PoAtnfna platen« v gotovini L V., Sta 40 (nJutPO« M9«) LJubljana, ponedeljek 5. oktobra 1931 Cena 2 Dir lipravniMvo: Ljubljana, Knatljeva oiiea 5. - Telefon St 8122. 8123, 8124 8126, 3126 tnseratnl oddelek: LJubljana, 8eleo-burgova al - Tel 8492 io 2482. Podružnica Maribor: Aleksandrova eesta it 13. - Telefon St 2455 Podružnica Celje: Kocenova ulica St * - Telefon it 190. Podi^*žnitC Jesenice: pri kolodvora it. SJO Podružnica Noto mesto: Ljubljanska eesta it 42. Podružnica Trbovlje: t hiši dr. Bamn-eartnerja •; i h Ponedeljska izdaja Ponedeljska izdaja »Jutra< izhaja vsak ponedeljek Ejutraj. — Naroča ominiaioč se skupne borbe, ki so jo vodili pred 15 leti ramo ob rami za osvoboienje in zedi-n''~n?e svoiih narodov, naslednje: Smatrajoč, da sad svetovne vojne po pcjmovaniu in prepričanju vsega civiliziranega sveta ne more biti ničesar drugega kakor mir med državami in narodi, da se je z mirovnimi pogodbami dosegel maksimum uporabe narodnostnih načel v sodobnem evropskem položaju, da države in narodi. ki so dosegli svoje narodne pravice z mirovnimi pogodbami, ne bodo pristale na izpremembo teh pogodb, razen z oboroženo silo, da se v času povojnih let tudi še sedij gotove države in narodi trudijo z neoficijelno propagando in celo po odgovornih državnih činiteljih, da bi izpreme-nili te mirovne pogodbe, ugotavljajo: 1. Mirovne pogodbe kot izraz pravice, proglašene na načelu narodnosti in na podlagi miru med evropskimi državami ter narodi, določajo, da se njihove odredbe ne morejo iznremeniti brez kršitve miru. tei zametivaio vsako propagando proti njihovi stabilnosti, kakor tudi izzivanja, ki bi mogla izzvati kršitev evropskega miru. 2. Prav tako se v njih svečano izjavlja, da je novi red v srednji Evropi. ustvarjen 8 pogodbami iz 1. 1919 in 1920. edina mogoča podlaga za zdrav razvoj narodov, ki bivajo v tem delu Evrope, in da je bila z njimi odstranjena stara avstro-ogrska monarhija, ki je bila zasnovana na največji krivici, pod katero so morali trpeti narodi. 3. Nezlomliiva solidarnost, ki. je vodila naše tri narode v obrambi svoje svobode in v borbi za zedinjenje, je bila prežeta z iskreno in globoko voljo za mir in prijateljstvo z vsemi ki hočejo iskreno sodelovati z našimi državami. 4. Težka svetovna kriza, katere vzroke je treba iskati v pomanjkljivi organizaciji produkcije in izmenjave blaga, se more prebroditi samo z duhom pravice in demokratske solidarnosti tako med državam! kakor tudi v državah samih in s skupnim neprestanim delom za izpopolnjevanje in konsolidacijo novega mednarodnega reda. po čemer so stremeli tudi osnovatelji Društva narodov. 5. Beda, v kateri žive mnogi stari dobro-▼oljci, ki so bili v svetovni vojni pripravljeni na naivečje žrtve za dobro svojih narodov, predstavlja najbolj žalostno posledico sedanje krize. Zavedajoč se odgovornosti. ki jim nalaga, da pomagajo tz lastnih sredstev svojim tovarišem. ki trne. apelirajo stari voiaki. organizirani v Mali antanti dobrovoljcev. skupno na svoje vlade, proseč jih, naj v svojih ukrepih za potrebno redukcijo državnih izdatkov skrbe, da se še bolj ne poslabša že itak težki položaj dobrovoljcev. zlasti pa invalidov, in naj ne pozabijo, da je podpora, ki se daje starim dobrovoljcem. žrtvam brezposelnosti, ali pa drugače ogroženim z gospodarsko krizo, v moralnem in narodnem oziru naj-boli upravičen izdatek. 6. Mala antanta dohrovoljev prosi vlade Male antante, nai prizna io enake pravice dobrovoljcem vseh treh držav, ki so sodelovali svoječasno v katerikoli izmed njihovih armad. 7. Dobrovoljci Male antante sprejemajo vse resolucije 12. kongresa Fidaca. ki je bil v Pragi meseca avgusta in septembra letos, ter izjavljajo, da hočejo delati skupno v Fidicu za svetovni mir. 8. Dobrovoljci Male antante izTažaio željo. naj bi njihove organizacije stopile v tesno sodelovanje z vsemi ostalimi organizacijami. ki delajo za vzajemno spoznavanje io zniževanje narodov Male antante. so jih Avstrijci postrelili na italijanski fronti. Kot udeleženec pri organizaciji dobro-voljske divizije je artiljerijski brigadni general Toma Pavlovic očrtal svoje vojne doživljaje v Dobrudži in velike težkoče. s katerimi se je morala boriti prva dobro-voljska divizija, sestavljena iz bivših avstrijskih vojakov. Jugoslovenov in Čeho-slovakov ujetih v Rusiji. Ob 9. zvečer je glavni odbor saveza vojnih dobrovoljcev kraljevine Jugoslavije priredil banket na čast zastopnikom Male antante dobrovoljcev in bivšim francoskim bojevnikom v hotelu »Srpski kralj«. Po prečitanju resolucij je govoril podpredsednik Poilus d' Orient g. Dui, ki je pozdravil svoje stare tovariše s solunske fronte, s katerimi se je skupno boril za ideale miru in svobode. Govorili so nato še zastopniki rumunskih dobrovoljcev dr. Dimitrij Kozma, zastopniki Češkoslovaške dr. Foustka in zastopnik Rumunije poslanec dr. Delej. Končno je pozdravil delegate z navdušenim govorom predsednik našega saveza dobrovoljcev Lujo Lovrič, čegar besede so izzvale vihar navdušenja, zlasti, ko je sprejel od aktivnega polkovnika češkoslovaške vojske dr. Freye bronasto žaro z zemljo z grobov češkoslovaških legijonarjev. ki Razvitje prapora dobrovoljcev Velike ovacije Nj. Vel. kralju in kraljevskemu domu — Kraljeva zahvala dobrovoljcem — Veličastna povorka naših starih bojevnikov Beograd. 4. oktobra, o. Jusroslovenska orestolica ie bila danes orizorišče velikih in prisrčnih naciionalnih manifestacii. ori-reienih ob oriliki svečane oosvetitve zastave Saveza iugoslovenskih dobrovolicev Na velikem soortnem stadionu SK »Jugoslavije« se ie že Dred 10. uro doDoldne zbralo okoli 6000 iueoslovenskih dobrovolicev naših borcev, ki so nestrpno oričako-vali visokesa kuma * svoie nove zastave. Ni Vel. kralia. Navzočih ie bilo tudi večie število diplomatov oriiateliskih držav, članov vlade, mnogo generalov in oficiriev. zastopnikov kulturnih, sokolskih in drugih naciionalnih društev. Točno ob 10. ie prispel Ni. Vel. krali. ki ea ie v imenu Saveza dobrovolicev pozdravil nieeov predsedniku slepi oodoolkovnik Luio Lovrič. Godba ie zasvirala državno himno, ogromna množica oa ie priredila burne ovaciie Ni. Vel. kraliu. V spremstvu Ni Vel. kralia so orisoeli predsednik ministrskega sveta Pera Živkovič. minister za treovino in indusfriio dr. Kosta Kumanudi. minister dvora Božo Jefti§. minister za vojsko in mornarico Stoianovič in maršal dvora general Dimitrijevič. Loža. ki ie bila Drioravliena za Ni. Vel. kralia. ie bila izredno ^eno okrašena. Takoi oo orihodu visokesa kuma so se oričel? oosvetilni obredi. Izvršili so iih oo en oravoslavni. katoliški in muslimanski svečenik. Po končanih obredih ie odnesel Dredsednik Saveza dobrovolicev v ložo Ni Vel. kraliu novo zastavo, na katero ie Ni. Vel. krali zabil tri zlate snominske zebli e. enega zase. enega za kraliico in enega za prestolonaslednika Petra. Ni. Vel. krali ie nato izročil zastavo Dredsedniku Lovriču z nasledniimi besedami: »S toplim priznanjem za junaštva ta požrtvovalnost vam darulem to zastavo z naiorisrčnelšiml oozdravl vsem dobrovoll-cem. Živeli!« Krali e ve besede so bile soreiete r burnimi ovaciiami kraliu in kraljevskemu do- mu. Nova zastava dobrovoljcev ie krasno umetniško delo ter nosi na eni strani naois »Vse za kralia in Jueoslaviio. 4. oktobra 1931«. na drugi strani oa napis »Savezu voinih dobrovolicev kralievine Jugoslaviie — Aleksander I«. Zastavo ie zooet soreiel iz kralievih rok predsednik Lovrič. ki se ie v lepem govoru zahvalil Ni. Vel. kraliu za izkazano čast. uovdariaioč. da so dobrovolici ponosni na današnii zgodovinski trenutek. Predsednik Lovrič ie nato izročil zastavo saveznemu zastavonoši, ki ie prisegel, da io bo čuval. Spregovoril ie nato še zastopnik češkoslovaških Ieeionariev dr. Josio Pateidl. ki ie v lepih besedah čestital našim dobro-volicem k niihovi pomembni svečanosti. Na zastavo ie Drivezal spominski trak češkoslovaških leeiionariev z napisom »Vernost za vernost«. Isto sta storila delegata rumunskih in francoskih bojevnikov, nakar so se poklonile naši novi zastavi dobrovolicev češkoslovaška, francoska in rumun-slca zastava« Soremlian od burnih ovacii ie Ni. Vel. krali s spremstvom zapustil slavnostni prostor. Dovorka dobrovolicev pa ie krenila z igrišča skozi mesto z vsemi štirimi dobro-voliskimi zastavami m ielu. Za oraoori ie korakalo predsedstvo Male antante dobrovoljcev. nato oa stari bivši voiniki ter Francozi. Rumuni in Čehoslovaki. Rumun-ska delegaciia ie imela svoio fanfaro. Mnogi naši dobrovolici so bili v živooisnih narodnih nošah. Dobrovolici so korakali strumno kakor mladeniči, ter so napravili naileoši vtis med mnogoštevilnim občinstvom. ki se ie gnetlo na obeh straneh ulic in ki iih ie navdušeno pozdravljalo. Ko ie orisoela povorka do dvora, se ie pokazal na oknu Ni. Vel. krali. mimo katerega so odkorakali dobrovolici v strumnem oaradnem koraku. Povorka se ie na Kalemegdanu v naileošem redu razšla. Kasneie ie soreiel Ni. Vel. krali v avdi-jenci predsednika Saveza dobrovoljcev R. Lovriča z vsemi inozemskimi deleeaH Gospodarska konferenca v Beogradu Poziv narodnih, kulturnih in gospodarskih organizacij našim državljanom, naj ne nasedajo lazem tujih agentov Beograd, 4. oktobra, p. V slavnostni dvorani beograjske občinske uprave je bila danes konferenca zastopnikov naših gospodarskih, finančnih in nacijonalnih ustanov. Razpravljali so o finančnem položaju naše države glede neopravičeno razburljive dogodke zadnjih dni, ko so neodgovorni ljudje širili zlonamerne vest in ubijali za-I upanje v naš kredit. Konferenca je vsakem oziru uspela in je sprejela resolucijo, v kateri apelira na naše državljane, naj pobijajo z vsemi 6ilami kampanjo, ki je bila započeta proti našim financam brez vsake 6tvaroe podlage. Konferenco je otvoril predsednik beograjske občine inž. Milan N e š i č, ki je dokazal, da ni nobenega razloga za kakrš* nokoli nezaupanje v naš finančni položaj. Zelo lep z dokumenti podprt referat je imel nato direktor Poštne hranilnice dr. N e d e 1 j k o v i č, ki je razložil, da ni nobene nevarnosti za našo valuto. Nato so govorili zostopniki »Jadranske straže« g. Pešič, za »Narodno odbrano« general Co-lovič, za Ženski savez ga. Petkovioeva, za obrtniško zbornico dr. Mišia, za industrijsko zbronioo Vasa Jankovia, za beograjske trgovec Aca Dimič, za delavsko zbornico Luka Pavičevič, za Društvo kneginje Ljubice ga. Smiljaničeva. V soglasno sprejeti resoluciji se najprej opisuje težka gospodarska kriza, ki tlači vso Evropo, nato pa neprijateljske razmere, ki skušajo zmanjšati naš kredit. K 6reči jim je nasedel le maihen del našega prebi« valstva, ki je v večini takoj spoznalo, kam merijo ti neprijateljski manevri. Da 6e v bodoče onemogočijo intrige tujih agentov, pozivajo zastopniki naših narodnih in gospodarskih organizacij vse državljane, naj zavračajo vse mogoče neosnovane vesti, naprejene zoper naše gospodarsko življenje, in naj jim ne nasedajo. Nasprotno naj bo vsakdo prepričan, da je naše finančno stanje trdno in čvts+o in da mu ne preti nobenea nevarnost. Naši denarni zavodi so dostojni in vredni zaupanja, da jim prepuščamo vse vloge. Zato je največja nespa-met prodajanje naših državnih papirjev pod ceno. Priprave za volitve Sklicanje konference v Dubrovniku za proglasitev kandidature min. predsednika Pere Živkovica — Sestanek ministra dr. Srškiča z mo- starskimi meščani Dubrovnik, 4. oktobra, n. Snoči je bil tu objavljen prvi volilni proglas, podpisan od večjega števila uglednih dobrovniških meščanov. Med podpisniki sta med drugimi tudi dr. Stipa Kneževič, nekdanji zastopniki južno-dalmatinskih Srbov in dr. Vaso Biri-miša, češkoslovaški in francoski honorarni konzul. Proglas navaja, da je vrhovni cilj nove državne politike edinstvo naroda tn države. Proglas vabi na konferenco, ki bo 6. t. m. v mestni posvetovalnici in na kateri bodo sklepali o kandidaturi predsednika ministrskega sveta Pere 2ivkoviča kot nosilca državne liste. Mostar, 4. oktobra, n. Včeraj ob 5. popoldne je prispel v Buno pri Mostarju minister pri predsedništvu ministrskega sveta doktor Milan Srškič z ministroma Hasanbego-vičem ter bivšim narodnim poslancem Sa-lihom Baličem Odtod so odšli v Mostar, kjer so imeli v mestni posvetovalnici sestanek s p ribi 400 meščani. Min. dr. Srškič je v svojem govoru zlasti povdarjal zadovoljstvo, ker med Mostarči ni več razcepljenosti. Ni sicer njegova namera vplivati na volitve, saj so volilci že sami mogli uvideti. da s starim načinom razcepljenosti ni bilo mogoče nikamor več, toda edinstvo Jugoslavije mora istočasno pomeniti popolno medsebojno liubezen enakost ln ravnoorav-nost. Govoril je tudi o agrarnem vpraSanju, nakar je odpotoval s tovariši v Nevesinje in Stolac. Turški poset v Grčiji Veličasten sprejem predsednika turške vlade in zunanjega ministra v Pire ju — Pomembna govora Venizelosa in Izmet pase Atene. 4. oktobra. AA. Predsednik turške vlade Izmet-oaša in turški zunanii minister Tevfik-Rudži-bei sta dosoela včerai ob 10. dopoldne na turškem oarniku »Eeei« z večiim spremstvom v Pirei Pomorska divizija, ki so io sestavliale križarka »He-lii« in dva rušilca. ki ie odolula naoroti ie s predpisanim topovskim strelianiem pozdravila »Egei« ter ga soremila do vhoda v pristanišče Tu so se ladie formirale v častno eskorto. dočim ie 50 letal krožilo nad »Egeiem«. Vse ladie v oireiskem pristanišču so bile v zastavah. Turške ministre ie na obali soreiel predsednik grške vlade Venizelos s člani vlade, predstavniki civilnih in vojaških oblasti, predsednikom in odborniki oireiske občine in mnogimi drugimi osebnostmi. Oddelek 400 mornarjev ie izkazal voiaško čast. mornariška godba oa ie zasvirala turško in grško himno Velika množica Iiudi. beguncev in domačinov ie goste burno oozdravliala. V soremstvu turških ministrov ie 10 ravnateljev turških listov in več narodnih poslancev. Venizelos ie orvi oozdravil Dredsednika turške vlade Izmet-Dašo ga obiel *er izjavil, da ie srečen, ker so predstavniki turške vlade posetili Grčijo. Turška ministra sta se mu zahvalila za oozdrav. nakar sta se seznanila z grškimi in z drugimi dostoian-stveniki. Po soreiemu v pireiskem pristanišču ie krenil sprevod v avtomobilih Droti Atenam, vso oot navdušeno oozdravlien od velike množice liudi. Glavne ulice in glavni trgi v Atenah so okrašeni z zastavami: z državnih ooslooii olaoolaio turške in grške zastave. Pred Atenami ie bil postavljen velik slavolok. Listi Dozdravljaio v svojih uvodnikih orihod turških ministrov ter mu orioisuieio zgodovinski oomen za odnošaie med Tur-čiio in Grčijo, kakor tudi za politiko na bližniem vzhodu. Atene, 4. oktobra. AA. Na snočojem banketu, ki ga je priredila grška vlada na čast turškim ministrom, je imel grški ministrski predsednik Venizelos zdravico, v kateri je med drugim naglašal: Ni še minulo leto dni, odkar je bil sklenjen pakt v Ankari, in že prihajajo k nam gostje iz prijateljske države. Prijateljstvo med Turčijo m Grčijo niso sankcijonirall samo oba parlamenta in državniki obeh držav, nego tudi oba naroda. Grki in Turki so lahko ponosni, da so prvi likvidirali preteklost, ki je bila napoti miru. Ne želimo omenjati samih sebe kot primer drugim narodom, toda brez lažne sramežljivosti smemo reči, da smo prepričani, da bi bilo za človeštvo mnogo bolje in da bi mirneje gledali v bodočnost, če bi se drugi narodi ravnali po našem zgledu. Bolna preteklost mora izginiti. Ne more se še reči, kako dolgo bo še trajalo, da bodo padle vse zapreke, ki so proti temu, vsekakor pa bi bilo bolje, če bi narodi prišli do spoznanja, da noben narod nima pravice delati proti drugemu. Kar se tiče prijateljstva med Grčijo in Turčijo, smemo reči, da ie gotovo dejstvo. Z njim smo storili uslugo vsemu svetu. Na koncu svojega govora je Venizelos nazdravil največjemu reformatorju Turčije Kemal-paši, nato pa ministroma Izmet-pašl in Rudži-beju, ki delata neumorno za srečo in napredek svojega naroda in zato tudi za srečo in napredek grškega naroda in njunih medsebojnih dobrih odnošajev. Za njim je govoril turški ministrski predsednik Izmed-paša. ki je med drugim izjavi, Grško-turški sporazum, podpisan v Ankari 30. oktobra 1930, čegar ratifikacijsks instrumente sem hotel sam osebno prinesti v Atene, je temeljni kamen nove stavbe. Ta sporazum je obrodil že odlične sadove. Sicer v njem dognano stanje ne more večno trajati, vendar se mora izvajati do skrajnih meja. Večno že zato ne more biti, ker je politične prirode in se zato lahko izipre-meni. Toda, dragi predsednik, se je obrnil k Venizelu, gotovi smemo biti, da bo ta stavba dobra in po vsej verjetnosti zelo solidna. Solidna bo zato, ker smo jo gradili z dobrim materijalom Ln z najsolidnej-šim cementom, kar ga je: z identičnostjo interesov obeh držav. Ministri obeh republik so pri razgovorih o tem sporazumu razčistili vsa vprašanja, ki so obstojala med obema narodoma in spravili v popoln sklad skupne in medsebojne obojne interese. V tej zvezi moram naglasiti besede, ki jih je svoj čas izrekel predsednik Venizelos tujim novinarjem, ko je dejal: »Kar se tiče nas Grkov, moram izjaviti, da nam je zadosti avantur. Kar se tiče Turčije, pa sem prepričan, da je tudi pri njih tako. Če pride v bodočnosti do kake vojne, bosta obe državi nevtralni.« Dragi predsednik in prijatelj, se je govornik obrnil k Venizelu, takrat ste nam govorili iz duše in zato hitim, da se vam zahvalim za te besede, ki so pomenile pravo in iskreno tolmačenje naših odnošajev. Pred letom dni, ko »o se sestali zastopniki obeh držav tukaj v Atenah na konferenco, smo mislili, da je to najboljše sredstvo za ureditev nesoglasij med narodi, da ne pride več do pritožb. Drugo zasedanje te konference bo v kratkem v Carigradu. Ti zasebni napori so zelo dragoceni Spominjam se, da ste rekli novinarjem v Ankari, da bi bila potrebna balkanska zveza in da do nje pride, toda Grčija in Turčija sta sklenili, da bosta že sedaj živeli in delal složno in da ne bosta več v dveh nasprotnih si taborih. Pridružujem se tem vašim besedam s prepričanjem, da bosta Grčija in Turčija vsekakor vedno v istem tabora ramo ob rami Nazdravljam voditeljem grškega naroda in jim želim sreče in napredka. Amnestija političnih obsojencev v Bolgariji Akcija zemljoradnikov za amnestijo — Gladovna stavka jetnikov v sofijskih zaporih sodje Vrbamjv je izjavil Zaharijevn, da ima tudi sam pripravljeno amnestijo za vse, Id niso bili že prej amnestirani. Njegov predlog je bil nekako v sredi med amnestijo in pomiloščenjem. Vrbanov je zlasti po-vdarjaL da je svrha amnestije ta, da se enkrat že pozabi preteklost. Sofija, 4. okt n. Današnja »Zarja* javlja, da so pričeli jetniki centralnega zapora z gladovno stavko kot odgovor na strožji režim v zaporo. Sofija, 4. oikt n. Poslanska skupina zemljoradnikov je pripravila zakonski predlog za širšo amnestijo. Predlog je podpisalo 56 poslancev. Podpredsednik Narodnega sobranja zemljoradnik Zaharijev je imel sestanek z ministrom za pravosodje, ministrom za trgovino in industrijo ter ministrom za kmetijstvo, s katerimi se je razgovarjal o tem predlogu. Nato se je Zaharijev sestal z istim namenom tudi z ministrom notranjih poslov Mušanovoan. Minister za pravo- Poset švlcarsikih novinarjev Beograd, 4. okt p. k Berna javljajo, da je danes odpotovalo v Jugoslavijo iz Cu-riha 25 švicarskih novinarjev, trgovcev m drugih gospodarstvenikov. Na kolodvor jih je spremil naš poslanik v Bernu g. Mihvo-jevič. Požar v Beograda Beograd, 4. okt. p. Danes opoldne je izbruhnil v Hilendarski ulici v hiši našega švicarskega poslanika g. Milana Milojevi-ča požar. Ogenj je nastal na mansardi ter je bil po dolgem trudu gasilcev omejen, vendar pa je škoda zelo velika Jesenska umetniška razstava v Beogradu Beograd, 4. okt. p. V navzočnosti odposlanca Ni. Vel. kralja po kovnika Sanča, predsednika beograjske občine mz. Nesica ter najodličnejšega beograjskega občinstva je bila danes svečano otvorjena ▼ salonu Cvijete Zuzorič jesenska razstava, ki Ji je nokroviteli predsednik beograjske občine. Razstava je zelo uspela in obsega dela mnogih naših slikarjev in kiparjev. Prihod odlične filmske igralke v Beograd Beograd, 4. okt p. Danes je prispela sem kaj znana filmska igralka Jugoslovenka Rahela Davidovič, ki se je s svojimi uspe hi proslavila v Severni kakor tudi v Juzn Ameriki. Beograjskim novinarjem je izja vila. da je vsa srečna, ko je prispela zopef v svojo pravo domovino. Dejala je tud . da ie po njenem prepričanju možno ustanoviti v Jugoslaviji filmsko industrijo, češ da zanjo ni treba tako mnogo kapitala, kakor se običajno misli. Natečaj za beograjski mestni grb Beograd, 4. oktobra, č. Beograjska me« stna občina je razpisala natečaj za načrt novega mestnega grba. Za najboljše na-črte sta razpisani dve nagradi in sicer 5.000 in 3.000 Din. Načrti morajo biti dostavljeni beograjski občini najkasneje do 1. novembra. Potres Beoerad. 4. oktobra. AA. Seismološki zavod na Tašmaidann ie zabeležil snoči katastrofalen ootres v daliavi 17.340 km. Začetek zemeliskega gibanja ie bil v Beogradu ob 20.32.30. maksimum oa ie bil ob 21.21.57. ur" in je znašal 432 mikronov. Konec potresa ie bil zabeležen v Beograda ob 23.16. Ameriško zlato na poti v Evropo London. 4. okt. e. Kakor ooročaio »Times«. so trenutno na noti iz Amerike veliki transporti zlata za Evrooo. Med niimi ie zlata za 14 miliionov dolariev za Franciio. druge nošilike oa so nameniene v Belgiio in na Švedsko Naivečia oošilika zlata ie določena za Angliio. Skorai vsi veliki ore-kooceanski oarniki ki so te dni na noti v Evrooo. voziio ve'ike mno^me zlata, med niimi tudi ogromni oarniki »Aquitania«. »m de France« »Stuttgart« itd Cherboure. 4. okt g. Parnik »Evrooa« ie orioelia! semka' 15 ton zlata k? ie name-nieno za neko oarško banko. Za iutri zvečer se oričakitie nov transport zlata. Italijanski poset v Berlinu Berlin, 4. oktobra, s. Vest, da bo italijanski zunanji minister Grandi obiskal Berlin že v prvi polovici oktobra, je ostala zaenkrat nepotrjena. Bržkone bo ostalo pri terminu, ki je bil dogovorjen v ženevi, in sicer ob koncu oktobra. KONGRES PRAVNIKOV V SKOPLJU Včeraj ]e bil otvorjen v Skoplju četrti kongres jugoslovenskih pravnikov, na katerem se je zbralo nad 800 pravnikov iz vse naše države Skoplje, 4. oktobra, p. že predsnočnjim je pričelo dobivati Dušanovo Skoplje zunanjost izletniškega mesta. Opažati je bilo vedno več gostov, ki so prihajali na pravniški kongres. Včeraj ob 2. popoldne je prispel semkaj poseben vlak, ki je pripeljal večinoma slovenske pravnike, * nadalje iz Hrvatske, Češkoslovaške in Beograda. Takoj za njim je došel drugi vlak preko Kosovega polja, s katerimi je prispelo veliko število pravnikov iz Srbije in Bosne. Ostali jugoslovenski pravniki so se pripeljali v Skoplje s snočnjimi poslednjimi vlaki. Vsi gostje so bili na kolodvoru sprejeti in pozdravljeni od posebnega pripravljalnega odbora, nakar so jih v OficirsKem domu razmestili v določena stanovanja. Zlasti veličasten in prisrčen je bil sprejem pravnikov, ki so prispeli s prvim posebnim vlakom, Slovencev, Hrvatov, Beograjčanov in Cehoslovakov. V imenu mestne občine je pozdravil goste kmet-pravnik skopske občine g. Gjorgje Ristič, ki sta se mu v lepih besedah zahvalila bivši ban savske barovine dr. Josip šilovič ter sodnik apelacijskega sodišča iz Ljubljane in urednik »Slovenskega Pravnika« dr. Rudolf Sajovic. Na kongres je došlo okoli 800 pravnikov, vseh gostov pa je nad 1000. Danes je bil slovesno otvorjen 4. kongres pravnikov kraljevine Jugoslavije v veliki dvorani Oficirskega doma. Nj. Vel. kralja zastopa poveljnik HI. armije general Ne-dič, ministra pravde, ki se je zaradi nujnih poslov oprostil, pa načelnik Mirko Kuzmid. Navzoč je bil tudi ban vardarske banovine živojin Lazič in mnogi drugi odličniki. Kongres je otvoril predsednik dr. Drago-ljub Arangjelovič, univerzitetni profesor iz Beograda. Pred prehodom na dnevni red "o bile navdušeno sprejete in odposlane vda-nostne in pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju, predsedniku ministrskega sveta in ministru pravde. Po prisrčnem pozdravu predsednika skopske občine so prišli na vrsto strokovni referati. Posamezne sekcije zborujejo v dvoranah univerze in Prosvetnega doma. Na dopoldanski slavnostni seji kongresa je imel profesor ljubljanske univerze g. Metod Dolenc referat o Dušanovem zakoniku, o čemer sta govorila tudi beograjski advokat dr. Dragoljub Jankovič in beograjski univerzitetni profesor dr. Aleksej Solovjev. Popoldne so se sestale posamezne sekcije. Prva je razpravljala o monopolu tobaka, o čemer je referiral bivši minister dr. Milan Stojadinovič, ki je govoril o svobodni proizvodnji tobaka. V drugi sekciji so govorili o eksistenčnem minimu in je v razpravi sodeloval tudi univ. profesor dr. Ljudevit Bohm iz Ljubljane. Tretja sekcija se je ba-vila z vprašanjem povračila škode, povzročene po motornih prometnih sredstvih. Tu je sodeloval tudi apelacijski sodnik iz Ljubljane dr. Tone štuhec. Četrta sekcija razpravlja o vprašanju hipoteke na živino. Na podlagi razprav o teh referatih bodo sestavljene končne resolucije. ' Popoldne so prisostvovali delegati kongresa tudi konjskim dirkam v Skoplju, zvečer pa je priredila skopska občina v dvorani Oficirskega doma udeležencem kongre-ga večerjo. Jutri zvečer priredi Narodno gledališče v čast pravnikom slavnostno predstavo. Obsodba atentatorjev na kralja Zogu Atentatorji so hoteli doseči osvobojen je Albanije, ki je po njihovem mnenju fašistična kolonija Ried, 4. oktobra. AA. Razsodba v procesu proti atentatorjem na albanskega kralja Zoga je bila izrečena včeraj popoldne. Razprava se je začela točno ob 14., resume predsednika je trajal do 15.30, nato pa so se porotniki umaknili na posvetovanje, ki je trajalo do 17. Točno ob 18. je bila izrečena razsodba: Mdoh Gjelosi je obsojen na 7 let ječe in vsake tri mescce na en dan posta, Azis Čami pa na tri leta temnice in vsake tri mesece na en dan posta. Obema je preiskovalni zapor vštet. Vdova Topolajeva, ki je zahtevala 200 šilingov odškodnine, je zavrnjena s svojo zahtevo na redno sodišče. Na prvo vprašanje, ali je Gjelosi ubil Topolajeva, je vseh 12 porotnikov pritrdilo, zaradi česar sta odpadli drugo in tretje vprašanje. Na četrto vprašanje, ali je bil Gjelosi pri tem dejanju v duševni zmedi, je 9 porotnikov pritrdilo, 3 pa ne. Tako so po. rotniki pritrdili, da je bil Gjelosi v duševni zmedi. Na peto vprašanje, ali je Gjelosi kriv protizakonitega nošenja orožja, je vseh 12 porotnikov pritrdilo. Na šesto vprašanje, ai; je |jotej j-ra. lja Zoga, je vseh 12 porotnikov pritrdilo. Sedmo vprašanje, ali je bil Cami soudeležen pri umoru, je 9 porotnikov pritrdilo, trije pa so ga zanikali. Na osmo vprašanje, ali je Cami ogrožal človeško življenje, je 10 porotnikov pritrdilo, dva pa ne. Deveto vprašanje, ali Cami kriv protizakonitega nošenja orožja, je vseh 12 porotnikov potrdilo. Zagovorniki so vložili proti obsodbi priziv. Prihod dveh odličnih gostov iz zapadne Nemčije Liubllana. 4. oktobra. Z nocojšnjim monakovskim brzovlakom sta prispela iz Nemčije v Liubliano g. dr. RosendahL nadžupan iz Coblenza. in dr. Cloeren iz Essena. Oba eosDoda sta došla v Jugoslaviio kot predstavnika »Delu« (Deutsch-iueoslavische Handelsgesellschaft m b. H. Essen). da navežeta gospodarske stike z Jugoslavijo. Nastanila sta se v hotelu Miklič in bosta v teku oonedelika kon-feriral s predstavniki naše trgovine in gospodarstva zvečer oa nadaliuieta oot proti Zagrebu in Beogradu. G. nadžunan dr. Rosendahl ie bil Dri nas že ob Driliki Ietošnieea Doseta nemških in-dustriicev in ie v dobrem spominu niegov tehtni eovor v Iiublianski zbornici za TOI. G. dr. Cloeren Da se kot Doslovodia nove trgovske družbe »Deju« še Dosebno prizadeva. da bi se čimboli razvili medseboini trgovinski odnošaii z Jugoslaviio. ki si ie zadnja leta osobito v zaDadni Nemčiji pridobila sloves. Strašna smrt na izletu Zagreb, 4. oktobra, n. Popoldne se je pripetila pri Sv. Nedelji blizu Zagreba strašna nesreča, šofer Franjo Arlavi 6e je vozil z motornim kolesom iz Samobora proti Zagrebu. Za svojim sedežem je imel Jožefo Ostojičevo, v priklopici pa 32-let. uradn. Ka. tarino Fatkovičevo. Motorju je privozil na« sproti kmet6ki voz s konjema, ki sta se splašila ter zdirjala naravnost proti kolesu. Oje voza se je zabodlo Fatkovičevi naravnost v trebuh tako, da je poškodovanka umrla. Šoferju in drugi tovarišici se ni pripetilo ničesar. Častno povabilo pravoslavnega episkopa v London Beograd, 4. oktobra, p. Pravoslavni epi« skop dr. Irene j Gjorgjevič je dobiMaskavo ponudbo, naj pride propovedovat od 29. novembra do 20. decembra v cerkev Sv. Margarete v Londonu. To je službena ceri kev angleškega parlamenta ter pomeni povabilo veliko ča6t. Svečanost v vojni akademiji Beograd, 4. oktobra, p. V vojni akademiji se je vršila danes zelo Lepa svečanost, na kateri je bilo izročeno najboljšemu slušatelju 31. razreda višje vojne akademije artiljerijefcemu poročniku Robertu Mersla-vicu iz Prnjavora kraljevo darilo, prekras« na sablja. Odposlanec Nj. Vel. kralja je odlikovancu osebno čestital, nakar je imel lep govor tudi upravnik vojne akademije i?enera! Sava Tripkovič. Ko je predsednik vprašal Gjelosija, aH razume razsodbo, je vstal, stopil pred predsednika, dvignil roke ter vzkliknil: »Živela svobodna Albanija!« Cami je bil miren. Občinstvo je bilo presenečeno zaradi stroge obsodbe in je izražalo svoje nezadovoljstvo. Med čitanjem razsodbe je vladala v sodni dvorani velika napetost Dunaj, 4. oktobra. AA. »Salzburger Voliksblatt« poroča iz Rieda, da je prispelo tjakaj na sodišče do 70 pisem iz raznih inozemskih političnih organizacij, vsa v korist obtožencev. Eno pismo je poslala organizacija »Boškimi kompatre«, ki protestira, ker se je proces vršil v Riedu, in pravi, da je to delo Zogovih agentov, ker se je Zogu bal, da ne bi prišle v javnost strašne stvari o fašističnih plačancih v Albaniji. Na Dunaju, pravi ta dopis, bi se mnogo več zvedelo in javnost bi bila mnogo bolje obveščena o fašističnih plačancih v Albaniji nego v Riedu. Nadalje pravi: »Naša hrabra Albanija je izgubila 1. 1920 svojo neodvisnost in je po •zaslugi Ahme-da Zoga postala navadna fašistična kolonija. Vi Avstrijci, ki vam toliko tisoč rojakov na južnem Tirolskem trpi pod terorjem črnih srajc, veste, kako težak ie ta položaj. Nemci na južnem Tirolskem so danes naši prirodni zavezniki. Mi smo za to proti tiranskim rimskim vazalom in se borimo za politiko svobodne Albanije. Ameliramo na vašo velikodušnost do dveh naših rojakov, žrtev naših vzvišenih idealov. Vseeno je. kdo je to storil. Slučajno je, da sta to storila ona dva. Če je krivda na kom, je na težki usodi albanskega naroda, ki se bori za svojo svobodo in skuša strgati s sebe strašno suženjstvo pod Ita Ii jo.« Zmanjšanje ameriške mornarice Newyork, 4. oktobra s. Kakor poroča »Herald Tribune«, se v mornariškem departe-mentu resno razpravlja o predlogu, da bi se petina mornarice ne uporabljala, zmanjšalo število mornariškega zbora za 4 do 5 tisoč moz ter opustila mornariška oporišča v New Portu, Rode Islandu in Hampton Roadu. Na ta način bi mornariški departe-ment ustregel pozivu predsednika Hoovera, naj se proračun zmanjša za okroglo 61 milijonov dolarjev. Washington, 4. oktobra, s. Mornariški minister Adams potrjuje, da namerava vlada opustiti več mornariških oporišč ter zmanjšati efektivno stanje mornarice. Ta ukrep pomeni del varčevalnega programa, ki ga hoče izvesti predsednik Hoover. Novi boii v Mandžuriji London, 4. oktobra. Po vesteh iz Tokija so bili v mesto Liučvang, ki so ga na begu zažgali kitajski vojaki, odposlani japonski oddelki čet, da bi zaščitili japonsko prebivalstvo pred morebitnimi nasilji Kitajcev. Neko japonsko letalo so obstreljevali in je moralo za silo pristati. Po drugi vesti je šlo za celo zračno eskadrilo. Japonska pehota je vdrla v mesto Liučvang, kjer je prišlo do ogorčenega boja z ostanki kitajskih oddelkov. Japonci so streljali na Kitajce s strojnicami, dokler se končno niso v divjem begu umaknili iz mesta. Koliko je bilo pri tem človeških žrtev, še ni znano Mukden, 4. oktobra, s. Japonski oddelki čet, ki so vkorakali v Liučvang, so po neznatnem odporu roparjev zopet napravili red. Cančung, 4. oktobra, s. Japonska letala so v petek metala bombe na kitajske čete. Pri tem so baje nekatere bombe zadele vojašnice v Peishanu in Cengceju ter jih popolnoma razdejale, število žrtev cenijo na 200. Varšava, 4. oktobra, g. Varšavska policija je prišla na sled sprejemnemu uradu, ki je nabiral prostovoljce za Mandžurijo, ter aretirala tri agente. Nabiralci so obljubljali osebam, ki so se prijavili za v Mandžurijo enkratno odpravnino 1000 dolarjev za rodbinske člane ter mesečno plačo po 15 dolarjev. Po triletnem službovanju bi dobili pravico naselitve v Mandžuriji ter zemljo brezplačno. V kakšne namene je ta urad najemal ljudi, še ni znano. Volitve novega praškega župana Praga, 4. oktobra, h. Kakor je izvedel vaš dopisnik iz magistratnih krogov, se nove volitve primatorja mesta Prage ne bodo vršile pred decembrom. Kakor domnevajo, bodo volitve najbrž med božičem in novim letom. Smrtna žetev v prestolnici Beograd, 3. oktobra Ravnateljstvo za socialno in zdravstveno skrbstvo mestne občine beograjske je te dni dovršilo statistiko mortalitete v Beogradu za leto 1930. Iz vsega tega zelo obsežnega in res z največjo vestnostjo in točnostjo zbranega statističnega gradiva izhaja, da je v letu 1930. umrlo v Beogradu 2868 ljudi, 1620 moških in 1248 žensk. Prvi in glavni vzrok umiranja v naši prestolnici je bila in je tudi sedaj — tuberkuloza, jetika. Leta 1930. je umrlo v Beogradu za jetiko 635 ljudi, kar pomeni 22.14 odstotka vseh smrtnih primerov. Moških je umrlo za jetiko 397, žensk pa 238. Najhuje je kosila jetika med bolniki v starosti od 21 do 25 let (98), med 16. in 20. letom starosti jih je umrlo 81, med 26. in 30. letom pa 76. Precejšnje je tudi število za jetiko umrlih v starosti od 36. do 40. leta, namreč 63. V poznejših letih umrljivost za to boleznijo znatno pada. Za jetiko prihajajo bolezni dihal, za katerimi je umrlo 446 ljudi ali 15.55 odstotkov vseh umrlih. Največja je bila umrljivost pri dojenčkih (167) in otrocih od enega do dveh let (48). Z visoko starostjo se tudi zvišuje umrljivost: v starosti od 60 do 70 let je umrlo za temi boleznimi 42 ljudi. Tretje mesto zavzemajo bolezni krvnih organov, za katerimi je umrlo 339 ljudi ali 11.82 največ v starosti nad 50 let. Te tri vrste bolezni so pobrale polovico vseh umrlih in se tako more reči, da gre vsak četrti ali peti Beograjčan za jetiko, vsak šesti ali sedmi za boleznijo dihal, vsak deseti pa za boleznijo krvnih organov. Za boleznimi prebavil je v letu 1930. umrlo 261 ljudi (9.10 %) in seveda največ dojenčkov, nič manj ko 162. Zelo žalosten pojav v naši prestolnici —• pač posledica vse prenaglega moderniziranja življenja — je dejstvo, da se živčne in duševne bolezni vse bolj in bolj širijo. Leta 1930. je umrlo za temi boleznimi 259 ljudi, torej 9.03 in je bilo med njimi 71 — doienoev' Vsa'- enajsti Beograjčan umira za tako boleznijo. Hudo na^zljive bolPT^j so vzele 165 ljudi ali 5.75 %, med njimi največ otrok do 10. leta. Za urogenitalnimi boleznimi je umrlo 115 ljudi C4.91 %). Rak in drugi »turmores maligni« se širijo vedno bolj Leta 1930. je umrlo za njimi 148 ljudi (5.16 %). Ravno tako pa tudi raste, namestu da bi padala, umrljivost za sifilisom, za katerim ie lani umrlo 37 ljudi, med njimi 12 doienčkov. Samomorov 1e bilo v letu 1930. tudi precejšnje število 61. torej povprečno po Pet na me=ec in s'cer 35 moških in 26 žensk. V sta-osti od 16 d« 20 let jih ie bilo 10 od 21 do 25 let 11 in od 26 <*o 30 let 12. Dva primera sta bila v starosti nad 60 let. Smrtnih nesreč bilo 74 ln se oo- ' nesrečno 52 molkih in 22 žensk Ubojev in p r" o rov ie bilo 6. Naižalostnei«a Številka med všečni. trf 15h izkazirie ta statistika je r>a tieta ki i rp?e Ce se še doda da so bili r>om!*d"i meseci tnaw. anril in ma1 čas natottfln®*-Se smrtne žet™ — -Mika kos« toda-? naj-hule — -i«? olika un9«ran*o v Beogradu v problem letu pre^ei popolna. Nova sokolska četa V Kresnicah pri Litiji je bila včeraj ustanovljena najmlajša sokolska edinica Kresnice, 4. oktobra. Z iskrenim veseljem je pozdraviti velik razmah sokolske ideje v Zasavju. Zadnje čase pronika sokolska misel tudi v manjše kraje. Vprašanje bližnjih dni je ustanovitev sokolskih kmečkih čet v Dolah in pri Sv Križu, današnja nedelja pa je bila pomemben dan za Kresnice pri Litiji, ki so si osnovale kmečko sokolsko četo. Z jutranjim vlakom so prihiteli v Kresnice številni člani matičnega društva Sokola iz Litije. Po deseti maši, ki so se je udeležili tudi Litijani korporativno, je v polno zasedeni sobi gostilne pri Vehovpu ob 11. otvoril zborovanje domačin br. £punt. sodni uradnik iz Ljubljane. Pozdravil je vse navzoče. zlasti sreskega načelnika g. Podboja kot vladnega zastopnika. G. podboj je izrekel veselje v imenu kraljevske vlade, da stopajo tudi Kresnice v veliko sokolsko organizacijo. Starosta litijskega Sokola dr. Tomo Turato je sporočil pozdrave litijskih Sokolov. Ob zaključku obeh nagovorov so prisotni vzklikali kralju, do-.movini in sokolstvu. Zborovalce je prijetno presenetil g. Doli-nar, ki je kot podnačelnik v imenu kresni-škega gasilskega društva pozdravil snujoč« se sokolsko četo. Poudaril je, da je delo so-kolstva prav tako v korist in blagor domovine in državljanov kakor delo gasilcev. Za- to je ponudil mladi sokolski četi vso pomoS kresniških gasilcev. Simpatično izjavo so vsi s polivalo in ploskanjem sprejeli na znanje O zgodovi ni sokolstva. prizadevanju dr. Miroslava Tyrša. da privabi v krog sokolskih borcev ves -lovanski svet. in o zmagovitem pohodu sokoiske misli v vse kraje Jugoslavije je poročal prosvetar litijskega Sokola učitelj br. Franc; Vidic. ki je v enoumen govoru seznanil zborovanlce z vsem, kar je treba vedeti Sokolom. govoru seznanil najmlajše sokolske edince sestavljajo: starešina: br Špunt. podstareši-na župan br Tine Kos. tajnica poštna upm-viteljica s. Mohorjeva, blagajnik br. inž." Bi-rolla Oskar, načelnik br. Kovič, revizorja pa ravnatelj apnenic br. Birolla Hugon in br. Skribanja. Br. Lojze Bizjak iz Litije je za tem tolmačil načine in sredstva, kako se naj novi člani seznanjajo s sokolskimi nauki, nato pa je kot darilo Lilije poklonil četj zbirko sokolskih knjig in brošur. Po govorih br. £pun-ta, br. dr. Turata in načelnika litijskega Sokofe učitelja br. Vena Taufcrja, ki je vodil občni zbor in vse priprave, je bil z vzklikom zveznemu starešini prestolonaslednika Petru in kraljevskemu domu uspeli zbor zaključen. uporabo sokolskega imena, odišlega vladnega svetnika žnidarčiča in povega sreskega poglavarja dr. Frana Ogrina. Posebej ugotavlja predsednik, da nas težke gospodarske krize in razmere ne smejo omalodušiti, ampak nas strniti v skupni fronti za smotre kraljevske vlade, našega vladarja in procvit domovine. Vseuči-liški prof. čorovič je dejal na skupščini: »Ako smo bili močni pri rušenju, bodimo še močni pri ustvarjanju; kajti še težje je graditi nego podirati!« Nadzornik Rus je izročil pozdrave premeščenega glavarja žnidarčiča, ki je učiteljske težnje vselej koncilijantno doumel. Poročilo o pokrajinski skupščini pove upravitelj Rupret in se podrobneje dotika raznih hib: novih društvenih pravil, zmanjšane delegacije, nedemokratičnosti volilnega sistema, kandidatnih list, učiteljskih seminarjev in cele vrste drugih vprašanj. Aktualne so med drugimi zadeve doklad za poročene tovarišice, stanarine in ime pevskega zbora. O državni skupščini v Beogradu poroča delegat Lapajne. Red, zakonitost, poštenje. delavnost na jugoslovenski liniji so najtrdnejši temelji visokemu razvoju JUTJ, ki šteje sedaj okoli 16.000 članov. Pred likvidacijo društva v smislu novega uradniškega zakona odgovarja na iznešene misli, interpelacije in trditve predsednik sekcije dravske banovine tov. Dimnik, ki v obsežnem nagovoru pojasni mnoge zanimivosti. Učiteljsko društva, nato likvidira s starim, skoro enoletnim sporom z Ljubljano. Naslednji del dneva izpolni prof. dr. Dolar s prvovrstnim predavanjem, kaj je in kaj hoče filozofija. Današnja doba ima sovražnike filozofije v reševanju raznih zemeljsko socialnih problemov. Faust je zopet na zemlji, živimo v dobi dela — fanatične borbe dela! Občni zbor ie potekel v redu. Odbor dobi razrešnico. Lani so bila štiri zborovanja, 6 predavanj in krasna 120-letna proslava šole v Cerkljah. Stanovsko društva za škofjo Loko se ustanovi pozneje. Novi odbor vodi zopet upravitelj Lapajne z istimi ljudmi. Le namestu Demšarja iz žab-nice stopi v odbor Debeljak iz škofje Loke. Namestniki so Kržič, Fajdigova in Rebolj. Po 13. uri je bila zares plodonos-na in stanu vredna skupščina zaključena. Lepo učite'? borova« je Kranj, 4. oktobra Po večmesečnem odmoru se je zbralo učiteljstvo kranjskega okraja včeraj dopoldne na dekliški šoli na Pungartu, da se razgovori o stanovskih težnjah šolstvu in prilikah sploh. Zborovanje je bilo lepo, naravnost vzgledno, saj je potekla skupščina v prijetni harmoniji, vsestranskem soglasju, predvsem pa z izrazom globoke delavoljnosti za napredek Jugoslavije in njene prosvete. S pozdravom na referenta Vilibalda Rusa in poverjenika Ivana Dimnika ter ostalo učiteljstvo — preko 70 po številu — je otvoril zborovanje zaslužni učiteljski pr-voboritelj. predsednik Josip Lapajne. ki se je spomnil pokojnega tovariša Jeločnika, zastopstva društva pri odkritju apome-^-ka kralju Petru v Ljubljani, pisma TTj. Vel. kralja Aleksandra učiteljstvu, svobodnega napredka šole, čvrstega razmaha izvenšolskeea prosvetnega dela, sokolske organizacije in iavodil, ki naj zatro zlo- ' Slovenjebistriške občinske ~adeve Slovenska Bistrica, 4. oktobra. Na redni seji občinskega odbora se je razpravljalo o novi pogodbi s falsko elektrarno za dobavo toka po ugodnejših pogojih. Upravni odbor mestne elektrarne pod vodstvom g. dr Jogodiča je dosegel da se za dobo enega 'eta ukine tako zvana stopnjevalna tarifa, po kateri je morala občina plačevati tok sorazmerno z maksimalno obtežbo. Na ta način se je plačevalo za 1 kw od 1.20 do 3.50 Din, kar je silno otežkočalo kalkulacijo. 7a leto 1932. se je dosegla enotna tarifa po 1 Din za kw ne glede na obtežbo. Zato se bo cena toku ob novom -etu znatno znižala. Poleg tega je dr. Jagodič našel po-greško v zaračunavanju toka izza !fta 1096. Glasom nremogovne klavzule, ki jo vsehuie Po«rr>dba. le mestna elektrarna o'ačala falskl dra*bi v teka 5 let 181.000 Din preveč. Ta znatni znesek bo falska elektrarna sedai občini vrnila. Ker so se pri odbiram"u števcev pokazale že ponovno večie diference, bo mestna elektrarna odredila preizkušnjo vseh števcev pri zasebnikih žunan ie poročal nadalje, da projekt zgradbe nove. zelo važne banovinske cept« iz Oplotniee v Slovensko Bistrico zaradi pomanikania sredstev ne bo realizirana.. dasi se prizadeto orebivalstvo za to nrepotrebno nrogc že desetletja zaman poteguje. Vprašanje izbire obeh obstoječih varijant fca to resto pa i» med tem že re-Sil mariborski cestni odbor na ta način, da bo pregledal gradnjo obeh cestnih rrroer, to ie: čez Snodn^o Ložnico ter čez ^oole in Kostanjevico hkrat' do meie koniiškeea sreza. dočim bi se morali za ostali, kraiši del ceste zadeti OnWr"f>n! odnosno njihov cestni odbor v Koniicah. Ob koncu ie občinski odbor sklenil pri sestav? b^dočesra proračuna "krafno šted-njo. ki naj se izvaia v vseh obstoječih od«ekih in tudi v šol=kih odborih, tako da bodo davčni zavezanci čimboli razbremenilni. V ta namen se le non?iral tričlanski j odbor (gg. Ivan Wal!and, Melhilor Rismal in Mirko Mali), ki bo pripravil proračunski predloe za leto 1932. Izvoz sadia iz našega mesta je razmeroma zadovoljiv Doslei se ie izvozilo na debelo 12 vasronov jabolk in sicer po triie v Italijo. CSR in Avstriio eden v Nemči-io dva pa v Beograd. Na drobno (v zabojih) »e -fe pole? teara raznečaio približ-po 39.000 kg iaboiv in hrušk Nakupovalo se je od produ "en tov za ceno od 1 do 2 j Din za kg. p-r»da1ne e»ne pa so bile pri kilogramu do 25 par viSje. Sodni ogled in razstava sta prirejeni to nedeljo in ponedeljek v delavnici meščanske šole. Ob enem so na ogled nekatere slike fotoamatarskega odseka tukajšnje podružnice SPD, ki so bile razstavljene ž» na tujskoprometni razstavi v Ljubljani. Priporočamo jih v nakup zlasti našim gostilničarjem,, ki naj bi si ž n]imi smotreno okrasili svoje lokale. Volilnih upravičencev je v vseh 43 občinah slovenjegraškega sodnega okraja vpisanih v imenike 4704. Smrt pod skalo Sarajevo, 4. oktobra. 14Ietnl deček Rasim Mangapič, k: s« je pečal s prodajo peska za čiščenje posode, se je podal na Trčivodo pri Sarajevu, da napolni svojo vrečo s peskom. Prav ko je končal svoje dedo, se je odrušila na vrli n, zaradi zadnjega deževja !n snega zrahljana, okrog trd meterske stote težka skala, in priletela bas na nesrečnega dečka. Skala ga je zadela na prsi in g-lavo, da j® nesrečnik obležal na mestu mrtev. Objave Sokol I. Ljubljana — Tabor obvešča svoj« članstvo, da je razposlal položnice s prošnjo, da nakaže poljuben znesek za podporo gLa-dujočim bratom, sestram in mladini sokolske župe Mostar. Kdor bi pomotoma ne dobil položnice, naj se posluži splošne položnice in vpiše na številko 11.253 ali pa vplača svoj dar v društveni pisarni, kjer sprejemamo tudi darila v obleki, obutvi in drugem. Priskočimo tem našim dragim pripadnikom na pomoč in pokažimo jim, da smo res bratje in sestre. Zdravo! Uprava. Spored violinskega koncerta, ki ga priredi drevi ob 20. v veliki dvorani hotela Uni-ona violinist Karlo Rupel: 1. Bach: Koncert v a-molu, 2. Tartini: Vražji trilček, 3. Osterc: Fantazija, 4. Jaques - Dalcrose: Danse Frivale, Ravel: Habanera, Debussy: Minstrels, 5. Tartini-Kreisler: Variacije na Corellijev tema, 6. Wieniawski: Scherzo-Tarantelle. Rupel je mlad violinist velikih umetniških sposobnosti in izredne tehnične spretnosti. Z največjo lahkoto obvlada vse, tudi najtežje in največje Tartinijeve pasaže in okraske. Z mirnim srcem lahko rečemo, da je Rupel zrel umetnik, ki ga čaka še lepa bodočnost. Zato obisk njegovega koncerta najtopleje priporočamo. Vstopnice po običajnih cenah se dobijo v Matični knjigarni in so na razpolago še v vseh vrstah. Predprodaja v teku dneva v Matični knjigarni, zvečer pred koncertno dvorano. Pojasnilo. G. Ferdinand Attems iz Slovenske Bistrice nas prosi za objavo naslednjega pojasnila: V cenjenem časopisu »Jutro: z dne 22. septembrat L L št. 218 ste med poročili iz Maribora na strani 5., prvi stolpec, pod naslovom »Služkinjo je povozil« natisnili, da je »grof Attems, ki je pridir-jal z avtomobilom z Glavnega trga, povozil služkinjo in da je krivec nesreče bil vsaj toliko uvideven, da je ponesrečenko nemudoma prepeljal v sanatorij dr. Čeroioa«. Dejstvo pa je naslednje: Avtomobila ni vozil grof Attems. katerega sploh ni bilo ▼ v» zilu, nego moj šofer Herber Ivan. Ni resnica, da je avto »pridirjal«. Hitrost vožnje ni bl^ la niti 5 km na uro, ker je šofer avtomobil ravnokar zaviral, da ga ustavi pred vozom, ki je spredaj vozil in oviral prevoz po cesti Služkinja je, ne da bi pazila, zadnji trenutek stopila pred počasi vozeči avto in je torei sama zakrivila nesrečo. Krivec nesreče to rej vsekakor nisem bil jaz. Konkurenčne cene iS yj Obilno izbiro nudi £. Jlot ffiubliana •Mestni Modno krzno za ovratnike in obsive LjisMjanska nedelja v jesenskem solncu Prelepo vreme je Izvabilo Iz mesta trume izletnikov — Trgatve v gostilnah — Svetovaclavsko žegnanje — Nesreč ni bilo in tudi policija je mirovala Ljubljana, 4. oktobra. Po naši kmečki pratiki je god sv. Mihaela prevažen mejnik. Od Jurjevega do Mihaelovega traja pravo kmečko leto, polno truda in zno>a. Vse drugo, kar še v pratiki ostane, je kolikor toliko zadovoljno, ali vsaj manj tegobno paberkovanje. No, pa nam je letošnja jesen po nesrečnem deževju, ranem snegu in strupeni slani navrgla še dobršno merico lepih solnčnih dni, med katerimi je današnja nedelja še posebno paradirala. Jutro je bilo še nekam megleno, toda barometer je rasel, kakor da hoče doseči letos .poslednji in glavni rekord. Kar proti 780 se je dvigal. In potem je v ranih ^dopoldanskih urah pritisnilo solnce še na živo srebro v toplomeru in ga dvignilo tako visoko kakor smo tega vajeni komaj v pozni pomladi. Takle božji dan, kakor je bil današnji, ]e Beveda še vse boli čaščen v vinskih in sadnih krajih tam na Dolenjskem in na Štajerskem. Tam je navzlic vsej krizi zaenkrat veselo, prijetno, domače veselo. Trgatev imajo, sadje obiraio. Toda vse to so si danes lahko privoščili tudi Ljubljančani. Bolj umetno seveda, ampak vendarle. Od Šteoa-nje vasi tja gori do Šiške je bila cela vrsta trgatev v" gostilnah. Bilo je menda precej živahnega obiska, toda šele bolj proti večeru. Zakaj dan je bil tako lep. da so Ljubljančani trumoma romali v okolico, zopet na sve«i zrak, na toplo solnce. v prijazne pokrajine, obrobljene s čudovitimi kolekcijami jesenskih pastelov. Ah, pa to je že preveč umetno povedano. Raje po domače: Šmarna gora je bila polna — Katarina takisto — še ob Savi se je solnčilo nekaj golih aligatorjev v človeški podobi. Vlaki polni, ceste polne. Od avtomobilov se je kar kadilo, kakor da smo v najživahnejšem mesecu tujskega prometa. Pa motocildisti so imeli svoj dan. In kolesarji; od najmlajših do najča-stilljivejših. Bosme. sam vrli mojster Bres-kvar z najimpozantnejšo dolgo brado v Ljubljani, ki je na kolesu doma kakor sv. Jurij na konju, je neutrudno dirkal tam okrog Ža-puž! Ni šment! Velepodjetni gasilci iz Zgornje Šiške so se prav tisti čas odpravljali k veliki vež bi s svojo sijajno motorko. V Ljubljani je popoldne po ulicah zavladal precejšen dolgčas, toda kinematografi so imeli dober obisk. Zvečer ipa je bilo po ulicah precej valovanja. Izložbe modnih trgov cev so za jesen zopet prav lepo opremliene in vabljivi so posebno impozantni, deloma še nedogotovljeni lokali v novih palačah. Po- hvalno pa moramo omeniti, da je ves dan bila v Jakopičevem paviljonu prav številno posečena tudi pestra razstava Jakčevih umetnin iz Amerike. * Edina večja družabna prireditev v o-beh dneh je bila tradicijonalno svetovaclavsko žegnanje, ki ga je priredila češko-slovenska obee v Ljubljani. Zabava se je vršila v soboto zvečer v veliki kazinski dvorari, ki se je kmalu po 20. začela polniti z gosti. Prišlo je mnogo Čehov in drugih gostov tudd od zunaj, saj se je vedelo dobro, da so ata Živili za to običaijno slavje pripravili tolsto gosko, pa kneddi-čke in še pteenjsko pivo po vrhu •"* dame v narodnih nošah so ob desni btrani aranžirale paviljon, ki je bil založen z raznimi dobrotami, zlasti s slaščicami, češkimi špecijalitetami. Paviljon je bil ves simbolično okrašen s s-roi iz lecta. Ob zvokih dobrega salonskega orkestra Sokola I. se je razvila prav prijetna, neprisiljena, demokratična zabava s plesom. Prireditev so med drugim počastili s svojim obiskom kot domačin in polnomočni zastopnik konzula čsl. oodkonzul g. Cihelka. žuman dr Di.nkc Puc, rektor univerze dr šerko. komandant mesta general Popovič. starosta Ljubi lanskega Sokola br. Kajzelj, predsednik Maloželezniške družbe dr. Fettich in številni drugi odlični predstavniki naše javnosti. Na sporedu so bile tudi razne prireditve, srečolov z bogatimi. komičnimi, pa tudi praktičnimi dobitki, največjo privlačnost je pa tvorila »šnehkamra«. Marsikoga so »aretirali« in zaorli, pcoti ma.ih.ni odkupnini je pa potem lahko po-poiolnoma neonaženo kršil prohibicijo s tem. da je ponil šilce dobrega likerja Prireditev se ie vršila do 2. ziutraj in je. kakor še vedno doslej, uspela v splošno zadovoljstvo vseh udeležencev. • Nedelja je v splošnem potekla mirno, na policiji niso zabeležili najmanjšega incidenta in tudi reševalna postaia ni imela prilike za intervencijo. V bolnico so sicer pripeljali dve žrtvi lažjih nesreč, ki na sta se pripetili že v soboto Prva ponesrečen .k a je delavka Angela Hribarjeva, zaposlena v Tršanovi tovarni na Jesenicah 22 — v soboto je med delom neore-vjdno zašla z levo roko pod stroj, ki ii je odtrgal tri prste. Druga je Danica židano-va. 14.le.tna hčerka črkostavca iz Most to stanujoča v Pokopališki uliol 5 V soboto ji je neka nrijateljica nehote vrgla debelo poleno v glavo. Mlada žrtev hudega konja Na paši je konj brcnil v trebuh devetletnega fanta, ki je v ljubljanski bolnici podlegel Ljubljana, 4. oktobra. Sinoči se je pred ljubljansko bolnico astavil kmetski voz, na katerem so pripeljali težko poškodovanega, nezavestnega mladega fantka. Bil je to devetletni .posestnikov sin France Grilc iz Ve-lesovega pri Kranju, katerega je konj na paši brcnil v trebuh in ga težko poškodoval. Fantka so takoj prenesli na kirurgični oddelek, kjer mu je dežurni zdravnik nudil prvo pomoč. Ker pa je bilo stanje že na prvi pogled zelo resno in se fan- tek m zavedel, je bilo soditi, da so se mu zapletla čreva. Zato so se v bolnici odločili za takojšnjo operacijo, ki je bila res nujno potrebna. Nesrečni fantek se je sicer po operaciji že nekoliko bolje počutil, toda ponoči je že zapadel v agonijo, iz katere se ni več prebudil. Proti jutru je bilo mlado življenje končano. Tragična smrt mladega nadebudnega fantička je vzbudila splošno sočutje s težko prizadetimi njegovimi roditelji. Zhessieli bik m smrtnonevarno poškodoval gospodarja Zapodje pri Kresnicah, 4. oktobra. Dogodek, ki se je odigral sinoči na kmetiji posestnika Kokalja v naselju Zapodje pri Kresnicah je globoko potrl vso družino. Kokaljev pastir je gnal popoldne vso živino na pašo. že na paši mu je močno nagajal bik, ki ga je imel njegov gospodar za pleme. Ko je dospel z živino proti večeru domov, se mu je bik uprl in ni hotel v hlev. Zato je poklical fantič gospodarja Karla, ki je prišel takoj krotit živinče. Bika so le ugnali in ga potisnili v hlev. Ko je bil pomaknjen upornik do svojega mesta pri jaslih, ga je hotel gospodar prikleniti. čim pa se je približal razdivjani živali v ozkem prostoru, se mu je bik postavil po robu. Zagnal se je v gospodarja in ga z rogovi zabodel v trebuh in spolovilo. Nato je pobesnela žival nesrečnika še dvignila in ga zagnala v zid. Gospodar je obupno kriknil, omahnil in padel v nezavest. Takoj so bili pri ranjenem očetu domači, ki so izvlekli onesveščenega iz opasne bližine in ga prenesli v hišo. Stanje očeta je bilo tako opasno zaradi izgube krvi in notranjih poškodb, da niso tvegali njegovega prevoza k zdravniku. Poslali so v Litijo po zdravnika dr. Ukmarja, ki je kljub nočni uri odhitel takoj na pot v strmo naselje. Dr. Ukmar je ugotovil, da ima poškodovanec razparan trebuh, nato pa mu je izpral rane in jih obvezal. Kokalj bo ostal v domači oskrbi. Ranjenec, ki je vojni invalid, se je pred leti naselil v Zapodju. Najel je sedanje posestvo in se je prav pridno pečal s kmetij- Pri prehlajenju, hripi, vnetju v vratu, oteklih mandljih, živčnih bolečinah, trganju v udih storite dobro, če poskrbite za vsakdanje izpraznjenje črevesa s tem, da popi-jete pol čaše naravne »Franc Jožefove« grenčice. Po sodbah univerzitetnih klinik se odlikuje »Franc Jožefova« voda radi sigurnega učinka pri prijetni uporabi. »Franc Jožefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Rudolf Kresal: Dogodki med tednom V tiskarni hrumi noč in dan. Pred velikim rotacijskim strojem stoji en sam delavec, ki gleda, kako se vali dolga proga belega papirja preko valjev in drvi iz stroja enakomerno počrnela na tiskarniška tla. Na tej enakomerno počrneli progi se zdaj pa zda] prikaže velik naslov, pade v oči in spet izgine: Papirnica v Goričanah je ustavila obrat. Delavec, ki pazi, da stroj pravilno dela, bere ta naslov in se zastrmi v stroj. Dan za dnem, noč za nočjo teko valji, preko njih se vali kakor bela reka papir, sto metrov, tisoč metrov, spet tisoč metrov! Nenehoma šume kolesa, brez počitka, brez oddiha. Papirja je preveč. _______ Preveč je te bele. tenke snovi, ki prinaša srečo in nesrečo posamezniku in tisočim hkrati. Preveč. Vsega je preveč. Pa ljudi je tudi preveč. Le zdi se, da nikoli na tem svetu ni preveč — bede. Skoro sto ljudi se je pretekli ponedeljek spet pridružilo hudi znanki. Tri in osemdeset delavk in delavcev je šlo iz pa- pirnice z obupom v sebi. Rdeče oči. Hudi pogledi. Žalost. * Ali me ne preklinja ta papir? Ali se mi ne krohoče? In vrhu vsega hudega: še moje pero drči preko njega. Piše, kako je po svetu hudo — pa je pri vsem tem hladno, tako hladno, kakor je hladen človekov duh, ki se neprenehoma bije z vsem svetom, da roka ne omahne, da noga ne zastane, da lepega dne ne podleže brezumju tega življenja, v katerem obračajo milijoni, potopljeni v sanj — dan za dnem papir, Enakomerno počrnele strani časopisa — da jim oznani tu pa tam prihajanje boljših dni. A nikoli in nikjer ni tako močne, silne besede, novice, ki bi jih mogla dvigniti za en sam trenutek do lepših nad. Pač pa — tako je po vsem svetu — ugleda jo iščoče oči: Papirja je preveč, vsega Je preveč, ljudi je mnogo — za vse ni strojev, za vse ni dela — kolesje strojev je ustavljeno. Jok. Huda beseda. Misel mrzla in ostra kakor rezina noža. Obup. — In potem: Nekje vzvalovi gladina reke. Nekje se zamaje vrv. Nekje poči. Nekje je vpitje in brezupne prošnje. Nekje neprestano umiranje. Vse sili k solncu stvom in živinorejo. Zdaj ga je pa zadela huda nesreča prav pri njegovem priljubljenem poslu, pri živinorejL Inozemski arheologi v Dalmaciji Zanimiva izjava dunajskega učenjaka. Mostar, 4. oktobra. Po treh dneh bivanja v Splitu so krenili včeraj proti Metkoviču udeleženci mednarodne arheološke ekskurzije, ki potuje, kakor znano, že nekaj dni po naši državi v svrho proučevanja starih zgodovinskih in umetniških spomenikov. Potovanje nadaljujejo v spremstvu direktorja solitsk ga muzeja dr. Abramica. Vt Metkoviča, kjer so si ogledali vse starinske zanimivosti, so posetili Mogoievo in čaoljino. Zvečer so pri snel i v Mostar, odkoder se odtieljejo v Sarajevo, kjer si bodo ogledali zbirke v znamenitem sarajevskem muzeiju, nakar se vmeio domov. Eden udeležencev ekskurzije, znani dunajski učenjak, profesor Egger. je v razgovoru s splitskimi novinarji dejal med drugim; »Zlasti SpHt je bil za nas posebnost. Našli smo spomenike Iz starega krščanskega in pozne'šega sredndega veka. Ob tolmačenju vaših strokovnjakov smo videli mnoge zanimivosti in se PTeoričali, da imata vsa zgodovina in umetnost svoj koren v antiki. Iz teea smo zaključili, da Hrvati, ko so se v VT1. stoletju naselili v teh kraiih, niso nastopili kot ruši telil stare rimske kulture, nego kot narod, ki je z novim duhom preooiil staro propadajočo civilizacijo. To ie bila nova ugotovitev, za katero mi je litoibo. da 1o lahko javno poudarim v čast vaših premikov in vaše zemlje Prav radi smo nrišli k vam, a pozneje se bomo še rajši vračali.« Morski pes ie *>»**vrnfl ™1n Snšak, 4. oktobra. Te dti med Krkom 'n Aleksandrovim, se jim je zdajci prevrnil čoln Delavoi so takoj vedeli, da je nesrečo povzročil morski pes. ki je prijel fioto od strani in ga Tvrevrnil. Sreča V bila. da so bili vsi trile delavci tzvežbani mornarji in da niso izgubili prisotnosti duha Morski pes 1e pdaval za rvredimeti. ki so iz čolna padli na dno morja, a med tem so delavci že opazili v bližin! ne>i čoln, ki so ga poklicali in se vkrcali. Kakor so zatrjevali delavci, je bila morska pošast dolga 10 metrov. Poslušata - fnuak bilo je drupače... Liubliana. 4. oktobra. Včasih Je Ljubljana vsa razburjena. Pričeti se v kakem koncu mesta, da kdo napade Donoči domov idočo žensko, ii iztrea ročno torbico, ali če se mu ne nosreči to. ii Dač odnese kako druzo vrednost. Novica se kai hitro raznese do vsei bližnii okolici in orodira naorei od družbe do družbe, seveda Drikazana še vse boli zrozotno kakor io ie bil čul Drvi. In Iiudie so naenkrat vsi Dreolašeni. Sorašuieio se. kako to. da ie iavna varnost v Ljubljani tako zelo do-manjkliiva, in kritika ie čedalje strožja. Naravno, da le Doliciia Drva oDozoriena na vsako tako zadevo, sai ie niena naloza. da io razčisti in Drime storilca. Kakor hitro ie dozodek iavlien ooliciii. Da Dostaia zadeva čedalie boli zamotana, kajti le redki so Drimeri. da zre za Dravi Dravcati roDar-ski naDad. Po navadi se stvar zaplete in ko ie rešena, se izkaže v čisto druži luči. Ravno ie imela ooliciia zoDet ODravka s tako zadevščino. Od nekod z Goreniskeza ie Drišla v Liubliano 191etna Helena, služ-kinia. dozdevno nedolžno dekletce, ki si ob Drihodu v mesto ni vedelo oomazati. Helena si ni znala poiskati službe, ni znala kie iskati Drenočišča Da tudi Driiateliic ni imela. — Prav žalostno ie slišati takole izpoved... Hodila ie sama do mestnih ulicah. dan se ie naznil in naenkrat ie zavladala tema. Prižzale so se luči in baš ood obcestno svetiliko in ravno v Kolodvorski ulici ie DristoDil k DODolnoma zbezani in nesrečni Helenci neznan moški, ki ii ie bral nesrečo menda z obraza. Pa io ie vorašal. od kod in kam. Helenica mu ie bridko potožila svoie zorie. nato Da io ie oovabil neznanec in ii Dovedal. kie bo lahko ooceni orenočevala in ii ie celo namiznil. kie bo lahko dobila tudi traino in dobro službo. Oh. da. če bi bilo vse res tako. kakor ie izpovedovala Helenica naslednie iutro na Doliciii! Prav oreDričevalno in vsa razburjena ie DriDovedovala dalie. da ie tisti hip. ko ie bila v Domenku. Driskočil izza ozla še en neznanec, ves razcapan moški, ki se ie hipoma noznal v nieneza zaščitnika, nato da se smelo zasukal k niei. io erdo do-zledal. oosezel oo nieni ročni torbici, io iz rok iztrzal z vso vsebino. — okroz Dar sto dinariev ie bilo v niei. In seveda izzinil v temo., Helenica ie hitela za niim. a ie bežečeza nekdo spoznal, nakar ie ona vsa upehana Dočakala. Dustila tatu bežati in za šele ziutrai Driiavila ooliciii. Sama se ie vrnila k svoieinu zaščitniku, ki io ie počakal ood cestno svetiliko in io siedniič od-vedel v obliublieno Drenočišče. Pa so ootem na ooliciii. ko ie Helenica Dovedala vso to dolzo istoriio. vendarle zmaievali z zlavo. »In kie ste Drenočevali?« Helenici ie Dri tem vorašanin zmanika-lo saDe. Tedai so zosDodie ki so io izpra-ševali. dobro opazili na nienem obrazu mučno zadrezo. Postali so takoj še bolj Driiazni. skoro sladko nriiazni — in siedniič ie Helenica odkritosrčno oriznala: »Na. če že hočete na vsak način vedeti, pa oovem. da sem spala Dod kozolcem v ŠteDanii vasi!« Helenico »o na ooliciii soraševaK še dalie o tem in onem in naoosled uvideli, da ie na nienem DriDovedovaniu resnica samo ta. da ?e soala res ood kozolcem in sicer v Drecei nerodni družbi. Rod si ie enostavno izmislila v veri. da se bo s tako orav-liico okoristila. Hotela se ie tudi maščevati nad nekim moškim, ki io ie zasledoval že Donrei v Kolodvorski ulici in ki ii ie obliublial razne lepe stvari, med družim tudi službo, a io ie pozneie pustil na cedilu. Preiskavaioč kriminalne registre so do-znali na ooliciii. da ie mlada Helenica že dolzo časa slabo zapisana. Kdai se bo poboljšala. to ie vprašanie. da. vprašanje. Mariborska nedeljska kronika Solnčna nedelja šolske mladine ■ • Prlekija v gledališču — Zbor srednje-Uspela tombola invalidov — Dva nepridiprava Maribor. 4. oktobra. Senzaciia snočnieza večera ie bila Dre-miiera Anzenzruberieve kmetske komediie »Slaba vest«, ki io ie reoiral Bratko Kerft v ambiientu Prlekiie. dasi brez Drleškeza na-rečia. Režiia ie uspela siiajno. Prestavila nas ie DODolnoma v našo orleško vas. tiDično tamošnio kmetsko hišo z vinozra-dom in kloDotcem. Gledališče ie bilo skoro Dolno. Režiia ie bila deležna oonovno viharnih ovacii občinstva. DoDoldne ob 10. ie bilo v Narodnem domu zborovanie naše mladine. občni zbor srednješolske oreanizacile S.ISU »Naoredek«. Občni zbor ie bil dokaz resneza stremlie-nia naše mladine, da se vsestransko tudi izven šole 'zponolniuie in pripravila za bodoče poslanstvo med narodom. DoDoldne 'e bil tudi lahkoatletski dvo-match med »Železničarjem« in »Maratonom«. o katerem poročamo na druzem mestu. Popoldne ie privabila tombola mariborske nodružnice Invalldskeza udruženia veliko število občinstva na Trz svobode. Dobitki so bili zelo leni in iih ie bilo tudi izredno mnozo. Upamo, da ie tudi invalidska orzanizaciia prišla na svoi račun v korist naiootrebneiš'h svoiih članov. Policiiska kronika zaznamuje aretaciio nekeza zidarskeza pomočnika ki za ie stražnik v zzodniih iutraniih urah aretirali v Vetrinski ulici, ko ie vodil svoie kolo in nosil Doln nahrbtnik, iz žepa suknie oa mu ie zledal revolver. Ko za ie stražnik orivedel na stražnico, so našli v niezovem nahrbtniku 12 novih sekir, nekai kladivov. srebrno uro in druze predmete. Prvotno se ie izdaial za Maieria in ie izia-vil. da ie kuDil sekire in kladiva v neki tr-zovini v Slovenski Bistrici, revolver da ie dobil orav tam od nekeza neznanca za 60 zoldinariev. a kolo da ie kuoil lani od svo-teza tovariša za 600 Din. Ko za ie stražnik kasneie oovedel v zaDore; ie navidezni Maier oriznal. da se ne Diše za Maierja. amDak S.: obenem oa ie pričel zazotav-liati. da ie seki"e kupil od nekeza neznanca v Rušah, orav tako tudi revolver, a srebrno uro in štiri naboie od nekeza rekruta v Ptuiu za 5 Din. Možaka so oddali sodišču. V Carovi ulici ie iZDOd nekeza osebneza avtomobila, ki ie Drivozil z Zriniskeza trza Droti Aleksandrovi cesti, odletel izpod zadnieea kolesa kamen v veliko šipo izložbeneza okna Trzovskeza doma v velikosti 2.50 krat 3 m in io razbil. Škoda v znesku 4000 Din ie krita z zavarovalnino. Precej straha ie doživela kuharica S. ori nekem odvetniku v Slovenski ulici. Ko ie šla na Dodstrešie. ie na stoonicah srečala moškeza. ki ie nesel v eni roki oirnico v druži oa sviter. Ko ie kiiharica poklicala eosoo. io ie moški nazlo odkuril na cesto, odhitel nroti hotelu »Orel« in izzinil. Kuharica ie ori prezledu na ood-strešiu našla vse omare in kovčeze s silo odprte, v niih Da vse razmetano. Tudi iz nieneza kovčeza ie zmanikalo 200 Din zo-tovine in 600 Din vredna ura. Za lopovom seveda ni bilo več sledu. V ostalem ie bila današnia nedelia krasen oktobrski dan. Solnce ie bozato lilo svoie žarke na mesto in zlasti na vinozrade v okolici. LeDi dan ie seveda izvabil trume Mariborčanov delno na izlet v olanine. delno Da v bližnio okolico, kier so bili vinotoči zoDet odlično polni. Obtožena zaradi dvojnega detomora čakovec, 4. oktobra. Orožniška postaja v Murskem Sred«'a je dobila prijavo da je v vasi Grbini, občina štrigova, neka žena umorila svoiega zakonskega novorojenčka. Oroiniškii pod-narednik Subotič se je takoj podal v omenjeno vas in ugotovil, da je detomorilka 291etna Marija Makovčeva, žena Janeza Makovca. Sodno - zdravniška komisija je dognala, da je ženska otroka zadavila. Proti Makovčevi se vodi sodni pos+o pek že zaradi detomora, ki ga je zakrivila leta 1929., ko je istotako zadavila svoje dete, ki pa je bilo nezakonsko. Detomorilka je, kakor kače, nekoliko slaboumna. Po slovitem romanu Claude Aneta. 2ivljenski roman ruske študentke Arijane kucnecove. Partner rudolf forster. Krasno dopolnilo! Predstave ob 4., 7 % in 9 Abonma n. Predprodaja vstopnic od 11. do pol 13 ure. Premiera v ponedeljek! ELIT KI KINO MATICA Telefon 2124. Novi grobovi Po daljšem bolehanju je včeraj ob pol 12. umrl v Škofji Loki odvetnik g. dr. Fraa Jerala. Pokojnik je bil splošno znan, ker se je v škofjeloškem javnem življenju zelo marljivo udejstvovaL Bil je daljšo dobo oB-činski odbornik in predsedoval je tamošnit podružnici SPD. Slovel je kot dober jurist a zadnje čase je zaradi bolehnosti opustil odvetniško prakso. Zapušča vdovo gospo Albino in hčerko go. Silvo, ki je poročena z ljubljanskim komercialistom g. Milanom Cesnikom. Pogreb bo jutri v torek ob 15. V zavetišču sv. Jožefa v Ljubljani je včeraj ob pol 1. umrl v čestiti starosti g. Bernard Ravnikar, bivši poznani ljubljanski vrtnar. Zapušča hčerko eo. Mihaelo, poročeno Zupančičevo. Pogreb bo jutri ob 14. Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje' Čitajte ilustrovano revijo »ŽIVLJENJE IN SVET« Vse hoče zraka. Dela in kruha. Kako rešiti svet? Pa zdaj so Se topli solnčni dnevi. — A kaj — še malo — pa bo pod nogami škripalo — da bo marsikje ob cesti, pred hi-So ali ob jarku nehalo biti tega ali onega izmučeno srce. * Ali ob vsem tem — skoro čudno je to — teče življenje nemoteno dalje. Človeka prav nič ne preseneča, če odpre kdo tu ali tam trgovino — krčmo — tovarno — banko. Prav noben dogodek ni, če gradi kdo hišo — palačo — most — spomenik. '— Le prav malo je spotike, če služijo težki atleti ;ežke denarje. Ljudje smo vsega tako hudo vajeni. časih je vsem ljudem v nekem pogledu ustreženo: da je za razvedrilo, za zabavo nenavadno dobro poskrbljeno. Pa zdaj je pričel teči že mošt. Kdo bi tožil, neprenehoma tarnal! Ko pride sv. Martin — bo vrelo povsod. — In vrisk in pesem bosta udušila vsai za nekaj minut težke skrbi, ali pa rodila kak lep up. Saj brez tega ne gre nobena stvar. • človek, ki se takole dela norca iz vsega, da nekaj časa joka — potem pa se nenadoma zasmeje, ki se mu nobena stvar na svetu več ne zdi čudna, je prav gotovo bolj ali manj pokvarjen. Ampak — da, ko ne bi bilo jeseni, ko ne bi zorela prav zdaj ajda, ko ne bi bile brente polne grozdja, kleti polne krompirja in raznih dobrot — da, ko ne bi bilo vsega tega! Pa je vse to — in še solze in objokani obrazi in hudi pogledi povrhu. Eh, pa da je mera polna, da človeku, ki se mu hoče življenja, ničesar nedosta-ja, je tudi papirja tohko, da je na njem vse natanko zabeleženo. Saj to je: za pamet g^e. Papirja je namreč res preveč. — Toliko ga je. da ima ta ali oni papirnato glavo. In tak premišljuje: Dekle se je zaradi nesrečne ljubezni zastrupilo. Zakaj? Snoči ob devetih zvečer so iz vode potegnili neznanega moškega. Zakaj? Danes zjutraj si je bivši avstrijski polkovnik skušal končati življenje. Krogla mu je šla tik mimo srca. Zakaj? Spet tragedija v predmestju. Vsa družina mrtva. Trije otroci in žena. — Moža pogrešajo — Odprt je bil plin. Za-kai? Na Kitalskem umira v dolini reke Yang-tsekiang 50 milijonov ljudi. Zakaj? Ameriks je žito, ki ga ni mogla prodati, pometala v morje. Prav tako je Brazilija napravila s kavo. — žita je za dve leti bilo dovoli — pa bi cene utegnile pasti. — Zakaj' Ampak ljudi je dovolj vsaj za sto let. Zakaj ? Preveč. Mnogo preveč. Zakaj? Pa kdo je zadel glavni dobitek? — jaz, ki uničujem papir. Zakaj?--- « Takole se po svetu bijemo ljudje brez upa zmage. In kadar ta ali oni zatisne svoje oči, se človek zamisli, ali pomoli, gre za pogrebom, žrtvuje celo za venec ali da slepcem — in kolo se prav tako vrti kakor se je vrtelo pred pokopom znanca, matere ali kogarkoli. Ugodna prilika! Zimske damske svilene kombineže.....Din 40.— Zim. dam. svilene hlače . Din 20.— Zim. otroč. triko hlačke . Din 14.— Nogavice svilene damske . Din 15.— Nogavice flor damske od . Din 9.— naprej. Ako želite kupiti zimsko blago po nizki ceni ,tedaj obiščite naše trgovine: ciril ahlin, Miklošičeva cesta 14, Poljanska c. 5, Celovška cesta 56. # Polet preko Afrike Novi francoski oceanski 10.000 tonski par-nik >Atlantique<, ki je prvič odplul iz Bor-deauza v Rio de Janeiro dolarska princesa*4 iz Palestine Tehaitai del rabrik« uejijt avtoteiiaicai »ddeicl Vmiib Oil Campm. d. d. Te dni namerava egiptski letalec inženjer Mohed Elvi E1 Gibri, sin bivšega egiptskega finančnega ministra, startati v Berlinu za polet v Capetown. Največji parnik za Južno Ameriko Češka industrija avtomobilov Bilance avtomobilskih tovarn vseea sveta za lansko Doslovno leto so obiavliene. Ako iih le oovršno oreeledamo. vidimo, da s> številke nasoroti 1929. letu zeln nazadovale. Skoro edino iziemo tvoriio tovarne motornih vozil v ČSR. One so skuDno v lanskem letu Droducirale 16.840 motornih vozil rer so s tem orekoračile oredlansko produkcijo. Osebnih avtomobilov ie bilo oroducirano za 7 odstotkov, tovornih in avtobusov Da za 14 odstotkov več kakor v letu 1929. Osebna vozila so do številu cilindrov raz-deliena tako-le: 550 avtomobilov z enoci-Iindričnim motoriem. 2000 z dvocilindričnim. 910 s štiricilindričnim. 1250 s šestcilindrič-nim. 200 z osmimi cilindri in 10 z dvanaist-cilindričnim motoriem. Pri tovornih avtomobilih in avtobusih ie bila razdelitev naslednja: 250 vozil z dvocilindričnim motoriem. 3080 s štirimi ter 400 s 6 cilindri. Tovarna Škoda ie dobavila 4500 osebnih avtomobilov, naiveč s štiricilindričnim motorjem. 900 tovornih avtomobilov in 100 omnibusov. Tovarna Praea ie fabricirala 3750 osebnih avtomobilov. 1500 tovornih in 100 omnibusov. Tudi orodukciia Tatra-avtomobilov ie b:ia oomembna. Teh ie bilo 3550 osebnih. 300 tovornih in 200 avtobusov. Tovarna Walter ie soravila v oromet 200 avtomobilov. tovarna Z Da 500 osebnih in 50 tovornih avtomobilov, tovarna Aero 500 vozil z enocilindričnim motorjem. Fross-Bussine 800 težiih tovornih avtomobilov in sledniič tovarna Wikow 60 avtomobilov s 4-cilin-dričnim motorjem._ Stoletnica avtomobilskega pijonirja nr. m. ie minilo sto let odkar se ie v malem nemškem mestu Malchinu rodil Sieefried Marcus. najstarejši avtomobilski konstrukter. Ime Sieefrieda Marcusa je do-stalo širšim krosom znano šele DOtem. ko je že dolea leta oočival na dunaiskem do-xooališčn. Malokdo, ki ie šel mimo nieeo-vera eroba. na katerem ie bilo zaoisano. da oočiva tukaj »inženjer in izumitelj Sieefried Marcus«. kakor si ie sam želel, ie vedel, da leži nod kooico zemlie mož. ki 1® orav za orav izumitelj orometneea sredstva, ki le zavzelo v svetovnem eo-snodarstvu noveea veka dominantno vloeo. Sieefried Marcus fe že v mladosti Dokazal veliko zanimanje za tehnično stroko, ki le tedai bila orav za orav v začetku svo-leea. oozneie raoidnesra razvoia. Tehničnih šol tedai ni bilo in tako fe mladi Marcus začel kot vajenec ori domačem mehaniku. Po oar letih ie soremenil svoieea dosIo-dalalca in se oreselil v Hambure. Sledilo ie delo ori tedai novi tvrdki Siemens & Halske. ki ie fabricirala teleerafske aparate. Tu le ostal do leta 1853. Tedaj se ie oreselil na Dunal kier ie bil nekai časa ori dvornem mehaniku Kraftu. Dotem Da samostojen mehanik v fizikalnem institutu medicinske fakultete, kier se ie oovzDel do mesta Iaboratoriiskeea asistenta in se ie mnoeo bavil s kemiio. Na tem mestu ie vztrajal do leta 1860. ko ie otvori! na Maria-Hilferstrasse mehanično deiavnico. V niei sicer Marcus ni Dostal slaven vendar ie užival ueled zaradi svoiih izumov. V kratkih oresledkih ie Driiavil patentnemu uradu svoie električno vžiealo. ki se ie tedai z velikim usnehom uoorablialo v voiaške svrhe. nadalie relais za teleeraf. oosebni uoliniač. stroi z direktno rotaciio. Dlinske žarnice na bencin in SDirit in mnoeo drueih tehničnih oomaeal. Naibrže ood volivom dobrih usoehov z lokomotivo na Daro. ki se ie ravno v teh letih vedno boli uveliavliala. ie Marcus za-če' konstruirati bencinski motor, ki ea ie montiral na navaden voz. S Drvim takim vozilom, ki ie bilo konstruirano leta 1864. oa ni orišel deli. kakor do laboratoriiskeea usoeha. Ta ie dal šele leta 1875. Draktičen rezultat — orvo vozilo, ki ie imelo vse karakteristične posameznosti današnieea avtomobila. Zunania oblika teea Drometneea sredstva se sicer ni mno?o razlikovala od voza s konisko voreeo. vendar ie bila (danes bi rekli) notrania konstrukciia zelo na-Dredna. Motor ie bil na bencin s štirimi dviei in oosebnim UDliniačem. ki ie oriorav-Iial zmes bencina in zraka. Vžie ie bil mae-netsko-električen in motor ie bil hlaien z vodo. Posebna Doeonska naprava ie reeu-lirala hitrost vožnje, a Doseben sooj ie omoeočil Drazen tek na mestu. Peresa, ki so delovala kot diferenciial. so bila vera-iena med zadnjimi kolesi. Bilo ie na tem vozilu tudi drueih detailov. ki so pozneje nekoliko izoopolnieni prišli do veljave v moderni eradnii avtomobilov. Marcus svoie iznaidbe ni izkoristil, kakor oar let pozneie Geore B. Selden. Daimler. Benz in druei. Policiia mu ie prepovedala vožnio zaradi orevelikeea hruoa motoria. Tudi ie bi) tedai bencin strahovito drae. tako da ie bil dalinii razvoj teea noveea vozila zelo težak. Marcus ni imel dovoli denarnih sredstev, moeoče ie Da tudi. da ea ie nieeova iznaidba zadovoljila in da ie ni hotel izkoriščati. Eno ie eotovo: da ie bil velikan v svoiem delu. da pa ie nieeova iznaidba Drišla za tedanjo eeneraciio pre-zeodai. Ostal ie skromen učiteli pozneje neskromne avtomobilske konstrukcije. Ta ie osvoiila svet in svetovno eosoodarstvo — Sieefriedu Marcusu oa ie ostal sDomenik »hvaležnih someščanov«. M. E. Šlrca. Flaubertov Salambo v prevodu A. Debeljaka je mojstrovina pripovedništva, ki razgrinja vso barvitost stare poganske Kartagine. Zato ga berite! Ali si Te obnovil članarino Vodnikove družbe za letos DOGODKI PO ŠIROKEM SVETU Trockij interniran? Don Jaime Burbonsld, o čigar nenadni smrti je poročalo že nedeljska >Jutro<, je bil edini sin pretendenta do-na Carla. Vojaško izobrazbo je dobil v Dunajskem Novem mestu, nakar je stopil v rusko armado ter se je udeležil vojne z Japonsko. Njegovo Ime se je čulo v javnosti le redkokdaj. Zdaj pa zdaj je skušal uveljaviti svoje pravice na španski prestol. Tako je tudi letos v aprilu izdal svoj manifest, ki je vzbudil v Madridu splošno vese-lost. Bil je samec ter je živel v zadnjem času deloma na svojem gradu Frohsdorf v Avstriji, deloma pa v Parizu, kjer je bil znana oseba v lahkoživem svetu. Jaroslav Hašek: švejk pred vojno 3. Švelk le superabitriran V vsaki voiski so nepridipravi, ki no-čeio služiti. VteDeio si v elavo. da moraio vse živlienie ostati navadni civilni mame-iuki. Ti oretkani falotie venomer tožijo, da imaio srčno nanako. čeorav ie to moeoče le vnetie sleniča. kar se Dozneie Dri seciraniu tudi izkaže. Na take in enake načine bi se radi izoenili voiaški dolžnosti. Toda. eorie iim! Še ie tu suoerarbitraciia. ki iim bo stopila oreteto na orste. Takle faiot se Dritožuie. da ima Dloščato noeo. Polkovni zdravnik mu oredDiše Glauberie-vo sol in klistir in »ploščata noea« ti teče. kakor bi mu dinamita natresel Dod noee in druei dan ea zaoro. SDet drue Dreveianec se Dritožuie. da ima raka na želodcu. Položiio ea na operacijsko mizo in oraviio: »Pri Dolni zavest' mu odDrite trebuh!« Še Dreden ie stavek izeovorien. raka ni več in čudežno ozdravlieni roma za rešetko. Suoerarbitraciiska komisiia ie pravi blagoslov za armado. Če te ne bi bilo. bi se vsak voiaški obvezanec čutil bolneea in bi mislil, da ne more nositi tornistre. Superabitracjia ie beseda latinskeea izvora. Super pomeni »nad«, arbitrare pa »oreeledati. opazovati«. Superarbitraciia ie Kitolovd ob Grumantih Lov na kite — plodonosen vir dohodkov Gramantl. Spitsbergi ali Svalbardski otoki, kar je eno in isto, niso postali aktualni šele od takrat, ko so začele z njih prodirati odprave v polarne kraje, marveč že dolgo poprej. Kaj si misli o vedno se manjajočih obiskih domače prebivalstvo Je težko povedati. Spočetka so se ljudje zadovoljevali s tem, da so orali sneg <» ovn-iim} saritami in smučmi, a dan- gledni bodočnosti pa se bodo morda vozili na lov že z letali. Iz zraka bo kaj lah-ho zasledovati velike črede kitov in da-našnje barke bodo le še plavajoča skladišča za nalovljeno blago. Lov na kite je v teh krajih domač ie od 14. stoletja. Prvi, ki so organizirali in pošiljali večja ribiška brodovja v severne ookrajine. so bili Baski, ki so jih potlej Ta mlada židovska lepotica pač ne pozna ' valutne krize. Svoj prihranjeni denar nosi zmerom s seboj, kar je prastari običaj v Orientu, kjer itak ni mnogo h»nk, IZgoraj: kitolovec se vrača v pristanišče (za seboj vleče ujetega kita). Spodaj: ogromen kit, ki so ga ribiči spravili na obrežje. danaSnjl hodijo ropotat po kristalnem polarnem zraku s svojimi letalskimi motorji, ki venomer brenče nad uspavanimi pokrajinami svojo zmagoslavno pesem. Življenje je pač sestavljeno lz samega počasnega prilagajanja. Od narave se vje-majo s to pokrajino le še stare ribiške barke, ki edine ne motijo skrite lepote tega koščka zemlje. Njih resnost čudovito harmonira z resnostjo večnih lednikov tn umirjeni kapitani na njih, z neizogibno pipo med čeljustmi, so pravcati severni medvedje. Kadar se človek zamisli na skrajni sever, mu najprej prideta na misel dve re-€i: severni sij in kitolovske barke. Do današnjih dni so domačini lovili kite, ki so tudi njih glavni vir dohodkov, na starih že kar klasičnih čolnih. V do- posnemali vsi pomorski narodi zapadne in severne Evrope. Lov je bil sprva prav obilen, toda s časom se je sprevrgel v pravcato ropanje in se je bilo nekaj časa bati, da bodo živali sploh iztrebili. Računajo, da so samo Holandci od 1670 do 1720 poslali na lov skoro 6000 ladij in ujeli nad 32.000 kitov v celotni vrednosti preko 750 milijonov zlatih frankov. Na ta način so zarod kitov seveda temeljito razredčili, nekatere vrste živali so pa sploh izumrle. Pri Grumantih love tako zvane modre kite, ki nimajo imena samo zaradi lepšega, ampak so dejanski neke značilne modre barve. Te živali spadajo med največje in dosežejo dolžino do 33 m. Iz ene same se dobi v najugodnejšem slučaju do 90 hI olja. Po carigrajskih vesteh je turška vlada internirala v neki trdnjavi Trockega, ki je bival do sedaj na otoku Prinkipo blizu Carigrada. Internacija Trockega se je izvršila baje na angleško intervencijo, ker je imel Trockij v zadnjem času več posvetovanj s pregnanim afganskim kraljem Amanulahom torej toliko ko »nadoreeled« ali ponoven oreeled. Neki štabni zdravnik se ie orav dobro izrazil: »Kadar kakeea bolnika Dreiskuiem. delam to vedno v veri. da se tu ne sme eovoriti o »superarbitrare« (ponovno ore-eledati). amoak o »suDerdubitare« (ponovno podvomiti), če ie tak bolnik sploh bolan in ne zdrav ko riba. Po tem načelu se tudi ravnam. Predpisujem kinin in diieto. Cez tri dni me že za Kriščevo voljo prosi, nai ea izDustim iz bolnišnice. In če kak takle simulant med tem časom umre. stori to samo zato. da bi nas iezil in mu ne bi bilo treba za nieeovo eoliufiio sedeti. Torej »suoerdubitare« in ne »suoerarbitra-re«. Do zadnieea diha ie treba o vsakem dvomiti.« Ko so dobreea voiaka Šveika določili za suoerarbitraciio. so mu to zavidale vse komoaniie. Voiaški orofos. ki mu ie Drinesel v celico jesti, ie deial: »Fant. ti imaš srečo! Domov boš šel. suoerarbitriran. boš. da se bo kar bliskalo.« Dobri voiak Šveik oa mu ie deial: »Prosim. Dokorno iavliam. da to ne ere. Zdrav sem ko riba in Nieeovemu Veličanstvu cesariu hočem služiti do ooslednieea diha.« Z blaženim smehliaiem ie leeel na oo-stelio. Profos ie to Šveikovo izjavo javil službujočemu ofioinu Miilleriu. Malenkost Na kraj zločina pride sodna komisija in predsednik pravi: — Gospoda z dosedanjimi uspehi preiskave sem zelo zadovoljen. Pravica se bliža svojemu cilju naglih korakov. Našli smo truplo in tudi nož, s katerim je bila žrtev umorjena. Zdaj ie treba najti samo še morilca. Muller ie škrtnil z zobmi: »Temu lopovu bomo že še Dokazali.« ie zavDil. »kar nič nai ne misli, da bo ostal Dri voiakih. Dobiti mora naimani Deeasti leear. oa če mu ie zaradi teea znoreti.« Med tem ie dobri voiak Šveik razlaeal svojemu soietniku: »Služil bom Nieeovemu Veličanstvu cesariu do Doslednjeea diha. Če sem voiak moram služiti Nieeovemu Veličanstvu cesariu in nihče me ne sme sdo-diti iz voiašnice. niti takrat ne. če Dride kak eosDod eeneral. mi da brco v zadnjico in me vrže iz voiašnice. Jaz lahko stooim k niemu 'n mu rečem: Pokorno iavliam. eo-snod eeneral. da hočem služiti Nieeovemu Veličanstvu cesariu do Doslednieea diha in da se bom snet iavil Dri svoii komoaniii. In če me tu nočete, bom še! k mornarici, da bom vsai tam lahko služil Nieeovemu Veličanstvu cesariu. In če me tudi tam ne bodo hoteli vzeti in če mi bo tudi eosood admiral dal brco. ootem bom služi! Nieeovemu Veličanstvu cesariu v zraku. Vsa voiašnica ie bila oreoričana. da se iim bo končno vendarle oosrečilo iznebiti se dobreea voiaka Šveika. Tretieea luniia so orišli z nosilnico oonl in ea odnesli v earniziisko bolnico, ootem ko so ea do težki borbi z iermenl privezali na nosilnico. Povsod, koder so ea nosili, ie bflo z nosilnice slišati. nieeov oatriotični klic: »Voiaki. oomaeaite mi. da bom lahko še Kdo bi verjel, da se skriva v osebi tega meščanskega gospoda, ki prisostvuje s svolhu sinčkom rugby matchu, zloglasni banditski vodja Al Capone? In vendar je res. Za Caponejem sedita dva njegova telesna stražnika. naorei služil Nieeovemu Veličanstvu cesariu'« Odnesli so ea na oddelek za težko bolne in štabni zdravnik Janša ie do temelii-tem oreeledu izjavil: »Šveik. ti imaš razširjene ledvice in odebelenje srca. Prav na koncu si že in moramo te odsloviti.« »Pokorno iavliam.« se ie oelasil Šveik. »da sem zdrav ko riba. Pokorno iavliam. kai nai oočne armada brez mene? Pokorno iavliam. da hočem nazai k svoii komoanijj in da bom Nieeovemu Veličanstvu cesariu zvesto in oošteno služil, kakor se to ora-vemu vriakr sDodobi.« PredDisali so mu klistir in ko ea mu ie ukrajinski bolničar Bočkovski dal. ie dobri voiak Šveik v tei kočliivi situaciii Donosno deial: »Brate., nič mi nikar ne orizanašai če se nisem bal Italijanov, se tudi tvoieea klistiria ne bom bal. Voiak se ne sme ni-ničesar bati in mora dalie služiti, to si zaormni!« Nato so ea oellali na stranišče in tam ea ie straži! voiak z nabito ouško. Potem so ea soet ooložili v oostelio in strežal Bočkovski le hodil okoli nieea ter vzdihoval: »Vražia kril Ali imaš starše?« »Imam.« »Odtod boš težko orišel. simulant!« Dobri voiak Švelk mu le dal zaušnico. »Jaz da sem simulant? Jaz sem oovsem zdrav in hočem služiti Nieeovemu Veličan- stvu cesariu do ooslednieea diha.« Vtaknili so ea v led. Tri dni ie tako ležal zavit v ledenomrzle obkladke in ko ie Drišel štabni zdravnik ter mu deial: »Nu. Sveik. zdai boš vendar šel domov.« ie Šveik ooiasnil: »Pokorno iavliam. da sem še vedno zdrav in da bom še vedno služil.« Soet so ea vtaknili v led in čez dva dni nai bi se sestala "suoerarbitraciiska komisija. ki bi ea končnoveliavno razrešila nieeove voiaške dolžnosti. Dan pred seio komisije, ko mu ie bila že naDisana odDustnica. ie dobri voiak Sveik vendarle dezertiral. Da bo lahko Nieeovemu Veličanstvu cesariu naorei služil ie mora! oobeeniti in štirinaist dni ni bi,o o niem ne duha ne sluha. Kakšno oa ie bilo oresenečenie. ko se ie čez štirinaist dni neko noč Šveik ramah POiavH ored vrati voiašnice in straži « svo-lim odkritosrčnim smehliaiem na okroelem. dobrodušnem obrazu iavil: »Pokorno Iavliam da sem se oriše! dati zaoreti ker sem dezertiral da bom lahko Nieeovemu Veličanstvu cesariu še naorei do ooslednieea diha siužil.« rhli so mu ool leta in ko ie hotel služIti še naorei so ea oremestili v arzenal. kier nai bi se učil oolniti toroede s strelnim bombažem. (Dalie orihodniič) Smrt pretendenta na španski prestol Nov obraz Newyorški tihotapec George Dorsig, ki je izstopil iz Al Caponijeve službe, da bi otvoril lastno »uvozno tvrdkoc, je plačal znanemu kirurgu 30.000 dolarjev za kozmetično operacijo. Zdravnik mu je spremenil obraz, da bi se zdel popolnoma nepoznan. Kljub temu je zadržal neki detektiv tihotapca na ulici. Zdaj toži ta zdravnika iz ječe in zahteva 50.000 dolarjev odškodnine, ker smatra, da se operacija ni posrečila. Državni pravdnik bo menda tudi tožil kirurga, ker smatra, da je otežkočil s svojo operacijo policiji zasledovanje tihotapca. V podsaveznent prvenstvu vodi Maribor mriia premaga svojega starega Hvala Primorje — Z zmago nad celjskimi Atletiki se Je ISSK Maribor povzpel na čelo tabele — Drug! poraz Jugoslovensko reprezentance v Sofiji — Madžarska s Avstrija remis — Hazenašice Atene slavijo visoko zmago nad med občinstvom viharne proteste. Po tekma je morala policija spremiti sodnika ▼ svojo kabino, da ga reši napadov občinstva Curih: Bivši Haškovec Hltrec Je prispel ▼ Curih. kjer se bo vpisal na tehniko. V 14 dneh bo nastopil za SK Grashooper. Ljubljana, 4. oktobra V podsaveenem liginem prvenstvu sta se dane« igrali samo dve tekmi, in sicer v Ljubljani »derby< tekma Ilirija : Pri-morje, v Celju pa ISSK Maribor : Atletiki. Dočim je bila zmaga Maribora v Celju skoraj gotova stvar, se je glede Izida tekme v Ljubljani precej ugibalo. Naša ligaška kluba Ilirija in Primorje v dosedanjih prvenstvenih tekmah nista ravno dokazala. da sta v liginih tekmah za težavno prvenstvo mnogo pridobila. Današnja rekma je to tudi potrdila Niti Ilirija. Se manj pa seveda Primorje nista pokazala kaj posebnega, toda zmaga Ilirije je docela zaslužena, in sicer zaradi tega, ker je bila Ilirija boljše moštvo. Ljubljanska Svoboda Ln mariborski železničarji so bili to nedeljo prosti. Prvenstvena tabela se je do današnjih dveh tekmah precej spremenila. Maribor je zavzel vodstvo ter mu sledi na drugem mestu Ilirija. Primorje pa je s prvega mesta padlo na tretje mesto, železničarji so se, červrav danes niso nastopili, rešili zaradi boljše goldiference zadnjega mesta, katero so prepustili celjskim At-letikom Prvenstvena tabela je torej naslednja: Maribor 4 3 1 0 IS :7 7 Ilirija 4 3 0 1 8:8 6 Primorje 4 2 1 1 9:4 5 Svoboda 3 0 2 1 5:7 2 Železničarji! 3 0 1 2 2:5 1 Atletiki 4 0 1 3 5:14 1 Hiriia: Primorje 1:0 (1:0) Jesenski derby je privabil na igrišče okoli 1500 pristašev obeh klubov. Ce so pričakovali, da bodo prisostvovali veliki borbi, so doživeli malo razočaranje. Srečanja med lokalnima rivaloma prinašajo sicer običajno dob^r nogomet, v tol:ko ima občinstvo pravico pričakovati, da se mu bo nudila lepa, uspela in zanimiva borba. Toda odkar sta se r^aši vodeči moštvi vrnili z mršavimi lovorikami iz borbe v ligah, je kakor da bi bilo odrezano. Niti eno niti drugo se pe more povzpeti do one forme, ki sia jo dokazala v nekaterih liga~kih tekmah, in ostajata ^tako ljubljanskemu nogometu marsikaj dolžni. Primorje rei. : Ilirija rez. 6:3 (3:1) Borbo sta otvorilj rezervi obeh moštev m je rezerva Primorja povsem zasluženo odnesla zmaao. Sodil je g. Skalar. Po uvodni tekmi sta nastopili prvi moštvi pod vodstvom sodnika g. Jokiča iz Beograda v naslednjih postavah. Ilirija: Krvina — Janez. Berglez — Unterreiter. Dekleva. Pogačnik — Janko, Haetila. ko ie obrambna mašineriia za hip v svojem toku zastala, želeti b; bilo od branilcev nekoliko jačjib in preciznejših strelov v polje. Po igri sta se moštvi razlikovali nekoliko v taktiki 11'rijani so konsekventno forsirali igro po krilih, ker ne bi bila imela igra preko srede pravega smisla Primoriani so sicer tudi poskušali z igro po krilih, ker pa ni bilo od ondod pravega odziva, so se morali vreči na pridobivanje terena po sredi. Tako so mnogo težje ustvarjali situacije pred golom, in če jih je že kaj bilo, pa ni Celjem bilo pravega izvršitelja. V kolikor se da govoriti o pozitivnih vrednotah enega ali drugega moštva, bi bilo omeniti, da so Ilirijani ileloma prevladovali v startu in stopingu. kombinatorno sta si bili moštvi enakovredni, z glavo so boljše igrali Primorjani. Sodnik je sodil tekmo v splošnem dobro, toda ne brezhibno Mnogokrat je presojal foule precej pedantno, včasih pa povsem napačno Vprašanje je. ali je bila serija foulov. s katerimi je ustavil številne napade Primorja, upravičeno prieojena. Potek igre. P otvori proti solncu. Prve minute prav začetniška igra sredi polja, ki se spremeni * vajo metanja autov. šele v 4. min. prva odločnejša napadalna poteza, ki jo izvede P, potem zopet igra v polju. V 8. min. izkoristi napad I slab Svetičev start Košak zaključi s strelom mimo vratniee. Naslednji dve min. izvede P dva napada, prvega zaključi Sočan s strelom preko, v drugem pošlje Jug Uršiču centerpas preko praznega gola. Protinapad I. ki ji prinese prost strel. Tgra se še vedno ne more razviti, pogreške se vrstijo na obeh straneh. V 11. min. vodi Janko. Hassl prestriže v kot. Žogo odbije Slamič z glavo, Jug pravtako podaljša z glavo, Janko stopa z roko. 13. in 14. min. pripadata I, ki je v fronti. Nato protinapad P, vendar je v igri še polno ner-voze. tako da se ne more razgibati. Napad I jx>kvari Košak z roko. V 16 min. krepak napad P, Sočan ostro centrira, toda Jug je za meter prekratek in žoga konča v autu. Potem pošlje Dekleva Mirka naprej, njegov center konča v autu. Menjajoči se napadi, igra je povsem odprta. Šele v 19 min. prva smiselnejša poteza: lepo izvedeno kombinacijo zaključi UršiČ s parabolo čez prečko Napad I zaustav« Zemljak z roko na sami kaz. črti. Košakova bomba je visoka. V 22. min. prodor P po levem krilu, Krvina pogumno sname Uršiču z noge Protinapad I, potem pošlje Sočan Uršiča naprej. V 23. kot za P, ki ga strelja Pišek. Krvina zgreši v startu, Jug pošlje na prečko — in aut Žoga šviga med obema obrambama preko polja. Potem trije fouli po vrsti proti P, zadnjega izvede Unterreiter iz bližine kaz. črte, toda Jančigaj čisti. V 30. min je P v napadu. ki ga pokvari Uršič z ofsidom. V protinapadu vodi Janko, in Slamič utegne §e odbiti v kot. Mirko pošlje center v aut. V 32. min. usodej>oln nesporazum med Sveti-cem in Zemljakom. ki je odločil rezultat tekme: oba startata na žogo, pri čemer Zemljak svojega partnerja blesira, žoga švigne mimo, Mirko jo poda prosto stoječe Košaku, ki jo iz neposredne bližine pretvori v edini gol dneva. Jančigaj je v toliko soudeležen, ker se ni mogel odločiti za start, ampak je čakal na strel. Za par minut P živahno napada. Potem je v 34. min. zopet I v napadu, Unterreiter lepo poda Omanu, ki strelja visoko. V naslednji min. napad P, Sočan je v ugodni poziciji, toda Krvina mu z nogo okrene v kot. Žoga gre ^s kota, ki ga je streljal Pišek, v polje in že je I v napadu. Potem sledi par minut prizadevanj in naporov P. ki drži žogo v bližini ilirijanskega kaz. prostora. V zadnjih minutah je I. na nasprotni polovici in izbije še dva kota, tako da je celotno razmerje kotov 4:2 za I. V reprizi je prvih pet minut I v premoči. potem se igra odpre ln nočasi razvije. Videti je par lepih kombinacij v polju, toda obrambi ne pustita, da bi se razvijali tud/i preko kaz črt V 7. min. Izvede Pišek prost strel zaradi! Košakovega foula. visoko streljana žoga najde "-vrno na mestu V isti min stvori Zemljak s polvisokim prenosom ugodno situacijo, toda Uršič starta slabo Ln žoga konča % autu Do 10 min. napadi P, ki ne obrodijo plodu. Potem preide za par minut Iniciativa v roke I, ilirijanski halfi pošiljajo svoj napad vedno znova naprej, tudi branilca prestrežeta napad z dolgim'! osvobodilnimi streli. V 11 min. kritična situacija pred golom P, oster šut pomaga Hanz! ubraniti, šele v 15. min. se P osvobodi pt«-tiska tn močno pritisne. V 17. min. ne-varaa situacija pred golom I, fci jo ustvari Krvina s startom mimo žoge, v zadnjem trenutku sune Dekleva žogo Izpred gola Zopet napad P, ki ga pokvari Jug s fou-lom V 19 min. pošlje Hassl žogo preko tribune, za tribuno se sliši žvenket ubite šipe na sosedni hiši Nato konča napad I pri ZemJJaku, bi nese žogo z dobrim startom. V 21 min. ima Uršič Incident s sodnikom, izključitve sa reši nakr opravičilo Poslej je sodnik zelo strog v presoji foulov Primorjanov Zaradi foulov P je I par minut neprestano v napadu. Sočan ln Slamič zamenjata mesti, za ne&aj trenotkov se igra napadalne vrste P oži vi. toda že v naslednjih minutah preide igra v borbo sredi polja, ki je mestoma nezanimiva. V 30. min. izvede I lep napad, ki ga zaključi bomba na gol. Jančigaj Jo v padu odbije ta Mirko pošlje drugo. ostrejšo, ta' pa postane Zemljakov plen, ki odbije žogo z golove črte v polje. V naslednji minuti zagreši Pišek fonl v a posredni bližini kaz. črte, Nace strelja " zid, ln ko se žoga odbije od teles, ponovno Končno jo pošljje obramba P v polje Naslednje minute Izvede napadalna vrsta P več napadov, ki jih sodnik ponovno zaustavi zaradi foulov. V 33 min. ustvari Slamič Jugu čisto situacijo, toda ta sune s par metrov razdalje žogo čez prečko. V 37 min Piskov foul na kornerskl točki. prosti strel zaokrene Hassl v kot Na to gre Hassl v levo zvezo, Slamič za branilca Toda tudi ta kombinacija se ne obnese V 38 min. vodi Mirko proti golu ln strelja z razdalje 30 m ln Jančigaj po nepotrebnem skrene v kot. Strelja ga isti Mirko. Jančigaj seže v startu mimo. končno sune Svetic žogo z glavo ven. nje minute polčasa, P ostro pritiska, toda I se žilavo brani in prehaja s prodori v protinapade. V 43 min. se Izmuzne Jao čigaju strel iz daljave, ki stremi proti autu. iz rok in tako beleži I svoj zadnji kot Po izvedbi kota ostane I za par trenotkov v napadu, Košak ima še priliko, da pošlje prosti strel v aut, nato Je ▼ zadnja fazah P v napadu in doseže zaradi foula prost strel. Uršiič ga pošlje v aut, potem konec. V drugem polčasu koti 3 : 0 za I. 1. SSK Maribor : Atletik SK 4:1 (3:0) Celje, 4. oktobra. Danes popoldne ie bila odigrana na igr»-šču Atletikov pri Skalni kleti prvenstvena podsavezna nogometna tekma med I. SSK Mariborom in celjskimi Atletiki. Občinstva je bilo precej, toda ne več kot preteklo nedeljo. Igrišče je bilo suho, a za Mariborčane, ti so vajeni trdega terena, premehko. Moštvi sta nastopili v nastopnih postavah: Maribor: Koren — Bertoncelj II, Stepie — Konič, Kirbiš, Jež — Priveršek. Pepček. Hreščak, Tergletz. Žgur. Atletiki: Janežič — Goršek, Kranje — Omerza. Hoinik, Stožir — Musga, Čopič, Končan, Koželj, Suholežnik. Tekma se je pričela z začetnim udarcem Atletikov. V 4. min. kot proti Mariboru, ki pa ostane neizrabljen. Moštvo Maribora takoj ookaže, da je v dobri formi in da je vsestransko boljše, zlasti povzroča priznanje njihova lepa igra z glavo. V 7. min. dosežejo gostje vodilni gol. Igra se neprestano pred vrati Atletikov. kjer pa obramba Atletikov dobro čisti; izborno jI sekundira vratar. Zato ostanejo številne lepe situacije neizrabljene. V kratkem razdobju sledita dva kote proti Atletikom, ki pa končata brez efekta. Mariborski vratar ostane skorai nezaposlen, ker se razvija huda borba skoraj izključno samo na nasprotni polovici polja. En sam prodor skozi trdno nasprotnikovo obrambo ie uspel domačim, toda ostri strel je šel v out. Napad Maribora polagoma stopnjuje svoie napade in v 29. min. sedi žoga smet neubranliivo v mreži Atletikov. Igra postaja vedno lepša. Tik pred koncem prvega polčasa, in sicer v 44. min. zabijejo Mariborčani tretji goL V začetku drugega polčasa je igra nekoliko časa mrtva in napravi vtis. da se obe moštvi nikakor ne moreta naiti. Maribor poou^ča in v 11. min. dosežejo Atletiki edini častili gol. Igra postaia ostrejša, fouli se vrste drug za drugim. Kmalu bi prišlo do surovost!, ki pa iih ie preprečil energični sodnik, k: je izključil v 19. min. Hojnika od Atletikov, k; kljub opominom ni prenehal s surovo igro. Vratar Atletikov Janežič te moral večkrat pokazati svoje sposobnosti, držal jc celo vrsto težkih žog. Igra je prehajala nato z ene strani na drugo, v 41. min. drugega polčasa so gostje dosegli zadnji gol. Publika je bila precej aktivna, drokanle je bilo obojestransko močno. Sodnik g. Držaj iz Ljubljane je bil strog in dober. Bolgarija : Jugoslavija 3:2 (0:2) Sofija, 4. oktobra. V okviru balkansk'h iger je naša nogometna reprezentanca danes nastopila drugič. Po petkovem porazu od strani turške reprezentance, o katerem smo že poročali, je bilo nujno potrebno da se naši nogometaši rehabilitirajo To jim ni uspelo. Tudi danes je morala jugoslovanska reprezentanca oditi poražena t Igrišča. V prvem polčasu so Jugosloveni že vodili z 2 : 0, toda Bolgarom je v drugem polčasu asnelo zabiti tri gole ter tako *k> staviti končni rezultat S : 2 (0 : 2) r svojo korist V drugem polčasu so Bolgari prlčeM t izredno živahnim tempom, Jugosloveni pa so popustili ter niso mogli zdržati tempa. Publika je živahno »drukala« za domačine. Za Jugoslavijo so scortall Vnjadlnovitf ta Marjanovič, za Bolgare pa Stojanov ln Pešev 2 Našemu porazu je predvsem kriva napadalna vrsta, ki je ▼ drugam polčasu popolnoma zatajila Sodil je dobro budimpeštanskl sodnik g. Ivančlč. 15.000 gledalcev. Ostale nogometne tekme Ljubljana: Včeraj dopoldne sta se odigrali na igrišču Hermesa dve prvenstveni tekmi I. razreda LNP. Zlasti prva tekma med Grafiko in Jadranom ni bila ravno propaganda za nogometni šport. Sodnik je moral izključiti pet igračev Jadrana. Tekma je končala z zmago Grafike s 4:0 (3:0. — Pri drugi tekmi je zmagal Hermes nad Slovanom s 3:0 (1:0). Hermes je zabil dva gola v zadnjih minutah. Maribor: V Mariboru sta se odigrali dve prvenstveni tekmi. Rapid je zmagal nad rezervo železničarjev s 5:1 (4:1), mariborska Svoboda pa je nadvladala Muro iz Murske Sobote s 3:0 (3:0). — Rapid je bil tehnično in taktično boljši, požrtvovalna obramba železničarjev pa je preprečila večji poraz. Mura je nastopila v oslabljeni postavi, pa ni mogla ponoviti lepe igre prejšnje nedelje. Beograd: Jugoslavija : Hašk 2:1 (0:0). Zagreb: Prvenstvo L razreda. SokoJ : Sparta 0 : 0, Viktorija : Jugoslavija 3:0, Grafičar : Slavij a 5 : 1, železničar : Petra- ria 1 : 1. Osijek: Slavija : HOjrfuk 3 : 1 (1 : 1). Subotica: Bačka : Sand 1 : 0 (0 : 0). Praga: Slavija : Viktorija Plzen 4 : 1, Teplitzer FC : Viktorija Žižkov 0 : 2, Sparta . Nachod 4 : 4, Bohemians : če-chie Karlta 5 : 3. DuraJ: Sportklub : Hakoah 6 : 1 (3:1), Rapid : Moravska Slavi a 6 : 0 (5 : 0). Bratislava: Admira (Dunaj) : Bratislava 2 : 1 (1 : 1). Budimpešta: Madžarska : Avstrija 2:2 (1:0) To je bila 69. tekma med tema državama Zmago Avstrije Je preprečila madžarska krllska vrsta, kt je irborno igrala Tekma je bila deloma zalo ostra ter je bilo nekaj igralcev tudi ranjenih Sodnik Bauwens Je zagrešil ve« napak Pri stanju 2 : 1 za Madžarsko Je anuliral pravilen gol Madžarov, kar Je povzročilo VAŠE PLOŠČE IN FILME Vam razvijemo in kopiramo v 12 urah. Drogerlja Kane, Ljubljana — Maribor. I Hazena TKD Atena : SK Celje 15:0 (7:0) Hazenska prvenstvena tekma med družinama Atene in Celja, odigrana včeraj na igrišču Atene v Ljubljani, je prinesla sigurno zmago Afceni nad slabo družino Celja Akoravno se je igra vršila v stalni nad-moči družine Atene, vendar nI ona zadovoljila s predvedeno igro Predvsem ne spada nikakor več v nanad Bernikova, ki predvaja preveč šablonsko Igro prodorov pred gol, dočim obe drugi napadalkl s premišljeno kombinaciisko igro z lahkoto nrodreta pred nasprotnikova vrata Vodstvo Atene bo moralo vsekakor zasesti v bodoče mesto desnega krila z mlajšo igralko Iz svoje rezervne družine, ki je v stanu komnletirati to vrzel in iz-ponolnit! dvojico: Mirtičevo in šmucovo v njunih uspelih akcijah v polju tn pred golom Obe slednji sta zaigrali zelo smiselno, zlasti je Mlrtičeva ustvarjala zelo lepe situacije in je našla v šmucovi dobro realizatorko. Na srečo družine Celja jo je v streljanju spremljala preceišna smola, kajti mnogi lepi streli so obsedeli na vratnicah; drugače bi družina Celja odšla iz Ljubljane z najmanj dvema ducatojpa golov V kriiski vrsti je ueajala leva krllka. dočim je desna taktično nrecej grešila ln predvedla medlo !gro kljub temu. da jo nanadalna vrsta Celja nI nikdar stavila pred težje orobleme. O branilki je težko reči kritiko, ker je imela lahek posel nanram zelo slabi srednji napadalkl Celtia. Vratarica čer-netova nI imela nič težkega v hranjenju, en plasiran strel srednje napadalke Celja, je branila v sigurni maniri V celoti ni družina Atene zadovoljila, kajti igrala j?, skoraj bi rekli, v momentih skoraj brez volje, z drnsre strani pa je mnoge lepo zasnovane akcije skazila Bernikova s svojimi čudnimi solističnimi potezami O družini Celja je težko izreči kritiko, kajti predstavila ae je kot družina popolne primitivnosti, ki je -e tisto pozabila, kar je znala lani, ko smo lahko opazili, da ima v srednji napadaLkn zelo ta.en-tirano Igralko, ki poseduje lepo prodornost in oster strel, letos se nam je pa slednja predstavila v zelo slabi luči v iz vajanju nemogočih solističnih akcij; izgledalo Je večkrat pri njej, kakor da sama igra v napadu Celja, ker je dobesedno br -skirala svoji soigralki na krilih. Ugajala nam je v drugem polčasu vratarica, ki pa jo je tudi v mnogih slučajih spremljala očitna sreča. Pogrešali smo še eno io-sedaj dobro lastnost Celja, in to je požrtvovalnost, z druge strani so pa v Igro vnesle neprijetno stvar, preveč ostro igro, katere plod sta bili dve močnejši blesuri Bernikove ta desne krilke Atene. Sodil Je tekmo g. Doberlet prece* ležerno, toda objektivno, ni pa bil nikdar postavljen pred težje probleme. Publike zelo malo, kar priča, da v Ljubljani stalno pada zanimanje za ta ženski spor* Lahka atletika Lahkoatletski dvomatch Železničar : Mar^hon Maribor, 4. oktobra. Danes se je vršil na Rapidovem igrišču lahkoatletski dvomatch Marathon : železničar. Tekmovanje se je vršilo v 12 seniorskih in 4 juniorskih disciplinah. Doseženi rezultati so bili: Tek 100 m: 1. Stonej (Ž) 12, 2. VenutI 12.5 (Ž), 3 Vidic 12.6 (M). Tek 200 m: Stonej 25.2 (2), 2. VenutI 25.3 (2), 3. Vidic 27.1 (M). Tek 400 m: 1. Rath 60 (2), 2. Kovačič 60.5 (Ž), 3. Herič (2). Tek 1500 m: 1. Germovšek (M) 4.40, 2. Gradišnik 4.43 (2), 3. Herič (2). Tek 5000 m: 1. Germovšek 17.30 (M), 2. Podpečan 17.46 (2), 3. Straub (2) 17.52. Štafeta 4X100 m: 1. 2elezničar I. (Stonej, Strahalma, Rath I., Venuti, v 49 sekundah. 2. 2elezn^čar n. Met krogle: 1. Rath (2) 10.94, 2. Stonej (Ž) 10.55, 3. Vidic (M) 10.28 m. Kot je razvidno iz rezultatov, je zmagal z velikim naskokom v razmerju 80:29 SK 2e-lezničar, ki ima zelo dober materija!. V splošnem so rezultati prav dobri. V junior-skem tekmovanju so nastopili samo juniorji Železničarjev, tudi tu so bili doseženi dobri rezultati. * Plavalna sekcija SK Ilirije. Seja na-čelstva bo danes ob 18.30 v kavarni »Evropi«. V največji športni palači na svetu Po zadnjih vesteh iz New Yorka, ki so bile dosedaj še vedno precej nejasne, je menda končnoveljavno odrejeno, da se bosta Carnera in Sharkey, ki veljata trenutno za najmočnejša tekmeca svetovnega prvaka Schmelinga. sprijela dne 12. oktobra Vesti so razširili prireditelji, ki so prejeli od Sharkeya in tudi Carnere precejšnjo zastavnino kot garancijo, da bosta prišla prve dni tega meseca v New "Vork in se pričela pripravljati za veliko preizkušnjo, po kateri jima bo zopet odprta pot do — Schmelinga Match se bo vršil — kakor vse velike športne prireditve v New Yorku, v Madlson Square Gardenu. Ta najznamenitejša sportska arena na svetu je tako ogromna, da si jo moremo misliti samo v Ameriki. Mnogim prijateljem boksa je bolj znana kot najbližja domača okolica. V Ameriki si boksa brez te palače skoraj ni mogoče zamisliti. Ma-dison Square je sedem mesecev v letu središče svetovnega boksa in skoraj vsa velika srečanja se vsako zimo vršijo pod njegovim krovom. Sicer pa je palača pripravna tudi za šestdnevne dirke, velike konjske dirke, največje ameriške lahkoat-letske mitinge, tekme v hockeyu na ledu in umetnem drsanju itd. Jasno je, da so dohodki te palače zelo visoki in imajo lastniki ž njo ogromne dobičke. Lani od oktobra do aprila je bilo v njej 25 boksaških prireditev, med njimi 22 razprodanih. Za šestdnevne kolesarske dirke so spravili okoli 200.000 dolarjev, za dan prireditev v hockejru na ledu 27.000 dolarjev. Takih »revnih« dni šteje Madi-son Square vsako leto prav malo! Arena se zdi na zunaj običajno gledališče ali velika trgovska hiša, ki se prav lahko prezre. Notranjosti nudi seveda popolnoma drugačno sliko. V treh nadstropjih se dvigajo sedeži proti stropu; z vsakega sedeža se vidi enako dobro. Za 16 tisoč oseb Je prostora Pri prireditvah, kjer ni treba zasesti vse ploskve pri tleh, se lahko tamkaj namesti še 6000 oseb, tako da se lahko zbere v njej 22.000 oseb. Najbolj znamenito v teh silnih dimenzijah je dejstvo, da je povsod razgled neoviran. Nikjer ni stebrov, pregrad ali višjih sedežev, ki bi zastirali pogled za gledalce v zadnjih vrstah. Tu ni treba stegovati vratu ali plesati z glavo okoli stebrov; vsak gledalec sedi udobno v svojem sedežu in vidi vse. V tej idealni športni palači Je seveda odlično poskrbljeno za to, da se lahko po-zornica čim hitreje priredi za drugačno prireditev. V treh urah je izgotovljena ledena ploskev za hockey; v štirih prostor za boksanje; v enajstih dirkališče za kolesarje. Demonstriranje gre seveda še mnogo hitreje od rok. Za konjske dirke potresejo tla s peskom in šoto, tako da mora ustrezati še tako razvajenemu jahaču. Madlson Square Gard en Je samo prizorišče tekem in ni odprt za treninge v nobeni panogi. Izjemo imajo igralci golfa, za katere je na razpolago obsežen prostor z 18 luknjami. Okoli 200 ljubiteljev te igre se tamkaj dnevno uri s palicami. Ostali prostori so izdani poslovnim ljudem. V velikih kletnih prostorih so kopalnice in slačilnice ter hlevi za konje pri dirkah ali cirkuSkih predstavah. Večino prireditev obdržijo lastniki palače v svoji režiji in le neznatnejše — strogo športne — mitinge puščajo v režiji posameznih klubov. Za amaterje ni nobenih popustov, ker prireditelji vedo. da bo tudi pri njihovih prireditvah dovolj publike. Madison Square Je pridobitno podjetje. ki išče dobiček brez ozira, kje in kako. Kdor hoče vanj, mora plačati. Notranji red ▼ palači Je vaoren. Med prireditvijo klečijo reditelji in prodajalci raznih jestvin ln okrepčll na tleh. da ne bi motili gledalcev. Kajenje Je prepovedano, toda tega v splošnem ne Jemljejo tako strogo. Ce kdo ravno ne drži svoje goreče cigare ali cigarete previsoko v zraka, Jo navadno lahko mirno kadi do konca. V skrajnem primeru opozori reditelj kadilca, naj obrne tleči del proti tlom. Ker je za zračenje dobro preskrbljeno, dima skoraj nihče ne čuti. Pri boksanju je za štetje pripravljeno težko kladivo, ki udarja po lesenih tleh. Za določanje časa so obešene na prvi galeriji velike električne ure, tako da lahko vsakdo takoj ve, koliko ima atlet še preteči in kako dolgo bo še trajal odmor do naslednje točke. Razni zvonci naznanjajo pričetek oziroma konec prireditve. Na velikem transparentu so stalno razvidni rezultati v posameznih delih in nazadnje tudi — končni. Fotografi ne smejo v »ring«, temveč čepe v posebnih košarah na galeriji, odkoder lahko nemoteno 2-streljajo« na junake. To je bežna sličica one arene, kjer je padlo že mnogo visokih naslovov, pa še več bleščečega cvenka v žepe športnikov in trgovcev obenem! Bethlen zopet v Budrnioešti Budimpešta, 4. oktobra g. Bivši ministrski predsednik grof Štefan Bethien je prispel včeraj v Budimpešto ter se nastanil v stanovanju vojnega ministra Gcmbosa. Grof Bethlen je obiskal dopoldne zunanjega ministra Valka s katerim je imel dolg razgovor. Pozneje je odšel na konferenco k ministrskemu predsedniku grofu Karolyiju. Novinarjem ie grof Bethlen izjavil, da se zaenkrat ne namerava vmešavati v dnevno politiko, vendar pa zasleduje z velikim zanimanjem delo delegatov Društva narodov v Budimpešti. Na begu pred fašističnim režimom Pariz, 4. oktobra, č. Iz Tunisa poročajo, da je parnik, ki je vozil iz Francije v Tunis, našel na odprtem morju čoln, v katerem je bilo 6 italijanskih delavcev. Bili so že vsi popolnoma onemogli ker so bili več dni brez vode in hrane. Pripovedovali so, da so pobegnili iz Italije pred fašističnim režimom, ki delavstvo strahovito preganja. Polet z letalom v stratosfero Dessau, 4. oktobra, č. V petek popoldne je novo Junkersovo letalo, zgrajeno posebej za polet v stratosfero, napravilo svoj prvi poizkusni polet. Letalo je vodil pilot Hoppe. Letalo je doseglo rekordno višino ter se je nepoškodovano vrnilo na zemljo. Letalec je izjavil, da so vse naprave funkcionirale izborno in da se bodo s tem letalom dosegli še mnogo boljši uspehi kakor pa jih je dosegel prof, Piccard s svojim balonom. Letalo je opremljeno z običajnim Junkersovim motorjem z 800 k. s. in se tudi sicer le malo razlikuje od običajnega tipa letal. Le kabina za pilota je meščena drugače. Roparski napad na banko Newyork, 4. oktobra, č V Hardvorth Citty v Indianopolisu so štirje maskirani razbojniki vdrli v mestno banko ter prisilili blagajnika, ki je obenem župan, da jim je izročil vso gotovino v znesku 30 tisoč dolarjev Nato so ga zvezali in odpeljali z avtomobilom. Zunaj mesta so ga zvezanega vrgli iz drvečega avtomobila ter je padel v neko grmovje, tako da je ostal skoraj nepoškodovan. Napad je izzval v mestu veliko razburjenje. O napadalcih manjka vsaka sled. Flaubertov Salamfeo v prevodu A. Debeljaka je mojstrovina pripovedništva, ki razgrinja vso barvitost stare poganske Kartagine. Zato ga berite! ŽENA V SODOBNEM SVETU 0 feminizmu ra. Delavsko žensko gibanje je torej samo delni pojav, ki se vzporeja s splošno fronto proletarskega razrednega boja, ki ima smoter osvoboditi tudi ženo s celotnim delavskim razredom. Mednarodno (meščansko) žensko gibanje, kulturnopolitično promatrano, tudi ni samostojen pojav, temveč je del one velike svetovne borbe, ki danes pretresa vse politično zasužnjene narode, vse socijalno zatirane razrede in stanove. Vzroki tej so-cijalni borbi so mnogovrstni. V prvi vrsti jih je iskati v gospodarski, duhovni in moralni krizi človeštva, a tudi v tehnizactji celotne kulture. Kot del tega stremljenja dobiva tudi žensko gibanje zgodovinski pomen. A dasi je žensko gibanje tesno spojeno s celotno kulturno voljo naše dobe, predstavlja vendar povsem svojevrsten kulturen pojav s posebnimi značilnostmi in je zato karakterističen za to dobo. Ženske gibanje je čisto naravna posodica tebnizacije in industrializacije gospodarskega življenja, torej povsem normaien pojav. Z razvojem tehnike in industrije se je poenostavilo, racionaliziralo tudi delo v gospodinjstvu in tako je bil mnogim ženam meščanskega sloja (hčeram družine), ki so prej našle doma mnogovrstno zaposlitev, odvzet delokrog, če niso dobile kmalu primernega ženina, so bile obsojene na brezdelje in bedno životarjenje pri kakem sorodniku. To življenje je bilo tako prazno in tako brezplodno, da so ga najbrže žene vseh časov občutile kot največje ponižanje. Brez dvoma so vsi prejšnji poizkusi nekaterih inteligentnih žen po osamosvojitvi ko-reninili v spoznanju, da more dati človeku edinole ekonomska in socijalna neodvisnost l potrebno svobodo, da uredi svoje življenje I po zahtevah višje diferencirane duševnosti. I Stremljenje žene po razvoju svoje osebnosti nikakor ni produkt novejšega časa, zakaj že v Aspaziji, inteligentni prijateljici velikega Perikleja, poznejši njegovi soprogi, so našle ženske pravice že v procvitu Grške duhovito zagovornico, žene z enakim stremljenjem so se pojavile tudi med Rimljanka-mi . Tudi renesansa je rodila mnogotere ženske pojave, ki bi jih lahko primerjali v nekem oziru z današnjimi feministkami, če bi splošni duševni nivo tedanjega časa, njegov kult individualnosti ne pričal, da so bile te žene le osamljen pojav boja za uve-ljavljenje ženske osebnosti. Francoska revolucija je proglasila s priznanjem človeških pravic tudi žensko enakopravnost, napredek, ki je ostal na francoskem do danes le na papirju. Vsi ti pojavi pa so ostali osamljeni brez odmeva in posledic, zato so tudi današnjemu ženskemu gibanju nekateri napovedovali ob njegovem začetku, da bo samo od sebe razpadlo in prenehalo. Toda med stremljenjem takratnih in današnjih žen je bistvena razlika, ki temelji v vzroku hotenj. tedanjih žen in modernega ženskega gibanja. Vsa prejšnja stremljenja žen so nujno morala propasti zaradi socijološke strukture ljudstva in z njo neločljivo zvezane gospodarske odvisnosti in pravne in moralne zasužnjenosti žene. Ekonomsko preoblikovanje družbe pa je dalo modernemu ženskemu gibanju realno podlago, kajti nastalo je predvsem iz materijalne stiske, v katero je zašla tudi žena iz srednjih slojev, delno pa tudi iz duševne potrebe žen, ki so bile sicer dobro situirane — zlasti v prejšnjih desetletjih, ko meščanstvo še ni bilo tako proletarizirano — a so si želele življenjske vsebine in neodvisnosti, kajti naloge žene v domu so se zmanjševale, domača hiša je postajala vedno bolj prazna in ubožnejša na doživetjih, zato se je duša te žene vedno bolj poplitvila. Tako je tudi žena iz srednjih (meščanskih) slojev prišla do spoznanja, da jo more rešiti materijalne in moralne bede edinole poklicno delo. Za poklicno delo pa je bilo treba izobrazbe, formalne sposobnosti. A tu je naletela žena na odpor moža kot neomejenega gospo-dovalca nad vsemi javnimi napravami. Morala se je boriti za reformo ženske izooraz-be v poklicni smeri, za pripustitev v srednje šole; zlasti težko si je utrla pot na univerzo. Njeno stremljenje po poklicni, zlasti pa po akademski izobrazbi so spremljali moški z nezaupanjem, s predsodki, z odporom. Pogosto so se čuli in se še čujejo mnenja, da žena nima niti duševne sposobnosti, niti dovolj fizičnega odpora za samostojno poklicno delo. Tudi je v nevarnosti »naravni poklic« žene, ki ne bo hotela biti več mati, niti ne bo sposobna ljubezni. Isti možje pa so našli popolnoma umestno, da je žena delala najtežja dela po tovarnah, nobene nevarnosti niso videli za »naravni poklic« žene, ki je zastrupljala svoj organizem pri delu s kemičnimi snovmi pod najneugodnejšimi okoliščinami. A ko je začela prodirati v tako zvane višje poklice, je može zaskrbelo za njeno fizično in duševno ženskost. Etos moža Kompleks vprašanj okoli »moža in žene« ni izčrpan s stališčem do enakopravnosti. Mnoge večje važnosti, četudi na zunaj še ne tako vidna, je napetost na polju erotike. Današnji mož kaže često napram ženi neko prevzetje, ki je pač reminiscenca na razmere prejšnjih časov, ki pa vpliva žaljivo Iz mnogih izrekov, v katerih se moški norčuje iz ženske nečimurnosti in površnosti. iz šal, kjer se prikazuje mož kot usmiljenja vredna žrtev ženske razsipnosti, je razvidno to pojmovanje. Gotovo to ni mišljeno tako hudo. Toda vsak pošten človek ima v sebi neki čut za solidarnost, iz katerega se, kadar sliši neugodno sodbo o človeški skupini, ki mu je blizu, ta- koj vzbudi v njem zagovornik obrekova-nega, tako da avtomatično zavzame odklonilno stališče. Tako se godi Slovencu, ako se kdo norčuje iz sorojaka, tako Židu, ki mu pridejo na uho antisemitične opazke — naravno tucu ženam z ozirom na sosestre. Ako pa smeši mož celo svoj položaj ob strani zakonskega tirana, se pridruži temu odklonilnemu stališču še zaničevanje do človeka, ki se ne sramuje, kljub taktično obstoječi in javno priznani premoči, da prikazuje sramoten in njega zadevajoč položaj kot nezasluženo smolo. Tem rečem ne smemo pripisovati le postranskega pomena, kajti v narodovih pri-slovicsh se oči tu je narodov karakter. Tej od raznih izrekov skaljeni atmosferi se pridružuje dejstvo, da se čuti današnji mož, tudi tisti ki je sam po sebi naj-skromnejši in najneznatnejši, nasproti ženi zmerom mogočnika. Zato si tudi lasti pravico, da bodi žena objekt njegove čutne naslade Današnja žena pa se čuti tudi v erotiki enakopravna možu, noče biti le sredstvo za dosego cilja Zato zavrača le iz čutne naslade nastale zveze, ki zapuste v než-nočutnem človeku navadno le nelep spomin. In zato meni. da bi moral biti odnos ljubečega moža do žene povsem nasproten njegovemu današnjemu pojmovanju. Društvo vseh narodov so ustanovili s ciijem, da združi žene in može vseh narodov, razredov, političnih strank in verskih prepričanj. Zapisnikarica Evelyn Wrench. Tajništvo se nahaja v Londonu W C 1, Gowerstreet 99. Foyer de la nouvelle Europe. v Parizu služi Foyer de la nouvelle Europe zbliža-nju Francozov in inozemcev, ki bivajo v Parizu. Vsako drugo soboto v mesecu odpre Foyer de la nouvelle Europe na Plače de la Sorbonne od 17 do 19. svoja vrata zabavi, diskusiji, predavanjem. Mme. Kellerson je podpredsednica ustanove, ki ima, čimbolj znana postaja, tem več obiskovalcev. Kurze na visoki šoli Bonnar-Law-Colle-gea, Ahsridge, Torkshire, Anglija, je ob- iskovalo 18 delavk ali žen delavcev, in sicer na podlagi štipendije, ki so jo zbrale konservativne žene za časa zadnjega letnega zborovanja v Londonu. Med študentkami so 1 šivilja, 1 tovarniška delavka in žene 1 kmeta 1 delavca v ladjedelnici, 1 vrtnarja, 1 stavca in 1 avtobusnega šoferja. V štipendiji so zapopadeni prehrana, potni stroški in v primeru potrebe tudi prispevek k gospodinjstvu in odškodnina za izgubo zaslužka Potovanje angleške policijske koman-dantke Alianove v Južno Ameriko je že obrodilo uspeh Njen govor na konferenci v Montevideu je napravil tolikšen vtis, da se je odločil predsednik, da ustanovi stalno žensko policijsko četo, ki naj bi se udejstvovala pri zatiranju nravstvenega in socialnega zla v prestolnici. Liga borcev za mir je bila ustanovljena v • Parizu. častni predsednik ie Roma'n Rolland, predsednik pa George Pioch. Liga stoji nad strankami, zbira privržence iz vseh taborov, ki so pripravljeni delati proti vojni in za razorožitev sovraštva. Ob priliki prve slavnostne manifestnih v Parizu je Pioch zahteval, da naj si vsak človek osvoji Briandove besede: »Dokler jaz živim, ne bo vojne«. VABIMO VAS, ^Merite se pri nas? Po svojem okusu si Izberite oblačilnih potrebščin ZA MAL DENAR. Nudimo olajšana plačila. A. Presker Ljubljana, Sv. Petra c. 14 MALI OGLASI imim*!*. Šivilja Isvežbana v uaelavi pletenin, dobi stalno službo. — Istotam sprejmem tudi pletiljsko učenko Naslov v ogiasnem oddelku »Jutra«. 43337-1 Učenko pridno in pošteno sprejme takoj trgovina Petovia na Dunajski c©3ti. 43848-1 Kuharico srednjih let, ki bi opravljala tudi vsa druga hišna del*, sprejmem takoj za S'.avc«ijo. Ponudbe na naslov: Slane, Rogaška Slatina. 43753-1 Mesar, pomočnika samo res dobro izurjenega tudi v sekanju mesa, sprejmem takoj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Kiro »Mesarija«. 43371-1 2 mizarska pomočnika dobro Izurjena sprejme takoj Josip Vengar. strojno mi-zarstvo. Slov. Javor-fijk. 43944-1 vfVEZEŠ Trgovski pomočnik z dolgoletno prakso v delikatesni trgovini, išče nameščenje. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Dober pom-očnik«. 43780-2 Bubi stucer iobro verziran tudi v moški postrežbi, želi mesta v ba-ljšem salonu. Nastopi po dogovoru. Cenjene ponud be na oglasni oddelek J. pod Dober delavec. 43801-2 Šofer-mehanik l večletno prakso, išče sliržbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutri«. 44174-2 Sobarico ki j« že služila v boljših bišai in ima dobra priporočila, sprejmem. Ponudbe na Benko, Zemun, Kr. Petra 33. 43942-1 Mizar, vajenca sprejme Franc kregaj, Viž-marje štev. 87 — St. Vid. Hran& in stanovanje v hi-6i. 43401-1 Perico snažno ln pridno iščem za na dom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 43826-1 Vajenko ia damsko krojaštvo iščem Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44159-1 Slaščičar, vajenca takoj sprejme slaščičarna Pelioon, Wolfova ulica 14. Učenke za šivanje Išče atelje »Juljana«. Rožna dolina, cesta Vm/26. 44124-1 Učenko ■B strojno pletenje sprejmem v Slomškovi ulici 23. 44256-1 Kroj. pomočnika sa. splošno delo sprejme takoj Škoberoe. Trbovlje 2 44229-1 Pomočnico n damsko krojaštvo sprejmem v Kožni dolini, cesta X/27. 44141-1 Krojaške pomočnike ki so dobro izurjeni za konfekcijsko delo sprejmem takoj. A. Horvat, krojač, Ceije, Gaberje št. 3 44292-1 ______v Trgovskega učenca (učenko) — sprejme boljša špecerijska in delikatesna trgovina v Ljubljani. Vsa oskrba pri starših. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. Prodajalka išče službo v trgovini mešanega blaga. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 43769-2 Gosoodična ve£fa nemščine, išče službo k otrokom — Ponudbe na o^rlas. oddelek »Jutra« pod šifro ^Praksa«. 44048-2 Camernikova šoferska šola Ljubljana Dunajska c. 56 (Jugo Aato) telefon 2236 Prva oblast koncBsijonir»na Prospek' 1£ castonj — pl ilte ponj I 251 »i« Železen štedilnik naprodaj v Klunovi ul. 4, Kodeljevo. 43829-6 Kupim. Vrtna vrata železna, dobro ohranjena kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43392-7 fUmwan}a Stanovanje i lepim lokalom, v novi hiši v Novem mestu št. 7 odda Josip Turk, trgovec. 43792-21 Stanovanje sobe in kuhinje takoj oddam. 2ele-znikova ul. 8. prej Stanko Vrazova ul., Pobrežje pri Mariboru. 43952-21 Solnčno sobo oddam mirnemu, solidnemu gospodu. Poizve se od 11. do 1. ure v Florjanskl ulici 11, I. nadstr. 44137-23 Stanovanje 3 sob. kuhinje in pritiklin. i novembrom oddam v Grablovčevi alici štev. 18. 44257-21 Jutra< Adolf Ribaikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnama Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi ? LjubijamT l •