delavskih družinah. Brez tega pa ne moremo ocenjevati, kakšna je vrednost materialnih dobrin, koliko je upravičen faktor 62,2 za preračun katastrskega dohodka itd. Obstaja še problem, kakšen je sploh smisel obstoja polproletar-skih družin in koliko časa naj se, se bo ta kategorija prebivalcev sploh ohranila, če upoštevamo, da ne sme biti slabega gospodarjenja s kmečkimi zemljišči. V tem je smisel katastrskega dohodka.
Pripombe bralca so upravL čene, gre le za to, da se ugotovi objektivne kriterije pogojev življenja kmečkih ljudi ter da se na tej osnovi izdela sistem, ki bo tudi tej kategoriji prebivalcev zagotovil minimalno družbeno pomoč, kadar jim je potrebna.
F. B.
Pogled na novo šolsko poslopje v Kranjski gori. — Foto: F. Perdan
Na vrsti so Jesenice in Žirovnica
V petek, 27. novembra, so v Kranjski gori odprli novo osnovno šolo. Nov objekt ni razveselil samo staršev in otrok, ampak tudi tiste, ki jim je pri srcu lepši videz Kranjske gore. Nove šole pa se še posebno vesele kranjskogorski učitelji, ki so delali doslej v nemogočih razmerah.
O. sredstvih, ki so bila potrebna za izgradnjo nove šole v Kranjski gori smo že pisali. Zato je prav, da napišemo nekaj več o prizadevanjih jeseniške občine, da bi se materialni položaj šolstva izboljšal.
Lahko rečemo, da sta vzgoja in izobraževanje v zadnjih fctih zasedala vidno mesto v jeseniški občinski politiki. Od leta 1958 do leta 1967, ko je bila ustanovljena Temeljna izobraževalna skupnost, je občina financirala gradnjo in opremo naslednjih šol: osnovno šolo v Žirovnici, osnovno šolo na Jesenicah, osnovno šolo v Mojstrani, ureditev in opremo fizikalnih laboratorijev na Gimnaziji in obnovitev Posebne osnovne šole. Razen tega so bila opravljena manjša vzdrževalna dela.
S tem pa jeseniško šolstvo še ni bilo rešeno, ker so postali novi objekti sčasoma zastareli in premajhni. V najbolj neugodnem položaju je bila osnovna šola v Kranjski gori.
Občinska skupščina je leta 1966 razpravljala o materialnem položaju šolstva. Odborniki so predlagali uvedbo krajevnega samoprispevka. Tudi nekateri zbori volivcev so bili zato. Sindikat je predlagal, da bi delovne organizacije oddvojile nekaj sredstev za te namene iz svojih skladov, občani pa naj bi prispevali 1 odstotek od osebnega dohodka. Socialistična zveza pa je menUa, da tak način, zbi-
ranja denarja ni edini in prvi, ampak zadnji. Zato so politične organizacije predlagale, da bi delovne organizacije tri leta odvajale 80 dinarjev na zaposlenega v poseben sklad za izgradnjo šolskih poslopij. Tako so menili tudi odborniki občinske skupščine in julija 1966. leta ta sklep podprli. Izobraževalna skup-
nost pa se je leto kasneje zavezala, da bo zbirala ta sredstva in sprejela vrstni red gradenj šolskih poslopij-Rezultat takšnega sklepa je nova osnovna šola v Kranjski gori. Verjetno pa ne bo treba predolgo čakati, da bodo tudi na Jesenicah in v Žirovnici zasadili prve lopate.
J. Košnjek
Trojni namen proslave
Preddvorčani so na petkovi proslavi 27. novembra sklenili, da bo pokrovitelj proslavljanja 900-letnice Preddvora predsednik kranjske občinske skupščine Slavko Zalo-kar, za častnega pokrovitelja pa so izbrali člana sveta federacije Miha Marinka
S slavnostno sejo sveta krajevne skupnosti Preddvor, na kateri so bili tudi predstavniki ostalih krajevnih organizacij in društev, predstavniki sosednjih krajevnih skupnosti, član sveta federacije Miha Marinko, predsednik kranjske občinske skupščine Slavko Zalokar, predsednik občinske konference SZDL Kranj Tone Volčič in tajnik Turistične zveze Slovenije Matajc, se je v petek, 27. novembra, začelo proslavljanje 900-letnice Preddvora. Na seji so bili tudi številni občani, tako da je bila dvorana kulturnega doma nabito polna.
Po pesmih, ki jih je zapel oktet tovarne Sava iz Kranja, je spregovoril predsednik pripravljalnega odbora za proslavljanje obletnice Tone Tičar. Dejal je, da ima petkova proslava trojni na-| men: počastitev 29. novem-
bra 1943. Jota, ko je bil osnovan AVNOJ, počastitev 29. novembra 1945. leta, ko je bila proglašena socialistična republika Jugoslavija, in začetek praznovanja 900-letnice Preddvora.
Nato sta predsednik krajevne skupnosti Tone Zaplot-nik in predsednik Turističnega društva Preddvor Andrej Pernuš prebrala program praznovanja. Preddvorčani so zatem z odobravanjem sprejeli predlog, da bi bil Slavko Zalokar pokrovitelj praznovanja, Miha Marinko pa častni pokrovitelj praznovanja 900-letnice Preddvora.
Črtomir Zoreč je potem v kratkih besedah orisal zgodovino kraja, Stane Tavčar P3 je pokazal nekaj diapozitivov s posnetki Preddvora in okoliških vasi, ki so jih posneh domačini sami.
J, Košniek
Bohinjski turizem
V petek, 27. novembra, so v Bohinju odprli nov turistično poslovni center, v katerem imajo svoje prostore podjetje Transturist, Ljubljanske mlekarne, Turistično društvo in podjetje za pPT promet Kranj. 2e takrat smo zapisali, da bo ta objekt
še bolj pospešil razvoj turizma v tem delu radovljiške občine.
V radovljiški občini so za zdaj v glavnem dokončali osnovno urbanistično dokumentacijo, med katero spada tudi urbanistični načrt Bohinja. Prav je, da si ob tej pri-
Kako bo s stanarinami ?
To vprašanje je bilo po- ! stavljeno že v razpravi na zadnji seji kranjske občinske skupščine. Zakaj? Ukrep zveznega izvršnega sveta o zamrznitvi cen je namreč razen nekaterih prehrambenih artiklov, okrog 20 obrtniških storitev, ki se nanašajo predvsem na gradbeništvo in komunalo, zajel tudi stanarine, vodarino, kanalščino in komunalne tarife.
Kako bo torej s stanarinami prihodnje leto? Vprašanje Je med drugim aktualno ozi-r°ma zanimivo tudi zato, ker 86  stanarine  že  letos niso spremenile hi so enake lanskim. Ko je takrat potekala sprava 0 letošnjih stanarinah, je bila ob odločitvi, da te ostanejo nespremenjene v Primerjavi z lanskimi, obrazložitev podobna nedavni: gre 23 zaščito potrošnika. Hkrati Pa je bilo pojasnjeno, da bo to vprašanje v prihodnje re-ši* (z novim letom) novi zakon. Dlje časa je bilo letos predvfdeno, da bo zvezni zakon   prepustil podrobnosti okrog  stanovanjske politike (tudi stanarine in subvencioniranje stanarin) republikam, ^a zdaj zveznega zakona še nimar-"> vendar bo, kot križe, sPrejet še ta mesec. Medtem Pa so v Sloveniji že pripravljeni določeni elaborati oziroma predlogi, kako bi v prihodnje to vprašanje rešili v republlki. Po
nedavnem sklepu zveznega izvršnega sveta pa vse pže, da bedo tudi t^'hodnje leto stanarine takšne kot so 8edaJ oziroma so bile lani.
Pravzaprav bi bi'a (akšna rešitev začasno kar sprejemljiva, če bi celotna stanovanjska problematika oziroma stanovanjsko gospodarstvo, dokler ne bi bili sprejeti novi predpisi oziroma programi, imelo enake pogoje kot za zdaj. Kaže pa, da novi zvezni zakon v prihodnje ne bo predpisal, da morajo delovne organizacije izločati    določen odstotek sredstev za subvencioniranje stanarin do polne cene. To pa bi pomenilo, da bi morali manjkajoči del (subvencijo) najti drugje oziroma jo nadomestiti z drugimi viri. Ta sredstva pa bi lahko dobili le, če bi za določen odstotek (toliko kot znaša subvencija — okrog 13 odstotkov od stanarine) zmanjšali prihodnje . leto sredstva za investicijsko I vzdrževanje   stavb oziroma stanovanjskih  objektov. To pa ne bi bilo dobro, saj vemo, da sredstev za investicijsko vzdrževanje že nekaj let primanjkuje in da je prav to eno od vprašanj, ki jih mo-■ ramo v stanovanjskem gospo-i darstvu čimprej urediti.
Takšni torej so glede stanarin trenutni izgled? na podlagi nedavnega ukrepa zveznega izvršnega sveta. Treba bo seveda počakati na novi zakon. Razen tega pa bodo prihodnji teden o tem razpravljali tudi na republiški gospodarski zbornici, je bilo v četrtek donoUlne pojasnjeno na seji delavskega sveta Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj.
A. Ž.
liki prikličemo v spomin, da vsi programi o razvoju Bohi- j nja napovedujejo, da je na tem področju moč zgraditi okrog 15 tisdč turističnih postelj v hotelih in zasebnih objektih. Izgradnja teh zmogljivosti pa bo terjala tudi čimprejšnjo ureditev komunalnih in drugih turističnih objektov. Znano je tudi, da so prav dosedanji načrti botrovali vključitvi Bohinja v projekt Gornjega Jadrana, pri katerem bo sodelovala s sredstvi tudi mednarodna banka za razvoj. Tako je pogodba za izdelavo potrebnih načrtov že podpisana, stekla pa so tudi že pripravljalna dela.
Ugotovimo torej lahko, da postaja Bohinj vse bolj zanimiv. Med drugim se zanj zanimajo tudi večje gospodarske organizacije. Oglejmo si nekatere napovedi o turističnem razvoju Bohinja, ki bodo uresničene že v bližnji prihodnosti.
Hotel Lev bo kmalu končal z glavnimi načrti za gradnjo hotela, ki bo imel 600 postelj. Pripravljalna dela za izgradnjo hotela že potekajo. Po napovedih bo izgradnja tega hotela veljala okrog 10 milijard starih dinarjev.
Drugo takšno podjetje, ki se pojavlja kot večji investitor pri turističnem razvoju Bohinja, je Transturist. To združeno podjetje pripravlja načrte za gradnjo hotelov v Ukancu in Ribčevem lazu. Tudi gradnja teh dveh hotelov bo veljala okrog 10 do 15 milijard starih dinarjev.
K bližnjim turističnim izgradnjam pa moramo dodati še podjetje Kompas, ki pravkar pripravlja študijo za čim-boljšo uporabo lokacije hotela Stane Žagar in združeno železniško transportno podjetje, ki bo kmalu končalo načrte za žičnico na Koblo.
To so seveda le večje investicije. Načrti, ki bodo izdelani v projektu Gornjega Jadrana, pa bodo nedvomno pokazali nadaljnji razvoj Bohinja in hkrati pospešili turistično izgradnjo.
A. Zalar
Odstranimo lažne napise
Ugodna gospodarska gibanja
Na nedavni seji občinske skupščine Kamnik so odborniki soglasno sprejeli informacijo o gibanju gospodarske in negospodarske dejavnosti na območju občine Kamnik.
V prvih devetih mesecih je industrija uresničila plan z 78,5 odstotka, kar je znatno boljši rezultat kot v enakem lanskem obdobju. Očitno je, da bo plan po vrednosti presežen, čeprav moramo upoštevati vpliv inflacije na vrednost izpolnjenega plana.
Plan izvoza je izpolnjen s 85,4 odstotka in bo prav tako do konca leta presežen. Pomembna je ugotovitev, da kamniške delovne organizacije pretežno izvažajo na tržišča s konvertibilno valuto.
Tudi gradbeništvo zaznamuje znaten napredek in je v prvih devetih mesecih letni plan uresničen s 75,6 odstotka.
V trgovinski dejavnosti, katere glavni predstavnik je trgovsko podjetje Kočna, je bil letni plan v prvih devetih mesecih uresničen z 79,1 odstotka. Indeks porasta za enako obdobje preteklega leta znaša 109,5 odstotka. Poprečni osebni dohodek na zaposlenega znaša 1350 diri. Promet na zaposlenega se je v primerjavi z lani povečal za 6 odstotkov, prav za toliko odstotkov pa se je povečalo tudi število zaposlenih v tej dejavnosti.
Tudi v družbenem sektorju obrti so zabeležili dobre poslovne   rezultate. Poprečni
. informacijska pisarna škofjeloškega turističnega dru-štva že lep čas ne rabi več svojemu imenu kljub obetajočemu napisu na lokalu, ki opozarja, da bo turist tod oobil nekaj napotkov za bi-Vanje v škof j i Loki. Dejav-n°st turističnega biroja je Y, celoti prevzelo podjetje transturist. Predstavnik omenjenega podjetja Debeljak Janez je na seji občinske turistične zveze obljubil, da boQo z lastniki turističnih 5°Q sklenili posebne, pogod-
be, v gostilni Krona pa prodajali tudi ribiške karte. Za izdajanje ostalih informacij pa je padla obljuba, da bodo na razpolago kolikor bo to potrebno. Drugo vprašanje je seveda, komu je prepuščena presoja in kdo naj odgovorno odloča, kakšne in kolikšne informacije potrebuje obiskovalec mesta, ki se vneto pripravlja na praznovanje tisočletnega jubileja.
Spominke, razglednice ter zemljevide dobi turist v turistični poslovalnici Transturi-
sta in v gostinskem podjetju Krona.
Po zagotovilu načelnika oddelka za gospodarstvo skupščine občine Škofja Loka Ti-neta Kokelja mesto pod Lub-nikom z ukinitvijo turistične informacijske pisarne ni ničesar izgubilo. Cas bo pokazal, ali so izjave odgovorne uradne osebe utemeljene ali ne. Za sedaj nas lahko potolaži le trditev, da je takšna turistična politika usklajena z interesi občinske skupščine.
A. Igličar
osebni dohodki v družbenem sektorju obrti znašajo 140.400 S din mesečno. Najvišji osebni dohodki v obrti so v poprečnem merilu v Alprem Kamnik, in sicer 160.000 S din in v Komunalnem podjetju Kamnik 152.900 S din mesečno na zaposlenega.
Najnižji osebni dohodki so še vedno v Mizarski delavnici Motnik, in to 84.200 S din in v Zavodu za zaposlovanje invalidnih in drugih oseb, kjer znašajo poprečni mesečni osebni dohodki le 93.600 S din.
Tudi v kamniškem gospodarstvu so težave, z obrazov delavcev in gospodarstvenikov pa veje veder pogled na prihodnost. Ne brez razloga, saj dosedanji uspehi in načrti nenehno bodrijo proizvajalce.
J. Vidic
dnevno sveže ^ speci alitete
DELIKATESA
VIL-A
KRANJ
v Šmarci
Trgovsko podjetje Kočna Kamnik je pred kratkim slovesno izročilo namenu nov trgovski lokal v S marci. Poleg številnih domačinov in predstavnikov družbenopolitičnih organizacij je slovesnosti prisostvoval tudi Vin-
j ko Gobec, predsednik občinske skupščine Kamnik, ki je prerezal slavnostni trak.
Šmarca se v zadnjih letih razvija v močno naselje med Kamnikom in Domžalami. Dobra prometna povezava omogoča gibanje prebivalstva v obeh smereh. V Šmarci se je razvila tovarna pogrebne opreme Menina, obrat
j industrijskega kombinata Svit in obrat Podjetja Kamnik. Razvija se tudi zasebna obrt. Število aktivnega prebivalstva se je v zadnjih petih letih povečalo za 44 odstotkov, število zaposlenih v kmetijstvu pa se je zmanjšalo za 6 odstotkov. Ze sprejeti zazidalni načrt tega območja predvideva še nove zazidavc, sicer zasebnih stanovanjskih hiš in koncentra-
cijo zasebne obrtne dejavno* sti.
Prav iz teh podatkov je razvidno, kako je bila v šmarci potrebna nova trgovina — market. Gradbena dela je uspešno opravilo gradbeno podjetje Graditelj,, Stroški gradnje marketa t načrtom, urbanistično dokumentacijo, zemljiščem in drugimi stroški so znašali 111 milijonov S din. Stroški se bodo povečali za zunanji del ureditve.
Predsednik delavskega sveta trgovskega podjetja Kočna je na otvoritvi marketa med drugim dejal:
»V zadnjem obdobju smo priča divjanju cen. V očeh potrošnika je bila za to vedno kriva trgovina. Pove.rt naj, da smo tudi mi, ki smo skupaj s potrošniki najbolj prizadeti, negodovah in protestirali. Zato smo pozdravili zadnje ukrepe o zamrznjenju vseh cen in storitev, ki jih je sprejel zvezni izvršni svet...«
J. Vidic j
Hlajenje mleka
V vimenu je mleko ogreto na telesno temperaturo živali. V zdravem vimenu se bakterije (povzročitelji bolezni, bakterije kisanja) ne morejo prekomerno razmnožiti. Po molži zaščita zgineva in jo moramo nadomestiti s hlajenjem. Čim bolj smo pri molži nečisti, tem hitreje moramo mleko ohladiti, ker se število bakterij pri 37° C že po dveh urah podvoji. Hlajenje nam zadrži predvsem k i sanje mleka, a nekoliko manj gnitje mleka.
- Temperatura pod -f 8" C skoraj povsem ustavi razvoj bakterij, vendar jih ne ubije. Zakon zahteva hlajenje pod +12° C.
Mleko se ohlaja že pri sami molži, vendar zelo počasi. Bolje je, da postavimo vrč pred vrata hleva oz. v bližini vrat. Poloti je nujno, da mleko hladimo.
V ta namen si zunaj uredimo od tal dvignjeno polico ali klop, kjer je prostora za čebriček z vodo in za prazen vrč s cedilom. Ko je v vrču dovolj mleka, ga postavimo v vodo, ki naj sega čim višje ot> vrču. Mleko parkrat premešamo, vodo pa dolivamo ali zamenjamo.
Neprimerno hitreje se mleko shladi, če ga postavimo v potok (čist) ali z Alfa-Lava-Jovim pokrovom z vrtečim vložkom, ki mleko meša in hladi s priključkom na vodovod. Za hlajenje 40 1 vrča porabimo od 80 do 400 1 vode in ohladimo mleko v 15 minutah (cena pokrova je približno 300 din).
Z vodo ohladimo mleko največ do temperature, ki je za 2 — 3° C višja od temperature vode.
Poleti se je dogajalo, da je imel vodovod 17° C do 21° C, to pa je za hlajenje premalo. V največji vročini je bila najnižja temperatura vode na območju škofje Loke 14,5° C.
Temperaturo 10 — 12° C se doseže poleti samo s hladilnimi napravami.
Hlajenje mleka v gospodinjskih hladilnikih je pomanjkljivo. Mleko ohlaja hladen zrak, ki pada od iz-parilca do tal in se segret zopet dviga ob vrču mleka. Še slabše je, če je izparilec obdan z ledom ali hladilnik vključimo šele po vstavljanju mleka.
Večje količine mleka se ohladi do +15° C v hladilniku po dveh urah in je šele zjutraj večerno mleko ohlajeno do +6° C, zaradi počasnega začetnega hlajenja pa je lahko tudi pokvarjeno (reduk-taza). Hlajenje v hladilniku naj bi le dopolnilo hlajenje z vodo, ki je neprimerno hitrejše, če je mlaka zjutraj več, se ga z zlitjem z večer-
nim ne more shladiti pod +12° C.
Uspešno hladimo mleko z napravami za hlajenje mleka. LTH proizvaja naprave za posredno hlajenje mleka s predhodno ohlajeno vodo, ki mleko ohladi izredno hitro. Najmanjša naprava je polno izkoriščena že pri hlajenju 80 1 mleka (2 vrča). Primerna je za enega ali več
proizvajalcev blizu skupaj, da se mleko ohladi neposredno po molži. Hlajenje mleka ne obremenjuje agregat neprekinjeno, zato se na hladilno enoto (kompresor) lahko priključi tudi hladilnica.
AJjfa-Lavalove Madiilne cisterne hlade mleko neposredno, ker je hladilna cev s plinom vgrajena v dnu posode. Tako hlajenje je v prvi fazi
oz. na začetku dolivanja mleka mnogo počasneje in je zato primerno za večkratno dolivanje mleka v določenih časovnih presledkih in na področjih, kjer je osnovna higiena zadovoljiva. Na takih področjih se lahko organizira transport s cisternami s prečrpavanjem mleka in pobiranje mleka z avtocisterno na vsak drug dan. Cisterne so iz nerjavečega jekla z gladko notranjo površino in se jih zelo enostavno in z malo truda očisti.
dipl. vet. J. Rode
Trava in krompir
Besedi sta pogosto omenjeni v razpravah o razvoju kmetijstva na Gorenjskem. Po mnenju strokovnjakov ti dve kulturi najbolj ustrezala pretežnemu delu gorenjskega agrarnega prostora. Medtem ko je gorenjski krompir že našel pot v svet in kmetje iz leta v leto povečujejo in izboljšujejo njegovo proizvodnjo, pa je trava še vse premalo izkoriščena.
Znani slovenski kmetijski strokovnjak inž. Fajdiga, katerega ideje so dolgo samevale v senci in niso našle življenjskega prostora, je pred leti dejal: »Zakaj ne pasemo v nižinah, kjer je trava dobra, vendar neizkoriščena, kot pa visoko v planinah, kjer je trave sicer dovolj, vendar ni tako kvalitetna in redilna.« Fajdigove misli smo se   prvi   oprijeli Gorenjci,
predvsem Radovljica ni in Jeseničani. Kmetje, ki so pretrgali z mislijo, da je treba gojiti vse za vsako ceno, so se oprijeli tako imenovanega pašnokošnega sistema. Ta sistem zahteva intenzivno gojenje travinja in izmenično pašo ter košnjo. Rezultati sprva niso bili preveč razveseljivi. Mlečnost krav, nevajenih na tak red, je padla in tudi nekaterih zagovornikov tega sistema se je začela lotevati malodušnost. Ob neki priložnosti so gorenjski kmetije! zaupali svoje težave ho-landskim kmetijcem, ki imajo ta sistem razvit že več desetletij. Le-ti so nas vprašali, kako dolgo že imamo ta sistem. Povedali smo jim, da ga uvajamo par let. Holand-ski odgovor je bil, da ga oni uvajajo že več kot deset let in da so šele sedaj prišle na
Tovarna klobukov
ŠEŠIR
Škofja Loka
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
1. vodjo proizvodno-tehničnega sektorja
2. vodjo gospodar sko-finančnega sektorja
3. vodjo komercialnega sektorja
Pogoji:
pod 1.: višješolska izobrazba (tekstilni inženir ali kemik) in pet let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih v klobučarski industriji ali srednješolska izobrazba (tekstilni tehnik) in 10 let delovnih izkušenj v klobučarski industriji. Znanje enega svetovnega jezika.
pod 2.: višješolska izobrazba in pet let delovnih izkušenj ali srednješolska izobrazba (ekonomski tehnik, trg. tehnik) in 10 let delovnih izkušenj od tega najmanj 5 let v klobučarski industriji.
pod 3.: višješolska izobrazba in 5 let delovnih izkušenj od tega 3 leta v klobučarski industriji ali srednješolska izobrazba in 10 let delovnih izkušenj od tega 5 let v klobučarski industriji. Znanje enega svetovnega jezika. Ponudbe sprejema komisija 15 dni od dneva objave. Kandidati bodo obveščeni o uspehu razpisa v 60 dneh po preteku roka za sprejem prijav. Ponudbam Je treba priložiti dokazila o strokovnosti. Stanovanj nI. Znanje kandidatov bomo preverjali.
površje njegove resnične prednosti.
Prek noči se ne da veliko spremeniti. To dobro vedo tudi naši kmetje. Rezultati prihajajo počasi. Pred uvedbo pašnokošnega sistema so imele gorenjske krave »mle-k a i-ice« največ 3000 litrov mleka na leto, sedaj pa njihova mlečnost že dosega 6000 ali 7000 litrov, najmanj pa 5000 litrov na leto. Z uvajanjem tega sistema smo na Gorenjskem uspeli, da nismo doživeli nedavne mlečne krize, s pametno kmetijsko politiko pa smo obdržali tudi potreben živinski stalež.
čeprav sta trava in krompir najbolj priporočljivi gorenjski kulturi, pa vseeno ne moremo prezreti ostalih, predvsem zelenjave, kjer dosegajo kmetje v okolici Kri-žev lepe uspehe. Neki kmet mi je dejal, da bi zelenjave lahko prodal toliko, kolikor bi jo imel. Zato so pri posameznih kmetih že pomisleki, da sedanje proizvodnje krompirja ne bi več širili in se oprijeli tudi pridelovanja zelenjave.
Vsa ta specializacija kmetijstva, rad« jo imenujemo tudi usmerjenost, pa lahko povzroči neslutene posledice v trgovini s kmetijskimi pridelki. S specializacijo namreč proizvodnja raste in vse več je tržnih viškov. Večkrat smo že zapisali, da trgovina s kmetijsko proizvodnjo ni povezana in da praktično ni občutljiva za sunke v proizvodnji. Nasprotno pa je kmetijska proizvodnja zelo občutljiva za razmere v trgovini in večkrat tudi oškodovana na račun hlastanja po čim večjih maržah. Zato so zahteve po organski povezanosti trga s proizvodnjo in tudi predelavo upravičene. Posebno zato, ker vemo, kako ne-ustaljcn je naš trg in kako radi bi ga umirili v okviru zadnjih stabilizacijskih ukrepov, ki jih je sprejela zvezna skupščina. Mogoče tudi povezava kmetijske proizvodnje s trgom v okviru nekakšnega samoupravnega družbenega dogovora ne bi bila neutemeljena.
J. Košnjek
Veterinarstvo in živinoreja
(nadaljevanje) Romunija je za nas z nimiva tudi iz drugih raz logov, saj ima v primerja vi z Jugoslavijo približno enako   površino ozendj in približno enako število prebivalstva. Tako v Ro muniji kot v Jugoslavij so štiri veterinarske fakul tete oz. visoke veterinar ske šole, vendar imajo ro. munske za okoli tretjino več slušateljev kot jugo slova uske. Dodamo naj še da ima Italija devet fakul tet, Švica dve in Albanija eno. Slovenci smo dobili visoko  veterinarsko šolo leta  1953,  ki je vpisala svoje slušatelje prvič leta 1956. Ustanova Je organi zirana v okviru blotehni ške fakultete, kot veterl nareki  oddelek,  šola je opravičila   svoje poslan stvo v strokovnem in kul turnem pogledu, s svojo dejavnostjo pa se tudi vse bolj vključuje v medna rodna dogajanja na pod ročju   veterinarstva. Pri tem se srečuje s številni mi problemi, ki so v do bri meri materialnega in kadrovskega značaja. Ven dar se veterinarski odde lek trudi z vsemi močmi oblikovati diplomirane ve terinarje na čim višji strokovni ravni, in to v dveh smereh: v smeri splošnega veterinarstva in v živil-sko sanii,.mi   smeri- Oddelek ima določene težave tudi v študijskem procesu v zvezi z zelo kratkim Časom študija, ki ga je pred pisal zakon o Univerzi v Ljubljani 1957. V Ljublja ni (in še na dveh veterl narskih fakultetah v sve tu)  traja namreč študij veterinarstva 8 semestrov medtem ko traja študij na večini fakultet 10 se mestrov. Zato se trudi oddelek že nekaj let, da hi prešel na desetsemestrski študij in se tako izenačil z drugimi veterinarskimi fakultetami. S prehodom na desetsemestrski (5-Ict-ni) študij bi oddelek rešil hkrati več perečih vprašanj. Izmed vseh pa bi bilo  verjetno najpomembnejše vprašanje, ki je v zvezi z enakomernim Jn poglobljenim oblikovanjem   diplomantov, sposobnih čim uspešneje reševati strokovne probleme in se aktivno vključevati v družbena dogajanja. pb petletnem rednem študuu pa bi se oddelek lahko tudi  bolj   posvetil vprašanjem    specializacije 10 postdlplomskega študija, saj so sodobnim zahtevam reje, varstva In zdravljenja živali kos le dobro strokovno podkovani veterinarji.
dr. S. BavdeK
Zborovsko petje v Žireh
2iri danes predstavljajo enega redkih krajev v Sloveniji, kjer se Ijudsko-prosvct-no delo razširja in krepi ter ne zamira, kot je to žalosten primer v mnogih slovenskih vaseh. Da je to res, nam najbolje dokazuje proslava ob dnevu republike, kjer je sodelovalo pet pevskih zborov.
Ce samo na kratko pogledamo: v Žireh je 6 pevskih zborov, ki delujejo redno in njihov obstoj ni naključen ali trenuten. Pod okriljem osnovne šole delujejo trije zbori: otroški, mladinski komorni zbor in mladinski pevski zbor. V kraju samem pa pod Patronatom podjetij iz Žirov delujejo še trije zbori: dva rnoška in mešani pevski zbor. v zadnjem letu sta se ustanovila moški pevski zbor (poteg že znanega moškega pevskega zbora Alpina, ki ga vodi skladatelj Anton Jobst) in
mešani pevski zbor, tudi pod okriljem Alpine. Novoustanovljeni moški pevski zbor pod okriljem vseh ostalih podjetij v Žireh je prvič nastopal prav na proslavi ob dnevu republike in je opravičil svoj obstoj, saj je po dveh mesecih vaj pokazal že kar lepo mero pevske sposobnosti. Šteje 22 članov. Verjetno se bo še razširil.
Treba je omeniti, da je raven vseh pevskih zborov na precejšnji kvalitetni višini, saj se za to zavzemata dva zborovodja: Anton Jobst, ki ima nedvomno največ zaslug, da se zborovstvo v Žireh še razvija, saj imajo Žiri več kot 50-letno pevsko tradicijo. Poleg Antona Jobsta poučuje glasbeni pouk glasbeni pedagog Slobodan Poljanšek, ki vodi šolske pevske zbore in novoustanovljeni pevski zbor.
Stari slovenski izrek torej popolnoma drži: »če pridejo
Srečno, Kekec
Pravzaprav je bil to edini /»m poleg ameriškega barv-neSa filma Moj prijatelj Ben,
k,
^° ga med minulimi praz-
niki rvteli v obeh kranjskih MHcrnatografih. Ob kopici Premier celovečernih filmov za odrasle je bil tako otroški filmski repertoar še bolj boren. Se zlasti zato, ker film srečno, Kekec za zdaj ni bil ravno redek gost v kinematografih, film Moj prijatelj Se» pa je že bil na progra-mt{ Pred kratkim.
Da se tisti, ki skrbijo za otroške filmske predstave, to P°t v Kra^iju res niso preveč trudili, pa kale še posebej Srečno, Kekec. Od tistega Srečnega Kekca je namreč ostalo zelo malo. Film je Precej skrajšan, tako da je °" Priljubljene Kckčeve pes-m'( ostalo le nekaj »glasbenih vzklikov«, glasovno pa je celotna kopija skoraj popotno-,na iztrošena. Skratka, kvali-
tetno ta kopija sodi bolj v kinoteko ali arhiv kot v redno matinejsko predstavo v kinematografu.
Verjamem, da imajo naši kinematografi le nekaj časa precej težav zaradi pomanjkanja otroških filmov. Menda filmov, ki bi jih lahko predvajali na sedanjih kinoprojektorjih, skoraj ni. Če sem prav obveščen, pa imajo prav v Kranju poseben kinoprojektor za predvajanje 16-mili-metrskih filmov. Znano je, da pa je prav teh filmov za otroke pri nas kar precej.
Zato upam, da tisti, ki v Kranju skrbijo za otroški filmski program, ne bodo iskali le cenene in iztrošene filme (saj so nedeljske otroške filmske predstave vedno dobro obiskane) in bodo za novoletne praznike pripravili boljši otroški program.
aže
skupaj trije Slovenci, ustanovijo pevski zbor!«
Kje so vzroki za tak napredek i judsko-prosvetnega dela v Žireh? Gotovo je eden, da so Žiri precej odmaknjene od centrov in vplivi mesta v Žireh še niso tako izraziti. Drugi razlog je ta, da imajo vsa podjetja, od Alpine pa do manjših podjetij v Žireh, veliko razumevanja za kulturne potrebe Žirovccv in finančno prispevajo k razvoju KUD. Tretji razlog — in to poglaviten — pa je ta, da Zirovci z velikim veseljem gojijo tradicijo naše pesmi že vrsto let in verjetno niso pripravljeni prekiniti z njo, ampak svoje delo uspešno razvijati še naprej.
Večja vrzel je v drugih 1 judsko-prosvetnih dejavnostih. Dramatska je zamrla in se do sedaj še ni obnovila razen nekaterih poskusov. TVD Partizan bo dobil temelje za svojo ponovno afirmacijo z dograditvijo nove telovadnice (po uspelem referendumu za šolstvo v Žireh). Vrzel pa je tudi v instrumentalni dejavnosti, saj Žiri nimajo svoje glasbene šole, čeprav bi verjetno sodelovalo lepo število učencev, saj je zanimanje veliko. Deluje le godba na pihala, ki pa je za kulturne potrebe Žirovccv in predvsem njihovih otrok premalo. B.
Intenzivni tečaji za sedmi in osmi razred
Zaradi izrednega pomanjkanja učencev v gospodarstvu v lesni in gradbeni stroki je Delavska univerza Tomo Brejc iz Kranja v sodelovanju z Zavodom za zaposlovanja in z zainteresiranimi podjetji organizirala intenzivna tečaja za sedmi in osmi razred. Vpisani slušatelji so imeli dokončan šesti ali sedmi razred.
Pouk v sedmem razredu se je začel 2. julija 1970. Vpisalo se je 32 slušateljev, ki so sklenili pogodbe s podjetji za uk. (Projekt, Jelovica, Komunalni servis, Splošno gradbeno podjetje in Alples). Šitirje slušatelji pa bodo delali in nadaljevali šolanje kot vajenci pri zasebnih obrtnikih. Zaradi izredno intenzivnega pouka, saj so imeli slušatelji vsak dan do šest ur pouka, so jih na Delavski univerzi razdelili v dva oddelka, ki sta v večini predmetov delala vzporedno. Število ur predavanj pri posameznih predmetih je bilo skoraj enako kot v razredih, ki imajo pouk skozi vse leto.
Iz izkušenj pri delu s slušatelji, ki imajo organiziran tako intenziven pouk, so pripravili predavanja tako, da so učenci poslušali najprej dva predmeta, opravili izpite in nato začeli /. drugima clve-raa. S poukom sedmega razreda so slušatelji končali 2. septembra 1970.  Uspešno je
Uprizorili bodo dve Jurčičevi deli
Kulturno-prosvetno društvo iz Češnjicc v Bohinju doluje že od 1926. leta. Tedaj so postavili na oder prvo komedijo. Že od prve predstave naprej pišejo tudi kroniko. Za letošnjo sezono bodo pripravili dve deli Josipa Jurčiča. 27. decembra bo premiera Tihotapca, kmalu pa
bodo začeli z bralnimi vajami za uprizoritev Sosedovega sina, ki naj bi prišel na oder februarja. S Sosedovim sinom mislijo sodelovati tudi na občinski reviji, ki bo spomladi. Obe deli režira učiteljica iz Češnjicc Marija Do-bravec. lb
razred končalo 25 kandidatov ali 80,6%.
S poukom v osmem razredu so začeli 10. septembra, torej že v šolskem letu 1970/ /71 z enakim načinom dela. Priključilo se je enajst novih slušateljev, od starih pa jih je ostalo 22. Tako je bilo v osmem razredu 33 slušateljev, ki so jih tudi razdelili v dva oddelka. S poukom so končali 16. novembra. V roku je razred končalo 18 slušateljev.
Stroške šolanja krije 25 % Zavod za zaposlovanje, 75 °4t pa podjetja, kamor se bodo slušatelji vključili v uk. Če učenec v šoli ni uspel, morajo starši podjetjem vrniti denar, ki so ga vložili v šolo.
L. Bogataj
Stane Sever navdušil Ločane
Razstavni paviljon Loškega muzeja je bil minuli konec tedna spet enkrat prizorišče pomembnega kulturnega dogodka: člani eksperimentalne 1 skupine Oder — galerija i Škofja Loka so imeli v go-j steh slovenskega igralca Sta-' neta Severja oriroma novoustanovljeno Gledališče enega. Sever se je škofjeloškemu občinstvu predstavil z delom F. M. Dostojevskega Krotko dekle. Med domačini, pa tudi med Ljubljančani in Kranjčani, je njegov nastop zbudil precej zanimanja, uj so trikrat zapored — v petek, soboto in nedeljo — do zadnjega kotička napolnili dvorano na gradu. Ob tej priložnosti sta kolektiv Odra — galerije in prvak naše dramske umetnosti ugotovila, da mesto pod Lubnikom prerašča v pomembno kulturno središče in da bi začetnim uspehom nujno morali slediti novi. Stane Sever je obljubil vsestransko podpreti prizadevanja Ločanov, ki so ga povabili, naj bo odslej staten sodelavec njihove institucije.
(-ig)
Na jubilejni razstavi foto-kino kluba Janez Puhar, ki so jo pripravili ob 60. obletnici fotokluba Kranj in 130. obletnici izuma fotografije na steklo in katere pokrovitelj je bil predsednik občinske skupščine Kranj Slavko Zalokar, so sodelovali tudi fotoamater-ji iz Železne Kaple na Koroškem. Fotografija prikazuje del njihove razstave, (lb) — Foto: F. Perdan
V kinu.
— Če vas moti moj klobuk, ga lahko snamem.
— Ne, ni treba. Bolj smešen je kot film.
— Mamica, v našem razredu imamo tako dobro učiteljico. Izmed vseh jo imam najraje.
— Te me pa res veseli, hčerka.
—- Vidiš, zato bom pa tudi ponavljala prvi razred.
— Glej, na tej plošči bo šahiranje veliko manj komplicirano!
Zapleteno kosilo
»Enakopravnost je vendarle enakopravnost!« je nekega dne oznanil moj mož. »Sem ti dolžan pomagati pri vsem?« »Sem«, si je odgovoril in pomenljivo pomolčal. »Od danes naprej bom vsak petek sam skuhal kosilo!« »Prelepo,« sem rekla. »Končno bom resnično občutila enakopravnost!«
V petek zjutraj se je poglobil v kuharsko knjigo. »Danes bova kosila zelenjavno solato, boršč, v smetani dušene gobe s krompirjem in kompot iz jabolk ter visenj. Imaš kaj proti?« In ker nisem prav nič ugovarjala, me je on, ves sijoč, poljubil na lice in že na pragu veselo zaklical: »Vrnem se z dela — in takoj k posodam!«
šla sem na trg, kupila zelenjavo za boršč in solato: peso, zelje, korenje, čebulo, peter-šilj, paradižnik; jabolka in višnje za kompot in gobe. Potem sem šla v trgovino po meso in druga živila. Ko sem prišla domov, sem pristavila lonec za govejo juho.
Ko se je mož vrnil z dela, je oblekel moj pisan predpasnik, okoli glave si je zavezal ruto, zavihal rokave in vprašal: »Lahko dam
živila v posode?« — Ne vse je treba še pripraviti: oprati zelenjavo, gobe, narezati in zarumeniti korenje in peteršilj ... »No, prosim, naredi vse to in me takoj pokliči, jaz pa boni medtem gledal nogometno tekmo.« Očistila sem krompir in gobe, oprala in narezala zelenjavo in sadje itd. itd ...
Ko je bilo vse pripravljeno, je mož skrbno položil živila v pripravljene lonce in kozico ter jih postavil na ploščo. Čez pol ure je bito kosilo kuhano. »Okusno, kajne?« je ljubeznivo vprašal in si s servietko brisal usta. »Zelo,* sem odvrnila smehljaje. »No, vidiš, kako dobro kosilo sem pripravil!« Legel je na zofo in zadremal. Pomita sem posodo in zložita živila v hladilnik. Mož se je obrnil na drugo stran in videl, da pogrinjam mizo. V njego-vih zaspanih očeh je bilo nenarejeno začudenje, »čudno,« je rekel... »V pol ure sem pripravil tako zapleteno kosilo, ti pa se ves dan ukvarjaš z nekakšnimi malenkostmi.. •«
(Po V. Žilins kaj tovi) A. Božič
Od 4. do 14. februarja 1971 v Celovcu
arada na ledu
Znana dunajska drsalna revija bo februarja prihodnje leto že dvanajstič zaporedoma gostovala v Celovcu. To bo hkrati že 33. revija, odkar v njej nastopajo najboljši in najbolj znani svetovni drsalci. Naslov letošnje revije (prvi program) je Parada na ledu. Kot posebnost pa omenjajo nastop znanega svetovnega in olimpijskega prvaka Emmericha Danzerja. Sicer pa bodo v tej reviji nastopili še mnogi drugi znani mojstri z ledenih plošč iz različnih držav Evrope, Amerike in Avstralije. Tako bo na primer nastopilo v Paradi na ledu kar 15 solistov.
To so v torek, 24. 11. sporočili na tiskovni konferenci predstavniki celovškega sejma in nekaterih drugih služb v Golf hotelu na Bledu. Zastopnikom različnih gorenj-, ski ustanov so priporočili, da tudi prihodnje leto organizi-
rajo oglede te enkratne paše za oči. Posebej so poudarili, ' da bo od 4. do 14. februarja v Celovcu v petnajstih predstavah moč videti prvi program dunajske revije. Revija je namreč razdeljena v dve skupini. Druga skupina pravkar gostuje v Afriki, prva pa je sedaj z Emmerichom Dan-zerjem v Belgiji. Slednja ima tudi povsem nov program, ki ga bodo razen Dunaja prikazali v Avstriji samo še v Celovcu.
Od 15 predstav v Celovcu bosta dve predstavi 5. in 8. februarja ob 14.30 namenjeni mladini po znižanih cenah. Sicer pa bodo predstave ob 14.30 in 19.30. Tudi prihodnje leto bodo skupine imele popust pri vstopnicah, razen pri sobotnih in nedeljskih predstavah. Najdražja vstopnica bo takrat valjala 90 šilingov, najcenejša pa 60 oziroma stojišče 25. Vstopnice za otroške predstave bodo
po 40 šilingov. Starši, ki bodo spremljali otroke na ti dve predstavi pa bodo morali k vstopnici za otroke doplačati še 30 šilingov.
To so pravzaprav glavno stvari o februarski drsalni reviji v Celovcu. Razen tega pa so sklicatelji konference;; povedali, da bo poskrbljeno za parkirne prostore, za ne-, moten promet, da bodo zaradi obiska delno spremenili poslovni čas trgovin, v katajj rih bodo postroj v slovenščini, da bo dvorana ogrevana in podobno.
Kot zanimivost februarske revije pa so povedali, da samo oprema za revijo stane, 3,2 milijona šilingov, da so izdelavo oblek porabili 15 tisoč delovnih ur, da je v kostume nastopajočih vgrajenih prek 2000 zadrg itd. Skratka napovedali so, da bo Parada na ledu resnična p?"° za oči.
A. 2- i l
*v £>     #-    •••£> ••:
jpogostejši odgovor: ni denarja
Ozka cesta in neurejena kanalizacija sta nadlogi Kamne gorice
Valentin šparovec jc predsednik krajevne organizacije SZDL v Kamni gorici. Ko sem ga obiskal, je prišel z dopoldanskega »šihta«. Ukradel sem mu pol ure časa. Stekel je prijeten in upam, tudi koristen pogovor."
»Največji problem na komunalnem področju je cesta skozi vas,« je začel šparovec. »Že pred osemnajstimi leti je bila v občinskem planu, vendar je leto za letom iz njega izpadala. Najpogostejši odgovor je bil, da za preureditev ceste ni denarja. Ozka cesta povzroča največje težave avtobusom, ki jih pride dnevno v vas najmanj 10. Ker bo Pozimi položaj še bolj zapleten, bomo od lastnikov hiš ob cesti zahtevali, da bodo pritrdili na strehe snežne držaje. Predstavljajte si, če bi na tako ozko cesto zagrmeli še snežni plazovi. O tem bomo dokončno sklepali na prihodnji seji sveta krajevne skupnosti. Nič manjše težave niso s kanalizacijo. Ni lepo, da se v vaških strugah nabira nesnaga. In teh strug nI malo, saj so zaradi njih Kamno gorico poimenovali »Gorenjske Benetke«. Krajevna skupnost Je sklenila, da vaščani lahko omagajo smeti v spodnjem delu vasi. Tudi o odtokih se homo morali pogovarjati.«
Sogovornik je nato pripovedoval, da bodo morali urediti tudi cesto k novemu naselju nad Kamno gorico. Po Predvidevanjih bo cesta kar draga. Za zdaj odgovorni v vasi še ne vedo, kako bodo to uredili, vendar upajo, da bo S?sta prihodnje leto nared. Ker je večina graditeljev zaposlena v kroparskem Plame-
nu, bo kolektiv, tako kot nekajkrat doslej, zanesljivo pomagal tudi pri gradnji ceste.
S Šparovcem sva pretresala družbeno in kulturno življenje na vasi. Predsednik je pohvalil kamnogoriško mladino, saj je s prostovoljnim delom rešila kulturni dom propada. Mladi so betonirali oder, uredili klub, sanitarije in prebe-lili notranjost doma. Opravili so več kot 6000 prostovoljnih ur. Denar za gradbeni material je plačala krajevna skupnost in TVD Partizan.
»V vasi primanjkuje družabnega življenja. Ker Radovljica ni daleč, posebno mladi iščejo zabave tam,« je dejal Šparovec. Nadaljeval je, da so dobili domači gasilci del Plamenove stavbe in v njej ure
še vedno največji
dili svoje prostore. Manjka le še stolp, na katerega pa zanesljivo ne bo treba čakati dolgo, saj gradbeni material že imajo.
Ko sva s šparovcem takole premlevala lokalne probleme, sva prešla tudi na turistično in kulturnozgodovinsko področje. »Turističnih sob sicer v vasi ni, vendar se v primeru, da bi tujec rad pri nas prespal, že pobrigamo za posteljo. Sploh hočemo tujcem pokazati našo bogato zgodo vino. Znano je vsakoletno spuščanje barčic na predvečer svetega Gregorja. Socialistična zveza nagradi vsako leto najlepše barčice. Škoda, da propadajo znamenja in vigenj-cl, ki jih je bilo včasih 16, danes pa je le še eden. Enako je z znamenji. Enega je postavil naš rojak Lovro To-man, poslikal pa znani domači slikar Matevž Langus. Spo-meniška varstvena služba bi se morala za take dragocenosti bolj brigati. Posebno lepo bi lahko uredili vigenjce, saj imajo domačini še na kupe orodja in opreme ... «
Čeprav snovi za pogovor še ni zmanjkalo, sva končala, saj je šparovca čakalo zasluženo kosilo po napornem dopoldanskem delu, mene pa pot v sosednje vasi. Ko smo se s kolegi že odpravljali, je Šparovec pritekel za menoj in dejal, da bi vaščani radi preurejeno trgovino, saj je prostor neprimeren, čeprav je trgovina dobro založena. Trgovino upravlja podjetje Koloniale Bled, ki jc že letos obljubilo obnovo, vendar do nje ni prišlo ...
J. Košnjek
Najmlajši so zadovoljni
Vsak občinski proračun nameni del sredstev tudi za otroško varstvo. Skoraj povsod govore o pre-napolnjenosti varstvenih ustanov in o gradnji novih. V Kamni gorici pa ima vrtec na razpolago veliko stavbo, nekdanjo šolo, čeprav kamnogori-ški malčki potrebujejo le en prostor.
Otroško varstvo so v Kamni gorici že pred vojno organizirali starši sami. Vrtec so imeli skozi vsa vojna leta in tudi kasneje niso bili otroci nikdar brez organiziranega varstva. Že osemnajst let skrbi zanje, da starši lahko mirno delajo, vzgojiteljica Zvonka Dermota.
Povedala je:
»Trenutno obiskuje vrtec 22 otrok v starosti od dveh do sedmih let. Vsi so skupaj v eni skupini, le pri vzgojnem programu ločim starejše od mlajših. Igrajo se in na sprehode hodijo skupaj. Starši prispevajo za otroka po 70 din mesečno. Od tega de-
narja porabimo 30 din za skromno kosilo, 40 din pa gre za vzdrževanje vrtca, štiri otroke imamo v vrtcu brezplačno, ker starši ne zmorejo plačila.
Pred dvema letoma je TIS Radovljica dala našemu vrtcu 40.00D din. S tem denarjem smo popolnoma preuredili en razred v prazni stavbi nekdanje osnovne šole. Položili smo parket, obložili smo stene z lesenimi oblogami in kupili nekaj sodobne opreme in igrač. Opremili smo tudi kuhinjo. V vrtcu sta honorarno zaposleni še kuharica in čistilka, vsaka po nekaj ur dnevno. Knjigovodstvo pa nam vodijo na osnovni šoli v Lip-nici.K
Vrtec upravljajo starši otrok, delovne organizacije iz Kamne gorice in vzgojiteljica, ker vzgojiteljica sama ne more biti samoupravni organ. Z novim letom pa se bodo vsi vrtci v radovljiški občini združdi in bodo imeli skupno upravo.     L. B.
Ozka
cesta v Kamni gorici. — Foto: F. Perdan
»Moška voda« iz Kislega studenca
Nedaleč od Kamne gorice je izvir, ki ga domačini imenujejo Kisli studenec. Da voda, ki na tem mestu ugleda beli dan, ni čisto navadna voda, so domačini opazili sami, saj je trava okrog izvira ožgana, prst rdeča, iz vode pa uhajajo podobni mehurčki kot iz radenske. Zato so izvir preimenovali v Kisli studenec. Kasnejše kemične analize so potrdile, da ima kamnogoriška voda zares kemične primesi.
Takrat, ko je zaslovela kladanjska »moška voda«, so tudi o vodi iz kislega studenca začeli govoriti, da ima podobno moč in učinek. Niso bili redki, ki so jo s steklenicami pod pazduho mahnili k studencu. Domačini vedo povedati, da so prevladovali predvsem moški!
Nevihta je bila kmalu mimo. Vesti o moški vodi iz Kamne gorice so se po-tišale...
-jk
Helenca in njena gostilna
če hočeš natančneje .spoznati ljudi in značilnosti nekega kraja, potem se oglasi tudi v gostilni, pravijo. Ta rek mi je padel v glavo med »pohajkovanjem« po Kamni gorici. Zavil sem torej v gostilno, kjer me je sprejela nadvse prijazna gostilničarka Helenca Cigut. V Kamno gorico je prišla iz rodnega Prekmurja. Takrat je gostilno upravljalo gostinsko podjetje Turist Lesce, Helenca pa je opravljala delovno mesto natakarice. 1964. leta pa je vzela gostilno v najem in v najemu jo ima še danes. HLša je namreč last občinske skupščine Radovljica. Prav tako tudi vrt pred hišo.
»Hišo in vrt bi rada kupila. Zato bom v ponedeljek dala prošnjo na radovljiško občino. Upam, da mi bodo ugodili, saj je v prid občine, posebno pa Kamne gorice, da dobi kraj urejen gostinski lokal, posebno, ker mislimo razvijati turizem. Gostilno bi uredila z lastnimi sredstvi, in sicer v kmečkem slogu, če bi mi občina prodala tudi vrt pred hišo, bi bil s tem rešen problem parkirnega prostora. Srce me je bolelo, kO je bilo poleti v Kamni gorici toliko gostov, poštenega parkirnega prostora pa nikjer ...«
Takrat, ko je dobila Helenca gostilno v najem, je bil lokal v precej slabšem stanju kakor danes. Z lastnim denarjem je kupila novo opremo. Samo za nakup »šanka« je dobila stari milijon dinarjev kredita.
»V Kamni gorici bi lahko marsikaj naredili. Samo do-
bre volje in organiziranega dela nam manjka. Kraj ima velike možnosti za razvoj. Moti se tisti, ki misli, da smo odrezani od sveta. Pa tudi ljudje so dobri. Če bi mi kdo ponudil možnost, da bi odšla drugam, tega ne bi storila za nobeno ceno. Domačini so dobri in imenitno se razumemo. Tudi v gostilni je kar v redu. Posebno pa me veseli, da se v sedmih letih še nihče pri meni ni stepel.«
Helenca je zares svojevrstna gostilničarka. Popolnoma je predana temu poslu. Popolnoma sama je tudi za delo. Ima samo honorarno knjigovodkinjo. Trudi se, da bi dobili pri njej gostje čim več in čim hitreje. Gostje imajo vsa/k dan na voljo ko-
silo, posebno okusne pa so prave domače salame in klobase. Takšne s pekočim hrenom.
»Tudi ob sobotah in nedeljah, ko je polno ljudi, delam sama. Seveda, če bom pa gostilno razširila, bom najprej dobila kuharico. Za zdaj sama lahko še vse opravim. Dobro se zavedam besed, ki mi jih je povedal nekdanji radovljiški župan Franc Jere. Dejal mi je: Helenca, od začetka se jč z majhno žlico.. .« J. Košnjek
Pri Ivanu Križnarju v Upnici
Tisti dan je bil tako sončen in tako topel kot že nekaj tednov letošnje čudovite jeseni. Sonce je bilo še precej visoko nad Jelovico. Na prag stare pritlične hiše v Lipnici je stopil Ivan Križnar, upokojeni sedlar in tapetnik. če bi ga takega orjaka, s košatimi obrvmi, s klobčičem vrvice v rokah videli prvič, bi si mislili, da temu možu življenje ni nikoli vzvalovilo, pač pa je teklo mirno ob delu in družinskem življenju. Potem pa prinese na mizo odlikovanja in potem veš, da temu možu ni teklo življenje samo ob šivanki in šivanju usnja, pač pa ga mu je uspelo izpolniti še drugače.
Ivan Križnar je eden najstarejših komunistov radovljiške občine in eden od sodelavcev Staneta Žagarja. Komunist je postal že kmalu po prvi svetovni vojni. Kot mlad, izučen sedlar, doma z Okroglega pri Kranju, je pogosto hodil v Kranj na javna zborovanja. Kaj kmalu pa je za komuniste postalo vroče in Križnar se je raje preselil
Vzgojni zavod v Kamni gorici
Ko smo pred nekaj dnevi obiskali Kamno gorico, smo se ustavili tudi v Vzgojnem zavodu v tem kraju. Upravnik Rado Trček nam je rade volje povedal nekaj besed o delu te ustanove.
»Posebna šola z internatom je bila v Kamni gorici usta1 novljena 1952. leta za tiste otroke, ki so toliko mentalno prizadeti, da so potrebni intenzivne celodnevne nege. V Šolo oziroma internat jih pošiljajo centri za socialno delo pri občinah, ki najbolj poznajo družine, iz katerih izhajajo, in tudi okolje, v katerem žive. Oskrbo v domu plačujejo centri za socialno delo in komunalni zavodi za zaposlovanje za otroke iz svojega območja, nekaj pa prispevajo tudi starši. Šolanje financirajo TIS.«
O Koliko let traja šolanje?
»Zahvaljujoč se razviti so-socialni službi, ki skrbi, da otroke že pred vstopom v šolo pregleda psiholog in ob raznih  testih ugolovi njihove
umske sposobnosti, prihajajo otroci v zavod zelo zgodaj, dostikrat že v prvi razred. Trenutno imamo  v zavodu 110 otrok iz vseh krajev Slovenije,   ki   so   razdeljeni v osem razredov osnovne šole po mentalni starosti. Za vsak razred imamo v zavodu po en oddelek. V sklopu naše šole pa so tudi oddelki posebne osnovne šole v Radovljici, na Bledu in v Bohinjski Bistrici. V šoli poučujejo de-fektologi, ki skrbe za otroke tudi  v  prostem  času. Šola ima reden pouk, po končanem pouku pa učne ure in razne zaposlitve. Med počitnicami gredo skoraj vsi otroci domov, pa tudi sicer skrbimo da otrok ne izgubi stika z domom.«
0 Kakšen je učni program šole?
»Učni program na posebni osnovni šoli odstopa od programa na redni osnovni šoli za eno do dve leti. Nimamo tujega jezika, predmete kot so matematika, fizika in kemija
pa obravnavamo v zmanjšanem obsegu. Učni načrt predvideva veliko ročne zaposlitve zato je pri nas velik poudarek na tehničnem pouku in likovni vzgoji. Sedmi in osmi razred imata vsako leto tudi 10—14-dnevno delovno prakso v podjetjih. Bistvo učnega programa je pravzaprav v tam, da pripravimo otroke na kolikor toliko uspešno delo v proizvodnji in samostojno življenje. V glavnem z zaposlovanjem naših gojencev nimamo težav.« O Koliko    otrok lahko
sprejmete v zavod? »V zadnjih šestih letih smo v zavodu marsikaj uredili. Zgradili smo nove učilnice, telovadnico in delavnice, tako da namesto 60 otrok lahko sedaj sprejmemo prek sto gojencev. Pred dvema letoma smo namestiili tudi centralno ogrevanje. Vsa ta dela so nas veljala 1,300.000 din. Skupščina občine Radovljica je prispevala 40.000 din, drugo pa smo zbrali sami.«
L. Bogataj
v Zagreb. Od tam je ods?l naprej v Beograd in iskal dela, vendar ga ni mogel najti. Končno je našel delo v Bosni. Eno leto je na Ponir-ju pri Travniku šival komate za konje, nato pa si je zaželel nazaj v Slovenijo. Leta 1924 se je z družino naselil v Lijpnici.
Kaj kmalu je spoznal tudi dobravskega naprednega uči-teflja Staneta Žagarja. »Pri Žagarju mi je bilo' posebno všeč, kadar je govoril o svetovni politiki in o našem jugoslovanskem gospodarstvu. Govoril je o tem, o čemer takrat časopisi niso pisali. K Žagarju na dom so posebno ob nedeljah zahajali mladi in stari in v razgovorih spoznavali, da bo treba takratno
družbo spremeniti. Žagar je to dobro vedel. Vse, ki smo takrat hodili k njemu na dom, je pripravljal, da smo lahko širili napredne ideje in osveščali ljudi.
Naše delo je postajalo vedno bolj živahno in tudi vedno bolj nevarno. Sestajati se je bilo treba v gozdovih. Posebno za Staneta Žagarja takrat nI bilo prijetno. Oblasti so vedele za njegovo delovanje, ker pa mu niso mogli ničesar dokazati, so ga pogosto  klicali  na  orožne vaje. Kasneje, ko so Žagarja vrgli iz službe in dobesedno posta' vili  družino na cesto, smo morali   njegovi somišljeniki . delati sami. Zbirali smo oroz-j je  in  prepričevali ljudi. Ne bom pozabil prisege, še sedaj jo vem, ki smo jo terenci in aktivisti  dali  17. julija 1941 pod Malim G*egorjevcem blizu  Vodic na Pokljuki. tem zboru so bili že tudi partizani, med njimi Stane Žagar, Johan Bertoncelj. Tomo Brejc In drugi. Prisegli snio, da  ne  bomo   prej odložili orožja, dokler ne bo pregnan sovražnik iz naše domovine.«
Ivan Križnar se še natančno spominja vseh predvojnih in vojnih dogodkov. Posebej hrani razne dokumente lZ tega časa. Napisal pa je tudi več tipkanih strani obsegajoče spomine na svoje predvojno delovanje, spomine na sodelovanje s Stanetom Žagarjem in na aktivnost rned vojno. Se posebej rad pa P°* kaže odlikovanja: medaljo zasluge za narod z zlato zvezdo, medaljo zaslug za narod tretje stopnje, medaljo bratstva in enotnosti druge stopnje ter dve medalji dela. P°" sebej pa ga veseli priznanje gorenjskih občinskih odborov ZZB, ki ga je dobil vred kratkim.
# Ivan   Križnar   še sedaj
# rad pride na sestanke ko-
# munistov.     »V Kropo
0 grem«,  prarvi,  »da se kaj
& pomenimo«.   In   prav J treba
£ lako.   Življenje je 0 izpolniti do kraja. I"
M-
Iskra Kranj — obrat urnih mehanizmov Lipnica
Lepi proizvodni rezultati
Iskra Lipnica, kjer izdelujejo precizne urne mehanizme (za dvotarifne števce, števce pogovorov za telefonijo, tahografe in podobno), je Obrat Iskre Elektromehanike Kranj. V tem obratu, ki je bil ustanovljen 1956. leta, je danes okrog 220 zaposlenih (med njimi večina žensk iz lipniške doline), letošnji proizvodni program znaša okrog 1,6 milijarde starih dinarjev, izvoz pa 300 tisoč dolarjev. Pohvalijo se lahko tudi, da vse izvažajo na konvertibilno področje; predvsem v Italijo, Zvezno republiko Nemčijo in ZDA.
V stari stavbi (po priključitvi h kranjski Iskri 1956. leta so namreč objekt povečali) so nekdaj delali stolpne ure. Menda v cerkvenem stolpu v Kobaridu še vedno kaže čas ura, ki je bila izdelana v Lipnici. — Po osvoboditvi so tod začeli s proizvodnjo žičnikov. 1948. leta je ta obrat Prevzelo podjetje Plamen in 1950. so prenehali s proizvodnjo žičnikov. Vendar pa je obrat, v katerem je bilo okrog 30 zaposlenih, vse do priključitve h Iskri nekako životaril. Tri leta po priključitvi pa so se odločili za postopno specializacijo in rekonstrukcijo. Iz grobe tehnologije so prešli na precizno nj natančno proizvodnjo ur-n»h mehanizmov.
Uspehi niso bili majhni. Povečalo se je število zaposle-n'h; predvsem žensk s tega Področja. Proizvodnja se je v desetih letih po priključitvi n kranjski Iskri povečala za 200 krat, produktivnost pa za 25-krat.
Sef tega obrata je že od J;59- leta strojni inž. Damijan Hafner.
"S kakšnimi težavami se
*reČuJe obrat Iskre v Lipnici?«
»Najprej moram poudariti, Je kolektiv z velikimi na-^°ri  in  prizadevnostjo res dosegel lepe uspehe. Ce po-
mislim, da smo morali čimprej preiti na precizno in zahtevno proizvodnjo urnih mehanizmov, da je bilo treba ves kader priučiti, potem včasih kar težko razumem, da smo vse to zmogli. Pa vendar smo uspeli. Naši proizvodi so že zelo kvalitetni in se brez strahu lahko predstavimo na najbolj zahtevnem zahodnem tržišču. Za primer o kvaliteti vam povem samo, da moramo pri proizvodnji števcev pogovorov za telefonijo zagotoviti najmanj 20 milijonov udarcev oziroma impulzov.
Seveda pa imamo tudi težave. Predvsem bi radi izboljšali kadrovski sestav. Manjka nam še nekaj strokovnjakov. Pa tudi kvaliteto bomo morali še izboljšati in znižati proizvodne stroške. In da nazadnje ne govorim še o težavah z uvozom materiala in o pomanjkanju zaposlenih. Vse to pa nameravamo rešiti v prihodnjih letih. Prepričan
sem, da bomo uspeli, saj to ne bo prva naloga, ki si jo je v dokaj kratkem času zadal ta kolektiv.«
Poprečni osebni dohodki v obratu v Lipnici znašajo letos okrog 930 din, prihodnje leto pa jih nameravajo povečati. Letos so zaposlenim odobrili tudi regrese za dopuste, podjetje pa deloma regresira tudi tople obi-oke oziroma malice. Razen tega pa vsako leto namenijo nekaj denarja za stanovanjsko gradnjo. Tako s sicer ne preveč velikimi krediti vsako leto približno 5 zaposlenih dogradi stanovanje ali hišo.
# Skratka, z 220 zaposlenimi je Iskra — obrat Lipnica pomembno podjetje, ki ni le kot podjetje v zadnjih letih doseglo lepe uspehe, marveč je tudi precej pripomoglo, da so se življenjski pogoji prebivalcev v Upniški dolini precej spremenili.
A. Žalar
Šest desetletij med mlinskimi kamni
Na Mišačah smo iskali Rožičevo mamo. Ni je bilo doma. Zato smo se zapletli v pogovor z domačima dekletoma. Zet je odšel po opravkih v hlev, v kuhinjo pa je prišel manjši, starejši plečati moški.
»Matevž mi je ime in Porenta se pišem. Star sem 76 let (take starosti mu ne bi nihče prisodil). Pomagam pri Rožičevih, tako da imam hrano ln stanovanje. Drugače sem upokojen. Mlinar sem po poklicu.«
Matevž je prvič stopil med mlinske kamne, stope in »pajklne«, ko je bil star 15 let. Delal je v stričevem mlinu na Bregu pri Kranju, kjer se je tudi izučil. Ko je bid star 20 let, ga je zajela vojna vihra. Podolgem in počez je prehodil Tirolsko, Karpate in Galicijo. 1918. leta se je vrnil, 1919. leta pa poročil na mlin v Globokem. Mlin je bil majhen. Takšen, na vodna kolesa. 1935. leta je začel v Globokem graditi valjčni mlin, ki je stekel štiri leta kasneje. Matevž mu je stregel do 1947. leta, ko je bil mlin podržavljen. Matevžu je še danes hudo, ker svojega poklica ne more opravljati več. »Tako zadovoljen sem bil v obleki, zaprašeni od moke. Se sedaj, ko si bom kmalu naložil osmi križ,
bi še tekal po stopnicah gor in dol ter stregel požrešnim valjem. Ta poklic imam namreč zelo zelo rad. Najbolj sem bil vesel takrat, ko sem poslušal, kako lepo teko valjarji in kako stranke zadovoljne sprejemajo moko. Najbolj nesrečen pa sem bil takrat, ko sem moral mlin pomesti.«
Med vojno mlin ni stal. Zanj ni bilo počitka. Matevž je mlel tudi za partizane. Marsikatera vreča je romala v okoliške hribe...
J. Košnjek
Veseljak iz Spodnje Upnice
»V planine odhajam, predraga ti moja,
v planine odhajam, predrago srce ...
Al' ti si mi d'jala, da bodeš zibala,
da bodeš zibala sinčka moj'ga...
A jaz se poslavljam, jaz tebe pozdravljam,
jaz tebe pozdravljam, predrago dekle ...«
Tako jc 1961. leta zapel in na harmoniko zaigral Franc Koselj iz Spodnje Lipnice 4, ko je nekega večera odhajal na Triglav. Sedanja zakonska družica, takrat še dekle, mu je tisti večer povedala, da bo mamica in ga rotila, naj ne odhaja. Kaj, če se ti kaj naredi, kaj, če se ne vrneš, ga je spraševala. Otroka in mene boš pustil samega . .. Franc je vzel harmoniko in ji zapel ter zaigral pesem, katere del smo zapisali na začetku.
Franca poznajo daleč naokoli zaradi svoje šegavosti, petja in igranja. Zgodi se, da vzame harmoniko in v trenutku zapoje pesem, ki se mu je porodila v glavi. Tako je nastalo že nekaj njegovih melodij.
Franc Koselj pa ni znan samo zaradi tega, ampak je velik ljubitelj naših planin. Čeprav je zaposlen v kamnogo-riškem Okovju in ima doma družino, vedno najde čas in jo mahne v gore. »šestnajst let že planinarim. Od Maribora do Tolmina ni vrha in ne koče, kjer še nisem bil. V gore me vleče lepota narave, ki jo imam tako rad. Zato sem tudi član gorske straže v Radovljici. Veliko ljudi hodi v gore in mnogi brezvestno in
neusmiljeno uničujejo cvetje. Najbolj me boli, ker potem to cvetje še prodajajo tujcem. S samim trganjem uničujejo planinsko floro in ugled naših znanih in lepih gora. Takšnega bogastva vsi res ne znajo ceniti in spoštovati. Za mene je planinec tisti, ki planinske lepote, posebno pa cvetje, varuje, ne pa tisti, ki to uničuje!«
J. Košnjek
Kamnolom na Brezovici
Svet za industrijo in obrt pri radovljiški občinski skupščini je razpravljal o predlogu komunalnega podjetja Radovljica, da bi ponovno odprli  kamnolom  na Brezovici.
I Svet Je predlog zavrnil, ker
! je cesta v Upniški dolini že
i sedaj preobremenjena in ta-
j ko slaba, da bi jo težki ka-
j mioni, ki bi odvažali material
1 iz kamnoloma še bolj poško-
' dovali.
Cesta Podnart—Ovsiše je asfaltirana
Sedaj je na vrsti še most
Letos so v krajevni skupnosti Podnart še posebno slovesno proslavili dan republike. S samoprispevkom prebivalcev na Ovsišah in s prostovoljnim delom ter prispevkom radovljiške občinske skupščine so uredili in asfaltirali okrog kilometer in pol dolg odsek ceste od Podnarta do konca Ovsiš. Vsaka hiša oziroma družina na Ovsišah je prispevala po 60 starih tisočakov, tam kjer imajo avtomobil, pa po 100. Tako so zbrali kar precej denarja. Celotna ureditev ceste je veljala okrog 18 milijonov starih dinarjev. Prebivalci so zelo zadovoljni, da so končno po dolgih letih dobili asfalt. Menijo pa, da ni prav, da le ne-
kaj družin še ni plačalo dogovorjenega samoprispevka.
Nič manj kot asfaltiranje oziroma ureditev ceste pa je potrebna tudi obnova mostu čez Lipnico v Podnartu. Most je lesen in zmore le do pet ton obtežitve. Prav zato si krajevna skupnost prizadeva, da bi prihodnje leto namesto sedanjega   zgradili betonski most. Tako bi se izognili nevarnosti, da se bo leseni most nekega dne zaradi težkih kamionov, ki vozijo les na žago v Podnartu, podrl. I     Razen tega pa bi bilo treba ' zgraditi oziroma postaviti tu-! di brv, ki bi povezala levi ) breg Lipnice z osnovno šolo j Ovsiše. Tako bi močno skrajšali pot otrokom do šole. 1 A. 2.
Varstvena ustanova
V Podnartu nimajo vzgojno varstvene ustanove. Ker pa je v krajevni skupnosti zaposlenih tudi precej žensk, si jo mnogi
prebivalci zelo želijo. Krajevna skupnost je o tem že razpravljala. Prizadevajo si, da bi v prihodnje čimprej dobili prostor za vrtec.
Mišače -malce pozabljen kraj
Bil je že gost mrak, ko smo potrkali na Mišačah pri hiši številka 9. Doma se pravi pri Poglajnu. In prav v tej hiši, kjer živi Kristina Rožič, je bila včasih prva partizanska tehnika na Gorenjskem. Partizani so tamkaj nekaj časa tiskali različne letake, oglase in menda tudi Poročevalca. V skrivališču, ki je bilo s posebnim rovom povezano s hlevom (luknja oziroma izhod je bil v jaslih) pa so imeli tudi radio, kjer so poslušali poročila iz tujine.
Kadar so pri Poglajnu dobili nenapovedan ali sovražen obisk, je Rožičeva mama z žlico potrkala po kuhinjski pipi za vodo in v skrivališču, mimo katerega je potekala vodovodna cev, so bili obveščeni, da morajo prekiniti delo.
Toda skrivališče jc bilo izdano. Nemci so takrat Kristini Rožič ubili moža, njo pa izselili v Nemčijo.
Ko smo jo v petek obiskali, je žal nismo dobili doma. Bila je na okrevanju v Mojstrani.
Zato pa smo se hitro sporazumeli za pogovor z njenima (že poročenima) hčerkama Janjo in Zdenko.
»Kako pa to, da vas je še zaneslo na Mišače, saj je znano, da kogar ima bog rad, ga ne pošlje kar tako na Mišače, ampak ga raje pusti na Dobravi?« sta nas poprašale.
»Je pač tako, da Glas seže v vsako vas in naša skrb je, da obiščemo tudi take kraje. Kako pa je s tem, če nas ima bog rad, pa ne vem. — Sicer pa, zakaj pa naj bi bile ravno Mišače pozabljen kraj?«
»Ja zato, ker na Mišaeah nimamo gostilne, trgovine, telefona; pa tudi cerkve ne. Upokojenci hodijo v gostilno na Dobravo, mladina pa si išče zabavo v Radovljici, na
Bledu in drugje. Vendar pa kaže, da se bo tudi na Miša-čah začelo spreminjati. Kmalu bomo dobili novo trato postajo, krajevna skupnost ureja cesto na Dobravo. Pa tudi druge poti, ki vodijo na Mišače, so še kar dobre; najboljša pa je tista, ki vodi s Podvina do Globokega.«
Janja Rožič
Na Mišačah je 18 hiš in okrog 80 prebivalcev. S kmetovanjem se ljudje tod ne preživljajo. Menda je v vasi samo Še en res pravi kmet. Vsi drugi pa so zaposleni v bližnjih podjetjih. Moški v Kropi, železarni Jesenice, in Iskri Otoče ter Lipnici, žen-
ske pa so skoraj vse zaposlene v Iskri Otoče. Mladi so se torej zaposlili, le starejši so ostali na manjših kmetijah, kjer podelajo kolikor se pač da.
Janja je zaposlena v Golf hotelu na Bledu:
»Hodila sem v gimnazijo v Kranj. Nisem je sicer končala, pa tudi zaposlitev sem težko dobila. V Golfu sem sedaj kar zadovoljna. Pravzaprav se ne morem nič pritoževati. Delati je tako ali tako treba povsod.«
Zdenka pa dela v Iskri Otoče:
»Naredila sem poklicno fotografsko šolo v Ljubljani in sem nekaj časa upala, da bom dobila službo pri kakšnem časopisu. Vendar mi ni uspelo, čeprav se rada ukvarjam s fotografijo in sem še lani vodila fotografski krožek v Lipnici, sem se nazadnje odločila za Iskro Otoče. Delam na montaži in sem kar zadovoljna.«
Zdenki in Janji smo se zahvalili za prijazen sprejem in pogovor, potem pa se, Čeprav nismo dobili Rožičeve mame, zadovoljni odpeljali proti Kranju. Imeli smo srečo. Saj smo izvedeli o Mišačah skoraj vse tisto, kar smo želeli. Ugotovili smo, da so Mišače sicer res še malce pozabljen kraj, ki pa hitro postaja vse bolj znan. In prav zato smo sklenili: kmalu na-svidenje. A. Žalar
Plamen skrbi za kadre
Zdenka Rožič
Anton Rozman je bil rojen 1942. leta. Ni še tako dolgo, ko se je poročil. Sedaj živita z ženo na Mišačah, na Češnji-ci pa delata hišo, v katero se bosta, kot upata, vselila prihodnje leto.
»V Plamenu delam in sem strojni ključavničar. Delo sicer ni lahko, vendar pa je tudi zaslužek dober. Takole 1800 dinarjev na mesec zaslužim. Hkrati pa delam še de-lovodsko šolo v Radovljici.«
»Ali vam gredo v Plamenu na roko pri študiju?«
»To pa zelo. Kdor hoče, lahko študira, samo žal se nekateri neradi odločajo. Kdor študira, ima šolnino brezplačno, pred izpiti pa vsakomur pripada še dan plačanega dopusta.«
»In zakaj ste se odločili za delovodsko šolo?«
»Še ko sem bil član delavskega sveta v podjetju, sem začel razmišljati o študiju. Spoznal sem, da le če nekaj znaš, tudi nekaj pomeniš in dobro opravljaš določeno delo. In ker mislim tddi v prihodnje ostati v Plamenu in da ne bi ostal le to, kar sem, sem se odločil za šolo.«
»Kako pa je potem s pro-
stim časom? Dopoldne delate, razen tega pa študirate in delate hišo.«
»Ja, seveda. Vse naenkrat se pa ne da. Zato sem se pa oženil, da nimam preveč težav s prostim časom. In res ga nimam kaj dosti. Pa nič zato, saj sva z ženo še mlada.«
A. Z.
MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA)
IV. DEL
154
Le kako je mogel molčati? Molčati ne samo °. tem, marveč tudi o Lehmannovih pesmih in Pismih, ki jih je (tudi to je povedal Andreju) našel med perilom. Njeno hrepenenje po Leh-mannu se je močno omajalo. Njegova pisma je °d tistega dne niso več sladko vznemirjala in je tudi sedaj ne vznemirjajo več, čeprav jih ji še Vedno piše in jo prosi, naj mu odgovori, a ga uolge mesece pušča brez odgovorov in še takrat, kadar mu odpiše, je kratka, brez čustev, odkar se je v njeno življenje zopet vpletel Franc, ki °j si ga še vedno rada iztrgala iz spomina, a Slavku iz srca.
Pozabil je na naju, če je sploh kdaj mislil name in nate.
Nekako tako je pisala pred meseci Slavku, *ePrav jo je Rozikin Andrej rotil, naj molči, dokler ji ne bo te skrivnosti odkril Slavko sam.
Ni mogla.
Čakala je, da bo Slavko odgovoril, da mu je vseeno, če je letos nanj pozabil, pa ji doslej Franca še v nobenem pismu ni omenil. Pisal ji je samo, da ga med počitnicami ne bo domov. In res.ga ni bilo niti med velikimi, čeprav je bil že Junija prost in ji sporočil, da je s prav dobrim uspehom izdelal četrti razred.
Med počitnicami bom šel delat... .  Tako ji je pisal, ona pa čuti, že dolgo čuti, da 1° zapravila sinovo ljubezen.
»In to boli. Tako zelo boli.«
Rada bi Slavku izpovedala to bolečino.
»Slavko me najbrž obsoja,« se je ta misel že Jolgo oklepa. Morala mu bo razkriti vse svoje življenje, si je že večkrat rekla. Morala, čeprav Je doslej oklevala. Otrok jo bo razumel. Samo
njega ima, si pravi, a se kakor vselej boji prijeti za pero.
Tudi sedaj ji je, kakor da ji roka postaja hroma.
»Slavku bo te dni petnajst let.«
Ne, ne sme več oklevati. Slavko mora spoznati vso njeno zgodbo.
In vendar se oddahne, ko jo kličejo v trgovino.
»Zvečer mu bom pisala .. .«
Mu bo res?
4
Sobotni večer je. Zunaj plahuta novembrski veter, kakor da je noč velika črna ptica s črnimi krili. Ni še pozno, vendar so domači že legli, kakor zadnje čase skoro vselej, saj je sen edini odrešenik, ki lahko človeka odreši tudi najtežjih in najbolj črnih skrbi.
»Spijo,« bi rekla Štefi, kakor jc v minulem letu skoro sleherni večer zavidala drugim. Nje pa se spanec noče nikoli usmiliti prej, dokler je razmišljanje ne izmuči do kraja. Sleherni večer vstaja pred njo vse njeno življenje in sleherno noč obstane na razcestju, pred katerega jo je že zdavnaj postavilo življenje. Niti dejavnost v ko-bariški komunistični organizaciji, ki ji je prišla že v navado, je ne more odrešiti razcestja, na katerem je obtičala nemočna, nesrečna, brez izgledov na prihodnost.
»Le zakaj? Človek ima vendar svojo usodo v svojih rokah? Kje sem zgrešila? Kje pogrešila?«
Tako se vprašuje, ko piše Slavku pismo. V otroških letih je vendar toliko presanjarila o sreči, ki jo v življenju čaka.
Ne bo mu pisala o tem, saj mu je že neštetokrat pripovedovala o svojih otroških letih, pa tudi o mladosti, o mestih, skozi katera se je vila cesta njenega, pa tudi Slavkovega življenja od dne, ko se je rodil v Grazu.
Vse to Slavko ve. Ne ve pa, zakaj so ju ceste vodile skozi toliko mest. Ne ve, kdo je bil kriv. Ničesar ne ve o Francovi nezvestobi.
O tem bi mu morala pisati.
»Ja, o tem!«
A kako? Naj začne, kako je prišla v Graz? »Ja, v Graz,« vzdihne in grize peresnik in s peresnikom spomine: delo v Lorbcrjcvi kavarni;
gospod Slovenec, Ljubljančan; gospa Nemka, ki kljub zakonu s Slovencem Slovencev ni mogla trpeti.
To in potem najbrž še ljubosumje. »Ja, tudi to!«
Dovolj, da je raje poiskala službo sobarice ? restavraciji 'Rosenhof.
»Prijazna gospa, Madžarka .. «
Kdo bi si mislil takrat, da bo prav v tej restavraciji začela svojo nesrečno pot. Nesrečno ne zaradi gospe, marveč zaradi Franca, ki ga je tu srečala in se zaljubila vanj.
»On pa me ni ljubil, samo oni drugi, ki ga je zapustila, je hotel kljubovati z menoj!«
Tako je razbrala iz tistih pisem, ki jih je našla na Bavarskem in ki so ji razkrila vso utvaro njene ljubezni.
»Ni me ljubil, čeprav mi jc govoril o ljubezni in me pregovoril, da sem se tako naglo poročila z njim. Jaz pa sem ga ljubila. Zdel se mi je pošten, miren in marljiv človek, tiskarski stavec v tiskarni Stvria,« zapiše. »Ja, in tudi pameten, saj je v samostanski gimnaziji v Frcissingu dokončal štiri razrede. Pa je moral šolanje opustiti. Saj veš, kakšna je bila penzberška babica. Vse je spravila po grlu, kar je ded zaslužil, stric pa ga ni hotel šolati, ker tata ni hotel postati duhovnik.«
No, tako ji je pripovedoval Franc. Ne ve, če je bilo vse res. Toda štiri gimnazije je opravil, toliko kakor lani Slavko, ki hodi zdaj v peto. ,
»Ja, v peto. Slavko bo dokončal vse, ne da bi mu bilo treba postati far,« se Štefi zopet zagrize v peresnik in razmišlja, kako bi nadaljevala. »No, poročila sva se. Nono nama jc opremil stanovanje,« zapiše in misli na tiste januarske dni 1907. leta, ko se je čutila srečna, najbolj srečna žena na vsem svetu, ne da bi slutila, na kakšno težko in razočaranj polno pot je stopala »Potem si se rodil ti. Te dni bo minilo že petnajst let,« piše Slavku. Kako zelo srečno se je počutila takrat. Le kje bliže doma bi rada bila, pa bi bila njena sreča popolna. »Mislila sem, da mi je Franc bral to željo iz oči, ko mi je nekega dne rekel, da bi se preselila v Trst. Tiskarsko društvo bi mu našlo zaposlitev, bodisi pri Hermannsdor-ferju ali v kaki drugi tržaški tiskarni.
Na kmetiji od jutra do večera (18)
Krava, ki molze kot vodnjak
Naši zapiski se bližajo kraju. Ostanejo nam Se sejemski dne-*• Tudi sejmi namreč spremene običajni delovni dan kmeta.
•Ind so bili nekdaj na praznike raznih svetnikov, in sicer v Kamniku: 20. januarja — na dan sv. Boštjana, 12. marca — na dan sv. Gregorja (med seboj so ljudje rekli, da je to že prvi Pomladni dan), 9. junija — na sv. Primoža, 24. avgusta — ^ Sv- Jerneja, 15. oktobra — na dan sv. Terezije in 4. decem-— na dan sv. Barbare. Za zadnji sejem je veljalo, da gredo s «rat starši naročit Miklavžu, kaj naj prinese otrokom.
o Y Mengšu so bili tile sejmi:
Ione
februarja — na dan sv. Po-
25.
Ur-
maja — na sv ?ana, 5. julija — na sv. Cirila m Metoda, 25. septembra — na sv. Mihaela, 6. novembra na sv. Lenarta in 13. decembra — na sv. Lucijo. V Ljubljani so bili nekdaj sejmi vsako prvo in tretjo sredo v mesecu.
Danes so živinski sejmi drugače razporejeni: v Črnučah le tako kot nekdaj v Ljublja-m> v Kamniku je vsak drugi torek v mesecu, v Mengšu pa le še po starih godovih, a je «abše obiskan.
Na sejem je vedno vozil gospodar. Včasih jc prisedla tu-* gospodinja. Za sejem je
potreben živinski * potni list, ki ga je nekdaj izdajal župan, zdaj pa se dobi na matičnem uradu. Krave in konje so na sejem gnali peš, prašiče pa so vozili v kurniiku. Danes največ prodajajo male prašičke (6 do 7 tednov starosti) ali take za zakol.
Nekdaj so na kupčije veliko vplivali mešetarji. Ko je mešetar videl človeka, ki je okleval, ali bi kupil ali ne, je prišel k vozu in začel na vse pretege hvaliti žival. Govoriti je znal zelo spretno. Ker so v Kamniku kupovali predvsem ljudje, ki so prišli z bližnjih hribov in dolin ter zato niso dobro poznali raz-
nih sort, jih je mešetar lahko hitro prepričal. Za dobro sklenjeno kupčijo je moral dati prodajalec potem mešetar j u vsaj za pod litra vina.
Bilo pa je tudi dovolj takih gospodarjev, ki so sami znali dobro prodajati svoje blago. Zatrjevali so npr., da jih je žena doma kregala, celo jokala da je, ko je vlekel najboljšega prašiča iz svinjaka, toda on, tako je pravil, drugega ni hotel peljati na sejam. V resnici pa je bilo navadno tako, da tisti prašič ni rad jedel, bil je zelo izbirčen, vendar je to kupec prepozno Ugotovil.
Nekdo je prodal kravo in trdil, da molze kot vodnjak. Sklenili so kupčijo. Vse jc bilo v redu do naslednjega dne, ko je prišel kupec povedat, da krava molze le na en se-sec. Prodajalec pa mu jc odvrnil: »Saj sem ti pravil, da molze kot vodnjak.«
Kupca so preslepili tudi tako, da so kravo dobro nakrmili, nato pa so rekli, da je breja, v resnici pa je bila jalova.
Konjski sejmi so bili predvsem dobro obiskani v Ljubljani, sedaj pa so v Črnučah. Marsikateri prekupčevalec je
konje pripeljal s Hrvaške, pa tudi od drugod. Preden sklenejo kupčijo za konja, ga dobi bodoči lastnik za osem dni na preizkušnjo. Dati mora seveda nekaj are, da se prodajalec ne more skesati, če pa se, mu mora vrniti dvojno aro. Pri konjih gledajo na vse mogoče stvari. Pravijo, da ima vsak konj svojo napako. Po zobeh gledajo, koliko je star. Mlečne zobe ima do petega leta, pozneje pa je težje ugotoviti točno starost. Ocenjujejo konjsko postavo, noge, vrat itd. Za preizkus mu zavrejo voz, da vidijo, kako »prijemlje«. Pomembno je tudi, kako prestavlja (preklada) noge. Važno je, da nosi glavo pokonci, da se pusti podkovati in še marsikaj drugega.
Ko je nekdo prodal konja, je rekel kupcu: »To je odličen konj. Ti ga samo poglej! Konj tebe ne bo gledal!« Kupec je bil kmalu tako navdušen nad konjem, da ga je kupil kar brez preizkušnje — cena ni bila visoka. Odnesel pa je sila kratko — konj res ni gledal kupca, ker je bil slep.
Takih in podobnih pripetljajev je bilo nekdaj na sejmih veliko, posebno pri pre-
kupčevalcih. V glavnem pa prodajajo kmetje na sejmih pošteno živino, nekateri pa tudi koše, lončeno posodo, grabi je itd.
Današnji sejmi se razlikujejo od nekdanjih v glavnem po tem, da danes pridejo kmetje na sejme z »gumira-delni«, vedno več pa je tudi takih, ki pripeljejo prodat svojo živino kar na avtomobilskih prikolicah. Zaradi nekdanje slabše krme je bila živina včasih lažja kot je zdaj. Pravih mešetar j ev danes skoraj ni, včasih pa so na ta način prišli do pijače mnogi brezdelneži.
Konec
Ivan Sivec
Kako so SLAMI osvojili Ameriko (4)
»Zvečer smo morali prestati mučen banket. Po končanih ceremonijah, po dolgotrajnem rokovanju, poljubovan ju in priklan j an j u sem si zaželel požirek krepke pijače, a so mi postregli s paradižnikovim sokom. Najraje bi ga zlil proč, toda gostitelji bi bili gotovo užaljeni. Raje sem ga zlil vase in strahoma čakal, kakšna bo reakcija. Na srečo je želodec junaško prenesel trpinčenje.
Medtem se je pod bližnjim .skednjem' začel ples. Skedenj pravim zato, ker gre za leseno stavbo s premičnimi stenami, ki jih ob lepem vremenu razmaknejo. Le kakih sto metrov proč od velike dvorane stoji. Zvoki živahnih melodij, namenjenih predvsem mladini, so odmevali v noč in nas nazadnje premamili. V spremstvu dveh sotrpinov sem se izmuznil skozi vrata ter ostanek dneva preživel na plesišču. Samovoljni izlet kajpak ni minil brez posledic: Stane (Stane Cešarek, op. p.) je naslednje jutro priredil dolgotrajno moralno pridigo in neusmiljeno delil ukore. Morali smo mu obljubiti, da borno odslej dalje dosledno zvesti vnaprej predvidenemu dnevnemu redu. Kaj hočemo, v Ameriki vsako stvar sprogramirajo do minute natančno.«
»WELCOME, SLAK ENSEMBLE!«
»4. oktobra, četrti dan našega bivanja onkraj slane luže, je bil spet poln presenečenj. Že navsezgodaj smo imeli zabavo; malo, rdeče pobarvano sobarico so obvestili, da bo motel obiskal mi-ster Pat Boonc. Novica jo je silno razburila, kajti Boone, ameriški popevkarski zvezdnik, je menda njen idol. Žal stomilijonski narod bržkone premore vsaj ducat Patov, ki nosijo ime blagoglasnega rojaka.
Kmalu nato so zunaj obstali štirje črni cadillaci cle-velandske registracije. Poslal jih je organizacijski odbor turneje. Z njimi naj bi odpotovali iz Pittsburga v Cleve-land. Predstavniki tamkajšnjih izseljencev Toni Petkov-šek, Cilka Valenčič in John Pestotnik so nam povedali, da je predvideni koncert ansambla Slak postal osrednja tema pogovorov in da vlada zanj rekordno zanimanje.
Strpali smo se v prostorne cestne ladje in po slabih dveh urah vožnje prispeli v .ameriško Ljubljano', kjer živi prek 60 tisoč Slovencev. (Podatek velja za prvo generacijo, za neposredne emigrante. Točno število ljudi našega rodu, vštevši potomce in vnr1 se priseljencev, namreč ni znano — op. p.). Pro-
čelje Slovenskega doma na St. Clair Avenue je zakrival ogromen napis ,Welcome Slak Ensemble!' (Dobrodošli, Sla-kov ansambel!). Podobno parolo so obesili tudi nad vhodna vrata hotela HO-VVARD JONNSON'S, pred katerim smo izstopili. Povem naj, da v ZDA ime Hovvard Johnson predstavlja pojem mondenosti, pojem luksuzno-sti. Bolj cenjena in spoštovana (beri: draga) je le še znana Hiltonova hiša, ki gradi samo super razkošne hotelske gigante.
Stanujemo v 7. nadstropju orjaškega poslopja. Sleherna soba ima lastno kopalnico in toaletne prostore, pisalni kotiček s popolnim priborom, dve postelji, televizijski sprejemnik in telefon. Okna gledajo proti jezeru Erie in proti skrbno negovanim obrežnim nasadom, kamor zamolkli hrum velemestnega diren-1 daja skoraj več ne seže. Strežno osebje se je obnašalo izredno spoštljivo, kot da smo kakšni visoki diplomati. Za nameček so nam dodelili še ljubko, mlado dekle, nekakšno stevvardeso, ki je vedela in poznala vse, kar bi .razvajene goste' nemara utegnilo zanimati.«
SPET »BEŽIMO«
Pozno popoldan je sledil prvi .stik' s elevelandsko javnostjo. Zapeljali smo se do Slovenskega doma. Pločnik in veža zgradbe sta bila podobna okolici kakšnega jugoslovanskega nogometnega stadiona, ki bo čez pol ure postal prizorišče važnega meddržavnega srečanja; gneča, nepopisna gneča. V ospredju so stali prireditelji gostovanja. Težko je opisati navdušenje, s katerim so nas obsuli. Stopali smo skozi spalir zalih deklet. Vsakdo jc dobil listič s svojim imenom, šopek rož in poljubček. Ob prihodu v samo dvorano sem spričo burnega ploskanja in navdušenih vzklikov malone oglu-( šel. Potlej so nas pospremili k častnemu omizju. Sredi i najrazličnejših dobrot smo i zagledali kot mlinsko kolo veliko torto, darilo mestnega župana (le-la je, zanimivo, črnec), guvernerja države Ohio in mladinskega pevskega zbora Zarja. .Dobrodošli' je pisalo na njej.
Debelo uro so trajali uvodni govori, čestitke in zdravice, čisto nazadnje smo prišli do besede tudi mi. Prostor je zajela tišina. Preden smo zaigrali, sem si rekel: ,Naj stane kar hoče, ne smemo jih razočarati'.«
(Nadaljevanje prihodnjo sredo)
Praznovanje po starem
30. novembra je Hladnik Andrej iz Kladij na Žirov-skem vrhu slavil svoj 66. rojstni dan. Zvečer so se pri Lužarju zbrali vaščani, da mu zaželijo še mnogo let. Čestitki se je pridružil tudi mož-nar z močnim pokanjem. V hiši pa je zaigrala harmonika. V vsej noči ni počivala niti pet minut, saj je potovala kar skozi 7 parov igranja vajenih rok. Vneti plesalci so se hladili, neplesalci pa so si nazdravljali z dobro rebulo. Ob prvem jutranjem svitu so slavljencu še enkrat zaželeli čimveč takih praznikov po starem ljudskem običaju.
—ik
Koliko so popISi
Kamničani?
Statistični podatki občine Kamnik kažejo, da so v prvih devetih mesecih v Kamniku prodali 152.789 litrov piva, 76.868 litrov vina, 24.484 litrov žganih pijač, 73.988 litrov brezalkoholnih pijač in 40.611 litrov mineralne vode.
Če te podatke primerjamo s prodano količino pijače v prvih devetih mesecih lanskega leta, vidimo, da so Kamničani letos manj popili, in to piva za 24.304 litrov, vina za 9567 litrov, žganih pijač za 1199 litrov in brezalkoholnih pijač za 5288 litrov.
Podatki veljajo samo za družbeni sektor gostinstva. Nimamo pa podatkov, koliko pijače so prodali zasebni gostinci. Morda pa je v teh gostiščih letos večji promet?
J. V.
Obrtno podjetje DOM OPREMA Železniki
V sobotni Številki Glasa smo pomotoma objavili, da je licitacija osnovnih sredstev v torek, 13. decembra.
Pravilen datum je torek, 15. decembra, ob 13. url. Za napako se opravičujemo.
Ribiška družina ŠKOFJA LOKA proda
TRICIKEL TOMOS 49 cem in
BENCINSKI MOTOR TMZ z agregatom
Ogled pri Deklevi Antonu, škof j a Loka, Mestni trg 36/11.
KAJ JE PISAL
PRED SEDEMDESETIMI LETI
Iz uvodnika v drugi številki »Gorenjca« (z dne 20. prosinca 1900):
IZJAVA. Razveselilo nas je pismo odličnega rodoljuba iz radovljiške okolice. On odobrava misel, izdajati glasilo za Gorenjsko. Ker se »Gorenjec« nazivlje »političen in gospodarsk list«, piše tisti odlični rodoljub doslovno:
Glede političnega značaja list v svojem uvodnem članku (z dne 13. prosinca t. t.) nima nikakega programa, kar je velik nedostatek. Pri danes danih razmerah je po mojem mnenju absolutno potrebno, da političen list odkrito pove, ali bo šel z »narodno-na-prednoa ali s »klerikalno« stranko, ali pa naj raje črta »političen« in bodi samo gospodarski list.
Na ta izziv Konsorcij »Gorenjca« takoj odgovarja:
Res je! V tem oziru se je napravila v prvi številki napaka. Da kdaj ne bo kdo mislil, da je naš program »teman«, — ali da si prav ne upamo na plan, izjavljamo, da bo naš list narodno-na-preden.
Dostavljamo pa, da brez potrebe ne bomo izzivali nikdar. Naš namen ni, vlivati olja v ogenj, temveč »Gorenjec« naj pred vsem širi med ljudstvom narodno zavest, izpodbuja naj s poljudnimi članki k narod-no-gospodarskemu napredku in prinaša naj gorenjske krajevne novice, ki zbog lokalnega pomena ne spadajo v slovenske dnevnike. Tudi od političnega nasprotnika nam ho stvarno pisan članek dobro došel. Če se bo pa nas izzivalo, bodisi od katere strani koli, zastopali bodemo vedno odločno svoje narodno-na-predno stališče.
Vsekakor nas preseneča borbeno stališče starega »Gorenjca«, ki je pogumno izpovedal, kdo je in zakaj se bo bil »z uma svi.tlim mečem.«
Tako, napredno usmerjen, je bil »Gorenjec« vseh prvih deset let (1900—1911), ko je bil njegov izdajatelj (in tiskar) Ivan Primož Lampret. šele potem je tiskar in z njim njegov list klonil pred lokalnimi intrigami. Iz izvlečkov člankov, ki smo jih že in jih še bomo objavili, veje odločen, napreden in narodnostno zaveden duh kranjskega tiskarja.
NOVTčAR
Podaljšanje kamniške železnice je postala v sedanjem času jako važna stvar. V ta
namen so se zbrali koncem meseca listopada lanskega leta v hotelu Fišerjevem v Kamniku razni veljaki kamniškega in brdskega okraju na posvetovanje, na katerem so se izrekli za dve progh namreč za ono do Gornjega grada in za ono do Vranskega. Tudi se je na tem sestanku izvolil ožji odbor, ki na) bi vse potrebno ukrenil- D tem velevažnem načrtu mo v jedni prihodnjih števil* še nadrobneje razpravljati.
Spričo te vesti izpred sedemdesetih let kar ne moremo verjeti današnji sli P° ukinjanju »nerentabilnih« Jezniških prog. — Saj tudi edektričarji ne podro drogov in ne potrgajo žic, če je O"* vzem toka v neki vasi začasno »nerentabilen«, železnica« pošta, vodovodi, elektrika — to so vendar splošne dobrini javne ustanove, ne pa privatne štacune! Kako brumn° smo ravnali, ko smo hiteli razdirati progo od JesenicA° Planice. Ves promet teče sedaj po stari cesti, ki pa ni za las ne popravljena ne zraV-nana ne razširjena — pač P3 le uničena zaradi pregostega prometa. Naš nacionalni in" teres, ne le ekonomski, bi D" vzdrževati to progo za vsako ceno in jo celo podaljšati do Trbiža (kot je že bila prfd leti) — tako bi bila tudi železniška proga ena od živih vezi z našimi rojaki v Kanalski dolini. Sedaj pa smo P° naši lastni krivdi popolnoma odrezani od njih. In Še aD važno mednarodno železniško povezavo smo. — Toda ah Je vse to komu mar?
PA ŠE ŽENITNI OGLAS
Mlad gospod, bogat trgovec v bližnjem slovenskem 1r£u' s precejšnjim premoženjem išče si zale neveste vslcd f°". manjkanja znanja. Ona <** ima vsaj nekaj gotovine, m0' ra biti izobražena ter Zt*** dobro kuhati in gospođini" ' Gospodične  imajo prednost-— Jamči se stroga tajnog Resne ponudbe s sliko tf P slati pod »Resen gospod« " upravništvo Gorenjca V K? nju.
Ni kaj  reči apetitu nega   gospoda trgovca, kljub bogastvu hoče tudi P možno nevesto;  izobražen ^» ki naj bo hkrati dobra
harica. In zala naj bo m
mla-
da, nikakor pa kaka ali celo ločenka!
vdo'V*
(Dalje prihodnjič)
c. z-
Preddvorska turistična prihodnost
Po letu 1948, ko so v Preddvoru po vojni spet ustanovili Turistično društvo, se je začel kraj z okolico turistično razvijati, čeprav je bilo potrebno veliko truda, da se je preddvorski turizem vsaj delno približal predvojni ravni. Znano je namreč, da so bile pred drugo vojno vihro gostinske in prenočitvene zmogljivosti veliko večje od današnjih. Lahko trdimo, da so sedanje gostinske zmogljivosti precejšnja hiba, saj se turisti redno lahko hranijo le v hotelih, zasebni gostinska obrat pa sedanjim zahtevam ni vedno kos. Glede tega so na boljšem Beljani in Tupa-Kčani, saj imajo gostje v obeh vaseh zagotovljeno redno prehrano.
V programskih osnovah za razvoj turizma v kranjski občili je zapisano, da bo imel Preddvor 1985. leta 1500 le-fiifi, medtem ko jih ima danes s hotelskimi vred 200. Število 1500 ni nedosegljivo, saJ sri podjetje Central prizadeva razvijati preddvorski turizem, razen tega pa graditelji zasebnih stanovanjskih niš urejajo tudi turistične sobe. Verjetno pa Central Sam temu ne bo kos in bo treba pni razvoju pred dvorskoga turizma angažirati tudi droga podjetja in njihov kapital, ki ga sedaj raje vlagajo v druga bolj znana turistična središča. S tem nočemo trditi, da Preddvor za večje turistične organizacije ni zanimiv. Je in ne samo za organizacije, ampak tudi za posameznike, saj je v Preddvoru že sedaj prek 40 počitniških in turističnih hišic. Vse Več je tudi avtomobilskega turizma.
Preddvorska turistična prihodnost je vsekakor letni tu-riXem. Jezero je dokončno pravljeno in je poleti v njem mogoče kopanje. V Prejšnjih letih je bilo namreč ^odi sezone ponavadi praz-°v Prav tako je lepa njegova okolica in primerna za gradnjo različnih športnih i.n rekreacijskih objektov. Osnovna.šola ima že lepo urejena *Srišča, vendar zanje kljub Pozivu šole med obiskovalci reddvora ni zanimanja, jrftlddvor Je tudi izhodiščna j^ka za vzpone in ture na ^n je vrhove, v njegovi oko-01 Pa so znane cerkvice z ^eodovinsldrni freskami, ki JJn omenjajo svetovne umet-nostnozgodovinske knjige, domačinom in turistom pa ^tako malo znane in pripo-Jo^ane. Zato se v Preddvoru Popravljajo na izdajo turi-*llčnega vodiča po Preddvo-1X1 >n okolici, krnski turizem za Pred-VQr ni tako zanimiv. V bli-
žini hotelov je manjša vlečnica, ki jo je zgradilo Turistično društvo, odkupilo pa podjetje Central. Zemljišče pri vlečnici je sicer urejeno, vendar preddvorske snežne razmere niso ugodne, saj ima kraj komaj 500 metrov nadmorske višine. V mrazu se je mogoče na jezeru tudi drsati, vendar je bila leta nazaj navada, da ledena ploskev ni bUa očiščena. V Preddvoru upajo, da bo lotos boljše. Cesta z bližnje Možjance je primerna tudi za sankanje. Vendar je vse to za razvoj pra-
vega zimskega turizma premalo. Mislijo pa na drugo možnost. Ko bo zgrajena cesta na Krvavec, se bosta Krvavec in Preddvor lahko zbližala in sodelovala drug z drugim. Zamisel je vredna upoštevanja, vendar so vsaka predvidevanja še preuranjena.
Preddvor ima torej lepo prihodnost. Ko razmišljamo o njegovem turističnem razvoju, ne smemo pozabiti na povezavo z Jezerskim in z doslej še malo znano dolino Kokre. J. Košnjek
Odkritje spominske plošče pod Ermanovcem
t 4
Nagrada za 200.000 km
Skoraj vsi večji kraji po domovini so se dobro pripravili na slovesno praznovanje dneva republike. Pa ne le večji, tudi po manjših krajih so bile marsikje proslave. Da je res tako, dokazuje med drugim tudi vasica pod Ermanovcem na koncu Poljanske doline — Stara Oselica.
Tu so namreč na Preskar-jevi domačiji preteklo nedeljo odkrili spominsko ploščo osmim padlim borcem in domačemu gospodarju, ki so izgubili življenje med znano nemško ofenzivo »Traufc« 17. novembra 1943. leta.
Med slovesnostjo je bil podan opis dogodka in kratek pregled zgodovine NOB na tem področju. Krajši kulturni program so izredno prisrčno izvedli učenci domače šole ter iz Trebije in Gorenje vasi.
Odkritja so se udeležili tudi številni svojci padlih. Po slovesnosti jih je pogostila krajevna organizacija ZB NOV Trebija, ki je tudi prispevala sredstva za ploščo.
Da se ljudje še vedno živo spominjajo vojnih časov, je pokazala številna udeležba na slovesnosti. Pa se niso zbrali le preživeli borci, številno je bila zastopana tudi mlada generacija.
Po končanem programu so se borci zbrali skupaj in začeli obujati spomine. Znano je, da so se prav na tem območju od jeseni 1943. leta stalno zadrževale večje partizanske enote. Področje je bilo zlasti pomembno zaradi bližine nekdanje jugoslovansko-italijanske meje. Obenem je tu v bližini živel tudi pobudnik partizanskega gibanja v teh krajih Boštjan Jezeršek, ki je organiziral ljudi za odhod v partizane že jeseni 1941. leta. Tako pomenijo ti kraji kot nekako zibelko partizanskega gibanja.
Mnogo domačij v okolici, po katerih so se stalno zadrževali partizani, je danes praznih. Ljudje so odšli za kruhom v dolino. Zato življenje po hribovskih vaseh izumira. Da pa borci, ki so se med vojno zadrževali po teh krajih, niso pozabili na domačine, dokazuje tudi nedeljsko srečanje pod Ermanovcem. Spet so se obujali spomini na nekdanje čase. Domačini pa so dobili občutek, da se jih soborci, ki so se zadrževali tu med vojno, še vedno spominjajo.
Slišati je bilo, da si domačini še želijo takih srečanj. Mislim pa tudi, da bo ZB NOV Trebija, ki je že doslej delovala zelo aktivno, znala prisluhniti tem željam. In prav bi bilo tako!
J. Govekar
Gradbeno podjetje Graditelj iz Kamnika ima v Stranjah stranske obrate kot je separacija, betonarna, železo-krivski obrat, mehanične delavnice, strojni park in centralno skladišče. »Zemljišče na katerem so ti objekti, smo odvzeli Bistrici, kajti tod je bilo poplavno področje,« je pojasnil direktor podjetja. Na tem prostoru bi radi zgradili še garaže za vozni park podjetja, toda ni še znano, če bo glede na varnostni pas to dovoljeno.
Na separaciji v Stranjah smo srečali Andreja Kregarja iz Stahovice, ki je šofer pri Graditelju. Za vestno delo je dobil pred kratkim denarno nagrado in še ročno uro. Glede tega je Kregar dejal:
»šofer sem že od leta 1953. Od 1965. leta vozim 7-tonski tovornjak FAP, s katerim sem prevozil že 200.000 km. Morda to ni mnogo, toda v tem času nisem imel nobene, niti najmanjše okvare na to-
Z novim letom poštne številke
Ze prihodnji mesec ali točneje od 1. januarja 1971 bodo jugoslovanska poštna podjetja uvedla na poštnih pošiljkah posebne poštne številke. Pri paketnih pošiljkah se uporabljajo številke v naslovu že sedaj, številka vsake pošte v naslovu bo omogočila hitrejše delo na poštah. Novi sistem pa bo posebno dobrodošel tudi ustanovam, ki uporabljajo elektronsko obdelavo podatkov kot so SDK in velika podjetja. Namesto imen pošt bodo številke, ki jih kompjuterji lahko sprejemajo.
Slovenska poštna podjetja so že izdala poseben priročnik s številkami vseh pošt v Jugoslaviji. Te priročnike so dobile vse delovne organizacije, poslali pa jih bodo tudi vsem gospodinjstvom.
Prvi dve številki vsake pošte sta enaki telefonskim številkam območja nekega poštnega podjetja, vendar brez ničle. Tako oštevilčenje je seveda enostavnejše. Kranj na primer ima karakteristično telefonsko številko 064, pisemska številka pa bo 64000.
Nekatere važnejše pošte imajo tele številke: 61000 Ljubljana, 63000 Celje, 66000 Koper, 62000 Maribor, 68000 Novo mesto, 11000 Beograd, 41000 Zagreb.
Prvi dan seveda ne bodo vsa pisma pravilno naslovljena, to na poštah dobro vedo. Na poštah so zato pripravljeni, da bodo nekaj časa morali popravljati napake in da bo preteklo nekaj časa, dokler bo novi sistem popolnoma stekel.
vornjaku in nobene prometne nesreče. S službo sem zadovoljen.«
Pa srečno vožnjo, tovariš Andrej!
J. Vidic
Nevarne petarde
Zadnje čase lahko v nekaterih kioskih oziroma prodajalnah podjetja Tobak kupimo za določene prilike tako priljubljene petarde. Pravzaprav petarde pri nas niso nobena novost in skoraj reden spremljevalec navdušenih navijačev na nogometnih tekmah in nekaterih drugih prireditvah. Do nedavnega jih je bilo moč nabaviti le v sosednji Avstriji. Zdaj pa jih je podjetje Tobak uvozilo.
In brž so te »igrače« postale vaba za otroke. Z osnovne šole Lucijan Seljak v Kranju so nas obvestili, da so jih učenci že prve dni razgrabili in nekaj časa okrog šole pa tudi v šolskih hodnikih in celo v učilnicah uprizarjali prave »petardne vojne«.
Morda je petarda res zanimiva »igrača«. Vendar pa bi radi opozorili starše, da le ni tako nedolžna. Le majhna nepazljivost ali otroška razigranost že botruje nesreči. Na to namreč opozarja tudi proizvajalec petard. V nemščini je zapisano, naj te igrače ne uporabljajo tisti, ki so mlajši od 18 let. Morda prav zato odločitev podjetja Tobak, ki je uvozil petarde in jih dal v prodajo v kioske, ni najboljša. Toda petarde so v prodaji in vsaj nekaj časa najbrž še bodo.
Vseeno pa menimo, da je opozorilo osnovne šole Lucijan Seljak upravičeno. Prav bi bilo, da bi starši malo pomislili na morebitno nesrečo in tudi na to, da takšne petarde le niso najbolj poceni. Najcenejše stanejo 50 par, najdražje pa menda 350 starih dinarjev.
OBIŠČITE NAŠ PAVILJON NA XI. NOVOLETNEM SEJMU V KRANJU OD 16.-27. XI 1.1970
i i
Jesenice RADIO
9. decembra f rane .-i talij, barv. film NEUKROTLJIVI
10. decembra amer. barv. film OPERACIJA LYSABON
11. decembra angl. barv. film SVETNIK PROTI MAFIJI
Jesenice PLAVŽ
9. decembra amer. barv. film OPERACIJA LYSABON
10. —11. decembra amer. barv. film ZA NJENO LJUBEZEN
Dovje-Mojstrana
9. decembra amer. barv. CS film INŠPEKTOR MADIGAN
Kranjska gora
10.
barv.
decembra franc.-italij. fitlm NEUKROTLJIVI
Javornik DELAVSKI DOM
9. decembra amer. barv. film ZA NJENO LJUBEZEN
Radovljica
9. decembra amer. film ROP BREZ PLENA ob 18. uri, amer. barv. film ZGODBA O LYLAN CLARE ob 20. uri
10. decembra amer. barv. film JEZDEC BREZ MILOSTI ob 20. uri
11. decembra amer. film ROP BREZ PLENA ob 20. uri
Škofja Loka SORA
9. decembra amer. barv. film JEZDEC MAŠČEVALEC ob 18. in 20. uri
10. decembra i talij. barv. film VIDIM GOLO ob 20. uri
11. decembra italij. barv. film VIDIM GOLO ob 18. in 20. uri
murke
L E SCE
Planinska koča
PRI FRANCI JU
na Jakobu
nad Preddvorom
je odprta pozimi ob sobotah popoldne in nedeljah. Topla in mrzla jedila
ZA OBISK SE PRIPORO CA OSKRBNIK.
Železniki OBZORJE
9. decembra italij. barv. film VIDIM GOLO
11. decembra i ta I i j.-nemški barv. film DNEVI JEZE
Kranj CENTER
9. decembra amer. barv. film ZA NJENO LJUBEZEN ob 16., 18. in 20. uri
10. decembra amer. barv. film ZA NJENO LJUBEZEN ob 16., 18. in 20. uri
11. decembra amer. barv. CS film MAC KENNOVO ZLATO ob 16., 18. in 20. uri
Kranj STORŽIČ
9. decembra amer. barv. CS film NOV OBRAZ V PEKLU Ob 17. in 19. uri
10. decembra amer. barv. CS film NOV OBRAZ V PEKLU ob 17. in 19. uri
11. decembra amer. barv. film ZA NJENO LJUBEZEN ob 17. in 19. uri
Tržič
9. decembra amer. film DAMA S KAMELI JAM I ob 17.30 in amer. barv. CS film DR. ŽIVAGO ob 19.30
10. decembra amer. barv. CS film MOJE PESMI — MOJE SANJE ob 17. in 20. uri
11. decembra italij. barv. VV film NUNA IZ MONZE ob 17.20 in 19.30
Kamnik DOM
9. decembra amer. barv. CS film V ZNAMENJU REVOLVERJA ob 1730 in 19.30
10. decembra amer. barv. VV film MAT HELM D REJA RAČUNE ob 17.30, amer. barv. CS film DOKTOR ŽIVAGO ob 19.30
H. decembra amer. barv. V V film MAT HELM UREJA RAČUNE ob 17.30 in 19.30
Obiščite v Beljaku 0
Ekspresso-cafe Rossiello
Villach — Beljak, Hauptplatz 19
Prodaja čokolade, slaščic in žganih pijač
V pralni stroj |Bl|
Vabi na
3-DNEVNO POTOVANJE 2 LETALOM DC-9
v Rim
odhod Brrdk: H. 12. ob 13.15 Povratek: 14. 12. ob 13.45
SILVESTROVANJE
v Piranu,
hotel Punta oonod 31. decembra 1970 ob 16. uri iz Ljubljane, lr8   revolucije, povratek 3. januarja 1971.
ZIMSKE POČITNICE 2 ENOTEDENSKIM ARANŽMAJEM
v Avstriji
D*JLLACH od 30. januarja tto 20. februarja 1971
B£I.O JEZERO od 23. jan. do 20. februarja 1971
Informacije In prijave v '""stičnih poslovalnicah: aKofja  Loka, Radovljica, B1ed, Ljubljana — Subičeva 1.
9ftQDAM
Prodam 8 m suhih DRV. Ziganja vas 45, Tržič 5407
Prodam KRAVO s teletom. Sr. Bela 20, Preddvor 5048
Prodam osem mesecev brejo KRAVO, dobro mlekarico. Erjavec, Pot 9. junij 16, Viž-
marje
5409
Prodam dvobrazdni traktorski PLUG obračalnik znamke KMF v odličnem stanju, vprežno KOSILNICO z žetveno napravo in nekaj suhih »COLARIC«. Sp. Duplje 56 5410
Poceni prodam DNEVNO SOBO. Kranj, Kebetova 1, stanovanje 8 5411
Prodam dva PRAŠIČA, težka po 25 kg. Velesovo 42, Cerklje 5412
Prodam šest tednov stare PUJSKE. Strahinj 18 Naklo 5413
Prodam breje SVINJE. Belina Anton, Tomačevska 13/a, Ljubljana 5414
Prodam 140 kg težkega PRAŠIČA. Cerklje 65 5415
Prodam 6 m suhih HRASTOVIH DRV. Zg. Besnica 16 5431
Prodam dva PRAŠIČA za zakol. Suha 24, Kranj 5432
Prodam navadno HARMONIKO in električno ritem KITARO. Pipanova cesta 56, Šenčur 5433
Prodam suhe BUTARE. Ilovka 7, Kranj 5434
Prodam KONJA ali zamenjam za KRAVO. Orehek 42, Kranj 5435
Prodam novo tračno ŽAGO in enofazni MOTOR. Prtovč 4, Železniki 5436
Kupim REPOREZNICO. Prebačevo 27, Kranj 5416
Kupim   rabljen   diesel ali bencinski  MOTOR 5 do 10 KM. Zupan, Pivak 4, Naklo 5417
Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Ulica Moše Pij ade — Naslov uredništva In uprave Usta: Kranj Trg revolucije 1 stavba občinske skupšči. ne. — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135 — Telefoni: redakcija 21-835 21-860; uprava lista, tna> looglasna In naročniška služba 22-152. - Naročnl-na: letna 32 polletna 16 din, cena za eno številke 50 para. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10 % popusta. Neplačanih oglasov   ne objavljamo.
STANOVANJA
rlBMIlOTlIMIIMilllilllilll Hi
Iščem večjo mirno SOBO s posebnim vhodom, najraje podstrešno v starem delu Kranja — tudi kupim. Ponudbe poslati pod »Arhitekt — samski« 5421
Mirna, solidna intelektualka, srednjih let, samska, išče stanovanje ali sobo, po možnosti s posebnim vhodom v Kranju, najraje na Zlatem polju ali bližini. Naslov v oglasnem oddelku 5422
Oddam opremljeno SOBO. Ponudbe poslati pod »škofjeloška cesta« 5423
ŽENITVE
Osamljen, 33 let, s svojim stanovanjem, zaposlen, želim spoznati sebi primerno dekle, resnega značaja, privlačne zunanjosti do 35 let starosti. Po možnosti prosim za sliko, proti vrnitvi. Ponudbe poslati pod »Oglasi se, ne bo ti žal« 5426
ZAHVALE
ZAHVALA ZA POMOČ. Za
h valj u jemo se gasilcem iz Kranja in Kokrice za pomoč pri gašenju požara, ko nam je dne 27. novembra pogorel dol gospodarskega poslopja. Prav tako hvala gasilcem s Primsikovega, sosedom in sorodnikom za nudeno pomoč v nesreči. Vehovčevi iz Rupe pri Kranju 5425
; MOTORNA VOZILA
Ugodno prodam FIAT 1300. Zg. Bitnje 14, Zabnica. Ogled vsak dan dopoldne ali v nedeljo 5418
Oddam GARAŽO. Stara cesta 17, Kranj 5419
Prodam AMI 6, letnik 1967. Naslov v oglasnem oddelku 5420
to
Iščem TRIO za silvestrovanje. Gostilna Zaje, Lahovče, Cerklje 5427
SVEŽA JAJCA po reklamni ceni do začetka valilne sezone prodaja vsako sredo in soboto VALILNICA v  NAKLEM  pri Kranju
Cenjenim gostom sporočam, da bo 12. decembra GOSTILNA pri CILKI, Zg. Brnik, zaprta. 5428
Prevzamem prek zime vsa GRADBENA DELA. Sprejmem tudi naročila za leto 1971. Arifa Jusuf, zidarski in fasadarski obrtnik, Kolodvorska 35, Bled 5429
Nujno potrebujem 2000 din POSOJILA. Vrnem v štirih mesecih z obrestmi. Naslov v oglasnem oddelku 5430
IZGUBLJENO u—ili umnim......iimhi ni
V nedeljo, 29. novembra, sem na poti Stražišče—Pševo izgubil DALJNOGLED. Poštenega najditelja prosim, da ga proti visoki nagradi vrne. Bratuša, Zlatnarjeva 9, Stražišče, Kranj 5424
Zahvala
Ob boleči izgubi naše drage sestre in nenadomestljive tete
IVANE URBANC
Bavantove tete
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za obisk in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala tudi g. župniku, gasilskemu društvu, društvu upokojencev in dr. Hribcr-niku za obiske na domu. Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom za pomoč v težkih urah. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: sestra Magdalena, brata Martin in Matija z družinama ter nečaki Janko, Johanca, Marica in
Katica z družinami
IKOS
industrija kovinske opreme
in strojev
Kranj
vabi k sodelovanju sodelavca za prosto delovno mesto
vodjo finančne službe
Pogoji: visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri ali srednja strokovna izobrazba z večletno prakso na enakih ali sorodnih delovnih mestih. Kandidati naj vlože prošnje z opisom dosedanjega dela in ostalimi dokazili na naslov: IKOS, Kranj, Savska cesta 22 s pripisom »Za razpisno komisijo«. Vloge sprejemamo 15 dni od dneva objave.
Komisija za razpis in sklepanje delovnih razmerij
Triglav konfekcija
Kranj
razpisuje v skladu z določili 157. člena statuta reelekcijo naslednjih delovnih mest:
1. vodjo tehnične službe
2. vodjo računovodske službe
Obenem razglaša prosto delovno mesto:
3. trgovskega potnika za Slovenijo
Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih 5e naslednje pogoje:
pod L: najmanj srednja strokovna izobrazba tekstilne smeri in 10-letna praksa v stroki. Višja ali visoka izobrazba tekstilne smeri z najmanj 5-letno prakso v stroki;
pod 2.: najmanj srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri z 10-letno prakso v delovnih organizacijah, od tega najmanj 5 let na odgovornih delovnih mestih računovodstva;
pod 3.: visoko kvalificiran trgovski delavec tekstilne smeri, poskusno dtlo je tri mesece.
Vloge  se  vlože v  tajništvu  zavoda  do vštetega
19. decembra 1970.
POŽARA
OTROK SKOČIL PRED AVTOMOBIL
Na Kidričevi cesti v škof j i Loki je v soboto, 5. decembra, nekaj čez osmo uro zvečer voznik osebnega avtomobila Andrej Pečnik z Zirovskega vrha zadel 11-letnega Janeza Harija iz Škofje Loke. Nesreča se je pripetila, ko je deček bežal pred mlajšim fantom preoblečenim v parkeljna. Avtomobil je otroka podrl, tako da si je zlomil desno nogo v kolenu. Voznik ni otroku nudil prve pomoči in je odpeljal naprej, ne da bi o nesreči koga obvestil. Vzroke nesreče še raziskujejo.
STALA JE NA CESTI
V Jaslicah na cesti prvega reda med Naklom in Bistrico Je v soboto zvečer voznik osebnega avtomobila Janko Dobre |z Kovorja pri Tržiču zadel 25-letno Frančiško Por, ki je stala na desni polovici vozišča in stopala avtomobile. Nesreča se je pripetila, ko je voznik Dobre prehiteval neki avtomobil, pri tem pa je zadel Porovo. V nesreči je bila hudo ranjena, da je takoj umrla.
NESREĆA NA PERAŠKEM MOSTU
V nedeljo, 6. decembra, nekaj po dvanajsti uri je na mostu čez Peračico voznik osebnega avtomobila Ivan Balon iz Štor pri Celju iz neznanega vzroka zapeljal na levo stran ceste in trčil v drsno ograjo. Avtomobil je zasukalo za 180 stopinj, pri tem pa je z zadnjim delom še enkrat trčil v ograjo. Po 32 metrih prevračanja po cesti je avtomobil obstal na strehi. Sopotnica Karolina Balon je bila takoj mrtva. Voznik in sopotnika Janez Svetelšek in Antonija Svetclšek so bili huje ranjeni, le sopotnica Roza Tratnik jc bila laže. škode je za 26.000 din.
AVTOMOBIL TRČIL V HIŠO
V nedeljo, 6. decembra, popoldne je v žabnici voznik osebnega avtomobila 26-Ietni Vid Zupančič iz škofje Loke z neprimerno hitrostjo vozil čez most v Žabnlci. Avtomobil je začelo zanašati in jc čelno trčil v hišo št. 33. Sopotnica Saša šprajc je bila v nesreči huje ranjena, Marija Perne pa laže. Odpeljali so ju v ljubljansko bolnišnico. Voznik jc vozil brez vozniškega izpita, škode je za 3000 din. L. M.
Vnela se je električna grelna blazina
Kranj, 8. decembra — Malo po 15. uri se je v stanovanju Macarolovlh na Sejmišču 2 nenadoma vnela električna grelna blazina. D. Macarol je blazino polila z vodo in jo dala na hodnik, zaradi česar bi skoraj prišlo do požara; vnel se je namreč papir, še pravočasno so prihiteli kranjski poklicni gasilci in skupaj s stanovalci pogasili. Po približni oceni je škode za okrog 50 starih tisočakov.
A. Z.
Pogorelo ostrešje
V ponedeljek, 7. decembra, nekaj po polnoči je začela goreti hiša Pavle Bolčlna iz Podhoma pri Bledu. Ogenj Je nastal v podstrešni sobi, ko se je zaradi razgrete peči (ga-šperčka) vnela lesena stena. Pogorelo je ostrešje, 3 tone sena ter sobna oprema, škode je za 35.000 din.
Zahvala
Vsem, ki ste našega dragega
Janeza Sušnika
iz Sp. Bcsnice 43
spremili na zadnji poti, darovali cvetje in nam izrazili sožalje iskrena hvala. Posebna zahvala dr. J. Bajžlju ter sosedom in prijateljem za nesebično pomoč.
Sp. Besnica, 7. decembra 1970
Sušnikovi
Zahvala
Ob bridki in prerani izgubi naše dobre mamice, sestre in tetke
Anice Parte
se iskr-no zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, ji poklonili vence in cvetje ter izrekli sožalje. Posebna zahvala dr. Zgajnarju za njegovo skrb v bolezni, iskrena hvala vsem sosedom za vso pomoč ob smrti ter pevcem DU Kranj, Jezersko in g. župniku.
Žalujoči: sin Jože, sestra Minka s sinom Izidorjem, Ivana z družino, brat Franc z družino, nečakinja Trudi z družino in drugo sorodstvo
Jezersko, Jesenice, 3. decembra 1970
i: Kako parkirati ? ■■
Temeljni zakon o varnosti cestnega prometa in pravilnik o pravilih cestnega prometa določata, kje hi ■■     kako sme voznik parkirati vozilo. S temi predpisi pa je tudi dovolj jasno povedano, kje in kako voznik ne sme ■■    parkirati vozila.
Ne bom našteval posameznih določil navedenih pred-■■ pisov, ker je v prid vsakemu vozniku, da se s temi predpisi kakorkoli seznani, saj je znano, da nepoznavanje cestno prometnih predpisov ne opravičuje pre-krška, gre pa tudi pri parkiranju več ali manj za za' vestne kršitve.
Da ne bi stvari posploševali, si raje pobliže oglejmo, kako je s parkiranjem v Kranju. Kot v drugih mestih so tudi v Kranju določene prometne površine namenjene za ustavljanje in parkiranje vozil — javni parkirni prostori — kar je označeno s prometnimi znaki in označbami (boksi za parkiranje). Na ta način so določeni javni parkirni prostori brez časovne omejitve parkiranja in s časovno omejitvijo parkiranja, časovna omejitev parkiranja je potrebna predvsem na tistih parkirnih prostorih, kjer je vsakodnevna in celodnevna koncentracija vozil velika in je prav s časovno omejitvijo parkiranja omogočeno izmenično parkiranje vozil. Na takem parkiranem prostoru mora voznik upoštevati časovno omejitev parkiranja s tem, da postavi na vidnem mestu parkiranega vozila kazalec parkirnega časa (parkirne ure) in označi čas, kdaj je vozilo par-kiral ter odpelje vozilo s tistega mesta do takrat, k° izteče za parkiranje dovoljen čas. V Kranju se to n« izvaja.
Prav tako vozniki ne upoštevajo cestno prometne znake »Prepovedano ustavljanje in parkiranje«. Če je 9 takim znakom to prepovedano na določenem odseku ceste ali ulice, ob kateri so pločniki za pešce, in Je voznik parkiral na pločniku ob tej cesti, je s tem storil dva prekrška, ker je parkiral na pločniku in ker ni upošteval znaka o prepovedi parkiranja. Parkiranje na pločnikih in hodnikih za pešce je prepovedano, lti sicer tudi tam, kjer je hodnik za pešce označen t vzdolžno neprekinjeno belo črto. Voznik, ki je parkira na takem mestu Je prav tako storil dva prekrška, ker je parkiral na hodniku za pešce pri tem pa zapelja preko polne črte, ki loči vozišče od hodnika za pešce.
Ni redek pojav, da voznik parkira vozilo na kraju« kjer je na vozišču ali v parkirnem boksu označen kar pomeni, da je parkiranje prepovedano, to pa 1 pred vhodnimi vrati v stavbe ali na dvorišča, ki Jj lastniki uporabljajo tudi za garaži ran je lastnih voz' • Ker že govorimo o parkiranju, Je prav, da pomish" mo tudi na čimbolj še izkoriščanje parkirne površine-To pa velja še predvsem tam, kjer to ni označeno boksi za parkiranje. Vozilo bomo parkirali na primer oddaljenosti od že parkiranega drugega vozila, ne Pa tako, da je med parkiranimi vozili večja
neizkoriščena
površina, vendar pa ne tolikšna, da bi zadostovala z parkiranje še enega vozila. Pri tem je treba misliti n to, da tudi drugi vozniki potrebujejo prostor za par«1 ranje. Toliko o tem.
čeprav to, na kar nameravam opozoriti voznike, spada k problematiki parkiranja, pa vendar ne bo več naslednje opozorilo: S premestitvijo avtobusne P staje (začasne), ki je med Stošičevo ulico in Cesto je na delu C. JLA postajališče za avtobuse, kar i označeno z boksi. Na tistem delu ceste JLA kjer ^ boksi za avtobuse, sta dva vozna pasova namenjena avtobuse (gledano Iz smeri semaforji v smeri cen ■* mesta oz. smer Ljubljana), in sicer prvi vozni pas ustavljanje avtobusov, drugi vozni pas pa za uv°*Lrj izvoz avtobusov v bokse na postajališču, to je iz s,n semaforskega križišča tudi označeno s cestno prom nim znakom za razvrščanje vozil.
Kako se bomo torej ravnali, Če vozimo iz smeri mafora v stari del mesta Kranja, če smo od sem««° pripeljali po prvem oz. drugem voznem pasu, m°raoZji upoštevati ce::tno prometni znak za razvrščanje vctjj in označbe na vozišču ter pravočasno zapeljati na j vozni pas in mimo avtobusnega postajališča vozi ^ tem (tretjem) voznem pasu ne pa po drugem voz gjj pasu tik ob avtobusnem postajališču oz. ob s'°^e|<( avtobusih, če nismo vozili tako, smo storili Pr^rr jj pri tem pa prav nič pomislili na pešca — potni* ',A nam v vsakem trenutku lahko stopi izza ustavlj avtobusa pred naše vozilo. g Ob koncu naj povem še to, da je s postajo ^e Kranj dogovorjeno, da bodo delavci milice v tl)o poostreno nadzirali, koliko vozniki upoštevajo c^ri. prometno signalizacijo — pa naj bo to glede Pa ,,u, nja ali kjerkoli In proU kršilcem represivno ukrei>
M. MaŽgon
ŠS Planika : ŠS Davorin Jenko Cerklje 3,4 : 4,5
V počastitev dneva ropub-l&e so se pomerili šahisti sindikalne podružnice SS Planika in šahovska sekcija Davorin Jenko Cerklje. Zmagali so gostje s točko prednosti.
Rezultati: Rozman : Mcžek ki, Udir : Marko 1:0, Stagar j dr. Mezek remi, Pogačnik : Ciperle 1:0, Turk : De-želaik 0:1, Stegne : Plevel remi, Žlindra : Ml. Deželak 0:1, V- Udir : Kmetic remi.
Po končanem dvoboju so
člani šahovske sekcije Planike na rednem občnem zboru pregledali delo v preteklem obdobju. V letošnjem letu so njihovi člani dosegli nekaj dobrih uspehov. Tako so osvojili pivo mesto na sindikalnem prvenstvu Kranja, bili prvi v svoji skupini na sindikalnem prvenstvu Slovenije v Bohinju, na prvenstvu usnjarjev v Tržiču pa so zasedli odlično drugo mesto.
F. Stagar
Zmaga in poraz za Lesce in Borca
Namizni tenis v Krizah
Pred dnevi so imeli prvenstvo v namiznem tenisu taborniki odreda Križka gora — Križe. Nastopilo je 22 igralcev in igralk. Med tabornicami je bila najboljša M. Zu-
pančič. Zelo izenačena in razburljiva igra se je odvijala pri fantih, kjer je z enakim številom točk, a z boljšo razliko v setih zmagal D. Zepič pred J. Zepičem in Primožičem.
V nedeljo se je nadaljevalo tekmovanje v slovenski šahovski ligi. Gorenjski ekipi Borec in Lesce sta tokrat igrali v Domžalah.
Posamezni rezultati: BOROVNICA : LESCE 2,5:5,5 (Ljajič : Mali 0:1, Gradišnik : Harinski 0:1, Zupane : Prc-strl 0:1, Jerič : Vrečko 0:1,
Kegljanje
Jesenice tretje
V Trbovljah je bilo letošnje državno prvenstvo v borbenih igrah, na katerem je sodelovalo 24 ekip. Naslov prvaka je osvojil splitski Poštar. Najboljši predstavnik Slove-
nije je bila ekipa Jesenic, ki je zasedla tretje mesto. Kranjski Triglav je bil tokrat šesti, ekipa Ljubelja pa se je uvrstila na trinajsto mesto.
J. J.
Odbojkarski turnir olimpijskih nad
Prva zvezna hokejska liga
Kranjska gora rešena izpada
Za praznik republike jc bil v Zagrebu odbojkarski turnir »olimpijskih nad« za mladince in mladinke. Na turnirju sta nastopili tudi slovenski reprezentanci, ki pa sta obrakrat zasedli zadnje mesto. Člani odbojkarskega kluba Jesenice so imeli pri mladincih tri predstavnike — Arha, Božiča in Strnada, pri mladinkah pa Fiilipajevo.
Dvanajstčlanska selektorja komisija je ocenjevala igro vseh igralcev na turnirju in na osnovi le-te so sestali spisek reprezenitantov oiimpijskih nad. Med njimi g šest predstavnikov SR BlH, Šest SRH ter dva pred-
stavnika SR Srbije in en predstavnik Slovenije — Jeseničan Slavko Božič. Lahko se zgodi, da bodo Jeseničani imeli svojega predstavnika na prihodnjih letnih olimpijskih igrah leta 1972 v Miin-chnu. Z. Felc
Pred dnevi je bilo odigrano predzadnje kolo v zvezni hokejski ligi. Presenečenje je pripravila Kranjska gora, ki je v Ljubljani premagala s 6:4 Slavijo in se tako pred zadnjim kolom rešila i pada iz I. zvezne lige. Ekipa večkratnega državnega prvaka Jesenice pa je v Zagrebu premagala Medveščak s 5:2.
Naslov državnega prvaka so že osvojili hokejisti Jesenic, ki bodo skoraj zanesljivo končali prvenstvo brez izgubljene točke. i go-
ra je sedaj na pc':m mestu, vendar ima še realne možnosti za uvrstitev na četrto mesto. V zadnjem kohi se bosta pomerila med seboj gorenjska pretls'pv^ika Kranjska gora : Jesenice.
J. J.
Košir : Šiftar remi, Čuk i Simčič 0:1, Sivic : Goričnik 1:0, Jerajeva : Butoračeva 1:0, LESCE : DOMŽALE 2:6 (Mali : Ivačič 0:1, Harinski : Vav-petič 0:1, Prestrl : Cizelj 0:1, Vrečko : Karnar 1:0, Sterle : Lorbek 1:0, Simčič : Trebu-šak 0:1, Goričnik : Križelj 0:1, Butarčeva : Dedičeva 0:1).
DOMŽALE : BOREC 7:1 (Ivančič : Bukovac 1:0, Vavpe-tič : Čopič 1:0, Cizelj : Naglic 1:0, Karnar : Djordjević remi, Lorbek : Vojičič 1:0, Trebušak : Stagar 1:0, Križelj : Sire remi, Dedičeva : Piree-va 1:0), BOROVNICA : BOREC 2:6 (Ljajič : Bukovac 0:1, Gradišnik : Čopič 0:1, Zupane : Naglic remi, Jerič : Djordjevič 0:1, Košir : Vojičič 0:1, Zrimšek : Stagar 0:1, čuk : Sire remi, Jerajeva : Pirčeva 1:0).
V nedeljo bo na sporedu zadnje kolo, ki bo v Kranju. Ekipa iz Lesc se bo dopoldne pomerila z ekipo Zmaja iz Ljubljane, Kranjčani pa bodo igrali proti Novemu mestu. Popoldne istega dne bosta na sporedu naslednja dvoboja: Lesce : Novo mesto. Zmaj : Borec. *
F. Stagar
Tokrat praznih rok
V drugem kolu slovenske judo lige so se na Jesenicah srečale ekipe Branika, Trigla-
Pionirska namiznoteniška šola v Stražišču
Nasledniki Čadeževe in Freliha
Že več kot petnajst let v Stražišču deluje skromen na-miznoteniški kolektiv NTK Kranj. Ko se govori o namiznem tenisu v Kranju, vsi v
glavnem mislijo na Triglav, mnogokrat pa se pri tem pozablja na igralce iz Straži-šča. Mnogi pozabljajo, da je Ema Čadcž igrala v državni
reprezentanci, da je bil Riki Frelih mladinski državni prvak, da je ekipa Kranja igrala pred štirimi leti v prvi zvezni ligi. Z odhodom najboljših igralcev so klub zapustili tudi najzaslužnejši športni delavci. Padec namiznega tenisa v Stražišču je bil očiten. Letos igralci Kranja ne igrajo v republiški ligi. V klubu so ostali samo mladi. Mladi igrajo in vodijo klub. Funkcijo predsednika opravlja 21-letni Stane Tadina. Vso pozornost po svečajo mladim igralcem in igralkam. Organizirano imajo namiznoteniško šolo, v kateri je 70 mladih namiznoteni-ških igralcev in igralk. Vodi jo neumoren trener Anton Novak. Edini problem šole jc pomanjkanje prostora. Trenirajo dvakrat tedensko. Vsi bi želeli igrati, toda za vse ni mesta. Miloš, Franc, Marko, Vili, Jana, Nika, Mojca, Silva, Tanja... so glavne »zvezde šole«. Morda bo nekdo od njih v naslednjih sezonah šel po stopinjah Eme Cadež in Rikija Freliha.
P. Didič
va in Jesenic. Br~-" " premagal oba nasprotnika: Jesenice s 4:2 in Triglav s 3:2. Gorenjski derbi pa so Jeseničani odločili v svojo korist s 5:1.
Nedvomno je Triglav po odličnih rezultatih v lanski sezoni letos zopet v veliki krizi. Za to je kriva v veliki meri neresnost mlajših tekmovalcev, ki ne morejo nepripravljeni uspešno zamenjati starejših tekmovalcev. Da je kriza res velika, dokazuje tudi nastop veterana Sifkovi-ča, ki se je že pred sedmimi leti poslovil od aktivnega nastopanja v judu. Na žalost pa so rezultate »krojili«, kot vedno, tudi tokrat sodniki. Odločitve sodnika Carinska iz Maribora so naletele pri vseh na ostre proteste. Oškodoval je obe gorenjski ekipi in v veliki meri pripomogel k zmagi Branika, ki tako trenutno zavzema prvo mesto v skupni razvrstitvi. J. Rojšek
Šah
V decembru Vojičič
Na šahovskem turnirju kranjskega Borca za mesec december je nastopilo 14 igralcev. Prvo mesto je osvojil Radko Vojičič z 11,5 točke pred Murovcem 11 in Nagli-čem 8,5 itd.
F. Stagaf
1oP	r	asa nje
3 6	d	govori
Nekateri poklici postajajo v dr.našnjem času vse manj zanmivi, čeprav bi jih zaradi njihove pomembnosti morala družba bolj ceniti. Eden takih poklicev je dimnikar-stvo. Le še malo je mladih ljudi, ki se hočejo izučiti tega poklica. Povprašali smo tri uslužbence Dimnikarskega podjetja v Kranju, kaj sami menijo o svojem poklicu in o problemih, ki so s tem poklicem povezani.
Janez Mir, direktor dimnikarskega podjetja:
»Za dimnikarje je največ dela pozimi. Po pravilih bi morali vsake dva meseca omesti vse dimnike, vendar pa vsega tega dela ne zmoremo. V našem podjetju dela 17 dimnikarjev, potrebovali
pa bi jih vsaj 25. Le tako bi uspeli na vsem področju treh občin opraviti delo, tako kot je treba. Novih delavcev pa ne moremo dobiti. Mlajši se ne odločajo za ta poklic. Vsak se hitro naveliča in odide v tovarno. Vajenci dobe pri nas tudi po 50 starih tisočakov nagrade, kljub temu pa na razpise ni odziva. Morda bo bolje sedaj, ko za uk ne bo potrebna popolna osemletka. Delo dimnikarja ni posebno težko, res pa je, da je črno.«
Berce Filip, dimnikar iz Škofje Loke:
»Že štirinajst let sem dimnikar in še nikoli mi ni bilo žal, da sem se odločil za ta poklic. Ze v osnovni šoli sem vedel, kaj bom postal. Delo je sicer včasih tudi težko, vendar pa, v katerem poklicu pa   ni   neprijetnih reči.
Poklic je treba vzeti tak kot je. Poleti imamo manj dela, pozimi pa se naš delovni k kar raztegne na ves dan. Imamo le opoldanski odmor, nato pa spet do večera. Po kosilu gospodinje nekoliko prenehajo kuriti v štedilnikih,
tako da lahko dimnikar opravi svoje delo. Če bi imel sina, mu ne bi branil postati dimnikar, če bi to hotel.«
Anton Bratuša, dimnikar iz Kranja:
»Dimnikarji imamo razdeljeno vsak svoje področje. Včasih res ni prijetno zjutraj sesti na kolo in se v mrazu in dežju odpeljati na delo. Drugi sedejo v avto, mi pa še v avtobus ne smemo, če bi še enkrat izbiral poklic, bi se za dimnikarja gotovo ne odločil. Praznikov skoraj ne poznamo, ker" v tistih dneh čistimo dimne naprave po tovarnah. Ljudje se jezijo na nas, ker bolj na redko pridemo. Pa kaj, ko nas je premalo. V bodoče pa sploh slabo
kaže in prav skrbi me, kaj bo potem, ko bomo mi starejši prenehali delati. Saje pa bo vedno treba ometati, vsaj za sedaj še ne kaže, da bo kaj kmalu drugače.«
L. M.
Tudi gostišče v Podnartu bi lahko pripomoglo k hitrejšemu razvoju turizma na tem podroft* ju — Foto: F. Perdan ■
Avto-moto društvo Podnart je letos uredilo tudi okolico doma — Foto: F. Perdan
AMD Podnart gradi kleparsko delavnico
stali znani že celo zunaj Gorenjske.
Ko smo se med obiskom J dolini Lipnice pogovarjali o delu avto-moto društva z n katerimi   vozniki motornio vozli, so nam zaupali, da * z dosedanjim programom storitvami društva zelo zadovoljni.
A.
Avto-moto društvo Podnart je eno najboljših v Sloveniji. To Je sicer zelo laskava ocena, ki pa smo jo že nekajkrat slišali. Zakaj? Društvo ima precej članov, saj je v krajevni skupnosti danes že precej redka hiša, kjer ne bi imeli »motoriziranega konjička«. Menda na češnjicl in na Poljšici ni hiše, kjer ne bi imeli avtomobila. Ponekod pa Imajo Še celo po dva. Večji del prebivalcev s tega področja je namreč zaposlenih v bližnjih tovarnah: Iskra Otoče,   Iskra   Lipnica, Plamen
Kropa, Kemična tovarna Podnart in drugje.
Prav zato se je avto-moto društvo že pred časom odločilo, da bo uredilo v domu servis za svoje člane. Za zdaj je v domu AMD mehanična in avtoličarska delavnica, pred kratkim pa so se odločili, da bodo zraven doma zgradili še kleparsko delavnico. V obeh delavnicah imajo že sedaj veliko dela, čeprav je zaposlenih devet ljudi. Pa tudi cene za popravilo avtomobilov so zelo ugodne, tako da so s svojimi storitvami po-
Eurostar za embalažo Iskre
Danes (v torek) so na tiskovni konferenci gospodarske zbornice Slovenije obvestili novinarje, da je Evropska federacija za pakiranje dodelila nagrado Eurostar podjetju Iskra Commerce za prodajno embalažo za kino projektor Iskra-8-super. Evropska federacija za pakiranje je obenem tudi pokrovitelj in pobudnik natečaja za
najvišje evropsko priznanje za embalažo. Na letošnjem natečaju Je sodelovalo 14 evropskih držav.
Nagrada za Iskrlno embalažo je obenem velik uspeh podjetja Invalid iz Škofje Loke, Id je to embalažo izdelalo. Priznanje je bilo podeljeno letos novembra v Parizu. J. Vidic