štev. 35 — Leto VII. PTUJ, 3. septembra 1954 Glasile Socialistične zveze delovnih ljudi za ptujski okraj TeONimo IK OPRAVA rlUJ PREStRKOVA » - rELtPtIK STEH J5i CEROVN) RACUlI PRI MARODN! BAJU KI PODRUŽNICA PTUJ STEV *43-T 206 SICJOje UREDNI&IU OOiiOl - OOOOVORNi UREDNIK »RABL JOZC IOR0P1SO« KV VRAČAMO - TISKA ItARIBOR^KA TISKARNA UmJA NAROCNOIA 500 011* POLLETNA 250 DIM ČETRTLETIJ A 125 DIM PoIHnina platen« v i;otoTtnl Cena din 10.— ? soboto ob 16. uri bo otvoritev III. okfifiie gospodarske razstave v Ptuiu Jutri, v soboto, 4. septembra t. 1., ob 16. uri bo slovesna otvo- ritev III. ptujske okrajne go- spodarske razstave v prostorih Mladike in na njenem dvorii^u. Na to slovesnost je Ptuj dobro pripravljen. Mesto je p>olno za- stav, plakatov in drugih vidnih znamenj, ki smo jih vajeni ob tfadicionalnih ptujskih razsta- vah. Čeprav je prvi mimo in čeprav je veliko delovnih ljudi prejelo plače, v trgovinah ni prevelikega navala kot običaj- no ob prvem, ker vsakdo hrani denarce za ra2:stavne dni, ko bo na razpolago vse, kar bo pože- lelo oko. Težko bo najti mešča- na ali okolišana, ki ga ne bi privabila na razstavo vabljiva agitacija in propaganda. Raz- stavni odbor se je nadvse raz- veselil sporočila, da je Direkcija železnic odobrila na vseh pro- gah v državi 25% popusta, ki bo vezan na izpolnitev olarazca K13 in na potrditev na raz- stavnem prostoru. V zvezi s tem vprašanjem je bilo nekaj časa dokaj nevolje. Popust na želez- nici je še vedno pomenil ugod- nost, ki so se je ob podobnih priložnostih ljudje radi poslu- ževali. Z depešo je bilo rešeno tudi to -vprašanje. Ob otvoritvi bomo videli v Ptuju vsaj nekaj od 500 povab- ljenih najvidnejših osebnosti naše republike in vse vodilne osebnosti in mnogo delovnih ljudi iz okraja, ki bodo v so- boto popoldne in lahko celo noč do nedelje zjutraj prvi gostje in prvi ocenjevalci truda, prizade- vanja, žrtev in uspehov raz- stavnega odbora in delovnih kolektivov, ki so se potrudili prikazati veliko razliko od tega, kar je bilo pred tremi leti in kar je sedaj, zlasti F>a izboljša- nje kvalitete naših izdelkov ter odbire sortimentov, ki nedvom- no v celoti odgovarjajo našim današnjim potrebam. Po vseh pripravah sodeč bo- do v vseh razstavnih paviljonih zastopniki raznih podjetij, obra- tov in delavnic, ki bodo lahko ogledovalcem pojasnjevali po- sebnosti izdelave posameznih izdelkov, izbor materiala in ostalo. Obiskovalci razstav se danes več ne zadovoljujejo sa- mo z ogledom predmetov in z TaJto je bilo ob DL razstavi imeni firm, temveč hočejo ve- deti več kot povedo razstavljeni predmeti sami. Priprave so zahtevale več mi- lijonov investicij, ki pa niso bili zaman žrtvovani. To se vidi po vsej ureditvi razstavnih prostoroh v zgradbi kot na dvorišču. Mladima arhitektoma je uspelo s ptujsko razstavo uresničiti vrsto novih zamisli razstavnega odbora in njiju sa- mih ter vnesti nekaj najsodob- nejšega okusa v zunanji videz razstave. Oko natančnega ogle- dovalca bo gotovo našlo vsako novost in posebnost. Razumljivo je, da je bilo težko dobiti j>odrobne podatke od predsednika razstavnega od- bora, od odbornikov ali raz- stavljalcev samih, saj so vsi skrivali tiho željo, zbrati ra razstavo vse najlepše in naj- boljše in o vsem molčati vse do otvoritve, ko si bodo gostje lahko vse sami ogledali in tudi ocenili, da jim je bilo res vse po volji in okusu. Presenetiti je bila tiha želja vseh in ta se jim bo prav gotovo tudi izpol- nila. Vsem gostom in obiskovalcem razstave kličemo »DOBRODO- ŠLI!« in jim želimo ob ogledu razstavnih prostorov kot ob za- državanju na veseličnem in za- bavnem prostoru prav mnogo zabave in prijetnih srečanj s prijatelji in znanci. VJ. Za odvoz premoga je potrebna rudniku Šega boljša cesta Uprava rudnika Sega th rc»- no prizadeva, da bi prižlo čim- prej do iireditve ceste do rud- nika Sega, ker bi to pomenilo olajšanje transporta nafcopane- ga in prodanega v3«>kokvalitet_ nega premoga iz tega rudnika. Ob sedanjem stanju ceste in globokih razvoionih jarkih je odvažanje nakopanega i>remoga otežkočcsiiO, ker prihaja pri prevažanju tovorov do težjih okvar avtomobilov in traktor- jev. Uprava rudnika je pripffav- Ijena prispevati k stroškom za ureditev te ceste in za zgradi- tev mostiča primeren znesek. Delo bi bilo olajšano glede na bližnji kamnolom s kvalitetnim mateiialom. Zanj bi bilo po- trebno sedaj najeti nekaj pri- ložnostnih delavcev, ki bi rade volje opravili težko delo v kam- nolomu, zlasti če se upošteva, da bi lahko po urejeni cesti izvažali tudi gramoiz za ceste, kar b,- pomenilo zaposlitev za nekaj ljudi, na drugi strami pa zmanjšanje strožfcov za cestno upravo. Ureditev te ceste bd koiriiStiki tudi lizpeljavi ceste Sega—Boč pr,oti Rogaišlifi Sla- tini. Vse okoliščine govorijo, da bi bilo koristno to delo opra- vtitj Se jeseni pred nalivi, bla- tom in ostalimi težavami. Predsedn k Tuičile Dželol Bayai v Jugoslavi]! Reka, 1. sept. Na obali Jugo- slovanske mornarice in na re- ških ulicah se ie zbralo včeraj nad 30.000 ljudi, med njimi tudi prebivalstvo Opatije. Kraljeviče, Crikvenice in okoliških krajev, i Ko se je jahta »SavanHie« pri- / bližala reškemu pristanišču, so / obalne baterije pozdravile pred- sednika republike Turčije Džc- lala Bayarja z 21 častnimi stre- li. S turških ladij so odgovorili s pomorskim pozdravom. Jahta »Savarone« in rušilci turške In jugoslovan&ke vojne mornarice, ki jo spremljajo, so se nato za- sidrali kake pol milje pred re- škim pristaniščem. Med pristajanjem ladje so na nabrežje »1. maja« prispeli vi- soki državni funkcionarji s pod- predsednikom Zveznega izvrš- nega sveta Rodoljubom Colako- vlčem na čelu, kakor tudi pred- stavniki turškega veleposla- ništva v Beogradu. V motorni čoln jugoslovanske vojne mor. narice je stopil zatem turški veleposlanik v Beogradu g. Agah Axel in se odpeljal do jahte »Savarone«, za njim pa se Je odpeljal do jahte še komandant jugoslov. vojne mornarice vi- ceadmiral Mate Jerkovič, bi je pozdravil visokega gosta. Nato So prišli na jahto »Sa- varone« visoki jugoslov. funk- cionarji, med njimi Rodoljub Colakovič, ki je v imenu pred- sednika republike Josipa Broza- Tita želel predsednika zavezni- ške Turčije Dželalu Bayarjn In njegovemu spremstvu dobro- došlico. Ob tej priloinosti so predsedniku turške republike predstavili prisotne funkcionar- je, nato pa je preds. g. Dželal nayar predstavil Rodoljubu Co- lakoviču In drugim člane svo- jega spremstva. Kaj lioste v delt m Osfrežnem in spotoma na Ostrožno? Na Ostrožnem se bodo zopet zbntli Tomšičevci, Slandrovci, borci Kozjanskega in Lackove- ga odreda, Šercerjeve brieade in drugih enot. Zbrali se bod-o tudi izseljenci, ki se jih že tudi veli- ko število pripravlja na Ostrož- no. Na zborovanje 19. septembra bodo prišle partizanske patrulje iz vseh strani Štajerske, ki bodo spotoma obiskale družine borcev in jih ponekod tudi obdarile. Pred tribuno, na kateri bo tovariš Tito, bodo postrojeni preživeli borci Pohorskega bata- ljona, Druge grupe odredov. Šti- rinajste divizije, Zidanškove, Tomšičeve brigade in ostalih enot. Na velikem zbornem prostoru se bodo zbrali sto tisoči Sloven- cev in gostov iz bratskih repu- blik kar bo r pozo ril - vsem skri- tim sovražnikom doma in v svetu na njihovo bedno in zgre- šeno naziranje. da na Štajer- skem ni Slovencev, ki so ga i>o- skušali uveljavljati z najpod- lejšimi zločini, da bi zbrisali slovenska ljudstvo s sveta in da bi napravili Štajersko za najbolj čisto nemško deželo. Na Ostrožnem bomo pokazali 2 velikim političnim zborova- njem tega dela Slovenije vsem ki se jim še skomina pn naši zemlji da smo borbeno Uiid- stvo, ki ceni in ruva S krvjo pri- bor jeno svcbcdo. ★ — Bogato okrašeno Celje, ki bo v zastavah in cvetju, pol- no slavolokov in mlajev. Okrasi- tev sama bo pripravljena po po- sebnih načrtih. — Več razstav v Celju, ki jih pripravljajo razna društva. Raz- stavo pripravljajo tudi filatelisti, totoamaterji, edinice JLA in dru- gi. Razstave bodo odprte od 17. septembra dopoldne. — Informacijske pisarne na Ostrožnem bodo pomagale ude- ležencem v vseh vprašanjih. 6 informacijskih pisarn bo na vžeh dohodnih cestah na Ostrožno. — Po večjih celjskih izložbah bodo razstavljene slike iz NOB, ki so jih zbrale organizacije ZB NOV Celje, Maribor, Ptuj, Slovenj Gradec. Trbovlje in Krško. — V soboto 18. 9. bo ob 18. uri v Mestnem parku promenad- ni koncert, ob 20. uri pa na ob- novljenem Kocenovem trgu gle- dališka predstava »Pod svobod- nim soncem«. V soboto zvečer okrog 20.30 l>o velik ognjemet na Ostrožnem. — V nedeljo 19. 9. bo ob 16. uri velik letalski miting v Levcu. — V 19 obcestnih paviljonih v Celju in v številnih paviljonih v Ostrožnem bodo na razpolago vsakovrstne jestvlne in pijače. Ob gašenju žeje bo mogoče ku- piti za 30 din spominski kozarec, izdelek steklarne v Hrastniku. — Ves program prireditev na Ostrožnem bo razviden iz vodi- ča, ki bo pripravljen in bo na proda DO nizki ceni. Trg Središče ob Dravi Kmelovalci lohko pričakuiefo v prihodniem letu davčne olajšave Ali bodo kmetovalci poznali višino davka na zaietku 3-li morda šele prot; koncu leta, ni eno in isto. Nasprotno. Za kme- tovalca je zelo važno, da je se- znanjen s svojo davčno obvez- nostjo že v začetku leta. Edino tako lahko pravočasno predvidi, kaj in kolik© naj bi pridelal v letu. In ne samo to. Za limete je vsekakor še bolj važno, da bodo višino davka določili v skladu z dejanskimi naravnim: in gospodarskimi možnostmi njegove ix>sesti, ne Pa na oko. To sta dve v resnici važni na- čeli, na katerih dejansko pre- težno tudi sloni novi davčn; si- stem. VZPODBUDA ZA VECJE DONOSE Ena izmed glavnih tez plana za prihodnje leto se glasi, da je treba povečati donose z uve- ljavljanjem sodobnih agroteh- ničnih in zootehničnih ukrepov. Druga teza se glasi, da Je treba čimbolj spodbuditi gospodarsko zainteresiranost proizvajalcev glede večjega prizadevanja, da bi izboljšali kmetijstvo. Novi davčni sistem povezuje o.be tezi, saj teži za tem, da bi kmetijske proizvajalce čimbolj vzpodbu- dil k takšnemu delu. V prihodnje dohodkov od in- dustrijskih kultur ali sočlvja no bodo obdavčevali posebej. Novi davčni sistem predvideva, da bodo obračunali kmetovalci do- hodek od celotnega poljedelstva, in sicer na podlag.; donosa žita. Podobno je tudi v živinoreji, kajti tudi tu ne bodo dohodkov, na pr. od čebelarstva, perutni- narstva in podobno obračunavali posebej pri ugotavljanju dohod- kov — seveda če gre za po- glaviten i>oklic Vse to dejansko spodbuja kmetovalca, da izbolj- šuje proizvodnjo, dvoma, da obdavčenje do- hodkov Po katastru prav tako znatno vpliv^ na kmetijske pro- izvajalce v smeri melioracij, go- jenja sadovnjakov, vinogradov in pogozdovanja manj plodne zemlje. To se da sklepati po re- zultatih, ki so bili že doslej do- seženi v tem oziru, VELIKE OLAJŠAVE V novem načinu obdavčeva- nja so predvidene tudi znatne olajšave za kmetovalce, in sicer ne samo v primeru elementar- nih nezgod kot letos. Veliko bolj Mnimive so tiste olajšave, ki So trajnejše narave. Meliori- rana zemljišča so ei. pr, opro- ščena Za 15 let davka, novi vi- nogradi z domačo trto za 4 do 20 let, novi sadovnjak; za 8, oljčni nasadi pa tudi do 20 let. Vendar bi utegnili v prihod- njem letu davčne olajšave celo razširiti. V osnutku plana je tu- di ta predlog. Tako bi kmeto- valci, ki globoko zorjejo zemljo na jesen za spomladanske kul- ture, plačali samo 50 odstotkov i osnovnega davka. Nj izključeno, da bi takšne olajšave utegnili dati tudi za druga podobna de- la, nedvomno Pa je, da bo drža- va v prihodnjem letu čedalje bolj težila Za tem, da podpre ti- ste kmetovalce, ki izboljšujejo svoja posestva. DA BI NE BILO IZKORIŠČANJA V osnutku družbenega plana je predvideno povečanje kmetij- ske proizvodnje skoroda v vseh panogah, kakor tudi znatno več- ja pomoč kmetovalcem s kre- ditnim; in drugimi sredstvi. Spričo tega je pričakovati tudi večje dohodke na vasi in s tem večjo kupno moč kmetovalcev. 2llato bi lahko razumljivo tudi celoten davek povečali v istem sorazmerju, v katerem se pove- čuje dobiček iz kmetijstva. Zato je v osnutku plana predlagano, naj b- davek individualnih kme- tov v celoti zvišali — osnovne- ga davka pa ne bi bilo treba spremeniti, medtem ko bi do- polnilni davek vendarle morali zvišati. Kmetije, ki uporabljajo tujo delovno silo, so bilo tudi doslej obdavčene. To prakso bodo na- daljevali tudi prihodnje leto. Tako bo zmanjšana možnost iz- koriščanja. Od nedavna uveljavljajo pri nas novi davčni sistem, toda le v manjšem številu okrajev. Zdaj se pripravljajo na uveljavljanje tega sistema v vseh krajih in tako lahko za trdno pričakuje- mo, da bo do konca leta uveden v vsej državi. P. B. Volivce zelo zanima jo sveto^n dogodki in vsakodevna vprcšcina v nedeljo, 29. avgusta t. 1., in prejšnje dni je bilo v ptujskem okraju sedemnajst zborov vo- livcev v vaseh Dravskega polja, ki so se jih udeležili republiški poslanci in okrajni funkcionarji oblasti. Udeležba je bUa dokaj zadovoljiva. Veliko zanimanja so pokazali volivci za sporazum glede Trsta, ki se pripravlja, za velik pomen balkarvske zve- ze, za odnose med Jugoslavijo in SZ, pa tudi za veliko politič- no zborovanje na Ostrožnem. Kot zadnja točka je bU na zborih razgovor o davkih. Ljudem so na nekaj konkret- nih primerih prikazali razliko v odmeri davka po katastru, ki nastaja ravno glede na bo- niteto zemlje ne pa več toliko na površino kot prej. Razum- ljivo je. da je zemlja v različ- nih predelih različno klasiflci- rana. Kolikor pa gre za različ- no klasifikacijo na istem p>od- ročju, je stvar preverjanja ne- katerih primerov. Volivce je na zborih popolno- ma zadovoljila vest, da so for- mirane posebne komisije, ki bodo delale po občinah in bodo na kraju samem spravljale v sklad dejansko stanje s podatki ka- tastra in tako tudi odpravljale nekatere napake, ki so doslej spravljale kmetovalce v nevoljo. V ostaUh krajih bodo zbori voHvcev prihodnjič. Poletna dela so v večjem opravljena in sedaj se zopet kmetovalci laže in raje udeležujejo zborov, saj jih zelo zanima, kaj vse se od- igrava v svetu in kaj se je od- igralo na svetovnem področju v času obilice kmetijskih del. Za obksk lil. okra ne gospedorske razstave v Pli:^.:: Stran 2 Ptuj, 3. septembra 1954 Dijaki, nekaj za vas! Meseca junija t. 1. je potrdil Svet za prosveto in kulturo luRS nov Pravilnik o dolžnostih in pravicah učencev srednjih splošno izobraževalnih in stro^ kovnih šol. Novi pravilnik od- likuje vzgojna širina, ki odgo- varja stopnji družbene zavesti naše mladine in ki jo zahteva nadaljnja demokratizacija na- šega šolstva. V njem ni več za- starelih togiti predpisov in pre- povedi, ki ne prepričujejo, mar- več le zavajajo k zunanji — formalni disciplini. Posredno nakazuje pravilnik naloge in so- cialistične vzgojne metode tudi vzgojiteljem. Zahteva po naj. tesnejšem sodelovanju šolskega prosvetnega kadra s starš,- in organizacijami kaže na odločen odklon vsakršnega birokrat- skega reševanja vzgojnih vpra- šanj. Navedli bomo le najznačilnej- še člene pravilnika v izvlečku. Prvi člen navaja osnovne na- loge dijaikov gimnazije: »Dijaki si morajo prizadevati, da bodo postali izobraženi In kulturni ljudje, borci za graditev so- cializma in za utrjevanje moči FLRJ. Gfoje naj ljubezen do do- movine, ljudstva :n svobode. Utrjujejo naj bratstvo in edin- stvo naših narodov. Z marlji- vim in predanim delom naj se pripravljajo za službo domovini in ljudstvu.« Vedenje dijakov v šoli in zu- naj nje bodi spodO'bno, vljudno rn tovariško. Pozdravljanje uči- teljev, znancev in dijakov med seboj je izraz vljudnosti in to- varištva. Učenci morajo biti čisti in dostojno oblečeni. Ra- zumljivo je, da morajo prepre- čevati šola, dom in organizacL je z vzgojnim delom pojave po- pivanja, igranje za denar in kajenje. Dijaki smejo tudi po »hori legalis« obiskovati kulturne prireditve, ki so samo zvečer (nižješolci le v spremst%ai star- šev ali namestnikov). Kdo sme obiskovati plesne vaje v šoli, določa profesorski zbor, o obis- kih učencev drugih plesnih pri- reditev pa odloča ravnatelj. Obiskovanje pouka. Pravilnik 2:ahteva reden in pravočasen obisk pouka. Izostanek od ure dovoljuje predmetni učitelj, iz- ostanek do treh dni razrednik, daljši izostanek pa po posve- tovanju z razrednikom ravna- telj šole. Neopravičeno izosta- janje se kaznuje. Učenje in ocenjevanje. Učen- ci morajo biti pripravljeni vsak dan za vse predmete po umiku. Ce je učenec iz utemeljenega razloga nepripravljen, se sme opravičiti. O datumih šolskih nalog morajo bit, učenci ob- veščeni vsaj tri dni prej. Te- densko pišejo učenci lahko največ tri šolske naloge, dnev- no največ po eno. Po dnevu, ko ni pouka, ni dovoljeno dati učencem šolskih nalog. Učenci smejo prositi učitelja za po- jasnilo in izražati svojs. mne. nja v zvem z obravnavano učno snovjo. Učitelji so jim dolžni dati primerna pojasnila. Vrste pohval in nagrad: 1. pohvala ravnatelja, 2. pohvala uči teljskega zbora, 3. pohvala organov Ijiidske oblasti. Odlič- ne dijake lahko nagradijo tudi delovna kolektivi in družbene organizacije. Kaznovanje dijakov. Zaracti prekrškov izreka šolska oblast naslednje kazni: 1. ukor razred- nika, 2. ukor razrednega uči- teljskega zbora, 3. ukor ravna- telja, 4. ukor celotnega učitelj- skega zbora, 5. izključitev do konca tekočega ali do konca naslednjega šolskega leta s pra- vico ali brez pravice do oprav^ Ijanja privatnega izpita, 6. traj- na izključitev z zavoda. Ukor razrednika velja do konca pol- letja, drugi ukori pč: do konca šolskega leta. Vsaka kazen se lahko iz utemeljenega razloga zmanjša ali črta. Telesne sra- motilne kazni so zabranjene. Pravilnik predvideva tud; iz- ključitve šoloobveznih dijakov, če ti kljub vzgojnim ukiepom šole negativno vplivajo na so- šolce. Takega dijaka pošlje SPK OLO na ustrezen vzgojni zavod. Učencu, ki ima na koncu leta v vedenju nezadovoljivo ocenio, lahko učiteljski zbor prepove vpis na zavod za naslednje šol- sko leto. Od drugih določb naj orne. nimo še naslednje: Mladoletnim učencem, ki stanujejo pri star- ših in so zaradi slabih družin- skih razmer moralno in zdrav- stveno ogroženi, sta dolžna po- magati s pomočjo pristojnih or- ganizacij šodski odbor in Dru- štvo prijateljev mladine. Učenci smejo ustanavljati svoja društva, krožke in so lahko vključeni v družbene or- ganizacije. Ustanovitev društva ali krožka potrdi ravnatelj po prijavi ustanovitefljev oziroma po morebitnih pravilih. Ponarejanje dijaških knjižic, šolskih spričeval in drugih šol- skih dokumentov se kaznuje po teh pravilih in po zakonu. ★ Novi pravilnik o dolžnostih in pravicah dijakov naj prispe- va k ustvarjanju tovariškega vzdušja, razvijanju demokratič- nih odnosov, kolektivne odgo- vornosti in zavestne discipline na naših srednjih šolah. DVA MILIJONA DIN ZA VZGOJO TOPOLOVIH NASA- DOV IN DRUGO DEJAVNOST Uprava za gozdarstvo LRS je odobrila OLO Ptuj za 1954 iz republiškega gozdnega sklada za vzgojo topolovih nasadov 1 milijon dinarjev in za ostale gozdarske dejavnosti 1 milijon din, pri čemer so že vštete do- tacije, ki so bile doslej odobre- ne in morebiti že nakazane. otroških dcc Zvezni Izvršni svet je izdal »Odlok o potrdilih o premoženj- skem stanju upravičencev do otrf>škega dodatka«, Uradni list FLRJ št, 29-1954. Po tem odloku so vsi upravičenci d» stalnih dodatkov xa otroke, ki prejema- jo zaradi dohodnine od kmetij- skega posestva /nižane dodatke, dolžni predložiti do dne 1. okto- bra 1954 pristojnim okrajnim zavodom za socialno zavarova- nje POTRDILA O DOHODNINI OD KMETIJSKEGA POSE- STVA ZA LETO 1354, ter še ne- katere druge podatke. Obrazce potrdil bodo od t»- četiLa septembra t. 1. prodajale občine in Uprave za dohodke na okrajnih ljudskih odborih. Obrazce je treba predlo > iti naj- pcprej v potrdiiev občiiibkemu ljudskemu odboru, nato pa upravi za dohodke pri okrajnem ljudskem odboru. Če ima upra- vičenec obdavčene dohodke v več okrajih, je treba predložiti potrdila o dohodkih in davku iz vseh teh okrajev. Za zaposlene upravičence pre- skrbijo potrdila v prvi vrsti de- lodajalci kolektivno. Upravičen- ci, ki so uživali pokojnine ali invalidnine, sj preskrbijo potr- dila sami, kolikor bi to nc storilo Društvo upokojencev ko- leklivno. Izpolnjena potrdila pretllfžijj ZA ZAPOSLENE UPRAVIČEN- CE DELODAJALCI okrajnim zavodom za socialno zavarova- nje tiziroma njihovim pof^ružni- cam in izpostavam po razpore- du, ki ga določijo ti zavodi. UŽIVALCI POKOJNINE IN IN- VALIDNINE po zakonu o so- cialnem zavarovanju predložijo SAMI potrdilo okrajnim zavo- dom Za socialno zavarovanje. Uživalci invalidnine po zakonu o vojaških vojnih invalidih, ki prejemajo otroški dodatek pri invalidnini predložijo potrdiia okrajnim (mestnim) tajništvoj^i za zdravstvo in socialno politi- ko. Upravičencem, ki bi do 1. ok- tobra t 1, ne predložili predpi- sanih potrdil, bo IZPLAČEVA- NJE DODATKOV USTAVLJE- NO, dokler ne predložijo novih potrdil. Pojasnila dajejo okrajni za- vod! za socialno zavarovanje in Zavod za socialno zavarovanje LR Slovenije. Zavod za socialno zavarovanje LR Slovenije. Ob ogledu muzeja obiščite tudi študijsko knjižnico v Ptuju Zaščita fazanov iz vurberške fazanerije Lovska zveza LRS v Ljublja- ni je i>redlagala OLO Ptuj aron- dacijo gojitvenega lovišča »Gr- mada« Vurberk, ki bi se naj zaolcrožilo tako, da bi se pri- ključilo temu lovišču področje KO Zlatoličje in Starše, ki leži med cesto Ptuj—Maribor in Dravo. Po zatrjevanju Lovske zveze gre za lovsike interese vse Slo- venije, ker vzdržuje Lovska zveza v gojitvenem lovišču Gr- mada fazanerijo in goji faza- ne Za vso Slovenijo. Ta fazane- rija leži v neposredni bližini levega brega Drave, s katerega preletavajo zlasti mladi fazani na omenjeno področje na desni strani Drave in obstaja nevar- nost obstre^iitve. Na priključe- nem področju ne do lova na zaščiteno divjad. Namen pred- lagane arondacije je zaščititi rod fazanov. Ta teren bo postal bogat rezervat za lovišče sosed- ne Lovske družine za vso div- jad, ki živi na tem področju. Končno pripominja Lovska zveza Slovenije, da bi v pri- meru opustitve sedanjega ob- sega lovišča odstopila za aron- dacijo predlagano področje lov- ski družini Gornje polje, ki je sedaj prav tako zainteresirana, da pride do arondacije. Gornji predlog bo sicer spro- žil pri lovcih pri2adetega pod- ročja dokaj diskusije, vendar kaže, da jim bo lahko dopove- dati, da se mora tudi njihov interes podrediti širšemu lov- skemu interesu, v tem primeini interesu lovcev vse Slovenije, in menda ni odveč pričakova- ti, da bo do te priključitve kmalu priš' in da bo zaščita veljala že v naj bližnji bodoč- nosti. PZ. O čem se iin|¥eo diskutiro? — Da bi bili gostinski obrati, ki kuhajo za abonentc, prosti vseh obveznosti napram družbi in da bi edino dobiček obratov pripadal družbi. To bi znatno po- cenilo hrano aboncntov. — Da bi se povišale plače ne- kvalificiranih in polkvalificiranih delavcev, ki so izpod povprečja, ker sedanje plače komaj krijejo njihove najnujnejše izdatke pre- hrane. — Da bi glede na možnosti de- lavcev in kmetov za dosego po- trošniških kreditov bili dani ti tu- di osebam zasebnih poklicev kot n. pr. obrtnikom, ker je tudi pri teh mogoče odrediti primerni kriterij kreditne sposobnosti. — Da bi se odkupne cene za krompir regulirale po ponudbi in povpraševanju, pri čemer pa bi morali vsekakor upoštevati pro- izvodne stroške in doseči njihovo kritje. Krompir različne kvalitete in sort naj bi tudi imel različno ceno. Glede na obilnejši pride- lek bi bilo treba pogledati za kupci krompirja tudi v inozem- stvu. — Da bi formirali občine (ko- mune) s takimi gospodarskimi funkcijami, da se bo lahko uspešno in hitro razvijalo in usmerjalo naše gospodarstvo, da bo zagotovljena podpora razvi- janju družbenega upravljanja in ljudski iniciativi na vseh področ- jih družbenega življenja. — Da bi posebna komisija, ki bi jo bilo treba ustanoviti pri LOMO Ptuj pregledala vse se- daj vložene prošnje za stano- vanja in da bi predlagala kriterij Za reševanje teh prošenj (vrstni j red, časovni red, nujnost). Da bi obrtni mojstri, ki kva- litetno vzgajajo vajence, imeli možnost ekonomske stimulaci- je, medtem ko bi naj na drugi strani vzeli pravico do vajencev tistim obrtnim mojstrom, ki va- jence sistematično slabo vzga- jajo. Da bi mogla n^, III. okrajni gospodarski razstavi v Ptuju razstavljati vsa podjetja iz ptuj- skega okraja ne glede na to, ali imajo razprodano proizvodnjo ali ne, ker je dolžnost vseh pod- jetij dn sodelujejo, kadar se prikazuje proizvodnja v ptuj- skem okraju. PTUJCANII Razobesite zastave okrasite iz- ložbe in okna^ očistite pločnike in dvorišča, da bo ves Ptuj res prazničen in vljuden gostitelj obiskovalcev naše razstave. Razstavni odbor Dežurna trgovina v soboto, 4. septembra 1954, v Ptuju trg. podjetje IZBIRA — poslovalnica „Jelen" PTUJ, LACKOVA ULICA Pri vseh potrebah v gospodinjstvu se vedno spomnite na našo poslovalnico »JELEN«, kjer Vas bomo vedno prijazno sprejeli in Vam postregli v Vaše vsestransko zadovoljstvo. Prenočišča ob razstavi Vljudno naprošamo vse Ptujčane, naj prijavijo razpoložljive po- stelje (prenočišča) za čas III. okrajne gospodarske razstave. — Prijave sprejema Informacijska pisarna. Mladika, soba štev. 5. Plačilo za prenočišča po dogovoru v Informac. pisamL Pravočasno se mo olno repico v tem mepecu bomo posejali oljno repico, da bomo imeli pri- hodnjo pomlad dober pridelek. Oljna repica se je pri nas ze. lo udomačila, saj za njo lahko pridelamo še krompir, razne krmilne rastline, ajdo, peso in podobno ter zaradi tega res da največ izmed vseh pridel- kov. Krompir, ki ga pridelamo za oljno repico, ni slabši od onega, ki je bil posajen spo- mladi, temveč nasprotno, dose- gamo večji donos, razen tega je ta krompir odporen za vse bolemi in najboljši fa seme. Krompir da torej polni pride- lek, repica pa je torej še po- vrh. Letošnje leto je bilo v Slo- veniji F>osejano predvsem na državnih posestvih seme oljne repice, ki smo ga uvozili iz Nemčije. To seme je dobro ob- rodilo, saj je bil donos približ- no 1500 do 1800 kg. Ta posestva so bila zelo zadovoljna s to kulturo (Rakičan in Beltinci), ter setev in pridelovanje tega semena priporočajo. Prihodnje leto bo odkupna cena oljni repici 39 din za kg. kot je objavil Zvezni izvršni svet. Nemško seme za oljno repi- co, ki je bilo preizkušeno in razmnoženo pri nas. vam lahko dobavi Oljarna Ljubljana, od katere naj zahtevajo to seme vaše Kmetijske zadruge. Naro- čila pa je poslati takoi. da bo setev lahko brez zadržkov in. Ali je res na svetu preveč vina i Psihologi, ekonomisti in vsi ostali proučevalci ljudske pri- rode se bavijo z vprašanjem, za- kaj se potroši v svetu vedno manj vina zlasti pa v državah, kjer se ga največ pridela. Proučevanje tega vprašanja v organizaciji Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo je po- kazalo, da bo n. pr. imela Fran- cija okrog 17 milijonov hektoli- trov vina iz nove trgatve letine 1953/54, ki jih ne bo mogla po- rabiti niti prodati, medtem ko bo v Španiji verjetno ostalo okrog 7 milijonov hektolitrov vina nepo- trošenih še iz lanskoletnega pri- delka. Pridelek vina v Italiji se vedno bolj približuje predvojne- mu nivoju. Problem, ki nastaja v zvezi s pridelkom vina in z možnostmi domače potrošnje in izvoza, ni- ma na izbiro veliko rešitev. Kaže, da pomeni najboljšo rešitev pri- lagojevanje proizvodnje potre- bam in stimuliranje večje po- trošnje v državah, ki imajo naj- večji pridelek vina. Na drugi strani pa se vidi, da je v med- narodni trgovini bore malo iz- gledov za plasiranje vina. To potrjujejo ugotovitve, da izvaža- jo iz Francije in Italije manj kot 3% pridelanega vina, iz Španije, Avstralije in Južne Afrike pa manj kot 6% in iz Potrtugalske manj kot 12%. Proučevanje problema proiz- vodnje vina je med drugim po- kazalo, da dosega svetovna pro- izvodnja vina glede na povprečje iz let 1951—1953 predvojni nivo — s pridelkom 19,5 milijonov ton letno. Pridelek vina v Italiji in Portugalski je prekoračil pred- vojni nivo, le v Franciji. Španiji in v francoski Severni Afriki glede na povprečja iz let 1948— 1953 predvojnega nivoja ni do- segel. Izven Evrope se kaže vi- den porast pridelka vina tudi v Severni in Južni Ameriki, v Av- straliji in Južni Afriki. ZAKAJ JE VEDNO MANJŠA POTROŠNJA VIN? Ugotovitve glede zmanjšanja potrošnje vin v državah kjer se pridela največ vina v zadnjih 30 letih prisojajo med drugim naj- večji pomen industrializaciji dr- žav in strukturnim spremembam v družbenem življenju. Vedno večja motorizacija in vedno večji krogi^ športnikov, vedno večja proizvodnja brez- alkoholnih pijač, sadnih sokov in marmelad vpliva na razmero- ma manjšo potrošnjo vin v me- stih kot na podeželju, kar tudi potrjuje, da se vedno bolj opa- ža prehajanje s podeželskega na mestni način življenja. Podatki o proizvodnji vin pa tudi izkazujejo, da se pridela največ »običajnih vin«, ki ne pri- dejo v poštev za izvoz in jih po- pijejo pridelovalci sami. Pri kva- litetnih vinih pa ni mogoče mi- mo dejstva, da njihovo prodajo otežujejo razne tarife in davek pa tudi sprememba okusa od sla'dkih vin na okus suhega grozdja. V CEM REŠITEV IZ TEGA POLOŽAJA? Glede na številne predloge, ki jih stavljajo proizvajalci vin go- spodarskim forumom, se v sve- tu resno bavijo z vprašanjem, kako podpreti zanimanje, vino- gradnikov za večjo proizvodnjo vin in kako omogočiti večjo prodajo. To vprašanje rešujejo po' sve- tu dokaj različno. Španiji je n. pr. med drugim vino zaračunano v restavracijah in gostilnah v jedilniku pri jcstvi- nah Švicarji so lansko leto de- cembra izdali posebno uredbo, ki se nanaša na pospeševanje vino- oradništva in na prodajo vin Za to uredbo je bilo povsod m svetu kjer pridelujejo vino, precei za nimanja. Z njo so Švicarji raz- delili zemljo na tri področja, m sicer na a) področje, ki je pri- merno za vinogradništvo, na b) področje, ki je manj primerno za vinogradništvo oziroma, kjer se vinska trta goji že iz tradicije in na c) ostala področja. V smislu te uredbe ne more dobiti državne subvencije ali kredita, kdor hoče saditi vinsko trto izven področ- ja a) in b). To dobivajo vino- gradniki za obnovo vinogradov, ici pridelujejo namizno grozdje in grozdje za izdelavo sadnih sokov. Začenši z letom 1962 bo- do vinogradniki, ki gojijo vinsko trto v področju c) ali ki jo gojijo v področju a) in b) pa se ne po- koravajo določilom uredb o vi- nogradništvu, izključeni od vseh državnih ugodnosti, ki so name- njene kot pomoč vinogradnikom. KAKO JE Z VINOM NA MEDNARODNEM TRŽlSCU? V jjovojni mednarodni trgovi- ni z vinom se opaža povečan uvoz v francoske kolonije, pred- vsem v Zapadno in ekvatorialno Afriko in v združene države Kambodže, Laosa in Vietnama. Glavna trž'šča za vino so države Zapadne Evrope, na katere od- pade več kot 85% količin uvo- ženega vina. Nemčija, Švica, Bel. gija in Švedska so znatno pove- čale svoj uvoz nad predvojno povprečje, medtem sta Anglija in Nizozemska uvoz bistveno zmanjšali. V zadnjih letih je še najresncjši uvoznik Severna Amerika, ki še daje nekaj upa- nja na povečanje uvoza. KOI>TKO VTNA SPIJE POSAMEZNIK? V tem "stoletju je prišlo v le- tih med 1941 do 19^15 najmanj vina na osebo ▼ Franciji in Ita- liji. Povprečna količina na pre- bivalca se je znižala na 87 li- trov, medtem je znašala v letih 1936—40 celih 152 litrov. Do 1952. leta je povprečje zopet na- raslo na 138 litrov, ki pa še vse- eno zaostaja za povprečno doma- čo potrošnjo 163,4 litrov vina na prebivalca v letih 1931—1935. V letih 1941 do 1945 je bila tudi v Italiji najnižja pKJtrošnja vina, in sicer povprečno 74,8 litra na osebo. Razlike v potrošnji med leti 1936—40 in po vojni niso tako velike kot v Franciji. (Fran- cija 152 lirov, Italija 87 litrov). Do 1952. leta je v Italiji potroš- nja narasla po osebi na povpreč- no 95,3 litrov, kar pomeni po- večanje skoraj 5 litrov iznad povprečne potrošnje v letih 1931—35, ki je znašala 90,5 litrov na osebo. IN VPLIV PIVA? Pri primerjanju cen vina in pi- va ter primerjanju proizvodnih stroškov vinogradništva in polje- delstva se vidi, da so veliko ugodnejši pogoji za pridelovanje ječmena za proizvodnjo piva ka- kor pa za vinogradništvo in pri tem ni razlike v Franciji, Italiji, ali drugih državah, ki se bavijo z vinogradništvom in poljedel- stvom. Pridelek ječmena spada tcda' v vrsto vplivov na slabši trg vi- na, čeprav je pridelek ječmena za proizvodnjo piva sedaj še raz- meroma mali (Ugotovitve FAO). V Ameriki porabijo n. pr. letno največ 2 milijona ton 'ečmena za proizvodnjo piva od skupne po- trošnje 100 milijonov ton žita. V Velikj Britaniji porabijo od skupne potrošnje 13 do 14 mili- jonov ton ječmena 1 milijon ton za pivo. v Nemčiji pa 400 000 ton od skupne potrošnje 9 do 10 mM i Jonov ton. s^rjge za naše kmete Brez dvoma knjiga mnogo teže prodira na vas, kakor pa med de- lavce in delovno inteligenco, toda zaradi tega ne smemo in ne moremo trditi, da med kmetij- skimi proizvajalci sploh ni zani- manja za lepe in poučne knjige. Obratno, če kdo, potem ravno kmečko ljudstvo danes prav živo čuti, da je njegov način proiz- vodnje zelo zaostal in nerentabi- len in da mu je poleg obljublje- nih investicijskih kreditov, trak- torjev, kmetijskih strojev in- že- leza potrebno še marsikaj za naprednejšo kmetijsko proizvod- njo. In med temi ni na zadnjem mestu knjiga. Kmetje danes resnično žele dobrih knjig, ki £6 blizu njiho- vim perečim življenjskinj in pro- izvodnim vprašanjem. Zelo si žele zlasti dobrih in poučnih knjig, iz katerih bi lahko črpali koristne napotke za zboljšanje svoje proizvodnje ter imeli tako od njih neposredne koristi. Ali obstajajo pri nas take knjige? Zadružna založba »Kmečka knjiga« v Ljubljani je v nekaj letih svojega delovanja izdala prav lepo število kmetij- skih strokovnih knjig za potrebe naše vasi. Mnoge med njimi so že razprodane, še več pa je — žal — takih, ki so obležale na knjižnih policah skladišč ter niso našle poti v roke kmečkih bralcev katerim so bile name- njene. Kje so vzroki? Brez dvoma je glavna krivda v pomanjkljivi propagandi za knjige na vasi. Premalo ali skoraj nič ni bilo se- stankov, predavanj, občnih zbo- rov in drug'h pr'mernih priredi- tev, ki bi bile izkoriščene tudi za propagando knjig na vasi. Zlasti je bilo na vasi premalo ali sko- raj nič knjižnih razstav ob raz- nih kmetijskih in zadružnih ter drugih primernih prireditvah in razstavah. Tudi podeže'ske knji- garne in zadružne trgovine so doslej mnogo premalo storile v tem oziru. Naš kmet ni — ali vsaj pretež- no ni — navajen, da sam išče in brska za knjigami. Tu rabi po- r č, saj prav rad kupi knjigo, ko jo vidi in ko mu nekdo, ki ga ceni kot uglednega in pamet- nega človeka, priporoči knjico in kratko pojasTii njeno vsebiP'^. Razumljivo je, da pri tem na smejo ostati brezbrižno ob strani niti kmetijski strokovnjaki, niti vaški učitelji in so^oh nihče, ki mu je napredek naše vasi res pri srcu. Kolikor več knjig bo prišlo na vas. tem manj bo zaostalosti na vasi. Uspeh v propaaandi in šir- jenju kniio na vasi na je brez dvoma odv'sen od v^tr^inosti in iznajdljivosti pri tem de^u. Ptuj, 3. septembra 1954 Stran 3 ŠTATERSJ?A V ORBI V gozdu nad Selami in Apa- čami, kake 4 km od Kidričeve- ga, je taborilo spomladi 1944 več borcev Lackove čete. To mirno in tiho zavetje je bilo ob lepih toplih pomladnih dnevih kar prijetno m bi vsak borec za trenutek lahko pozabil, da je v neizprosnem boju s fašističnim okupatorjem Po neprespani no- či, po dolgem pohodu, po akciji ali hajki se ie temu ali onemu v gozdni tišini le za trenutek zatisnilo oko ici je v hipu zasa- njal o davnih prijetnih doživ- ljajih, o svobodi, sreč: in mir- nem delu na polju, v tovarni, v gozdu in na cvetočih travnikih. Stražar j evo ol^o je moralo biti v^dno budno bistro in razsod- no Slišati in poznati je moral vsako prasketaAje, petje ptic in /.avijanje psov. Ko je postala glava lažja, ko je bilo v telesu zopet več moči, jo bilo treba iz- rabiti vsako prilož.iost za čišče- nje orožja, osebno urejanje, pri- pravljanje drv in jestvinter ku- hanje. Ski^hati brez dima ni bila lahka stvar. Dolgo se je včasih vlekel dan, ko so parti- zani čakali na noč, na nočne akcije in pohode. Komaj slišna povelja je bilo treba jasno in točno razumeti, ker ni bilo časa za ponavljanje niti možnosti za gl^asnejše govorjenje. ★ Na zvezo v Vrhlogo bi morala oditi dva partizana. Javila sta se Skala — Šalamun Franc iz Zupečje vasi in Hinko — Vodu- žek Štefan, kmečka sincva s Ptujskega polja. Ubrala sta tiho stransko pot ob Polskavi in sto- pala po njej ne sluteč, da se bližata sovražni zasedi pri tre- tjem mostu pod Ptujsko goro. Dobro skriti zelenci so izza gr- movja prež.;U na žrtvi ki sta se jim nič slabega sluteč pri- bliževah. Ko sta se približala Ha primerne razdaljo, so počili streli. Hinku je zaskelelo, ven- dar je skočn kot srnjak in se ranjen izmaknil, dočim je Skala težko ranjer obležal. Poskušal je vstati si pomagati dalje, vendar m imel več toliko moči, da bi se pomaknil z mesta, kjer je obležal. Od 1. uro ponoči, ko so počili streli, do jutra so hitro potekale ure Ranjenemu Skal: je rojilo po glavi, kako priti iz te zagate kr>ko vzeti zelencem veselje, da niso zaman čakali in prežali Pobegniti? Kako? Oblival ga je znoj od slabosti in zopet stresala mrzlica od bo- lečin, sai je imel prestreljeni obe nogi. »Ko bi bili sedaj naši dečki tukaj, bi vam žc pokazali, prekleta golazen zelena Kaj i^češ tu na naš; zemlji?« si je mislil Skala stiskal zobe in ju- naško prenašal neznosne bole- čine. Misel mu je uhajala vedno znova k skupini v gozd, ki sta jo s HinkoiT. pravkar zapustila. »In Hinko, kje je? Da ga le niso dobili, da bi se vsaj on re- šil in sporočil tovarišem, kje je in kaj je z njim. Da bi le ostal in se dalje tolkel z zelenci in domačimi i,zdajalci.« ★ Preden so Skalo odpeljali z avtom v ptujsko bolnišnico, je ! radovednost prignala na kraj. l^jer je ležal Skala, več ljudi. Po nočnem streljanju so skle- pali, da se je moglo v bližini nekaj zgoditi Neki možakar se je znesel nad Skalo — Šalamu- nom iz Zupečje vasi. Zmerjal je ranjenca s »svinja banditska, rrkni« in skakal po njem s tež- kimi čevlji. Prizadejal mu je nepopisne bolečine. Kakor se je pozneje zvedelo, je imel Skala prestreljeni obe nogi, udrt že- lodec in črevesje. Slednje je bila težka posledica zhašanja nad njegovim ranjenim telesom. ★ Ob 8. uri so naložili Skalo na avto in ga odpeljali v ptujsko bolnišnico Na ranjenega parti- zana je bil takoj opozorjen dr. Rakuš Fran in NOV naklonjeno strežno osebje. Storjeno jo bilo vse. da bi Skala okreval. Ge- stapu se je mudilo, zato ni pu-; stila ranjenca pri miru. Hodili so ga zasliševat v bolnico. Po- skušali . so enkrat, drugič, tre- tjič . Skala je molčal. Na vpra- šanja ni odgovarjal. Odklanjal je hrano. Niti imena ni hotel Dovedati. Bolniški sestri je po- vedal le to da je nek: domačin skakal po njem ko je težko ra- njen ležal na tleh in čakal na svojo rešitev ali konec. Po 14 dneh je Skaia v bolnišnici umrl, ne da bi bil spregovoril besedo, ne da bi zaužil grižljaj hrane. Čas je tekel, ljudje so govo- rili o Skali, o njegovem trplje- nju in junaštvu, pa tudi o možakarju ki si ga je še pri- voščil v najhujši stiski, ki se je spozabil nad ranjenim partiza- nom. Ob velikem političnem zboro- vanju na Ostrožnem se bodo sto tisoč-- patriotov naše svobodne Slovenije spomnili med drugimi tudi Skale in vseh drugih sinov naše domovine, katerih kri Je napajala našo zasužnjeno in končno osvobojeno zemlio. Zenka. Ob ptujski razstavi obiščite Dom ob Dravinji Klasicizem fn lomcntika na Slovenskem v razstavnih prostorih Na- rodne galerije je še vedno od- prta velika zgodovinska raz- stava »Klasicizem in romantika na Slovenskem«. Razstava je zbrala slike, risbe in grafične liste slovenskih umetnikov iz dobe približno 1800—1870. Kla- sicizem predstavljata tudi izven Slovenije znana umetnika Fr. Kavčič in L. Janša z oljnimi slikami, risbami in bakrorezi. Med razstavljenimi umetninami so tudi Langusovi, Tominčevi in Stroj evi portreti znamenitih .osebnosti iz dobe slovenskega narodnega preporoda, med nji- mi Prešerna. Copa. Vraza, dr. Chrobatha z ženo, Luize Pesja- kove, župana Ambroža, Prim- ; čeve Julije in tako dalje. Med ; slikami jih je več, ki doslej I sploh še javno niso bile raz- stavljene. Zanimive so tudi po- krajinske slike A. Karingerja, posebno pa gorske panorame našega koroškega rojaka Marka Pernharta. Razstava, ki predstavlja skrb- no izbran prerez klasicističnega in romantičnega umetniškega ustvarjanja pri Slovencih, je torej zanimiva tudi s kulturno- zgodovinskega stališča. Obisk te zares reprezentativne in po- učne historične razstave je zelo primeren za srednješolsko mla- dino. Da bi si dijaki ljubljanskih in drugih srednjih šol lahko ogledali razstavo, jo je uprava Narodne galerije podaljšala, tako da se ho razstava zaprla dne 20. septembra. S tem bo omogočeno tudi dijakom, da obiščejo to zanimivo prireditev. Na željo preskrbi Narodna galerija tudi strokovno vodstvo. — Obrnite se vsaj dan prej pismeno na upravo Narodne galerije, Prežihova 1, ali pa ustno oz. po telefonu štev. 21-765 ali 21-570. Za dijake znaša skupinska vstopnina 5 din za posameznika. Naročnikom! Zaostankarje prosimo, da nam končno poravnajo zaostalo na- ročnino, ker hočemo redno iz- polnjevati na?e obveznosti do Mariborske tiskarne, ki nam opravlja tiskarske usluge. Naročnikom iz Ptuja, ki so že vnaprej iK>ravnali naročni- no našemu inkasantu, se za uvi- devnost lepo zahvaljujemo. UPRAVA Nočno akcijo v Mokoloh in ur no kurirsko slonico T¥ ^ v prvih mesecih 1945 je bUo partizanstvo že tako razširjeno, da se okupatorski vojaki, žan- darji, gestapovci in domači iz- dajalci nikjer niso čutili več varne, in to niti sredi dneva, kaj šele ponoči. Številne akcije partizanskih edinic so slabile njihovo moralo in moč. Naše ljudstvo se je veselilo skorajš- njega konca vojne, dokončnega izgona okupatorja, obračuna z izdajalci in ponovnega svobod- nega, mirnega življenja. Bilo je 21. februarja 1945 proti večeru. Polovica partizanske čete se je podala proti Stude- nicam, druga pa v Makole. Po dveumem j>ešačenju je bil Tar- zan s partizani v trgu. Najprej je bilo treba izrabiti noč za prekinitev telefonskih zvez s prerezan]em žic, potem pa 2a- sesti položaje oziroma razpo- rediti partizane na svoja mesta. Peščica okupatorjev v Makolah je bila odrezana od sveta. Ob- vestilo, da so v trgu partizani, jih je čisto zmedlo in so skle- nili, da ne bodo začeli borbe. Zasede so bile razpostavljene proti Studenicam, Majšperku in pod cerkvijo blizu okupatorske PKjstojanke. Vsaka zaseda je imela svoj mitraljez. Tarzan je odšel z nekaj par- tizani v trgovino in gostilno. Z aretacijo nekega izdajalca ni bilo mnogo opravka, zato so se lahko takoj lotili praznjenja trgovine. Konji in F>artizani so bili dobro otovorjeni z bogatim plenom za partizansko posto- janko. Aretirani je ostal pod stražo pred hišo, ostali pa so odšli dalje v trg. Prijeti bi mo- rali še enega izdajalca, ki pa ga niso našli doma. V načrtu je bila še občina. Tarzan je odšel z nekaj partizani v zasedo pred okupatorsko postojanko. Ker je bilo vse mimo, je bilo treba ugotoviti, če se sovražnik vendar ne pripravlja za napad. V trgu je bilo sicer mirno, le pes pri okupatorski postojanki je stalno lajal. V zgradbi so pri- žgali luč in jo takoj zopet ugasnili Kazalo je, da ne bo spopada. Strel iz smeri trgovine je od- jeknil v noč. Tarzan je takoj pohitel proti trgovini, priprav- ljen na spopad, ki pa ga ni Jailo, pač pa je stražar ustrelil, ostavila v narodnoosvobodilni zbirki vsem padlim zaslužen in trajen spo- menik, zato naj ne bo svojca za svobode umrlega sorodnika, ki bi ne poiskal fotografije, ka- tera je lahko tudi skupinska, in jo oddal muzeju. Po prefoto- grafiranju bo uprava slike svoj- cem vrnila, na željo tudi pove- čane. Kaj delajo naši štabi za Ostrožno? Zbirajo še prijave za ude- ležbo. Priglašajo se udele- ženci, ki bodo p»otovali na Ostrožno z vlaki, kolesi, mo. torji in avtomobili. Pripravljajo material za po- stavitev slavolokov in mla- jev, koder bodo vozili vlaki in ostala prevozna sredstva. Obiskujejo družine in agiti. rajo za udeležbo na Ostrož- nem, kjer se člani družine še niso prijavili. Zbirajo prijave kmečkih vo- zil in -vpreg za dovoz udele- žencev do najbližjih železni- škiih postaj. Prodajajo značke za Ostrož- no. Dogovarjajo se z vaškimi godbami in pevskimi zbori, da bi skupno odžli na Ostrožno in da bi spotoma »rekli« več domačih. Zbirajo prijave borcev NOV iz štajerskih brigad in daje- jo predloge za odlikovanja borcev Okrajnemu odboru ZB NOV Ptuj. ali si se 2e prijavil za ostrožno? ne odlašaj, pri v02nji bo 75 oost. popust: J. D.ornanjko: Gb 27. SAT ESPERANTSK EM KOMGRESU v Mancyju v četrtek, 29. julija zjutraj, smo v Ljubljani težko pričako- vali etepresn,- vlak in z njim esperantiste iz Zagreba in jih tudi d>čakali. BiV> jih je 30 iz Hrvatske, Bosne in Srbije. Nji- hova družba se je povečala za nas 5 Slovencev, kj smo se jim pridružili. Ob 10. uri smo od- pctovai. Potovanje je bilo prijetno. Sopotniki iz naše družbe, Id so prvič potovali po tej prog; Slo- venije, so občudovali lepote Go- rcn.jske in jih ni motilo to, da so nam spotoma pregledovali potne listine. Vse je bilo v re- du. Iz Jesenic je zdrvel brzec skozi predor in kmalu smo bili na 07,cm.liu sosedno repubMke Avstrije. Vožnja piO Koroški in S^.lno|?r;=«ški je bila zelo zani- miva. Z gorskih velika-nov ?e je svetlikal sneg in škoda, da jp lep razgled motil dpž. Ob 17 ?>0 smo ohc+ali na obmejni pf>st3^i v Salzburgu. ki je bila okra5c«-na z zastavami vseh dr- žav rP'Nc;fje'!py Kontrolni or- sel in že je brzec drvel dalje Po Nemčiji. Ob 20. uri smo pri- speli v Miinchen, kjer smo iz- stopili. Sprejeli so nas esperan- tisti, ki so nam že pripravili brezplačno prenočišče v Sindi- kalnem domu. Naslednji dan s,o nam razkazalj nekatere važnej- še zanimivosti mesta z 1 mili- jon 200.000 prebivalci in 300.000 avtomobili. Neonska razsvetlja- va vseh mogočih barv, različno aranžirane izložbe, velik pro- met in drugo nam jo dokazo- valo, da smo resnično v veli- kem mestu. Občud'>vali smo šte- vilne novogradnje pa tudi ru- ševine iz zadnje vojne. S cer- , kvenega stolpa (Sv. Peter) smo I gledali ob 11. uri ples figur na stolpu mestne hiše. ki so osta- le iz spominov na kugo iz 14. stoletja. Skoraj naravno velike j figure plemičev se zavrte vsak dan ob 11. uri. Z velikim zani- manjem smo si ogledovali tudi veliko tiskamo miinchenskega dnc-vnika, ki natisne dnevno 250.000 izvodov lista in tudi druge publikacije na naimoder- np:^-'b 9tro-i:h in porabi meseč- no 900.000 ton papirja. V tej tiskarni je zaposlenih 1700 uslužbencev s povprečno 240 DM zaslužka tedensko. Kot na- vadno ob takih priložnostih tu- di slikanje ni izostalo. Prijaz- na esperantistka nam je tedaj zamenjala denar, k? ga Je bilo kaj lahko zapravljati. Za 1 DM smo plačali 130 din. V dvorani Sindikalnega doma smo še malo pokramljali. Časa ni bilo veliko, ker je bilo treba odhiteli na postajo in ob 19,05 potovati dalje. Pos^ovili smo se od spremstva in odbrzelj dalje proti zapadu. Nekaj časa smo še mogli opazovati pokrajino, potem pa so nam krajšale čas brleče lučke ob progi ležečih krajev in mest. ki smo jih na- glo puščali za seboj. Augsburg— Ulm—Stuttgart ... Nekaj potni- kov je debatiralo, ostali pa so mežali ali celo spali. Ko smo so bližali nemškemu obmejne- mu mestu Kehlu, je bilo v va- gonu živahnejše, saj je celo za- donela esperantska pesem. Po- novitev kontrolne procedure ni bila nadležna. Kontrolni orga- ni so nais vprašali po nemški valuti. Odgovorili smo jim z našo slivovko, ki se je preveč ne hranijo Vlak nreko Rena v Strassbourg in dalje proti Nancyju, kamor smo potovali, se ie ustavil -b 4. uri zjutraj. Ves vrvež po glavnem mestu lorenske pokrajine Nancyju s 129 000 prebivale, nas je do l-tra-ia zdramil in zdelo se nam je, kot da smo v Parizu, ki je bil ipicer od nas sarn^o 300 km. Kmalu po sprejemu smo lah- ko odšli v dodeljena nam sta- novanja v univerzitetni četrti, v Študentskem domu univerze, v 6 nadstropni zgradbi s 678 sobami s krasnim razgledom po vsej okolici. Zvečer, 31. julija 1954, se nas je zbralo v veliki dvorani Koncertnega doma nad 500 ude. ležoncev kongresa iz 21 držav. Lepo je bilo pogledati na to pi^sano množico delegatov obeh spolov iz vseh strani sveta, iz različnih stanov, družbenih si- stemov jezikov in noš s skupno željo in .smotrom, utreti pot esperantu, jeziku mednarodnega sporazumevanja, miru in sede- lo vem j a ... Naslednji dan je bilo franco- sko časopisje polno slik in be- sedila o otvoritvi 27 SAT kon- gresa, ki je začel ta dan in pre- nehal z de'om s sprejemom pri predsedniku občine in pogo- stitvijo. Preostali del dnevnega časa je bil namenjen ogledu mesta. Sl-edečega dne je bila prva delovna seia ter seje raznih "^^kcij. Jugosl'>va-nc;ki esperanti- ='ti .^o se udeležili seje sindi- katov in na niei raztnimačili naše pred'oge. kako bi bile nai- laže priti do te^ne^^ega sode- lovania med delav^^dmi espe- ran+isti tn doseči postavljeni «;moter. V torf^k. 3 3V^T«:^a so leurthe, ki je bilo. kakor nam je poiasnil župan, zgrajeno ob pomoči prostovoljnega dela de- lavcev velike železarne Ganjen je bil. ko je v koru zadonela v p-speranščini nesem: »Bratje le k soncu, svobodi . . " T^jkai se iram ie priiiT-!i7ilr» skiT^-^rsa I otrok, ki je sodelovala na tem kongresu in je prišla iz Toula, pa tudi druge skupine. Komaj ob 21. uri se je vrnilo v Nancy 7 veldlkih a-vtobusov z delavski- mi esperan tisti. Po večerji so nekateri odšli na predavanje, ostali Pa k počitku,, ki nikdar ni začel pred polnočjo. Vsem nam izletnikom je ugajalo od- kritje, da so mladi in odrasli prebivalci Francije navajeni na cestah ali z oken mahati go- stom v pozdrav. V sredo je bil prav zanimiv ogled novih zgradb delavske občine Tableau, kjer priprav- ljajo za nad 100 družin nova stanovanja v 4—6-nadstropnih blokih. Družina bo lahko v 40 letih odplačala stanovanje, ki je ocenjeno na 2 milijona frankov. Pri odplačevanju upiO- števajo število otrok. Ta obči- na z 2300 prebivalci ima šol- sko poslopje Za predšolske otroke, ki je najraodemeje opremljeno in je stalo 90 mi- lijonov frankov. Za te otroke je v Vogezih lasten počitniški dom, kjer se za enomesečne počitnice otroka plača 1000 frankov. Tam dograjujejo še deš^ko šolo. V tej občini smo bili gostje prijaznega napredne- ga sfK-ialističnega žu-pana. Ob odhodu smo se mu prisrčno zahvalili za prijazen sprejem, ki je konč=)i z zdra-vicamf. .Tugo- '='aviM -n Franciji D^''-'^ nrihodniič. Stran 4 Ptuj, 3. septembra 1954 RAZPOEED kulturnih prireditev Okrajnega festivala Ljudske prosvete v okviru III. gospodarske razstave 4. SEPTEMBER: Okrajno gledališča: ob 20. uri v gledališču: VESEU VECSR. 5. SEPTEMBER: Okrajno gledališče: ob 15. uri v gledališču: VESEU VECER Ob 17. uri na razstavnem pro- storu: Koncert godbe na pihala Svoboda Ptuj (dir. Jakob Stucl). 6. SEPTEMBER: Na razstav, prostoru Obrez: Spevoigra NEZA2EL.E]^^ ZET, tamburaški zbor (vodi I. Haupt). Središče: Pevski koncert (dir. El» Stoki). 7. SEPTEMBER: Na razstav, prostoru: Pevski zbor Muretinci (dir. Ciril Ka- fol); tamburaška sekcija iz Za- gojičev (vodi Janez Zupec). Me- šani zbor iz Podgorcev (dir. Slav- ko Grajfoner). Ob 20. uri v gle- dališču: VESELI VECER. 8. SEPTEMBER: Na razstavnem prostoru: Poje pevski zbor iz Ormoža (dir. Jel- ka Veselic) in tamburaški zbor iz Ormoža. 9. SEPTEMBER: Na razstav, prostoru: pevski koncert moškega in mešanega zbora Svoboda Ptuj (dir. Jože Gregorc) Ob 20. uri v gledali- šču: VESELI VECER. 10. SEPTEMBER: Na razstavnem prostoru: poje moški in mešani zbor iz Starš (dir. Jože Colnarič) in harmoni- karji Svobode Ptuj (vodi Andrej Baša). 11. SEPTEMBER: Na razstav, prostoru: nastopi folklor skupina s Huma »Praz- nik žetve« (vodi Mimica Pišek) in mladinski tamburaški zbor Svobode Ptuj (vodi Franc Hri- bemik). 12. SEPTEMBER: Na razstav prostoru: pojejo združeni moški in mešani zbori s spremljevanjem godb na pi- hala (dir, Jože Gregorc). 13. SEPTEMBER: Na razstav, prostoru: nastopi folklorna skupina Svobode Ptuj (vodi Fred-; Vajsbaher) in godba na pihala iz Središča. 14. SEPTEMBER: Na razstavnem prostoru: poje moški zbor iz Hajd-ne in nastopi folklorna skupina iz Cirkovec (vodi Vinko Korže). 15. SEPTEMBER: Na razstav, prostoru: kurento- vanje in plesi: nastopi folklorna skupina iz Markovec (vodi Jože Strafela) in koncert godbe na pihala Svobode Ptuj (dir. Jakob Stud). 16. SEPTEMBER: Na razstavnem prostoru: i>oje moški in mešani zbor iz Goriš- nice (dir. Stane Stanič) in fol- klorna skupina iz Makol (vodi Julij Lončarič). 17. SEPTEMBER: Na razstavnem prostoru: poje moški zbor Svobode Kidričevo (dir. Branko Rajšter) ;n koncert godbe na pihala Svobode Kidri- čevo (dir Jože Skok). 18. SEPTEMBER: Na razstavnem prostoru: poje moški in mešani zbor iz Vidma in tamburaški zbor iz Vidma (vodi Maks Vaupotič). Vse prireditve na razstavnem prostoru bodo od 17. do 19. ure Vsak torek, četrtek, sobota in nedeljo nastopata na razstavnem prostoru Marulek in Matjašck s »prleškim gučom« V združenih zborih nastopajo: Gorišnica Hajdina, Kidričevo, Muretinci. Majšperk. Podgorci, Ptuj, Obrez, Ormož, Starše, Središče, Vel. Nedelja, Videm in Zctale. Cene na ptujskem živilskem trgu v sredo, 1. septembra 1954 Čebula 25, česen 50 do 60, fižoi luščeni 25, fižol stročji 20, krom- pir 10, paprika 40 do 50, karfi- jola 40. kumare 10 do 15, ku- mare za vlaganje 20 do 25, pe- teršilj 40, pesa rdeča 25, solata endivija 30, solata v glavah 30 špinača 60, zelje v glavah 20 korenček 30 do 40, ohrovt 25 do 30, paradižnik 30 do 40. Ječmen 25, koruza 20, pšenica 30 do 35 oves 25, moka koruzna 30. Ma- slo surovo 400, zaseka 250. Ml< ko 20, smetana 100 do 120, ? 40 do 70. Kokoši 250 do 401 piščanci 200 do 400, purani 700 Breskve 50, grozdje 100, hruškc 30 do 40. jabolka 20 do 30, slive 15 do 30 ringlo 40. Jajca 15, med 280. Š P O R T Nogometni turnir ob III. okrajni gospodarski razstavi v Ptuju Nogometni turnir v Ptuju prične v soboto, 4. septembra 1.1. ob 14. uri. Sodelovali bodo: »Tekstilac« Varaždin, »Mura« Murska Sobota, »Železničar« Ma- ribor, »Kladivar« Celje, »Slobo- da« Cakovec, »Bratstvo« Hrast- nik, »Aluminij« Kidričevo in »Drava« Ptuj. »Drava« Ptuj igra v soboto popoldne prvenstveno nogomet- no tekmo z »Muro« Murska So- bota (turnirska tekma). V nedeljo. 5, septembra t. 1., prcdpoldne, ob 10. uri igra »Alu- minij« Kidričevo proti »Bratstvu« Hrastnik. Popoldne ob 15. uri prične fi- nale nogometnega turnirja. Za zmagovalca turnirja je pri- pravljen prehodni pokal »III. okrajna gospodarska razstava Ptuj«, ki ga obdrži ves čas do prihodnjega turnirja. Odbor iSPORT V goriSnici Preteklo nedeljo je bila v Gorišnici odigrana prijateljska , tekma v odbojki med domačim Se ver jem in Partizanom iz Dor- nave. Zmagala je ekipa Severja z rezultatom 3:1 (15:12, 12:15, ' 17:15, 15:13). on »Partizanov Mart^ovci ob nedavnem nasiopu Za naše gospodinje Kako čistimo okna Snažno stanovanje zahteva, da So čista tudi okna in zrcala. Ko si očistila vsa lesena in kovina- sta okna, začni s por^riivanjem šip. Najprej um;j zgornje zu- nanje, nato zgornje notranje, potem spodnje zunanje in spod- nje notranje šipe. Pripravi si mlačno vodo, kateri dodaj malo kisa, soli ali špirita in vzemi dve krpi. Potem umij s kipo s šip vse madeže. Stegni se po- sebno po kotih, da tudi tam od- straniš madeže. Z drugo, suho krpo steklo zbriši, da bo suho in svetlo. Krpa ne sme puščati nitk. Kadar sije sonce na šipe, jih ne umivaj, ker postanejo motne. Motne šipe postanejo le pro- sojne, če jih zdrgnemo z lane- nim oljem in po nekaj urah iz- mijemo. Za čiščenje šip je pripraven tudi časopisni papir. Vlažno šipo drgni z njim, dokler ni čista. Lahko jo očistiš tudi z zmesjo temeljne krede in vode. Zmes raamažeš na šipo in jo do čistega zbrišeš. Na enak na^čin čistiš tudi s sidolom. Pri umivanju šip z raznimi sredstvi pazi, da ne po- mažeš lesenih delov. Zrcalo najprej zbriši s suho vodo in zbriši s čisto suho krpo, ki ne pušča vlakenc. Ce je zrca- lo zelo umazano, ga namazi kot navadno šipo z zmesjo temeljne krede in vode ali krede in žga- nja, nato zbriši, da se lepo sveti. Prav lahko odstraniš razne ma- deže s krpico, namočeno v špirit. Pri vseh sredstvih pa pazi, da vlaga ne zaide za zrcalno steklo, ker bi ga pokvarila. Motna zrcala zdrgni s cunjico, namočeno v vinskem cvetu, na- kar steklo zdrgni še z usnjem ali mehko krpo. Ogledalo zelo varuj pred vla- go, zato mora biti zrcalno steklo dobro zadelano na spodnji stra- ni s ploščami, ki vlage ne pre- puščajo. Ogledalo tudi «e izpostavljaj neposredni sončn; svetlobi, ker sicer sčasoma oslepi. ir» zavihke pri jopiču likamo z lažjim likaln-kom, ali pa z istim, le da mani pritiskamo. Pri tem podložimo debelo, trdo blazino. Na tej blazini likamo tudi sred- nji del suknjiča al-; jopice. Cez zavihke položimo mokro cunjo in jih potolčemo z roko, dokler so še vroči. Prav tako kot moško obleko zlikamo tudi ženski kostum. Z nekaj vaje si bo lahko vsaka gospodinja prihranila izdatke za likanje pri krojaču. STRUP ZA PODGANE Neka žena je prišla v ptuj- sko lekarno ter zahtevala stru- pa za podgane. »Za koliko?« jo je vpraišala us'!užbenka. »Go- spodična, natančno tega ne vem, kakih trideset podgan je že pri na&i hiši!« je odvrnila žena prostodušno. Nesporazum v ormoški brivnicl je bilo pred vojn^ precej Hrvatov in Slovencev ki so čakali na vrsto. Med čakanjem so živah- no razpravljtili o tK)doči ormo- ški sladkorni tovarni in je ka- zalo, da se ne morejo sporazu- meti. Brivec se je zatopil v delo in ni sledil razgovoru. Eden iz- j med čakajočih ga je vprašal za | mnenje v zvezi s sporom. Mo- i zakar ni do'.g:o pomišljal in je ; rekel: »Ce smem odkrito izra- ziti svoje rrmenje, moram reči, da rajši brijem 10 Hrvatov kot' enega Slovenca!« Navzoče Slo- vence je to razburilo, da so se začeli jeziti na brivca ter so hoteli vedeti, kako to misli. »Ej, možakarji,« je odgovoril brivec mimo. »Brijem rajši de. set Hrvatov kakor enega Slo- venca zato, ker mi deset Hrva- tov da desetkrat toliko msIuž- ka kakor en Slovenec!« Nastal je spLošen smeh in debata o sladkorni tovarni se ni več nadaljevala. Kako likamo moško obleko Pred likanjem moramo obleko najprej temeljito očistiti s tem, da jo stepemo in odstranimo madeže ter vso nesnago, ki se je nabrala za hlačnim robom in v žepih. Prav tako odstranimo tudi vse znake, ki jih mož na- vadno nosi na zavihkih jopiča. Tako pripravljeno obleko po- ložimo na likalno desko, ki smo jo pregrnile z debelo volneno odejo. Poleg deske potrebujemo še okroglo blazino, dobro naba- sano z žagovino. To blazino pod- lagamo pod razne okrogline — prsi, rame. rokave itd. Hlače likamo tako, da spod- nj-: konci hlačnic leže na desni, kjer imamo likalnik. Nikdar ne Ukamo obeh hlačnic hkrati, tem- več vsako posebej. Cim mehkej- še je blago, ki ga likamo, tem- bolj moramo namočiti krpo, ki jo polagamo pri likanju na bla- Ležanje v ptujski bolnišnici in čakanje na zdravje mi je dalo priliko opazovanja najbližje oko- lice. Na zdravnike, medicinsko osebje in paciente sem se že navadil in sem jih iz hvaležnosti, da so dobro gledali name, naj- raje pustil pri miru, pač pa sem postal nehote pozoren na mizarja nekega ptujskega gradbenega podjetja, ki je v bolnišnici »popravljal« okna in vrata. Nanj sem postal fKizoren ravno zato, ker se mi je zdej glede na za- upano mu delo prilično široko- gruden in je uspehe prejšnjega dne vsakodnevno znova kontro- liral. Sam sem začel občudovati okna in vrata in iskati napake, ki bi jih bilo potrebno popra- viti. Začelo Se je vsek dan zju- traj. Najprej je prišel »mojster«, odprl vrata, jih parkrat priprl, jih zopet zaprl in potem tuhtal, kaj jim manjka, ali »zevajo« ali pa se »knap« zapirajo. Z vajcn- go. Ce je Pa blago trdo, tedaj krpo le rahlo zmočimo. »Kolena« na hlačah niso rav- no v okras. Odstranimo jih ta- ko, da FKJsamezno hlačnico do- bro zlikamo in sparimo najprej po sprednji strani. Pri tem pa- zimo, da nam likalnik ne uide čez rob Nato pa hlačnico polo- žimo kakor je treba, da leži šiv na šivu je dobro polikamo z obeh strans čez vlažno krpo in zalikamo vzdolžno okrasno gubo. Kadar se nam blago pod li- kalnikom zasveti, odstranimo lesk tako, da tisti del obleke parimo skozi močno navlaženo krpo. Rokavi ne smejo imeti zali- kanih gub, temveč morajo ostati lepo okrogli. Rant^e^ ovrati^e cem sta se »mučila« dan za dnem, da bi delo bilo v redu opravljeno. Po ugotovitvah, kaj [ vse bo treba storiti na teh ali onih vratih ali oknu, sta segla po orodju. Vajenec je najprej prinesel lestev, ker je spadal v njuno področje tudi pregled »oberlihtov«. Pri pregledu »flig- lov« in »tirštokov« sicer te nista | potrebovala. Nato je morai va- | jenec še po »colštok«, »hamer«, »šnopar«, »cangle« in vrsto dru- gih pripomočkov, zlasti pri vra- tih, kjer sta si morala pomagati z »lajšto«, ali pa, če jima je kje nagajal »šlosverk«. Presneto, še jaz sem se marsičesa naučil pri tem mojstru in bi bilo čudno, če se vajenec ne bi navadi) vseh »strokovnih« izrazov, ki jih niti v vajenski šoli ne sliši. Ta dva sta prišla večkrat gledat ista vrata in okna in je bil tudi po- stopek skoraj vedno isti, zato ni čudno, če mi je ostalo vse tako v glavi. Pred nekai dnevi je bilo delo na veliko začudenje končano. Prišli so novi mojstri, ki so mo- rali to prepleskati kar sta ona dva popravila Po obrazih sem sklepal, da mizarsko delo ni bilo zadovoljivo opravljeno. Ker sem bil dan za dnem bolj zdrav, mi je šlo vedno bolj na živce početje opisanega mojstra in vajenca in končno mi je od- leglo, ko sem zvedel, da ju ne bo več, da pride nekdo drugi, ki bo za njima popravljal. Seveda smo se pacienti vsemu temu smejali in se spraševali, kako le more podjetje pošiljati v bolni- co na delo možakarja, ki ne bo ničesar naučil učenca in še manj naredil bolnici koristi. Najteže je gotovo bolnišnici, ki mora ta- ko »mučeništvo« plačevati kot solidno strokovno delo. Očka »mojster« naj mi ne za- merijo, da sem jih tako pridno opazoval, pa tudi ne vajenec, ki sem ga potihoma občudoval, ka- ko vse razume in uboga svojega »učitelja« in obema zagotavljam, da bosta tudi drugod deležna vse pozornosti okolice, če bosta še kje tako »naglo« in »strokovno« opravljala svoje delo. V. L. PIJANCI IN ŽARNICE Pijanci so podobni električnim žarnicam Nekateri vzdržijo kra- tek čas, drugi pa »svetijo« cele noči. ★ Mamica bi rada spravila sin. ka do zgodnjega vstajanja in mu v ta namen našteje celo vrsto lepih zgledov, med njimi tud: tega: »Zgodnji ptič ujame debelega črva.« Sinko na to: t-Vidiš mamica, debeli črv bi moral ostati dalje časa v po- stelji!« ZAUPANJE t>Ja, Boštjan, kakšnega zanimi- vega ptiča imaš v kletki?«^ »Kako se imenuje, res ne vem. Kupil sem ga zato, ker je trgo- vec rekel, da živi 300 let. Veš, se pa hočem prepričati.*. SAH Brzopotezni turnir za mesec avgust se je končal z zmago tov. Mirka Toša, ki je kot gost sodeloval in dosegel 6 točk. — Slede mu Rudolf, Bohak, Pernat V. s 5 točkami itd. Objave in oglasi PROGRAM FILMOV za mesec september 1954 Od 3. do 6. septembra 1954: »Rdeče nebo nad Montano«, ameriški barvni film; tednik: Filmske novosti 24; od 7. do 9. septembra 1954: »Plačilo za strah«, francoski film; brez tednika; od 10. do 13. septembra 1954: »Trak v luki«, ameriški film; tednik: Plave tišine; od 14. do 16. septembra 1954: »Rio Escondido«, mehiški film; tednik: Filmske novosti 30; od 17. do 20. septembra 1954: »Berlinska zgodba«, angleški film; brez tednika; od 21. do 23. septembra 1954: »Banket tihotapcev«, belgijski film; tednik: Filmske novosti 31; od 24. do 27. septembra 1954: »Vzpon na Mont Everest«, angleški barvni film; tednik: Zedinjenje nacij v Koreji; ZAHVALA Ob ozdravitvi moje težke bo- lezni, pljučne tuberkuloze, se najlepše zahvaljujem bolnišnici Ormož Za vso pomoč, ki sem je bil deležen zlasti s strani ravna- telja tov. dr. Josipa Sušteršiča, ki se je zelo zavzemal za mojo ozdravitev in je v tem prizade- vanju Za vse bolnike pokazal svojo veliko človekoljubnost. Zahvaljujem se za razumeva- nje, pomoč in dobro voljo medi- cinskem in strežnemu osebju, zlasti medicinskim sestram tov. Tončki tov. Mariji in tov Jerici, ki so se trudile, da bi bilo živ- ljenje pacientov v bolnici čim prijetneje ter zdravljenje čim uspešnejše. Janez Sluga, Planjsko p. Majšperk Zahvala Zahvaljujem se vsem sorodni- kom, znancem in prijateljem za izraze sožalja ob nenadomest- ljivi izgubi mojega nepozabnega sina FRANCA SERDINSEK iz Ptuja, 22-letnega ključavničarskega po- močnika Avtokaroserije v Ptuju, ki nas je po težki za vratni bo- lezni 23. avgusta t. 1. za vedno zapustil. Istočasno se zahvaljujem za vence in šopke ter številno spremstvo na zadnji p>oti na Mestno pokopališče v Ptuju, zlasti pa za ganljive poslovilne besede ob odprtem grobu. Za- hvalo dolgu jem tudi pevskemu zboru »Svobode« Ptuj za žalo- stinke in vsem ostalim, ki so mi bili ob tem žalostnem do- godku kakor koli v pomoč. Neutolažljiva mati in ostali sorodnild Odvetnik FRANJO ALlC v Ptu- i ju je preselil svojo p^s-^rno s j Kvedrovega trga 3 v Vcšnja- I kovo ulico 16 (nasproti parka). : VOLNENI PULOVER brez Po- ! kavov sem izgubil v nedeljo od Ptuja do Zabovcev. Naj- ditelja prosim, da mi ga proti nagradi vrne. Maroh, trafika, Ptuj. MO§KO CRNO obleko za srednjo postavo malo no>šeno. prodam. Ptuj, Jadranska ul. 3. Nov dom za matere v Ptuju RADIOAPARAT poceni pro- dam. Matic Aleksander, Ptuj, Jadranska 12. SRECNI DOBITNIK srečlte štev. 8736, ki je zadel 30.000 dinarjev, naj talcoj dvigne dobitek v prodajalni srečk Jugoslovanske loterije, Ptuj, Lackova ulica. OSEBNI IZKAZNICI na ime Franc Hei-nja in Ivana Her- njta, Pavlovci pri Ormožu, sem izgubil od Ptuja do Ormoža. Poštenega najditelja naprošam, da ju vrne proti nagradi na gornji naslov. DIJAKINJA 6. razreda g^mna-- zije išče stanovanje pri dobri di-užini v Ptuju ali okolici. Ostalo po dogovoru. Vprašati v upravi lista. Prodam dobro ohranjeno violin^ Vprašat) v upravi lista Prodam 1,12 ha vinograda z no- vo stanovanjsko hišo in sti- .skalnico v Gruškovcu štev. 3. Možna tud; zamenjava. Vpra- šati v upravi lista. Predam viničarijo (44 a) z go- spodarskim poslopjem v De- sterniku cb avtomobilski cesti. Naslov v upravi lista. Mali posestnik išče 2000 din posojila prot; vrnitvi ali proti odslužitvi. Ostalo po dogovoru. Vprašati v upravi lista. PREKLICUJEM neresnične be- sede, ki sem "ih izrekla o dru- žini Reber, ter se jim zahva- ljujem, da So odstopili od tožbe. — Verdnik Terezija, Mihovci 63. MODEREN, GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK zamen:ara za žensko dvokolo Vrab!, Ptuj. Marihorska 6. .7 ŠIVALNI STROJ »Singer«, po- grezljiv, dobro ohranjen, ku- pim. Ponudbe s ceno poslati upravi lista.