Pot do hiše pod streho je spričo zapletenih postopkov pri pridobivanju še vedno (pre)dolga! ZAKAJ OBČANI ČAKAJO  NA ODGOVORE SVOJIH VLOG?
Pogled v občutljivost nekega dela
jim v bodoče ne bo treba več toliko prito-ževati čez delo komiteja, saj pomeni ta razgovor tudi obvezo za izpolnjevanje dolžnosti članov delovne skupnosti in ne samo uveljavljanje njihovih pravic. Prav gotovo pa bodo trdni temelji samouprav-nih odnosov med delavci, ki jih bodo po-stavili v kar najkrajšem času, najboljša podlaga in zagotovilo za dobro opravljanje vsakodnevnih nalog in dolžnosti.
Mojca Kaučič
Ne bi se veliko zmotili, če bi rekli, da je med vsefni upravnimi organi občinske skupščine prav Komite za urejanje prosto-ra in varstvo okolja pod najmočnejšim drobnogledom občanov in najpogosteje predmet kritik in nezadovoljstva prebival-cev naše občine. Dejstvo je namreč, da so prav člani tega komiteja pomemben dejav-nik pri odločanju o enem najvažnejših vprašanj v življenju občanov - njihovi »strehi nad glavo«.                       •
Za občane, ki želijo graditi ali obnoviti hfšo, postaviti novo gospodarsko poslopje in še kaj, ni pomembno v kakšnih pogojih in kako člani komiteja delajo, ampak samo to, kako hitro (in če se le da tudi pozitivno) bodo rešene njihove vloge za pridobitev gradbene dokumentacije.
Morda bi bilo slišati manj pikrih pri-pomb na delo urbanistov v naši občini, če bi občani pomislili (ali morda sploh vedeli) da rešitev vlog ni odvisna samo od občin-skih upravnih organov, ampak tudi uskla-jenega dela občine, viškega Zavoda za urejanje stavbnih zemljišč, Zavoda za družbeni razvoj Ljubljane in še koga. Morda bi bili občani bolj prizanesljivi in bolj potrpežljivi.
Zaostanek dolg sedem let
Reševanje vlog za pridobitev zemljišča-za gradnjo, lokacijske dokumentacije, po-stopki za pridobivanje zemljišča... je v zadnjem letu ali dveh postalo hitrejše in boljše, še vedno pa ni vse tako, kot bi lahko bilo in bi moralo biti. Delavci Komi-teja so namreč v zaostanku z delom, ven-dar ne samo po svoji krivdi, ampak so mnogo stvari »podedovali« po svojih predhodnikih. Tako še sedaj rešujejo vlo-ge zadnjih sedmih let. Če bi v enem letu hoteli narediti vse zamujeno, bi moral en referent mesečno rešiti dvanajst vlog, se-veda poleg tistih štirinajstih, ki jih sedaj povprečno na mesec obdela. To bi pome-nilo skoraj podvojitev dela, ki bi bilo kljub izkoriščenju vseh »notranjih rezerv«, še vedno preobsežno.
Neurejena urbanistična dokumentacija, zastareli zakoni o urbanističnem planira-nju, pomanjkanje prostorskih planov in zazidalnih načrtov, delo zelo zavira. Veli-ko dodatnega dela imajo urbanisti tudi zaradi pomanjkanja zazidljivih površin in zaradi tega vedno številnejših prošenj za izjemne dovolitve gradenj. Samo letos so jih dobili že 220.
Delo urbanistov je terensko, vendar v naši občini pogoji niso najbolj roznati, saj ni na voljo hiti enega avtomobila, ki bi ga lahko porabili za odhod na teren, kadar je to potrebno. Avto bi torej nujno potreba-vali. Prav tako pa bi nujno potrebovali boljšo notranjo organizacijo dela in boljše
sodelovanje z ostalimi delovnimi skup-nostmi, ki se ukvarjajo s prostorskim ure-janjem naše občine.
Med temi je tudi Zavod za urejanje stavbnih zemljišč Vič, ki je, kot je bilo -slišati iz pogovora s člani Komiteja za ure-janje prostora in varstvo okolja, marsikdaj precej zavrl delo članov Komiteja in jim naložil precej dodatnega dela. Verjetno bi odkrit in temeljit razgovor med obema delovnima skupnostma pomagal odpraviti številne težave in nesoglasja. Vse to pa je tudi predpogoj za boljše delo.
Pogoji dela niso rožnati
Vse, kar bomo povedali v naslednjih vrsticah, naj ne zveni kot opravičilo za ne najboljšedelo Komiteja za urejanje pro-stora, je pa prav gotovo med pomembnimi vzroki za tako stanje. Člani Komiteja ima-jo slabe prostorske pogoje za delo, prema-lo pisarn in prostora za shranjevanje doku-mentacije. Slaba je tudi organizacija dela v vsej občinski stavbi, saj potuje pošta od vložišča do urbanistov tudi po več dni. Za
Občan lahko pomaga
Ob tem pa ne moremo mimo dejstva, da bi tudi občani sami lahko marsikaj storili za krajšo čakalno dobo na gradbeno do-kumentacijo. Pogosto se namreč stvari zavlečejo tudi zato, ker občani ne prine-sejo vsega, kar bi morali. Pa potuje po-tem poštaz občine k občanu in nazaj, medtem pa ne pretečejo samo dnevi, ampak tedni.
pisanje odgovorov na vloge občanov in vse ostalo administrativno delo morajo iskati strojepiske po vsej hiši, člani ene delovne skupine delajo v več različnih nadstropjih, malicajo na svojih delovnih mestih, ker drugje nimajo kje... Delavci si bodo v prihodnje zelo prizadevali, da bi se te ra-zmere izboljšale, s tem pa tudi njihovo delo.
Med najpomembnejšimi stvarmi pa je, da imajo občutek, da samoupravljanje še ni zaživelo v taki meri kot v marsikateri drugi delovni organizaciji in da je informi-ranost slaba. Vse to so precej hude pritož-be in zaslužijo vso pozornost celotne sa-moupravne delovne skupnosti.
Marsikaj bi še lahko našteli — dobrega in slabega - v zvezi z delom Komiteja za urejanje okolja, vendar kar težko vse, kar so njegovi člani povedali na razgovoru z novim predsednikom našega izvršnega sveta Jožkom Vučemilom. Ze pobuda za tak razgovor je lahko opora članom komi-teja, da se bodo njihove delovne razmere izboljšale, pa tudi opora občanom, da se