Esperanto in zveza narodov.* V odeovor e. tov. P. Golobiču Cemu zavračate. česar nisem trdiil? Zveze narodov niti nisem omerfi ker ona ni ling-vistična. temveč politična instanca. 7'ežko ie verieti. da bi kak diplomat poznal esD. slovnico kamo-li da bi se Esp-a posluževal. Kai pa n'e vredno. če Zveza n. pr. drueirn Druporoča učiti se Es.p-a, "a sama za ne mara rabiti? Sicer ie pa trditev. da ie Zveza Rripoznala Espo za mednarodn1!1 ieziik, iV trte zvita kar vedo tisti ki spreiemaio ¦informaciie ne le od espistov. tnarveč. tudi od drue':ri strani. Pri Zvezi ie zaposlen dr. E. Privat. ki ie obenem prezidento de Universala Esperanto Asooio in ta. mož porabliia vsak triik. da bi doseeel Espo Ikak ipapirnati uspeh. Ko b; »Učit Tov.« ne bil z drueim gfradivom Rreoblože>n bi tu priobčil tozadevno korespondenco s tamlki Zveze Kar se tiče slovnice in rabe Espa, velia ravno tako za Ido. Izpraševalne komisije obsto.iaio tudi: za Ido. kjer jih * Želja mnoa:ih čitateliev ie. da zaklhičvmo tudi to debato. na kar — prosimo — naj se tudi esr. dopisnik1! ozira.io. Uredništvo. pa še ni. se lahko vsak čas uvedeio. Konerrese ima.io tudi Idist'11. letos od 1. do 4. aveusta n ,pr. v Prasi! Zakai da »Društvo brzoiava« ori .zadtiieTn koneresn v Parizu š e n lic s^p r e i e 1 o tudi Ida kot »une langue claire«, to bi vedel poiasnitl dr. E. Privat. bi se ie omdi kot nedelegat trudil za — kulisami! Espiisti Ra zamolčuieio. da moraio za brzoiav ptsati drue" alfabet kot ea vdbče raibiio. Sicer ie v nekaterih državah n. pr. v Švici, Ido že zdavno RriDUŠoen k brzoiavlianJu kot razločein '¦'.n iasen iezik. S 1. novembrom bo dovolien tudi še drueod. ker se Ido priporoča zboj? svoiib lastnosti brez kričave nropaeande. Vi trdite, da ie Espo logioen iezik, Vaši inozemski somišlienikti pa očitaio ravno Idu prestroero lo^ik o. Le en primer! V »Literatura Mondo« Nr. 6, 1925. čitam med drueim sledeče: ».... V resnici sfovoreč Espo. se čutimo v priietnn nemarnosti (neeliffence). dočim strašno losični Ido stiska kakor tesna obleka. v kater1;1 se komai more hoditi.« Torei Rred loeiko ie espiste strah i.n uč'itelii nai bi pomasali iztrebiti š.? to trohico lo^iikp s sveta. kolikor ie še nahajamo!! Velik' misleci vseh vekov bi potem zastoni živeli! Napram nerazsodni rnnožici trde espisti. da ie Ido lp za intelitrente lahek, a ne tudi za prJprostesra človeka Resnica pa ie d a ie Ido tudi za neizobraženca z e 1 o 1 a h e k kar se m tiče niejjovega besedišča, ie pa umevno. da se Ido. ki hoee !izražati vse dobro in iasno. ne more ozirati na duševne revčke. ki preko 2—3000 besed ne sprav»o pod kapo! Jezikovno "zobraženi ?e. tovariši pa že po zadniič Dodanjh brimerih lahko sodiio. kater; iezik da ie »une lanaoie plus claire« ali Espo ali Ido. .1. Kovačič.